R AVI LA
ZVEZNE ORGANIZACIJE SAVEZA GRAFIČKIH RADNIKA I RADNICA JUGOSLAVIJE
SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
V LJUBLJANI
mm
V LJUBLJANI 1936
Pravila
Zvezne organizacije Saveza grafičkih radnika i radnica Jugoslavije
v Ljubljani.
I.	Ime in sedež.
1.	Organizacija se imenuje: Zvezna organizacija Saveza grafičkih radnika i radnica Jugoslavije (okrajšano: Zvezna organizacija SGRJ Ljubljana ali Z. o. SGRJ Ljubljana).
2.	Sedež ima v Ljubljani.
II.	Območje in obveznosti.
1.	Organizacija deluje v dravski banovini.
2.	Organizacija je pravno telo, vendar je sestavni del Saveza grafičkih radnika i radnica Jugoslavije (kratica: SGRJ), ki ima sedež v Zagrebu.
3.	Organizacija je dolžna — zase in za svoje članstvo — izvrševati vse obveznosti, ki temelje na pravilih SGRJ, kakor tudi vse sklepe, ki jih v skladu s temi pravili sklenejo forumi SGRJ.
4.	Centralna uprava SGRj je upravičena nadzorovati delovanje Zvezne organizacije SGRJ Ljubljana.
Ako organi Zvezne organizacije SGRJ Ljubljana ne izvršujejo obveznosti, ki so jih dolžni izvrševati na osnovi pravil SGRJ, sme Centralna uprava SGRJ take organe razrešiti funkcij in izročiti upravo organizacije osebi (osebam), ki jo (jih) sama določi, in sicer za čae, dokler se ne izvolijo po določbah pravil novi organi, kar pa se mora zgoditi najkesneje v enem mesecu po razrešitvi prejšnjih organov.
Če Zvezna organizacija SGRJ Ljubljana ne izvršuje obveznosti do SGRJ, ki jih je prevzela, ali se ne pokori sklepom forumov SGRj, ki bi se jim po pravilih SGRJ pokoriti morala, ter se jo zaradi tega izključi iz sestava SGRJ, se izroči vsa njena imovina — aktiva in pasiva — (skladno s § 11. pravil SGRJ) Centralni upravi SGRJ, kar velja tudi za primer, če Zvezna organizacija SGRJ Ljubljana sama izstopi iz sestava SGRJ.
III.	Zastopanje.
1.	Organizacijo zastopa na zunaj in nasproti oblastvom predsednik ali podpredsednik in tajnik glavnega odbora.
2.	Pismene odpravke podpisujeta predsednik ali podpredsednik in tajnik glavnega odbora.
3.	Pismene odpravke, ki se tičejo denarstva in denarnih listin, podpisujejo predsednik ali podpredsednik glavnega odbora in predsednik nad-
zorništva kakor tudi blagajnik ali nameščeni administrator.
IV.	Namen.
1.	Namen organizacije je, da stremi za izboljšanjem gospodarskih, socijalnih in prosvetnih koristi članstva ter deluje zanje.
2.	Organizacija zategadelj:
a)	podpira članstvo gmotno in moralno, zlasti ob brezposelnosti, bolezni, onemoglosti, v starosti, na potovanju in ob vseh prilikah, za katere določijo kongresi SGRJ obvezne podpore, kakor tudi članstvo drugih organizacij, včlanjeno v SGRJ, in sicer z zneski, ki jim določajo višino kongresi SGRJ v zmislu njegovih pravil, potem članstvo vzajemnih organizacij, ako je to dolžna morebiti spričo sklenjenih vzajemnih pogodb, in sicer po predpisu takih pogodb;
b)	izplačuje posmrtnine ter podpira vdove po umrlih članih in sirote po umrlih članih in članicah;
c)	deluje za izboljšanje gmotnega in socijalnoga položaja članstva, sklepa kolektivne delovne pogodbe ter ureja delovno razmerje;
č) teži za tem, da se izboljšata socijalno zavarovanje in socijalno zakonodajstvo ter se dvigne delavska blaginja vobče; da doseže ta namen, deluje skupno z razrednimi delavskimi organizacijami in drugimi ustanovami;
d)	varuje koristi in potrebe članstva pri ob-lastvik in raznih ustanovah;
e)	ustanavlja posredovalnice za delo;
f)	nudi članstvu pravno zaščito v sporih iz delovnega razmerja;
g)	sklicuje zborovanja, sestanke, shode i. sl.;
h)	prireja predavanja, tečaje, poučne izlete
i.	sl.;
i)	izdaja strokovne in propagandne spise in časopise;
j)	zbira grafični naraščaj;
k)	ustanavlja knjižnice in čitalnice;
1)	skrbi tako za napredek organizacije kakor za strokovni napredek grafičnega delavstva po navodilih forumov SGRJ in prosvetne centrale SGRJ;
m)	nakupuje, odtujuje, zadolžuje in upravlja premičnine in nepremičnine;
n)	sklepa pogodbe.
V.	Sredstva in imovina.
1.	Sredstva za dosego namena organizacije so:
a)	vpisnina in članarina;
b)	razni prispevki članov(ic);
c)	darila;
č) donosa prireditev in imovine;
d)	volila.
2.	Imovina organizacije sestqji iz njenih sredstev ter iz njenih premičnin in nepremičnin.
3.	Imovino organizacije upravlja glavni odbor. —• Zadolževanje in odtujevanje imovine organi-
zacije ter nakupovanje premičnin in nepremičnin zanjo spadajo v področje delegatskega občnega zbora in konference.
VI. Članstvo.
A.	Člani in članice.
1.	Organizacija ima redne in izredne člane in članice.
2.	Redni člani in redne članice organizacije morejo postati redno izučeni kvalificirani delavci katerekoli grafične stroke, mehaniki stavnih strojev, tiskarji za izbočeni tisk in izdolbači, nadalje pomožni delavci in pomožne delavke, ki opravljajo tehnično delo v katerikoli grafični stroki neprekinjeno že nad dve leti.
3.	Izredni člani in izredne članice morejo postati pomožni delavci in pomožne delavke, ki vstopijo v kakšno grafično stroko, da opravljajo pomožno tehnično delo ali se mu hočejo privaditi, in niso še dve leti neprekinjeno pri stroki.
B.	Pristop k organizaciji.
1.	Vse člane in članice sprejema glavni odbor.
2.	Oseba, ki hoče pristopiti k organizaciji, izpolni pristopno izjavo, kateri priloži potrebne podatke in listine.
3.	Glavni odbor pošilja pristopne izjave z vsemi listinami vred Centralni upravi SGRJ, ki ugotavlja točnost navedb za članstvo priglašenih oseb in sprejema ugovore proti njihovemu sprejemu. Tri
tedne po prejemu pristopne izjave presodi imenovana uprava morebitne ugovore pi’oti sprejemu priglašene osebe, ugotovi, ali je le-ta izpolnila vse pogoje glede sprejema v organizacijo ali ne, ter se izreče bodisi za sprejem priglašene osebe, bodisi proti njemu. Rešitev z vsemi listinami vred pošlje ista upi-ava Zvezni organizaciji SGRJ Ljubljana, ki sprejme priglašeno osebo nato v organizacijo ali pa jo odkloni.
