Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani v saboto 14. oktobra 1854. List 82 Nasadba hitro rastečega gojzdnega drevja 5 da hitro in veliko koristnega drevja rt 4. Divji kostanj. nasadiš. Ako se ti žganjarije ne bos naučil, bojo vendar otroci tvoji iz tvojega nasada dobiček imeli v ▼ i/iiucii vu uvi i/v uji i it ujt^a naoaua uumiti/n iuilií - To drevo je povsod znano. Je eno nar lepših če pa zdaj ti ničesar ne sadiš, tudi oni ne bojo f _ 1 _ 1_ _ 1 _ ^ • _ l'L _ • 1__•____ ______1 ^ J__•______• « • • v„ ai ■ • i § t •« i I • 1 • 1 • i •• 8HR JI l ili. I, « I .. If J I IIIMj H III ] prazen bil, ako bi bili tvoji cvetjem okinčano. Lés njegov ni ravno nar boljši, preddedje vse pokončali in bi ne bili ničesar sadili drevés, posebno kadeř je z obilnim pomladanskim imeli nič, kakor vendar je težji od topolovine, verbovega ali smre- in sejali! kovega lesa; za kurjavo je pa toliko vreden kot brezovina, daje pa boljši pepél. Drevó ni červo jedini podverženo; iz njega se narejajo tedaj dobre ploše za mize. dèske in persnice. Prime se vsake J. S. Katran iz premoga zemlje in raste naglo. Iz kostanjevega c vet ja dobivajo čbele obilno in dobre hrane; veliko listje je za steljo vgodno tudi za pozimsko klajo tekne kozam in ovcam. 5 naj boljše mazilo za sadne drevesa. Švajci in v učilnici Hohenheimski so se po obilnih skušnjah vertnarji prepričali, da katran iz premoga (Steinkohlentheer) je naj bolje mazilo za ranjene Ker to drevje posebno veliko včj in ogrank obrodí, ter najprijetnišo senco daje, služi kaj do bro za ležiše čedam ob hudi vročini. Kar pa divji kostanj naj bolj priporoča go drevesni vosek. skorjo sadne drevesa, ki veliko prekosi navadni Drevju 5 ki je bilo že večidel ob skorja spet. če se je namazalo s katranom, je zrastla vižo : spodarjem y je sad y ki je za vse plemena živirfe Katran pa naj se rabi na sledečo i. Rana se mora do dobrega oče dit i y m predobra hrana, pa tudi korišten Ijuđem za mnoge mnoge potrebe. Od te velike koristnosti njegove so pa „ i vse, kar je mertvega y odterganega itd., se mora z oj s tri m nožem do živega in zdravega odrezati. ze Novice" leta 1851 na 125. strani in dvije, prelepo in obsirno govorile; torej zavernemo častite bravce sledece : tje; dostavimo ondi rečenemu 2. R&na se mora berž, namazati s katranom tako, da in kote. 3. Katran se mora s saj ami porezana bila v vse razpoke y Divji kostanji se ne smejo preblizo žitnih polj saditi, ker njih daleč iztekoče korenine in široke listnaté veje zaderžujejo solnee, zrak in dež. Redi in množi se divji kostanj samo po se menu ali sadju njegovem, ktero pozimi se med peskoni hrani, na pomlad pa se v rahlo in mastno zemljo v brazde položi, ktere so 2 čevlja saksebi napravljene. pomešati, tako da je takošne gošave kakor lanéna farba, in naj bo raji enmalo redkeji kakor pregost. 4. Mazilo naj se večkrat 6 do 8 letih se dajo nježne dre vesica na odločeni kraj presaditi, pri kterem opra vilu se pa ne smé ne na serčni korenini, ne na ver siču nic podřezali ali ostřiči. ponavlja, vsako leto enkrat ali dvakrat, dokler se rana popolnoma ne zaceli. 