Inserati so sprejemajo in veljd tristoputt vrst«
8 br., če se tislia Ikrat, n n u n	ii
n n ii ii 0 ii
Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi
»e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opraviištvo (administracija) in eks| edicija na Starem trgu h. št. 16.
0 narodnem trgovstvu.
Nase kmečko ljudstvo navadno sodi. da je vse eno, kedo da ima kupčijo v rokah ; če se pa ozremo nasocijalno stanje različnih narodov, se bomo lahko prepričali, kako škodljivo , in pogubno je za vsak narod, kateri sam ni sposoben za kupčijo, ter jo prepušča tujim naseljencem. Zgodovina nam kaže, da narodi, ki niso sposobni za trgovino, propadajo ter postanejo podložni tujim narodom. Poljski narod ima mnogo lepih lastnost, ni popačen, vendar čedalje bolj obubožuje in postaja sužen judom, katerim je prepustil vso kupčijo, ker se sam zanjo ni zmenil. Kaj pomaga Poljaku vsa hrabrost in plemenito mišljenje , če se pa zaradi silne revščine ganiti ne more? Z golimi rokami in praznim želodcem se noben junak vojskovati ne more. Tudi Turek ni za kupčijo, zato je turška država tako na bera.ško palico prišla, da je že zaradi revščine od drugih vlad odvisna postala, med tem ko so si Angleži in Francozi znali kupe zlata pridobiti na vzhodu. Nemčija je lepa dežela in Nemci so varčni ljudje, vendar najdemo po Nemškem veliko revščine, in nikjer pravega bogastva ne, ker so tudi Nemci trgovino svojo prepustili v veliki meri judom , Angležem in Francozom. Prav ima tedaj tisti državnik in ekonom, ki je rekel, da narod, ki svojo kupčije sam ne zna opravljati, ni spo-oben uiti za samo-stalnost niti za svobodo. Nasprotno pa vidimo, kako se širi pri trgovskih narodih blagostanje in bogastvo, moč in veduosti, širijo se vsled tega tudi njih meje. Grk je dober trgovec, in kakor je narod majhen, vendar šteje mnogo miljo-narjev, in nji govo blagostanje se množi in tudi njegovo prebivalstvo. Hrvatje in Madjari niso
trgovci, za to izumirajo, posebno poslednji, Judje pa se po vsej Evropi močno m nože-Ta prikazen nema n:č čudnega nit sebi, da ginejo narodi za kupčijo nesposobni, kajti kjer ni kupčije, ni denarja kjer ni denarja, ni kruha, tedaj se ljudje tudi nemorejo ženiti, in možiti-Najboljši trgovec je Velikorus, in pregovor pravi: en Grk prevari tri jude, en Armenc prevari tri Grke, in en Rus prevari tri Armence. Ruska trgovina se širi po vzhodni Evropi in predira vedno dalje uotčez širno Azijoi narod se bogati in množi, in nosi po poti trgovine slovanski jezik, slovansko kulturo med zadušene narode daljne Azije. In s trgovino širi se tudi ruska oblast vedno globokeje v srednjo Azijo.
Tudi Srb je memo Hrvata dober trgovec, zato najdemo med Srbi mnogo premožnih ljudi iz prostega naroda, širi se blagostanje in z njim politični vpliv; Hrvat je pa revež razun uarodnega plemenitaša, ki je pa tudi včasih zadolžen , tako da nobeden uič nema. 11 povedanega je pač dosti jasno, da ni vse eno, ali narod svojo trgovino sam opravlja, ali jo dtugim prepušča
Če se sedaj ozremo na naš slovenski narod, spoznali bomo takoj, da smo velik del svoje bede iu zanemarjenosti zakrivili s tem, da smo se premalo poprijemali trgovine. Nekteri pravijo: ,,Mi smo poljedelsk narod, kup-čuje naj pri nas , komur se ljubi.1. Pa to je za nas pogubno načelo. Kaj pa imamo od poljedelstva? Ali ne vidimo, kak berač je naš kmet. Skala na krasu, pesek ua Gorenjskem, iu drugodi plitva prst, morda komaj po eno ped, ali sem ter tje en čevelj globoka, iz take zemlje pač ne bomo pridelali banaške pšenice,
Po pošti	prejeman velja :
Za celo leto	. , 10 gl. — kr.
•ta pol leta	. , 6 „ _ ,,
za četrt leta	. , 2 „ _ ,,
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta	'4 ,, 10 ,,
V Ljubljani na fioin pošiljnu vilja 60 kr. več ua leto.
Vredništvo jo v Li govili uli/ cah štev. 7.	t
Izhaja po trii rat na teden ia sicer v torek, četrtek in soboto, v
in v tem nam nobena kultura sveta pomagati ne more. Kar sedaj pridelamo , to je komaj, da se borno preživimo , kar nas je sedaj; če se pa pomnožimo, se morajo ljudje začeti izseljevati , kakor se tudi resnično godi. Če se tedaj oj)iramo samo na poljedelstvo, ne more se število slovenskega naroda nikdar pomnožiti, ker tistih, ki se podajajo v tuje dežele, ne moremo več sebi prištevati, in obsojeni smo, o:*tati vedno v taki revščini, kakoršna nas sedaj tlači. Kdor tedaj naš narod ljubi, misliti mora nova pota delovanja, da bi si naš narod materijalno pomagel. Tu pa najdemo le dva pota, namreč obrtnijo in trgovino. Poleg tega, da poljedelstva ne smemo zanemarjati, primo-rani smo, bolj ko se naš narod množi in mu to množenje mogoče storimo,poprijeti se obrtnije in trgovine. Za našo obrtnijo se bo odprl v osvobodjenih jugoslovanskih deželah nov semenj, kamor bouiosvoje izdelke lahko prodajali.