4.	Glavni odbor ni dolžan svojega sklepa utemeljiti.
5.	Proti odklonitvi sprejema v organizacijo se more odklonjena oseba pritožiti pri Centralni upravi SGRJ, ki odloči dokončno o pritožbi ter mora svojo odločitev utemeljiti. Utemeljeni sklep je odločilen za glavni odbor. Po dokončnem sklepu Centralne uprave SGRJ je dovoljena samo še prošnja, ki jo odklonjena oseba naslovi na Centralno viječe SGRJ; tako prošnjo pa pošlje lahko temu forumu tudi glavni odbor, ako želi,- da se izpre-meni sklep Centralne uprave SGRJ, ki je proti mnenju glavnega odbora priglašeno osebo sprejela ali odklonila.
Vse take pritožbe ali prošnje se morajo poslati Centralni upravi SGRJ odnosno Centralnemu vi-ječu SGRJ po glavnem odboru, in sicer najkesneje v štirinajstih dneh po prejemu sklepa.
6.	Grafični delavec in grafična delavka se smeta sprejeti v organizacijo samo, če se priglasita, za pristop k organizaciji za časa zaposlenja.
Izjemo, da se sprejme brezposelni grafični delavec ali brezposelna grafična delavka v organi-
zacijo še pred zaposlenjem, more iz posebnih, za organizacijo važnih razlogov dopustiti Centralna uprava SGRJ na predlog glavnega odbora.
Brezposelni grafični delavec in brezposelna grafična delavka se smeta vpisati v seznamek brezposelnega članstva že prej, preden se sprejmeta v organizacijo.
?. Vsa določila, ki veljajo za pristop k organizaciji, veljajo tudi za uvrstitev izrednega člana ali izredne članice med redno članstvo.
C.	Dolžnosti članov in članic.
1.	Vsakega člana in vsako članico, najsi bo na kakršnemkoli položaju, veže z dnem, ko pristopi k organizaciji, dolžnost, da točno in brezpogojno izvršuje vse, kar določajo ta pravila, plačuje redno članarino in druge prispevke ter se ravna po sklepih delegatskih občnih zborov, glavnega odbora in vseh forumov, ki jih določajo pravila, kakor tudi da upošteva vse obveznosti, izvirajoče iz skupnih pogodb in sploh iz dogovorov, ki jih sklene organizacija.
Č. Pravice članov in članic.
1.	Članstvo se sme udeleževati tako članskih sestankov, na katerih more govoriti ter staviti predloge in nasvete, kakor vseh prireditev organizacije ter se posluževati vseh naprav, ki so njena last in njemu namenjene. Razen tega ima članstvo pravico, da izraža pismeno kakršnekoli želje in zahteve glavnemu odboru.
Redni člani in redne članice sinejo voliti in vo-Ijeni(e) biti, medtem ko izredni člani in izredne članice te pravice nimajo.
Član(ica), ki se mu (ji) ukinejo članske pravice, nima za časa take ukinitve nobenih pravic.
D.	Vpisnina, članarina, razni prispevki in podpore.
1.	Vsakdo mora plačati, ko je sprejet v organizacijo, vpisnino, katere višino določajo kongresi
SGRJ.
2.	Član(ica) mora od dneva pristopa k organizaciji odnosno izza zaposlitve plačevati redno vsak teden določene prispevke.
Član(ica) z mesečno plačo jih plačuje za vse tedne meseca vnaprej. Če nato ni ves mesec v službi, se mu (ji) del že plačanih prispevkov, ki odpade na čas nezaposlenosti, vrne. Izjemoma plačuje lahko član(ica) prispevke mesečno ali štirinajstdnevno za nazaj, ako prejema tudi plačo za nazaj in ako na izjemno plačevanje pristane glavni odbor.
3.	Višino članarine določa za vse članstvo ali za članstvo po panogah članstvo samo z glasovanjem ali pa delegatski občni zbor. V nujnih primerih more zvišati članarino ali določiti poseben prispevek tudi glavni odbor. Tak sklep pa se mora predložiti naknadno v odobritev prvemu delegatskemu občnemu zboru.
4.	Določeno članarino mora plačevati članstvo v polnem iznosu. Izjeme, plačevati članarino v delnem iznosu, so nedopustne.
5.	Razen članarine mora plačevati članstvo istočasno tudi vse druge prispevke, ki jih sklenejo upravičeni organi organizacije, in zadoščati vsem morebitnim denarnim obveznostim do organizacije ali njenih organov tako, kakor sklene to glavni odbor.
Obveznosti člana(ice) do drugih grafičnih ustanov more sprejeti glavni odbor za obveznosti čla-na(ice) do organizacije in postopati po določilu prvega odstavka te točke.
6.	Če dela član(ica) v tednu tri ali več dni, mora plačati za tisti teden celotno članarino.
Član(ica), ki dela v tednu manj ko polne tri dni in prejme tudi manjšo plačo, kakor bi znašala za polne tri dni, ne plača za tisti teden članarine.
Za čas plačanega dopusta in sploh za čas plačane službe mora član(ica) v vsakem primeru plačati celotno članarino.
8.	Član(ica), ki prejema materijelno podporo od organizacije in v času, ko prejema tako podporo, ni zaposlen(a), ne plačuje članarine po zmislu prvega odstavka točke 6.
9.	Članarina, plačana v nasprotju z določili teh pravil, ne vpliva na odmero pravice do organizacijskih podpor. Članarina, plačana za časa odtegnjenih članskih pravic, se ne upošteva pri odmeri pravice do organizacijskih podpor.
10.	Višino podpor določa delegatski občni zbor. V nujnih primerih sme začasno izpremeniti višino podpor tudi glavni odbor, toda izpremembo mora predložiti naknadno v odobritev prvemu delegatskemu občnemu zboru.
Vsa določila o izplačevanju podpor in o upravičenosti do njih sklene konferenca.
11.	Podpore se izplačujejo članstvu po sklepih delegatskega občnega zbora in konference.
12.	Podpore se smejo izplačevati tudi tretji osebi, če sklene to glavni odbor iz posebnih razlogov.
13.	Član(ica), ki je v zaostanku s članarino in drugimi prispevki, ne more dobiti nobene podpore.
Bolniške podpore ne dobi član(ica), ki dolguje članarino in druge prispevke za dva tedna, brez-poselnostne pa ne član(ica), ki poravna zaostale denarne obveznosti v tednu, ko mu (ji) je bilo službeno razmerje odpovedano, ali v odpovednemi roku.
V primerih, vrednih upoštevanja, sme glavni odbor napraviti izjemo, toda šele potem, ko član(ica) najmanj že štirinajst dni ne prejema podpore.
14.	Vsako pritožbo glede podpore rešujejo le organizacijski forumi, in sicer tako, da sklepa o njej glavni odbor, o morebitni pritožbi zoper njegov sklep Centralna uprava SGRJ, dokončno pa Centralno viječe SGRJ.
Vse podpore se izplačujejo le v okviru raz-položnih sredstev. Noben(a) član(ica) ne sme podpore, če mu (ji) jo organi organizacije odtegnejo, ker ni izpolnjeval(a) obveznosti, ki jih nalagajo ta pravila, sodno iztožiti. Prav tako se ne more podpora, ki pripada članu(ici), sodno zarubiti.
E.	Prestanek članstva, prehod k drugemu poklicu in vnovični sprejem v organizacijo.
1.	Član(ica) prestane biti pri organizaciji:
a)	če izstopi prostovoljno iz nje, kar mora sporočiti pismeno glavnemu odboru;
b)	če se ne zglasi kljub trikratnemu pismenemu pozivu ali če preneha plačevati določene prispevke;
c)	če odpotuje brez odobritve glavnega odbora za stalno ali samo za več mesecev iz njenega območja;
č) če se ga (jo) izključi iz nje.