5. Dobro je in veliko pomaga, da nova skorja hitreje zraste, ako gospodar, preden drevo vdru gić namaže, enmalo nove skorje poverh odreže j ker katran ima to lastnost, da močno požene rast skorje y ako se namaže na frišno sočno odrezo. Lepo in koristno drevo je tudi 4. Jerebika. To drevo raste na vsaki zemlj 6. Će se katran s sajami še bolj gosto na , je prav pripraven za zamazanje odsekanih in je veliko bolje kakor vosek in smola, ker y media, kisla ali peščena. Listje ima dolgo naj si bode nato ; c v e t j e belo, številno 9 ktero se mesca majnika prikaže 1 • ^ ř 1 Ti a • -n per y disi pa le malo y je pravi vej, tudi tukaj pomaga, da nova skorja raste. 7. Nož pa, s kterim vertnar obrezuje, mora vselej prav ojster biti, ker nova skorja toliko raji raste y kolikor ojstreje in gladkeje se je porezovalo. y je lepo rudec okrogel, česnji podoben. Jerebika se po sem V 1 a < B % « m m ? Zakaj pa je katran tako posebno dober? Zato ker ima kreosot in se druge empirevmaticne mnozí y te hit do 30 cevlj i it v, doseže pa le visokost od 20 olja in nekoliko oglja v sebi — v ov/ iť oi/vaxi j/u Mnogotere ptice, postavim drozgi, so gnjilobi nasprotne; zraven tega je katran pravi vse te stvari pa kosi, tudi kure zobljejo rade ta sad. Gosence in strup za vsaktere červe in merčese, ktere pre zajci se ga pa ne dotaknejo. žene ali pomori. Tudi druga žival ne gloje nik jerebike je belkast, precej terd in se dá dar tako namazanih drevés, ker ji je duh in okus Ali ne samo za sadno drevje, temuč za vsako drugo, kakor tudi za germovje, lahko obdelovati in gladati. Strugarji ga rabijo za katrana zopern vec reci, posebno za deržaje pri mnogem orodj Kjer je obilno tega drevja, se dá iz njegovih rože itd. je katran neizrečeno dober. jag od z drugimi stvarmí vred veliko in dobrega irrronío V« V^rV^ bo tll mar (Wurtemb. Woch. f. L. u. F.) ganja napraviti. „Za božj sikter kmet rekel volj V kaj se nam vse priporoča ? Saj mi ne znamo žganja delati !" Nič ne dene, pri jatel " Gospodarske novice » ^«'AV. m. m M V «J ^ »j ^ |J1 1 m S \f c VV |/ U/t Dosti je za zdaj, ce le véš, da se dá iz fronkov prodana Debela buča je bila v Parizu te dní za 26 tega sadu žganje napraviti y prasaj dalej ; skerbi kolo in 4 cente teška. velika je bila kakor kočijsko 326 Cena pšenice na Dunaji in v Londonu Naj visja cena za vagán pšenice 25. dan sept. je bila pot skozi planinske slávci so že pobegnili. Vsi kermijo proti joga, vsi pravo v Lon d dan sept 25 kr 48 kr ? na Dunaj pa 30 dole najdejo, se ogiasijo spet na La Amerikanska razsodba vertu nekega bo gatega Amerikanca sem vidil breskvo tako silno polno na pol zrelega sadeža, da se je dřevo vsaki ćas polomiti žugalo. Na svèt, ki sem ga gospo darj dal 9 bi se polomilo naj bi podperl dřevo, ker 9 mi dgo Amerikanec je škoda, ce je mar za to ! Ce si je dřevo toliko naložilo Kaj 9 mi naj pa tudi samo skerbí, kako bo nosilo !" — Tako je pisal unidan někdo, ki se je v Ameriko preselil, svojim Ijudém domií in je přistavil sledeči: Nekteri tudi oni tako ravnajo, kakor da bi hteJi reci : „če so gosence same na dřevo přilezle, naj zlezejo tudi same doli!" skem in na Gerskem polotoku. Marsikteri skorec tukaj ostane, toda pravi romarji grejo še dalje čez aredoje morje v vročo Afriko. Pa tako dobro, kot pri nas jim tam ni, Afrika jim ostane ptuja, ne delajo tam gojezd in ne ležejo jajčkov ; hrepenenje po ljubi severni domačíi vedno jim še v serčiku živí, in tedaj še le so prav ve seli in žvižgajo poskočné pesmi, kadar marci pride íq jih proti severu pokliče, v deželo, kjer jablane in hruško rastejo in prijazni ljudje stanujejo, ki skorcem kočico stešejo in se veselé njih šaljivega djanja in nehanja. V. B. kmetj so ravno tacih misel pri gosencah Ozir po svetu 5 Škorci Narodopisje^Krimljanov. Lego in zgodovino polotoka Krim a (Taurije),ka mor se ravno zdaj očí vsega sveta obračajo, smo v li 73. popisali. Daoes černo ob kratkem po stih 71. 