2.	S prestankom članstva ugasnejo vse že pridobljene članske pravice in podpore, zapadle v izplačilo. Kdor izstopi iz organizacije ali kogar se iz nje izključi, tudi ni upravičen do kateregakoli povračila plačanih organizacijskih prispevkov.
3.	Član(ica), ki opusti grafično stroko in preide k drugemu poklicu, pri katerem ne škoduje neposredno ali posredno organizaciji, lahko ostane pri njej, dokler zadošča redno članskim dolžnostim. Isto velja tudi za vse tiste, ki se osamosvoje in postanejo podjetniki.
Član(ica) pri drugem poklicu ima pravico do organizacijskih podpor šele potem, ko dela zopet najmanj šest tednov v grafični stroki. Izjemi sta samo glede onemoglostne podpore, do katere je upravičeno vse članstvo ob enakih pogojih, kakor tudi glede brezposelnostne podpore, do katere je upravičen(a) član(ica), ki je pri drugem poklicu ter je ves čas, ko je bil(a) pri njem, redno plačevala) popolne organizacijske prispevke. Pod-
poro dovoli glavni odbor takemu članu (taki članici), ko verodostojno dokaže s podatki, ki se zahtevajo od njega (nje), da ni zaposlen(a) in nima primernega rednega zaslužka, ter sporoči, da računa na to, da se ga (jo) zaposli v grafični stroki.
Članu(ici), ki preide k drugemu poklicu, sme dovoliti mirovanje članskih pravic glavni odbor ob pogojih, ki jih določi za to.
4.	Član(ica), ki je izstopil(a) iz organizacije, se sprejme vanjo vnovič samo kot oseba, ki pristopi prvič k njej.
Član(ica), ki ga (jo) je organizacija izključila, se sme sprejeti vanjo vnovič samo, če pristane na to Centralna uprava SGRJ.
F.	Discipliniranje in izključevanje članov in članic.
1. Člana(ico) sme kaznovati upravni odsek ali tarifni odsek:
a)	če krši organizacijska pravila ali če ne upošteva njihovih določil;
b)	če krši isklepe organizacije ali če se ne ravna po njenih navodilih;
c)	če škoduje koristim organizacije, njenega članstva ali posameznih skupin članstva;
č) če se ne ravna po sklepih in navodilih organizacijskih organov;
d)	če škoduje ugledu organizacije;
e)	če ne sluša organizacijskih organov;
f)	če zaostaja s plačilom članarine in drugih prispevkov ali denarnih obveznosti do organizacije ali če dolga ne poravna v roku, ki ga določi glavni odbor.
2.	Člana(ico) sme kaznovati upravni odsek ali tarifni odsek zaradi pregreškov, navedenih v sprednji točki, z ukorom, z odtegnitvijo članskih pravic do 26 tednov za en pregrešek, z denarno kaznijo do največ 1000 Din v korist kakšne dobrodelne ustanove.
Denarna kazen je dopustna zlasti zaradi pre-greška, s katerim se kdo materijelno okoristi ali ki mu utegne materijelno koristiti.
3.	Nekomu odtegniti članske pravice za več ko 26 tednov ali odvzeti kakršnokoli podporo trajno ali začasno sme po predlogu upravnega odseka ali tarifnega odseka samo glavni odbor.
4.	Člana(ico) sme izključiti glavni odbor:
a)	če je v zaostanku s članarino in drugimi prispevki za tri tedne;
b)	če hudo oškoduje ali če nevarno ograža koristi organizacije, njenega članstva ali posameznih skupin članstva;
c)	če se vzlic temu, da je bil(a) kaznovan(a) v enem letu zaradi pregreškov iz točke 1. že dvakrat, v istem letu pregreši še tretjič.
5.	Kakršnokoli kaznovanje se sme skleniti šele po točno ugotovljeni krivdi in natančni preučitvi zagovora obdolženca (ke). Ta pogoj odpade, če se obdolženec(ka) zagovoru odreče, če se pismeneimi vabilu ne odzove ali če je njegovo (njeno) bivališče organu, ki sklepa o kaznovanju, neznano.
6.	Zoper prisojeno kazen je dopustna pritožba ali prošnja, in sicer:
a)	zoper kazen, ki jo je sklenil upravni odsek ali tarifni odsek, na glavni odbor najkes-
neje v osmih dneh po prejemu dotičnega sklepa; glavni odbor mora rešili pritožbo najkesneje v štirinajstih dneh po prejemu:
b)	zoper kazen, ki jo je sklenil glavni odbor, na Centralno upravo SGRJ najkesneje v osmih dneh po prejemu dotičnega sklepa; pritožba mora biti rešena najkesneje v štirinajstih dneh po prejemu.
Zoper odločitev glavnega odbora o pritožbi je mogoča najkesneje v osmih dneh po njenem prejemu pritožba na Centralno upravo SGRJ, a zoper odločitev te uprave se sme zopet v osmih dneh vložiti prošnja pri Centralnem viječu SGRJ, katerega sklep je dokončen.
7.	Zoper izključitev se more član(ica) pritožiti najkesneje v osmih dneh po prejemu sklepa o izključitvi pri Centralni upravi SGRJ. Zoper njen sklep je dopustna le še prošnja na Centralno viječe SGRJ, ki se mora izročiti glavnemu odboru najkesneje v štirinajstih dneh po prejemu sklepa o izključitvi. Vložena prošnja nima odložilne moči, ampak izključitev je pravnomočna že po sklepu Centralne uprave odnosno glavnega odbora, če se prizadeti ni pritožil. Sklep Centralnega viječa glede izključitve je dokončen.
Če se sklep o izključitvi razveljavi, se priznajo članu(ici) zopet vse prejšnje pravice.
8.	Vsaka pritožba ali prošnja se mora izročiti praviloma instanci, ki je izdala sklep, zoper katerega je naperjena, in to z naslovom instance, ki naj jo reši.
VII. Organi organizacije.
I.	Organi organizacije so:
A.	delegatski občni zbor;
B.	konferenca;
C.	glavni odbor z odseki: a) upravnim, b) ta-tarifnim in c) prosvetnim;
Č. nadzorništvo;
D.	poverjeništva;
E.	sekcije in klubi;
F.	zaupniki;
G.	blagajniki;
H.	razsodišče.
A.	Delegatski občni zbori.
1.	Reden delegatski občni zbor se vrši v prvem trimesečju vsakega leta.
Če se pokaže potreba ali če pismeno zahteva nadzorništvo (soglasno) ali 25 odstotkov članstva, je treba sklicati izreden delegatski občni zbor. Tak zbor na zahtevo mora biti najkesneje v štirih tednih po izročitvi zahteve.
2.	Delegatski občni zbori so na sedežu organizacije. Sklicuje jih glavni odbor in obvešča o tem delegate, članstvo in Centralno upravo SGRJ vsaj štirinajst dni prej, preden naj se vrše, z okrožnico, ki navaja zborovalni prostor, dan, uro in dnevni red.
3.	Delegatske občne zbore tvorijo kot delegati članstva zaupniki (VII, F, 1, zadnji stavek drugega odstavka) posameznih ljubljanskih grafičnih podjetij in odposlanci poverjeništev (VII, D, 3). Udeležujejo se jih tudi člani glavnega odbora in nad-
zorništva, ki imajo na njih le posvetovalno pravico. Tisti pa, ki so hkratu izvoljeni delegati, soodločajo pri glasovanjih.