72. 5 (Konec.) Le vén » ti buzakljunček! Tù le, mladič glavico pri vraticah na dan pomoli« Prav tako! Na šleme svoje dati narodopis stanovavcov v Kri mu, kterih se šteje okoli 450 do 460.000, in kterih večína ni več izvírnega tatarskega (tartarskega) rodu, ki je v 13. stoletji to deželo si prisvojil. Pravijo, da ime Krim je tatarskega izvira in da rodne hiše se vsede, sestrica za njim pride in kmali pomeni terdnjavo, kar ima naznanjati veliko naravno po sebi braniti zamora pojta za mano, otročića, io zletita na jablano! Mladica zopervunanji napad. Samostojno vladařstvo Tatarov v ništa plahuna in čeravno jima perutice še niso popolnoma deželi je terpelo le dvé stoletji; že Turki so se vtikali v dorasle, vendar zaupno od veje do veje, od drevesa do tudi starka prispé. Spodbujaje ju jima takole beseduje; moc, s ktero se polotok ta sam drevesa, iz verta dalje na prosto polje letitá. Tam se pase čeda ovác, — to so poterpne živalice in škorcem to ni neznano. Počenejo jim na kodrasti herbet in pregle-dujejo , ali ni tukaj tacih zivalic, kterim naravoslovci tatarskega naroda: Uzbeki, Kivanci, Bokari itd. 5 zadeve te dežele tako, da nje kani so bilipodložniki turskih sultanov; Rusi pa so vzeli oblast Tatarom in Turkom. Đandanašnji je ceió ime Tatarov zginilo iz zgo-dovine, tako, da sedaj se poznajo le še nektere plemena „merčesi" pravijo. Kakor se vidi, pridobitek ni majhen, Tatari juznega primorja v Krimu se bistveno lo- to poterpežljive ovce veselé se lahkokrilatih gostov, ki čijo od Tatarov severnih štep. Pri unih se je mongoljski jih pridejo obiskat, in druge nepovabljive golazni od- značaj večidel pogubil; njih lepi obrazi opominjajo na podé. Obilno in razno je miza opravljena, pri kteri Bog eto in stoletne dotike in zmesi z narodi kavkaškega eu svoje ljube stvari pita. ropejskega plemena; tudi so silo veliko europejskih be Kmali so perutnice mladim škorcem toliko dorastle sed vzeli v svoj jezik. Tatari severnih štep so pastirji in tako spretne, da se starim v hitrosti in umetavnosti in ravnajo cele čede dromedarov. Na videz divjaki so ne dajo prekositi. In zdaj se pričenjajo male vaje. Sperva vendar priprosti v svojih šegah, svobodo- in gostoljubni. izleti kacih 20 do 50, potlej kacih 100, na zadnje već Tatari primorci, ker imajo vsega zadosti v svoji nepo- sto škorcev vkup. Iz čet naredijo polke, in iz teh ceio pišljivo rodovitni domovini, so leni, in talijanska kri, ki armado ali vojsko. Nebrojna versta po šest mož zapored deloma teče po njih žilah še od tistega časa, ko so Ge- se v dolgi rajdi dalje pomika. Zdaj se h krat levo in desno nuezi primorje gospodovali, jih je naredila lepe postave krilo krenete, přibližujete in iz polokroga naredi se čve-terokotje. Zdaj pa vstopi se vodja na čelo, in silni klin se naredi, Epaminondov vegasti bojni red, in siloma n prijaznoga obraza, za kterem pa skrivajo pre ka nj e- , ki jim pomaga, da ptujce v kupčijstvo radi za vi nost nas vodijo. hrajo čez