4.	Dnevni red rednega delegatskega občnega zbora mora obsezati najmanj:
a)	poročilo glavnega odbora in nadzorništva;
b)	poročilo o računskem zaključku in o načrtu proračuna;
c)	volitev glavnega odbora in nadzorništva;
č) predloge, pritožbe in prošnje.
Na dnevnem redu izrednega delegatskega občnega zbora, ki se skliče na zahtevo nadzorništva ali članstva (drugi odstavek točke 1.), mora biti razen zadeve, zaradi katere se zahteva občni zbor, vsekako —■ kakor na dnevnem redu rednega delegatskega občnega zbora — tudi točka: poročilo glavnega odbora in nadzorništva.
5.	Delegatski občni zbor:
a)	razpravlja o delovanju glavnega odbora, njemu podrejenih odsekov in nadzorništva, ga odobrava in izreka tem organom raz-rešnico;
b)	razpravlja in sklepa o predlogih glavnega odbora kakor tudi o predlogih, pritožbah in prošnjah članstva;
c)	voli člane glavnega odbora in njihove namestnike (razen tistih, ki jih voli pomožno grafično delavstvo samo v zmisl u četrtega odstavka točke 1. pod VII, C) kakor tudi člane nadzorništva in njihove namestnike;
č) voli odposlance za kongrese SGRJ;
d)	določa smernice za delovanje organizacije odnosno njenih organov;
e)	sklepa o izpremembi pravil organizacije in o njenem razpustu;
fj določa članarino (VJ, D, 5) in višino podpor (VI, D, 10);
g) sklepa o zadolževanja in odtujevanju imovine organizacije ter nakupovanju premičnin in nepremičnin zanjo.
6.	Delegatske občne zbore vodi predsednik ali podpredsednik glavnega odbora, če pa teli ni, izvolijo delegati voditelja zbora sami. — Zapisnikar na delegatskih občnih zborih je tajnik organizacije odnosno oseba, ki jo določi glavni odbor ali izvoli delegatski občni zbor. — Za overo-vatelja zapisnika o občnem zboru se morata izvoliti takoj po otvoritvi zbora dva delegata.
?. Delegatski občni zbor je sklepčen, ako je navzočnih toliko delegatov, da je zastopana po njih več ko polovica članstva organizacije. Če občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, se vrši pol ure nato nov delegatski občni zbor, ki sklepa pravnoveljavno ob vsakem številu navzočnih delegatov.
8. Na delegatskih občnih zborih glasujejo zgolj delegati, in sicer le osebno. Vsak delegat ima po toliko glasov, kolikor je znašalo število članstva, ki ga zastopa, ob koncu preteklega leta.
Oddelkovni zaupniki večjega podjetja imajo kot delegati na delegatskih občnih zborih po toliko glasov, kolikor je znašalo v posameznih oddelkih število članstva, ki ga zastopajo, ob koncu preteklega leta.
Kadar prihaja v poštev tretji odstavek točke 3. pod VII, F, se je treba ravnati po njem.
Glavni zaupnik ne glasuje na delegatskih občnih zborih za celotno število članstva v večjem podjetju, vendar zmerom in vsaj za članstvo oddelka, v katerem je zaposlen; pač pa glasuje za članstvo enega ali drugega oddelka, če zanj ni bil izvoljen oddelkovni zaupnik ali če oddelkovni zaupnik ob glasovanju ni navzoč.
Odposlanci poverjeništev glasujejo na delegatskih občnih zborih za vse članstvo posameznih poverjeništev. Glede njihovega glasovanja veljajo enako in zmiselno določbo sprednjih treh odstavkov.
9.	Na delegatskih občnih zborih se sklepa z navadno večino glasov. Ob enakem številu oddanih glasov je predlog odklonjen. Pri volitvah je odločilna večina oddanih glasov, ob enakem številu oddanih glasov pa odloči žreb. Glasuje se ali z dviganjem rok ali poimenski, če večina zbora to zahteva, ali tajno, če se tako glasovanje predlaga.
Za izpremembo pravil organizacije je potrebna dvotretjinska, za njen razpust pa tričetrtinska večina navzočnih delegatov. O razpustu organizacije sklepa delegatski občni zbor samo, če je bil sklican izrečno za ta namen.
10.	Predlogi, pritožbe in prošnje za delegatski občni zbor .se morajo poslati najkesneje šest dni pred njegovim sestankom glavnemu odboru, da jih izroči v razpravljanje konferenci, ki se vrši pred delegatskim občnim, zborom.
B.	Konferenca.
1.	Konferenca je zastopništvo, ki vzdržuje zvezo med članstvom in glavnim odborom ter posluje kot posrednik v vseh zadevali in pri izvrševanju vseh sklepov. Med poslovno dobo glavnega odbora je konferenca hkratu njegov posvetovalni organ. V področje konference spadajo tudi sklepanje o zadolževanju in odtujevanju imovine organizacije ter o nakupovanju premičnin in nepremičnin zanjo v zneskih od 50.000 Din do 100.000 Din, sklepanje o poslovniku za delegatske občne zbore in članske sestanke kakor tudi vse dolžnosti, ki jih ta pravila v poedinih poglavjih nalagajo temu organu.
2.	Konference sklicuje glavni odbor po potrebi, vsekako pa mora biti konferenca vsaj enkrat v vsakem četrtletju.
3.	Dnevni red konference določi glavni odbor. Na sestanku pred delegatskim občnim zborom razpravlja konferenca tudi o vseh predlogih, pritožbah in prošnjah, ki so pravilno naslovljene na delegatski občni zbor, zavzame glede njih svoje stališče, določi svoje predloge, sestavi kandidatno listo ter sploh uredi in pripravi vse potrebno gradivo za delegatski občni zbor.
4.	Konferenco tvorijo glavni in oddelkovni zaupniki, poverjeniki ali njihovi namestniki dveh največjih poverjeništev kakor tudi člani glavnega odbora in nadzorništva.
5.	Zaupniki in poverjeniki imajo na konferenci toliko glasov, kolikor je znašalo število članstva, ki ga zastopajo, ob koncu preteklega leta. Če se
vrši konferenca pred izrednim delegatskim občnim zborom, je treba upoštevati pri glasovanjih zmiselno tretji odstavek točke 5. pod VII, F. Glede članov glavnega odbora in nadzorništva velja vse, kar navaja o njih točka 3. pod VIJ, A.
6.	Konferenca je sklepčna, če je ob določeni uri navzočna več ko polovica upravičencev, drugače pa pol ure pozneje ob vsakem njihovem številu.
?. Konferenco vodi predsednik ali podpredsednik glavnega odbora, če pa teh ni, si izvoli konferenca voditelja sama iz svojih vrst. — Zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika o konferenci določi voditelj.
8. Za sklepanje na konferencah je uporabljati zmiselno prvi odstavek točke 9. pod VII, A.
C.	Glavni odbor.
1. Glavni odbor ima štirinajst elanov in šest namestnikov. Najmanj dva člana in dva namestnika voli redno članstvo iz vrst pomožnega grafičnega delavstva samo, kakor predpisuje četrti odstavek te točke.
Glede volitve glavnega odbora in nadzorništva velja nastopno: Kandidati smejo biti samo redni(e) člani(ce), ki so opravljali(e) za svojega članstva kakšen posel bodisi vsaj leto dni v organih organizacije, in sicer prej, preden so stopila v veljavo pričujoča pravila, bodisi vsaj dve leti v Zvezni organizaciji SGRJ ali v kakšni drugi delavski organizaciji.
Kandidatno listo za volitev glavnega odbora in nadzorništva je treba predložiti v dveh izvodih
najkasneje ol> začetku delegatskega občnega zbora, na katerega dnevnem redu je dotična volitev. Kandidatno listo morajo podpisati svojeročno vsi kandidati in najmanj dva delegata predlagatelja.
Za volitev članov glavnega odbora in njihovih namestnikov iz vrst pomožnega grafičnega delavstva je treba, da sporoče glavnemu odboru na njegov poziv imena kandidatov skupine, sestoječe iz desetih delavcev(k) (lahko pa stori to tudi samo ena taka skupina). Vloga mora biti pismena, podpisana svojeročno od vseh pomožnih delavcev(k) skupine in opremljena z izjavo, da pristajajo predlagane osebe na kandidaturo. Glavni odbor ukrene osem dni pred delegatskim občnim zborom vse, česar je treba, da se more izreči pomožno delavstvo z referendumom o predlogih, ki se tičejo volitve njegovih zastopnikov v glavnem odboru. — Za izvoljene se smatrajo kandidati, ki dobe največ oddanih glasov. Ob enakem številu glasov odloči žreb. Skrutinij opravijo v prisotnosti dveh zastopnikov glavnega odbora tisti, ki so na vlogah skupin prvi podpisani. Če je bila vložena samo ena lista, se proglase brez nadaljnjega na njej navedeni kandidati za izvoljene. Če pa ne prejme glavni odbor v določenem roku nobene kandidatne liste, jo sme sestaviti sam iz oseb, ki pristanejo pismeno na kandidaturo, ter pozvati pomožno delavstvo, naj se izreče z referendumom o njej.
2.	Glavni odbor se konstituira najkesneje štiri dni po izvolitvi.
Izmed sebe izvoli predsednika, podpredsednika, tajnika, zapisnikarja ter po potrebi še blagajnika in arhivarja.
Glavni odbor določa tudi člane, ki naj zastopajo ljubljansko zvezno organizacijo v Centralnem viječu SGRJ.
3.	V področje glavnega odbora spada vse, kar mu nalagajo razne določbe teh pravil, odnosno vse, kar po teh pravilih ni izrečno pridržano kakšnemu drugemu organu, razen tega pa tudi sklepanje o denarnih zadevah do zneska 50.000 Din. (Glej drugi stavek točke 6.)
4.	Glavni odbor ima redno sejo v prvem tednu vsakega meseca, izredne seje pa po potrebi.
5.	Seje glavnega odbora sklicuje in vodi predsednik ali ob njegovi odsotnosti podpredsednik. Na zahtevo vsaj štirih članov glavnega odbora se mora sklicati najkesneje v štirih dneh seja glavnega odbora; na njej se razpravlja o zadevi, zaradi katere jo je bilo treba sklicati. Zahteva glede sklicanja seje se mora izročiti pismeno z navedbo dnevnega reda predsedniku ali podpredsedniku ali tajniku glavnega odbora.
6.	Seja glavnega odbora je sklepčna, če se je udeleži več ko polovica njegovih članov. Za sklepanje o izdatkih nad 5000 Din je treba navzočnosti dveh tretjin odborovih članov.
7.	Glavni odbor sklepa z navadno večino glasov. Predsednik odnosno podpredsednik, če vodi v odsotnosti predsednika sejo, ne glasuje, pač pa odloči ob enakosti glasov.
8.	Člani glavnega odbora, ki jim, ni bila podeljena na delegatskem občnem zboru razrešnica
ali ki jih je razrešila funkcije Centralna uprava SGRJ, ne smejo opravljati dve leti nobenega posla v glavnem odboru.
9.	Tekoče delo opravljajo v zastopstvu glavnega odbora odseki, ki imajo seje redno vsak teden, razen v tednu, ko jo ima glavni odbor. Idejno vodstvo sekcij in klubov in nadzorovanje njihovega delovanja spada v področje glavnega odbora. V izključno upravnih, tarifnih ali prosvetnih zadevah more nadzorovati sekcije in klube in z njimi sodelovati upravičeni odsek sam.
10.	Odseke sestavlja glavni odbor izmed sebe. Upravnemu načeluje predsednik, tarifnemu pa podpredsednik glavnega odbora. Poedini člani glavnega odbora so lahko člani več odsekov.
11.	Odseki rešujejo zadeve, ki jim pripadejo, samostojno in poročajo o vsem svojem delovanju v teku meseca glavnemu odboru na njegovi redni mesečni seji, na kateri predlože tudi dnevne rede sej, ki sojih imeli. Na rednih sejah presoja glavni odbor delovanje odsekov v minulem mesecu in določa smernice njihovemu nadaljnjemu delovanju.
Z darili in podporami, ki si jih pridobi odsek na lastno pobudo, sme razpolagati vsekdar po svoje, vendar mora o tem naknadno poročati glavnemu odboru.
12.	Seje odsekov so sklepčne, če se jih udeleži več ko polovica njihovih članov. Odseki sklepajo z navadno večino glasov. Ob enakosti glasov mora poročati odsek o zadevi glavnemu odboru, ki sklepa o njej nato dokončno.
13.	Sestava odsekov in njihovo področje:
a)	Upravni odsek.
Člani upravnega odseka so predsednik, tajnik, zapisnikar in še dva člana glavnega odbora. En član tega odseka mora biti iz vrst pomožnega delavstva.
Funkcije v tem odseku so razdeljene prav tako, kakor v glavnem odboru. Seje odseka vodi predsednik, če je pa zadržan, podpredsednik, ki ga izvoli odsek sam izmed svojih članov.
V	področje upravnega odseka spadajo vse tekoče zadeve upravnega značaja, kakor sprejemanje prispevkov, izplačevanje podpor, reševanje raznih manjših prošenj, skrb za prostore in pisarno organizacije, upravljanje imovine organizacije in raznih skladov po predpisih in sklepih upravičenih organov, vsakoletnem proračunu i. sl., kakor tudi vsi posli, ki jih sicer navajajo ta pravila.
b)	Tarifni odsek.
Tarifni odsek sestoji iz podpredsednika glavnega odbora kot predsednika in še štirih članov glavnega odbora. En član tega odseka mora biti iz vrst pomožnega delavstva.
Izmed sebe izvoli odsek podpredsednika, tajnika in zapisnikarja.
V	področje tarifnega odseka spadajo ne le tekoče tarifne, ampak sploh vse zadeve, ki se tičejo delovnega razmerja članstva in so v zvezi z delom za njegov socijalni in gospodarski napredek. Razen tega določa odsek tudi zastopnike za tarifne forume ter nadzira in usmerja tarifno delovanje zaupnikov.
Tarifni odsek sme kaznovati člane(ice) po svoji presoji zaradi prestopkov, ki so navedeni pod VI, F, 1; pid tem mora upoštevati vobče določila glede kaznovanja pod VI, F.
Tarifni odsek sme eklepati o izdatkih do največ 1000 Din, potrebnih za tarifne svrhe, samostojno, o čemer pa mora naknadno obveščati glavni odbor.
c)	Prosvetni odsek.