plan. Kteri sovraznik bi se jim ustavil » kteri vojak bi se vrinil v těsno strinjene versté, ktere se kakor valovi dereče prevaljajo in prešinjajo, pa vendar v gore odkopljejo toliko Tatarom vlastna šega je, da svoje sela stavijo raji po sterminah kake gore, kakor po ravnem. Is kake prostora, da si izzidajo hišo 9 pri reki ostanejo in se ne ločijo! Derzni kregulj to poskusi, tem si prihranijo stavbo zadnje hišne stene, ktero na-bliskoma priferči, pa zastonj. Dereča reka ga séboj po- mestuje gora sama; stranske stene pa napravljajo iz ila tegno in valí, pa svojega plena ne doseže, osramoten Streha, ktera tako rekoč izpod gore moli, je popolnom se mora verniti. tajo To je veselo življenje veselih škorcev. Tako ? tako se vadijo, in zraven šo zmirej veseli in do ravna in z zemljo pokrita. Hiso njih se po tem takem od deleč komaj vidijo. Planjave (štepe) so večidel obrašene z divjo ma bre volje. Kadar so se po dnevu naletali in našetali, terno dušico (tymianom); le po malem raste trave, po planejo zvečer v šali in smehu v smerečje ali ločje pri kteri se cele čede dromedarov pasejo. Tíhota kraljujo po veliki šamoti. Le včasih priropotá kak okoren tatarsk voz z grozno veliko spleteno têndo, na kterem sede Ta- ribniku in še do terde nocí tam šepetajo. Tako preidejo hitro, le prehitro topli poletni dnevi in solnee na nebeznem obloku niže vshaja in zahaja. Toplo sicer še sije in v vinogradih dosti je še sladnih tari v kterega je vpreženih dvoje kamel. kupoma, in Staro poglavno mesto tatarsko je Bakči-Saraj, Tode en glas v malih škorčjih persih pravi in ker v novem poglavnem mestu Simferopolji je Ta- jagod. opominja: „ne muditc se dolgo več, veseli ptički, kmalo tarom le samoten kot stari Akmečet za prebi bojo dnevi prišli, ki vam ne bojo po godi". Nanagloma vališče odločen. V Bakči-Saraj i pa ni duha ne sluha 9 se zbere zbor in po većim glasov se sklene brez zamude od tistih velicih prekucov, ktere je prestalo nekdanjo oditi že pojutrajšnjem ponoći. Ko Ijadjé še mehko spa- tatarsko gospodstvo. To mesto je še čistega m o h a- vajo, začne se velika preselitev krilatih ljudstev v zraku, medanskega značaja; velika ulica je pol ure dolga, Lastovke , skerjanci in žerjavi tudi odrinejo, štorklje in sila ozka in vsa polna kramarjev, ki eo tako zverateni 327 da rokodelci ene baže so eden pri dražem. Razno vo- pogreba (24. sept.) toliko Danajčanov zbralo, da se je jakov, ki stojé tukaj na straži, ne smé vsled carskoga vse terlo; posebno številni so bili vradniki c. k. račun- ^r-^ I^Hlto Glo- ukaza nobeo Rus v tem mestu stanovati. H konca tega popisa se ene besedice od Tat rov v obče. stva in dražbeniki dunajskega pevskega družtva. boko v serce ste nam segle dvé pesmi, ki soju sodruž-beniki na njegovem grobu, eno v latinském in drugo v roda > Pravi Tatari so nasledniki tistega starega na- nemskem jezika, zapeli. Posebno pa so vse pricujoce ki se je Ta-ta imenoval in je pervotno stanoval solze poiile, ko je predsednik družtva v kratkem pa v stepi Gobi. Kakor se je v stari zgodovini dajalo vsim krepkem nagovora omenil blage dušae lastnosti rajncega divjim narodom skupno ime Skythov, tako so se v in njegovo redko priljudnost. Mnogim njegovim žlaht- srednji dobi vse divje ljudstva jutrovih dežel, ki so bile nikom in prijatlom po Kranjskem naj bo se to povedano, zoper kristjanstve in omiko, pod imenom Tata rov za- da me je se tri dni pred smertjo z veliko marljivostjo popadale; Tartare pa so jih jeli Rimci morebiti zatega po svoji domovini popraševal, da sem ma mogel vse na voljo imenovati, ker tartarus pomeni pekel, in so tanko od njegove žlahte, od njegovih znancov iu od do- to je pe movine pripovedovati, ktere, kakor je milo zdihnil, nikoli ta divji narod psovali z besedo Tartarov, klensko (pekvato) ljudstvo. Tatarom samim veljá to imé već vidil ne bo. V pobožen spomin priporočam rajncega kot psovka, ki hoče toliko reči, kot razbojnik; za- našega rojaka njegovi materi in gospod bratu, od kterih je še poslednje dni svojega življenja s priserčno lju- tega voljo oni sami se ne kličejo pod tim imenom am pak po imena plemena, iz kterega so, in jezik svoj zo- beznijo govoril, njegovim prijatlom in znancom v Idrii vejo turki ali turuk. Dandanašnji tako imenovani v Otalesih, v Cerknem, v Novakah, vSorci, v Selcah Tatari so turškega rodu, in se ne smejo zmešati z v Loki, v Zireh, v Novi Oslici in v Ledinah , na ktere kraje se je še kratko pred smertjo z veseljem spominjal, nekdanjimi pravimi Tatari ali nasledniki Ta-ta. V šegah so svojim sorodbinikom Tur ko m zlo enaki. Kristjanstvo io me prosil ondotnim prijatlom ga v pobožen spomin se med njimi še ni nič kaj razširilo; večidel spoznajo sporočiti. Na Krajnskem je luč sveta zagledal, nemška mahomedansko véro, v Sibiríi pa je veliko Lamaitov zemlja pa je trudne ude njegove v počitek sprejela. Naj ali Ša manov. Kdo mislil, da tudi ta narod ni brez v mira počiva ? ponosom ga smémo svojega rojaka plemenitažev, ki se Murs i imenujejo! Rusi in Turki imenovati, če ravno je bil v pogrebni pesmi „ein deut imajo Tatare radi za posle (pote) in za prativce sches Herza imenovan! Zdej pa še nekaj od kme (spremljevavce) popotnih. Med rusovsko gospodo so ne- tijstva. Okoli Dunaja se bo v drugi polovici tega mesca ktere rodo vine, kakor, na priliko, rodovina S tr o ga n o v, tergatev začela; veliko sicer, pa ne posebno dobrega tatarskega rodů; al zlo bi jih razžalil, ako bi jih Tatare vina si obetajo, ako ne bo grojzdja lepo in toplo vreme, imenoval » tako zaničevano je zdaj to imé. Novičar iz austrianskih fcrajev. Iz Dunaja oktobra Oglasiti se moram dra ktero že zdaj več časa imamo, še veliko pomagalo. Sploh je letina tukaj po Austrijanskem boljšim prište-vati; pa če ravno so vsega dosti přidělali in še živeža gotovo ne manjka, je vendar dragina skorej zmiraj večja, in krah tako n Novicam" tudi iz Dunaja, kamor me je vikši po- ne bila rastla! majhen, kakor da pšenica ze sedem let gim klic že pred več časom pripeljal. Nikoli bi ne bil mislil, da bom kakor duhoven talijanskoga polka, deleč od svoje Janez Tomše drage domovine cisto nemškem mestu > milem doma dajni Iz Štajarskega. Kakor šolski svetovavec za , voj aški duhoven. je znano je dose re Štajarsko kronovino čem jeziku pridigovati mogel, io vendar se je ravno to zgodilo. Dobili smo letos med naše Italijane blizo 300 kranjskih in koroških vojaških novincov slovenskega jezika. Lahko si vsak misli, kako težavno jim je bilo priti med same ljudi, kteri njih in kterih oni ne razumejo. signiral, in njegovo mesto je še do dnešnjega dneva izpraznjeno. Od več strani se slišijo glasovi, da bi visoko ministerstvo to mesto kterema domaćemu moža