Prosvetni odsek sestavljajo štirje člani glavnega odbora, ki izvolijo izmed sebe predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika.
V prosvetni odsek pošlje lahko vsaka sekcija, vsak klub ali vsako grafično društvo s prosvetnim značajem po enega svojega zastopnika. Zastopniki so polnopravni odsekov! člani, ki morejo opravljati posle zapisnikarja, arhivarja, knjižničarja, gospodarja i. dr., toda sej glavnega odbora se ne udeležujejo in pri sklepanju o denarnih zadevah ne glasujejo.
Prosvetni odsek skrbi za strokovno delo in splošno prosveto vsega članstva organizacije po smernicah, ki jih določa v splošnem delegatski občni zbor, v podrobnostih pa glavni odbor, ki se ravna pri tem po višini postavk, določenih s proračunom za prosvetno delovanje organizacije.
Č. Nadzorništvo.
1.	Nadzorništvo šteje tri člane in dva namestnika. Namestnik začne delovati v nadzorništvu, če odpade iz kakršnegakoli razloga kateri njegovih članov. Namestnika vpokliče glavni odbor na predlog ostalih dveh članov nadzorništva.
Glede volitve nadzorništva navajata histvcne določbe drugi in tretji odstavek točke 1. pod Vil, C.
2.	Nadzorništvo izvoli izmed sebe predsednika in zapisnikarja.
3.	Nadzorništvo je dolžno vestno pregledovati blagajno, knjigovodstvene knjige, blagajniške priloge kakor tudi vse dohodke in vse izdatke, ugotavljati pravilnost vpisov in sploh nadzirati vse finančno poslovanje organizacije. Nadzorništvo mora tudi ugotavljati, ali se prejemki in izplačila popolnoma skladajo s pravili in sklepi upravičenih organov organizacije ter ali so dohodki in izdatki sploh zadostno osnovani na sklepih prav istih organov.
4.	Nadzorništvo opravlja dolžne preglede po potrebi, vendar najmanj enkrat na mesec, blagajno pa mora natančno pregledati v vsakem trimesečju leta vsaj enkrat.
5.	Nadzorništvo mora poročati o svojem poslovanju večkrat glavnemu odboru kakor tudi ob prilikah konferencam in delegatskimi občnim zborom, katerim sme svetovati, naj podele glavnemu odboru razrešnico.
6.	Nadzorništvo se mora vsaj po enem članu udeleževati sej glavnega odbora in upravnega odseka.
Člani nadzorništva imajo na sejah glavnega odboi*a in upravnega odseka posvetovalen glas ter stavijo lahko predloge finančnega značaja. Če uvidijo potrebo, smejo zahtevati sklicanje izrednega delegatskega občnega zbora (drugi odstavek točke 1. pod Vil, A).
Na sejali upravnega odseka se more član nad-zorništva izi*eči zoper vsak sklep finančnega značaja, sprejet na isti seji. V tem primeru se sklep ne sme izvesti, dokler ne odloči o njem dokončno glavni odbor.
?. Nadzorništvo je zavezano sporočiti glavnemu odboru katero si že bodi nerednost pri blagajniškem, odnosno upravnem poslovanju. Ko nadzorništvo to stori, se reši glede sporočene nerednosti sleherne odgovornosti, razen če se ugotovi, da je sporočena nerednost nastala z njegovo popolno ali delno krivdo.
8.	Za točno izvrševanje dolžnosti nadzorništva je osebno odgovoren njegov predsednik.
9.	Celotno nadzorništvo je odgovorno moralno in materijelno za vso škodo, ki utegne nastati organizaciji, če ne bi izvrševalo točno in redno dolžnosti, določenih v teh pravilih.
D.	Poverjeništva.
1.	V krajih izven sedeža organizacije opravljajo podrobno organizacijsko delo po sklepih in navodilih glavnega odbora poverjeništva, ki pa niso pravna telesa.
2.	Poverjeništvo upravlja:
a)	v krajih, kjer je do 15 članov(ic), poverjenik, ki mu je lahko prideljen še blagajnik;
b)	v krajih, kjer je več ko 15 članov(ic), po-verjeniški odbor iz treh do petih članov in dveh računskih preglednikov.
/
Računski pregledniki pri poverjeništvih imajo tako pri svojem kakor pri poslovanju poverje-niškega odbora enako vse dolžnosti in vse pravice, ki jih navaja oddelek Č pod VII, zlasti pa vse dolžnosti iz njegovih točk 3., 4. in 9.
3.	Poverjenika in morebitnega blagajnika (2. a) ali poverjeniški odbor z računskima preglednikoma vred (2. b) kakor tudi odposlance (delegate) za delegatski občni zbor izvoli članstvo v kraju poverjeništva na poverjeniškem glavnem sestanku, ki mora biti praviloma meseca januarja vsakega leta. Članstvo izvoli ob isti priliki tudi najmanj dva namestnika, da se izpopolni lahko takoj mesto, ki bi se nemara izpraznilo, če bi en ali drug izvoljenec iz kakršnegakoli vzroka prenehal opravljati poverjeni mu posel pred potekom poslovne dobe.
Na delegatske občne zbore pošilja poverjeništvo, v katerem je dvajset do sto članov(ic) po enega, a poverjeništvo s preko sto člani(cami) po dva odposlanca. Poverjeništva z manj ko dvajsetimi člani(cami) pošiljajo na zbor odposlance samo, če glavni odbor to izrečno želi ali zahteva. Vendar smejo ta poverjeništva poveriti svoje glasove odposlancu kakega drugega poverjeništva ali pa združiti člane (ice) v skupino z dvajsetimi ali več člani(cami) ter poslati tako na zbor skupnega odposlanca. Poverjenec razpolaga pri glasovanjih na zboru s toliko glasovi, kolikor članov(ic) sme zastopati.
O glasovanju odposlancev poverjeništev na delegatskih občnih zborih govori zadnji odstavek točke 8. pod VII, A.
Kadar je treba sklicati izreden delegatski občni zbor, mora skrbeti glavni odbor pravočasno za to, da se skličejo vsaj štirinajst dni pred takim občnim zborom tudi poverjeniški glavni sestanki, da more članstvo v krajih poverjeništev izvoliti na njih odposlance, ki naj ga zastopajo na izrednem delegatskem občnem zboru.
4.	Nadalje stavi članstvo v kraju poverjeništva na pover j eniškem glavnem, sestanku predloge, oddaja pritožbe in prošnje za delegatski občni zbor (VII, A, 10), sestavlja resolucije in nasvete za delovanje organizacije in njenih organov, odo-bruje poročila poverjenika ali poverjeniškega odbora ter se posvetuje o pover j eniških zadevah.
5.	Poverjeniški glavni sestanek je sklepčen, če je navzočna ob določenem času polovica članstva, pol ure po času sklicanja pa ob vsaki udeležbi.
Za sklepanje in glasovanje velja zmiselno prvi odstavek točke 9. pod VIT, A.
6.	Glavni odbor more razrešiti zaradi neizvrše-vanja njegovih navodil ali sklepov kakor tudi zaradi prekoračenja področja, nepravilnega ali organizaciji škodljivega delovanja poverjeniški odbor ali posameznega poverjenika vseh funkcij in postaviti namesto njega pooblaščenca ali veččlanski odbor pooblaščencev, ki upravlja — najdlje mesec dni — poverjeništvo, dokler članstvo poverjeništva ne izvoli novega poverjenika ali novega poverjeniškega odbora. Razrešeni funk-cijonarji ne smejo prevzeti dve leti nobene funkcije. Izjemno potrditev funkcije more skleniti le konferenca.