V J ' izroćiti blagovolilo, kteri obá jezika na Stajarskem na- po kosarni ne slisijo druzega kakor talijansko, po mesta pa samo nemško, pa ne razumejo ne unega ne tega, tako, da resnično od njih veljajo besede krasne naše pesmi: „povsod drugač se govori; jez ptujec nikog ir ne poznam, in vsred ljudi, povsod povsod sem sam". Pa dobrota našega gosp. polkovnika tem mládencem ta težavni stan, kolikor je mogoče, polajšaje, kar naj bo posebno tištim povedano, kteri kacega žiahtnika tukaj imajo. Komaj je přišel transport s slovenskimi novinci na Dunaj, me go- vadna razume, ker drugači ostane njegova de'ivnost zmiraj enostranska. Ker so narodne šole v rokali duhov-ništva in pod neposrednim vodstvom škofijstva, bi celó za dober uspeh koristno bilo, ako bi se to mesto izro-ćilo kakšnemu duhovniku, kteri ima zaapanje duhov- ništva in učiteljev, in deželne razmere kakor tadi bitnost ljudskih šol po lastni skušnji pozna. Nećemo s tim reci, da světověn šolsk svetovavec ne bil přikladen se manj pa y da s to opazko se podstopili visokemu mi spod polkovnik pred se poklice, in mi naročí, naj bom jez srednik med slovenskimi mladenci in med njim, in pa tolmačnik vsega, kar jim je potreba vediti in kar oni imajo njemu povedati. Ni mi treba povedati, kako veseli so me bili rojaki moji in s kakošnim veseljem sem tudi jez prevzel naročito ćastitega gosp. polkovnika. Deleč od očetove hiše med ptujimi ljudmi se še le spozna, kolikšno moč ima materni jezik čez člověka, in kako ljubeznjiv se mu zdi. Tudi slovenski jezik torej ni tako malovre-den in zaničljiv, kakor se, žalibog! še zdaj marsikte-rim prenapetim enostrancom zdi; tudi slovenski znati ni nisterstva svetovati, kaj storiti ima, temoc mi očitamo le želje, kakor smo jih čali, přepustivši visoki vladi storiti to, kar po svoji modrosti za nar bolje spozna. Kakor staviti hoče visoko ministerstvo svetovavca po čujemo, kteri slovenski zna; Bog daj! mož, kteri je prijatelj šol, sam praktičen učitelj, in Iju y da se izvolil bitelj keršanske izobraženosti. Pri tej priložnosti javno izgovorimo hvalo dosedajnema šolskemu svetovavcu g Hermanu, kteri je bil vès vnet za napredek ljudske kteri je tudi na šol, in nepotrebno! — Pri tej priložnosti še ene pa žalostné vice omenim. Slavnoznani pevec „Popotnika" g. J omike in za bolji uspeh narodnih potrebe slovenskih šol se skerbno oziral in pravičen bil proti slovenskomu jeziku. Bog mu plati njegov blagi trud naše spoštovanje ga spremlja zmiraj v dalečino! > Od Drave Te dní je predstojnik mariborškega Legat, ki je p vensko pel JJ. u^uvumu W U« v jv -------------ej— na Danaji v velikem zboru slo- mesta poslal odgovor na vprašanje visoke vlade zavoljo »Buuav pe» , je, nonui ou „ r* IF v l u C l* U UZiUitUilD , &&U1U VttKC? 1C&1UCUU1J C. AU U UJO liioniu «t «"v u. H"*"1 mm sept, umerl v Laincu blizo Donaja. Vas Laine je skorej narjev srebra in od strani slovenskega duhovnistFa se kakor so „Novice" že oznanile 22 škofovske rezidencij Ponuja mesto 31.200 goldi dve uri od mesta Dunaja, in vendar se je k njegovemu kovske škofije pride prinesek z 10.000 sreb Podpi 328 salo je že duhovništvo 6000 sreb. j in dragi znesek, Ar na ud > ki ni kolero umerl, ampak kteri je še potreben, op amo, da bode se skoro vkup bolezen, s ktero se je v ze na vojsko podal, je prevzel spravil. Vsi dnhovniki so z veseljem podpisali razun višje poveljnlštvo vse armade lord Rag enega edinega dekanata, kteri je smešno izpričevanje p 5 ki je O m pisal > naj se vzdigne s svojimi vojaki nad Kuse neče mariborškega mesta bogatiti!! Spie- v Besarabij pretvezel, da gelberg ich kenne dir! v • v Iz Ht. Jernejske in St. Kocianske okolice na Dolenskem 10. okt. Naj povémo tudi mi „Novicam", kakošna je letina pri nas. Zadovoljni in veseli bi bili Omer-pasa vojskovodja fzm. H Kakor je čudno bilo, da je hotel ubraniti, da bi se ne bil razglas višjega ess-a Vlahom in Moldavanom na znanje dal ob prihodu austrianske armade v te deželi ravno tako čudno je to, da je turški mestni koman y Št. Jernejčani in Št, Kociančani kar ajdni kruh zadene, dant Musar-pasa v Bukureštu prepoveđal, ako bi jim ne bila nemila slana (mraz) 9., septembra lep kos kruha in žgancov vzela; ali zdaj so d se od tur «AU VUVř • » ■ / ~ 10. in 11. s^e ]*n austrianske vlade na vlaški tron nazaj pokliča hospodař S tir be y ne smé z nob klavernega daha, ker se velicih uadlog cez zimo boje. Kar vinski pridelk zadene, so Dolenci letos sicer lemalo mošta in k većem le polovico ali še manj kot lani dobili, toda, hvala Bogu! to kar ga je, je dobra kapija, ker je bil September sknhal in prekuha!, kar je bil aagust zamudil. Cene letošnjega vina zdaj še sicer ne vémo , da bo kmali 7 do 8fl. vedro. Pšenica in drugo > pr*vjjo pa, žito je pri nas tudi silno drago. J. O. Lepstanski • ys. sprejeti, ker je kakor v razglasu pravi van mnozih in velicih krivd lz Od ponavljajo gla i tnostj o obdolže-se zmiraj bark -V da se ondi bojé napada zedinjenib lz C e r n o g se slišijo take pr ot novice, da v Kot že mislij da vse govorice 9 ki so se zagnale o bitvi Tarkov in Cernog na meji arbanski voli t v e j so prazne V Madridu so se že začele poslancov v deržavni zbor, ki se bo hodnji mesec: enoglasja je malo 9 zacel pri-dar je Madrid miren Novičar iz mnogih krajev Da ne bode pomanjkanja popolnoma pripravnih voznikov na železnicah, in da pridejo bolje izučeni delavci v železocestne delavnišnice, je c. k. ministerstvo kupčijstva dovolilo napravo nedeljskihšol, v kterih se bojo mehanika, naravoslovje, geometria, risanje in vsi tišti nauki učili, ki so za to službo potrebni. — Da se bo potrebno število soldaških konj zmiraj nadomestovalo, se Našim pevcom Scrivete pur scrivete Di fame morirete, Ma sarete immortali ! bo od vsih Svetih v Zagrebu stanovitna komisija Svet domaći ustanovila, ki bo nakupovala remonte. prijatli ! se zdramite Vsi, katere pevska Vila S svojim ognjem napolnila Slave vence si pledite, 9 Sej osoda to je rada. Pevec da veselja strada Vsi britkosti so imeli Pignotti Tud In n a bote tak 5 a d n i e V D al ma ci i m Ker daní se svit omike gl ad r je bila 29. p. m. začasna postava za družino (po- Tudi nam potrebne like ele) oklicana. Prošnja dunajské družbe zoper ter pinčenje žival, da bi smela po različnih deželah au strianskega cesarstva podružnice napraviti, je do Pojte le v domovja slavo . Víte si z lavorom glavo , Piš'te, piš'te pol ni dik Komisija, ki je Savo preiskavala: ali bi se Al ne bode vam plačila Za preslavne vaše delà voljena. daia za vožnjo ladij pripravna napraviti, je nek misei izrekla, da se dá to od Siska do Zagreba v svojo 9 letih z 600.000 gold, narediti. Na predlog ter žaške kupčijske zbornice gré