?. Spore med glavnim odborom in kakšnim poverjeništvom rešuje najprej konferenca, nato pa prvi delegatski občni zbor. Zoper odločitev le-tega je dopustna pritožba na Centralno upravo SGRJ, ki odloči o sporu dokončno. Rok za vložitev pritožbe, ki se mora izročiti glavnemu odboru, poteče štirinajsti dan po prejemu vsakega sklepa o sporu.
E.	Sekcije in klubi.
1.	Za uspešnejše prosvetno delovanje, za čvrstejše vezanje članstva in za podpiranje delovanja ostalih organizacijskih organov sme ustanavljati članstvo posameznih grafičnih panog sekcije in klube, v ustrezne svrhe pa prosvetne, športne, pevske, družabne ali izletniške krožke.
2.	Njihovo delovanje nadzira, idejno vodi in usmerja glavni odbor odnosno ustrezni odsek, denarstveno poslovanje pa pregleduje nadzor-ništvo.
Smernice za njihovo prosvetno delovanje določa prosvetni odsek po navodili) glavnega odbora.
3.	Delovanje katerekoli sekcije ali kateregakoli kluba izvršuje eekcijski ali klubski odbor.
Vse delovanje sekcije ali kluba sloni na posebnem poslovniku, sestavljenem od članstva, ki pristopi k sekciji ali klubu, in odobrenem od glavnega odbora.
4.	Sekciji ali klubu more glavni odbor izročiti tudi del svojega humanitarnega delovanja v izvrševanje.
5.	Sekcije in klubi se morejo ustanavljati tudi pri poverjeništvih.
6.	Vsaka sekcija more konferenci, ki sestavlja kandidatno listo zg. delegatski občni zbor, predložiti svoje kandidate, in sicer tako, da navede za enega kandidata tri osebe, izmed katerih izbere nato konferenca kandidata in ga vnese v kandidatno listo.
V Sekcije in klube na sedežu organizacije, ki organizaciji škodujejo in niso po svojem odboru ali svojih pripadnikih poslušni sklepom organizacijskih organov, sme glavni odbor razpustiti. Prav isto velja za sekcije in klube na sedežih poverjeništev, ki jih sme glavni odbor ali poverjeništvo razpustiti.
Zoper sklep o razpustu je dopustna v štirinajstih dneh po njegovem prejemu pritožba, in sicer: zoper sklep glavnega odbora na Centralno upravo SGRJ, a zoper sklep poverjeništva na glavni odbor. Tako Centralna uprava SGRJ kakor glavni odbor mora odločiti o pritožbi dokončno najkes-neje v mesecu dni po prejemu pritožbe.
F.	Zaupniki.
1.	Zaupniki so člani, ki jih izvoli članstvo posameznih grafičnih podjetij ali oddelkov takih podjetij za svoje zastopnike nasproti službo-davcem, potem člana, ki ju izvoli iz svojih vrst brezposelno članstvo, in sicer enega kvalificirano, drugega pomožno delavstvo, in član, ki ga izvoli izmed sebe onemoglo članstvo.
Zaupniki so v organizaciji glasniki članstva, ki jih je izvolilo, in organizacije, ki veže svoje organe s članstvom, podpira njihovo delovanje ter izvršuje njih navodila in sklepe. Zaupniki so na-
dalje tudi zastopniki članstva (delegati) na vseh delegatskih občnih zborih.
2.	Članstvo vsakega podjetja izvoli enega zaupnika. Za zaupnike(ce) smejo biti izvoljeni(e) samo redni(e) člani(ce).
V večjih podjetjih voli članstvo zaupnike po oddelkih, ako so le-ti strogo ločeni in zaposlujejo več ko dvajset članov(ic). Oddelkovne zaupnike sme izvoliti tudi pomožno osebje, toda samo v oddelkih, v katerih je v večini.
Oddelkovni zaupniki izberejo izmed sebe glavnega zaupnika, ki zastopa nasproti službodavcu vse članstvo in vse oddelkovne zaupnike v podjetju. Če se oddelkovni zaupniki ne morejo sporazumeti glede osebe glavnega zaupnika, ga izvoli članstvo, zaposleno v dotičnem podjetju.
O glasovanju zaupnikov na delegatskih občnih zborih govori točka 8. pod Vil, A.
3.	Zaupniki se izvolijo praviloma za leto dni. in sicer meseca januarja vsakega leta po navodilu, ki ga izda glavni odbor.
Če se pokaže v kakšnem podjetju med letom, da je potrebna vnovična volitev zaupnika, ker je redno izvoljeni zaupnik odstopil, ali ker si želi članstvo iz utemeljenih razlogov, ki jih odobri glavni odbor, izbrati drugega zaupnika, ali ker je razrešil glavni odbor zaupnika funkcije spričo prestopka po določilih teh pravil (VI, F), se mora izvesti izredna volitev zaupnika, ki jo vodi glavni odbor po svojem zastopniku. Novi zaupnik opravlja nato svoj posel v preostalem času leta odnosno do redne vsakoletne volitve zaupnikov.
Kadar je treba sklicati izreden delegatski občni zbor ter smatra glavni odbor za potrebno ali zahtevajo predlagatelji takega zbora (nadzorništvo ali članstvo [drugi odstavek točke 1. pod VII, A]), da se volijo za ta zbor vnovič zaupniki, poskrbi glavni odbor za to, da se skličejo vsaj štirinajst dni pred takim občnim zborom članski .sestanki v posameznik podjetjih, da more članstvo izvoliti na njih zaupnike, ki naj ga zastopajo na izrednem delegatskem občnem zboru. Novoizvoljeni zaupniki ima jo po toliko glasov, kolikor je bilo za časa poslednjega mesečnega obračuna v podjetjih čla-nov(ic). Če ni treba ukreniti volitve novih zaupnikov, zastopajo članstvo na izrednem delegatskem občnem zboru tačasni zaupniki. Ti razpolagajo s številom glasov, ki se ujema s številom članstva ob koncu preteklega meseca.
4.	Zaupnik ne more biti nihče, kdor dolguje organizaciji članarino in druge prispevke, kdor je znan zaostankar v plačilih ali kdor ni v preteklem letu pravočasno poravnal svojih denarnih obveznosti.
Glavni odbor more razrešiti funkcije vsakega zaupnika, ki sam zaostaja s plačili predpisanih prispevkov za organizacijo in jih vzlic pozivu ne poravna v določenem roku.
O volitvi zaupnika mora (redno ali izredno) izvoljeni zaupnik sestaviti zapisnik, ki ga podpišeta dva člana, zaposlena v podjetju, in sicer člana, ki ju je na članskem sestanku izbralo zborujoče članstvo za overovitev zapisnika. Zapisnik odda izvoljeni zaupnik v desetih dneh po volitvi glavnemu odboru.
6.	Vsak zaupnik mora vzdrževati stalno zvezo z organi organizac ije, katerim je dolžan poročati o vsem, karkoli se tiče organizacijskega delovanja.
7.	V poverjeništvih morajo zaupniki stalno podpirati delovanje poverjenika ali poverjeniškega odbora.
G.	Blagajniki.
1.	Članstvo v vsakem podjetju ali po potrebi tudi v posameznih oddelkih podjetja (v poverjeništvih v zmislu točke 2. a pod VTI, D) izvoli čla-na(ico), ki opravlja zanje funkcijo blagajnika.