iz Tersta deputacija na Jih osoda bo zadela, Vaše trude zagrenila, Pesmi slabo presodila ! Kaj pa peti bi se bali ? Saj vas caka druga hvala. Ki bo síavo, ceno dala . Ko že bote v grobu spali , Svetu že slovó podali : Vaša dika se zbudila. Delà vredno bo slavila, Mlacne zdej tadaj bo vnela Ter vam živo hvalo péla: Rojstvo novo bo gomila! presv. cesarja prosit, naj bi se berž ko berž Đunajski vradni vče- 1 Dunaj , izdelala železnica od Ljubljane v Terst. v časnik je, poveličevavuim govoricam v okom priti Cigava t V 40. listu ega „šolsk. prij." sem citai Jesensko raj naznanil, da od 10. sept. do 10. oktobra je na Du- pesem" s podpísom J. E., ki se ne za eno piko ne loci od tište. na ji 693 ljudi za kolero zbolelo, 67 se jih je ozdra- kl je bila že leta 1850 natisnjena v 47. listu „Vedeža" ]e da vilo, 289 umerlo, 337 pa še 9. okt. bolnih bilo, kar v primeri z 400.000 stanovavci ni ravno prestrašno. Na Francoskem je letos v vsem skupej 96.715 Ijudípo- M. Mocnik, petošolc v Ljublj merlo za to bolezen. Sevastopolj še ni padel, kar bil podp presta prikazen prestavljal tako , kakor pred Ce sta obá pesnika. to pesem iz kakega druzega jezika, je res prečudna 9 daje J. E. od éerke do čerke,vod pike do pik 4 leti M. M. ! Ce je pa pesem iz • v spncuje kup 9 da pad tega važnega kraja ne bo tako dober v i r n a, moramo pesnika J. E. še bolj obcudovati, da zna tak aUnn ««.«M biti" ----1- - ____________ 1___ 1 1 V) alter ego Na vsako vižo je to ravno tako čudno , kakor 9 kakor se je izperva mislilo. Po naj novejših novi-cah , ki so prišle iz Krima, je 3. dan t. m. stala vsa zedinjena armada na južni strani Sevastopolja be/kup pri Balaklavi; knez Menšikov pa stojí z blizo 40.000 čudna bi se mogla prederznost pesnika J. E. imenovati, ako za placilo, da je ptujo pesmico preselil iz enega slovenskega časnika v druzega, je podpisal svoje ime!!! Ce bomo tako ravnali, bo poezija do Josip Novak vojaki pod terdnjavami Sevastopolja; vodotok so Stan kursa na Dunaji 12. oktobra 1854. zavezniki obsedli in ga zaperli, da v terdnjavo ne more pitna voda teći. Rusovska in nji sovražna armada dobivate zmirej več pomoći, vsaka od svoje strani ; una iz Besarabije, ta iz Varne; Rusi pravijo, da do 15. t. m. bo 100.000 rusovske armade v Krimu, zedinjena armada ceni svoje število na 120.000. Za gotovo se terdi, da je knez Menšikov ukazal 6 velicih rusovskih bark ravno tam potopiti, kjer je vhod v luko sevastopoljsko, da ne more sovražnik s svojimi barkami noter, al zavolj te Obligacije deržavnega ( 4 3 5 o dolga 2'/ 2 99 99 99 85*/ fl 2 99 65 y4 51 42 Oblig. 5% od leta 1851 B 95 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 75 Zajemi od leta 1834 . . 1839 . . 224 y, 99 99 V 99 99 99 Esterhaz. srečke po 40 fl Windišgrac. 85 3 fl 99 » » 29% „ Waldštein. „ „ 20 „ 29 „ Keglevičeve „ „ 10 „ IO1// Cesarski cekini......5 fl. 32 Napoleondor (20frankov) 9A.18 Suverendor . . . ... . . 16fl. 10 Pruski Fridrihsdor ... 9A.52 Nadavk (agio) srebra: 2 99 99 99 99 99 1854 134% „ 977/8 „ loo fl. 19 y. a ovére ne more tudi rusovska včn. Po smerti St. na Dunaju v Gradcu Loterijne srečke: 11. oktobra 1854: Omenjenega dopisa nismo přejeli. Vred. 19. 60. 54. 22. 44. 78. 9. 70. 87. 89. Prihodnje srečkanje bo na Dunaju in v Gradcu 21. oktobra 1854. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.