2.	Blagajniki delujejo po navodilih vsakokratnega glavnega odbora.
3.	Vsak blagajnik je moralno in materijelno odgovoren za pobrane članske prispevke, prav tako pa tudi povsem za škodo, ki jo utegne utrpeti organizacija, če se ne ravna po navodilih glavnega odbora.
4.	Poleg glavnega odbora in njegovih zastopnikov nadzoruje delovanje blagajnika v podjetju ali oddelkih podjetja zaupnik, ki je izvoljen za zastopnika članstva v istem podjetju ali oddelkih istega podjetja. Zaupnik mora vsako nerednost, ki jo opazi ali domneva, sporočiti glavnemu odboru pismeno. Če tega ne stori, je za vso morebiti nastalo škodo povsem soodgovoren.
H.	Razsodišče.
i. Spore, ki utegnejo nastati iz organizacijskega razmerja, kakor tudi častne zadeve med članstvom rešuje razsodišče, sestoječe iz petih članov organizacije.
2.	Vlogo na razsodišče je Ireda izročiti pismeno glavnemu odboru, ki v desetih dneh po njenem prejemu sestavi i*azsodišče po teh-le določbah:
Za razsodišče izbere vsaka sporna stranka po tri zastopnike izmed članov organizacije, od katerih izloči vsaka nasprotna stranka po enega zastopnika. Če ena stranka ali pa obe stranki izločitev opustita, odloči o njej žreb. Ostali štirje zastopniki veljajo za razsodnike. Le-ti izvolijo nato izmed neprizadetih članov organizacije petega razsodnika, ki je načelnik razsodišča. Če se štirje razsodniki ne morejo zediniti glede načelnika razsodišča, ga imenuje glavni odbor. Ako pa je prizadet pri sporu član glavnega odbora, določi načelnika razsodišča nadzorništvo.
3.	Razsodišče razsoja o sporih z večino glasov. Ob enakosti glasov odloči načelnik razsodišča.
4.	Razsodišče mora rešiti spor v štirinajstih dneh po prejemu dopisa o sporni zadevi. Ta rok more iz stvarnih razlogov podaljšati načelnik razsodišča za največ nadaljnjih štirinajst dni z utemeljitvijo podaljšanja, ki ga mora pismeno sporočiti strankama in razsodnikom.
■5. Razsodišče sme kaznovati za krivo spoznano stranko odnosno osebo po lastnem preudarku, z ukinitvijo organizacijskih članskih pravic pa samo takrat, kadar ugotovi, da njena krivda škoduje organizacijskim koristim. Izključitev krive osebe iz organizacije more razsodišče le predlagati glavnemu odboru.
6. Razsodišče mora sporočiti razsodbo strankama in glavnemu odboru pismeno najpozneje v
dveh dneh. Sporočilo razsodišča mora navajati toženo in tožečo stranko, predmet tožbe in utemeljitev razsodbe.
7.	Zoper odločbo razsodišča je v roku osmih dni mogoč ugovor na Centralno upravo SGRJ. Ugovor mora prizadeta stranka poslati rečeni upravi po načelniku razsodišča, ki priloži ugovoru vse gradivo, služeče razsodišču pri postopanju, zapisnik o razpravi in prepis razsodbe z utemeljitvijo ter ga odpošlje, opremljenega še z izvajanji nasprotne stranke, najpozneje četrti dan po prejemu. Če v tem roku stranka ne izroči svojih izvajanj ali če zadrži neka stranka kakšno listino, se odpravi vse gradivo brez listin, manjkajočih po krivdi stranke, gradivo pa se v takem primeru smatra za popolno.
Če se ena ali druga stranka ne odzove pravočasno pozivu razsodišča zaradi zaslišanja ali če ne pride k razpravi, ne da bi prej pismeno sporočila razsodišču razlog odsotnosti, razpravlja in sklepa o tožbi razsodišče brez te stranke. Če stranka pismeno opraviči odsotnost s stvarno utemeljitvijo, ki jo tudi razsodišče prizna za tako, se skliče nov sestanek.
Potem izvede razsodišče postopanje ne glede iia to, ali je ali ni stranka navzočna.
8.	Centralna uprava SGRJ odloči o izpodbijani . razsodbi v štirinajstih dneh po prejemu ugovora.
9.	Centralna uprava SGRJ more na ugovor:
a)	razsodbo potrditi;
b)	kazen, ki jo je izreklo razsodišče, znižati ali zvišati;
c)	razveljaviti razsodbo in odrediti vnovično postopanje;
č) postaviti zadevo v stanje pred postopanjem.
Centralna uprava SGRJ postopa:
po točki a), kadar spozna, da je razsodba utemeljena, da se je razsodišče pri vsem postopanju ravnalo natančno po določbah organizacijskih pravil in da je ugovor stvarno in formalno neutemeljen;
po točki b), kadar spozna, da se je ravnalo razsodišče enako kakor pod točko a), le da je določilo kazen krivdi neprimerno visoko ali neprimerno nizko;
po točki c), kadar ugotovi, da ni poznalo razsodišče brez krivde obsojene stranke kakšnih nagibov, ki bi mogli odločilno vplivati tako na potek razprave kakor na razsodbo;
po točki č), kadar ugotovi, da se razsodišče pri postopanju ali razsojanju ni ravnalo natančno po določbah organizacijskih pravil.
10.	Odločba Centralne uprave SGRJ je dokončna, le v primeru kaznovanja prizadete osebe z ukinitvijo organizacijskih članskih pravic je dopustna pritožba na kongres SGRJ.
11.	V vsakem primeru po točki 1. lit. H pogl. VII. se mora vsak(a) član(ica) služiti le organizacijskega razsodišča.
12.	O vsaki seji razsodišča se sestavi natančen zapisnik, ki ga morajo podpisati načelnik razsodišča in vsi razsodniki. Zapisnik prevzame in shrani glavni odbor.
VIII. Razpust.
1.	Organizacija se razpusti, če sklene to delegatski občni zbor, ki je bil sklican izrečno za ta namen.
2.	Imovina razpuščene organizacije — tudi če jo razpusti pristojno oblastvo — se izroči dobrodelnim ustanovam, ki jih določi delegatski občni zbor, ki je razpust sklenil, če takega sklepa ni, Savezu grafičkih radnika i radnica Jugoslavije v Zagrebu, če pa ta ne obstoji, «Domu grafikov», registrirani zadrugi z omejeno zavezo v Ljubljani.
Ova pravila odobrena su po Centralnoj upravi SGRJ od 22. VI. 1935. godine.
Zagreb, 24. juna 1935.
Za Savez grafičkih radnika-ca Jugoslavije: Stjepan Vellaj s. r.	Evgen Štark s. r.
Ta pravila so bila sprejeta na občnem zboru Saveza grafičkih radnika i radnica Jugoslavije, podružnice v Ljubljani, ki se je vršil 2. junija 1935.
Za Savez grafičkih radnika-ca Jugoslavije, podružnico Ljubljano,
Strgar Rudolf s. r.	Kosem Drago s. r.
II.	No. 1651/1.
Preosnove društva po vsebini teh pravil ne prepovem.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
V Ljubljani, dne 18. januarja 1936.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka:
Dr. Hubad s. r.
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
Predstavnik Ambrožič Miroslav.