Kaj pa s trgovino? Naša domovina ima lepo lego za trgovino, in dosti žalostno za nas, da te svoje srečne lege nismo znali porabiti. Na obalih jadranskega morja, osobito v Trstu, naselili so se Italijani, in so bogati postali, mi pa smo reveži ostali. Ti laški naseljenci, ne dosti, da so nas od morskega brega odrinili, in nam zlasti vir trgovine prevzeli, obnašajo se tam sedaj, kakor bi bili doma, kakor bi bila to njihova zemlja, in mi njihovi podložniki. Glejte, to imamo od svoje malomarnosti , od svojega mrženja do kupčije in od svoje vnetosti za poljedelstvo. In tudi tu v sredi dežele iu na severnih mejah smo prepustil', trgovino večidel tujcem, ki so se obogatili, mi pa smo reveži ostali, in malo manjka, da nismo primoraui , pri njih kruha prositi.
Špielfeldski grof pa Črni Jaka.
(Po narodni pripovedki zapisal J. Gombarov.)
Svoje dni je živel v nekem mestu grof, poln muh in vragolij ; ker v mestu ni mogel po svoji volji živeti, da ne bi svojemu imenu in stanu škodoval, zapusti mesto iu si kupi grajščino Špielfeld, češ, tu ga ne bo nihče opazoval ter bo živel, kakor bo hotel.
Prav takrat pa je živel tudi v Špielfeldski okolici silno muhast in vragoljast konjsk tat, sploh imenovan črni Jaka. Da bi se grof hitreje s krajem in prebivalci spoznal, povabil je odličniše osebe iz okolice na obed , in že takrat so gostje o vragolijah Črnega Jaka toliko pripovedovali, da se je grof pri svoji glavi in bradi zaklel, da tega dečka mora kmalu spoznati. Pri tej priložnosti opomni župan Št. Iljski: Ko bi bili gospod grof pred včerujš-nim na mojem mestu, spoznali bi bili Črnega Jaka, da bi ga gotovo svoje žive dni pomnili, če ta lopov spod jezdeca konja vkrade, to ni kar bodi." Z glasnim smehom potrdijo nekteri gostje, kterim je bila dogodba znana, te besede ;
grof pa zahteva, naj jim župan to čudno do-godbo bolje razloži. Župan ni bil sicer vesel tega povelja, vendar se tudi ustavljati ni upal, ampak nekterokrat vzdihnivši pravi: ,,Že dolgo sem tuhtal, kako bi tega premedenega ma-garca — Črnega Jaka — v pesti dobil, kajti po celi občiui je delal veliko škode in vkljub vsemu prizadevanju je vselej srečno pete odnesel. V nedeljo popoldne jezdim v krčmo doli ob Jereninski cesti misleč, da najdem oudi več sosedov, s kteriini bi se posvetoval o uame-rovanem lovu ua Črnega Jaka. Pridši v krčmo, me je silno osupuilo, ko ne najdem v krčmi nikogo druzega, uego sumega pravega Črnega Jaka, ki je hlastno kos svinskega plečeta obiral in z dobro starino primakal. Morebiti je mojo osupnjenost opazil, ker me je takoj jako prijazno povabil, naj se k njemu vsedein iu mu pomagam, če se mi ljubi. Zagotovim vas, gospoda! da se je Črni Jaka ondi tako vljudno, pošteno in gosposko obuašal, da se mi je skoro zdela čast se ž njim pogovarjati. Govorila sva o tem in unem, iu ko sem že iz same obup-nosti, da denes nihče drugi v krčmo ne pride,
J več nego bi smel, starine posrkal, primakne j Jaka svoj stol bliže mene ter šaljivo pravi, da dobro ve, s kakim namenom sem jaz v krčmo prišel, vendar mi tega ne zameri in če je meni prav, hoče tudi zanaprej moj prijatelj ostati.
Lehko si mislite, gospoda, dame je kurja polt obhajala, vendar sem se na videz delal srčnega ; zarožljal sera včasih s svojim lovskim nožem , potipal sem svoja samokresa iu tudi prav osoruo govoril, čes, da mi je vse eno, ali je črni Jaka moj prijatelj ali ne, ne bojim se itak nikogar. Črni jaka mi zavrne, da se mi njega tudi ni treba bati, ker hudega neče nikomur nič storiti; njegovo veselje jo edino tatvina, ktero skuša vselej na duhovit in zvit način doprinesti, sicer pa živi duši ne stori nič žalega. Prekanjeuost in zvijača ste njegovo orožje. Kolikor ga jaz poznam, govoril je res-uico, in za me bi bilo bolje, ko bi mu bil veroval. Toda vino je v meni vzbudilo ošabnost ter rečem: „Jaz se ne bojim ne sile ne zvijače." „Menite ? odgovori, čudno se smeje ter nadaljuje: Gospod župani če je tako, pa staviva, da Vam konja izpod vas ukradem." Gospoda!
Mi ne zavidamo laškim in nemškim trgovcem pošteuo pridobljenega premoženja, kajti oni so porabili le priliko , in ker so videli, da mi k trgovini v vetji obliki nismo posebno nagnjeni, polastili so se je; mi le Slovence opozorujemo na važnost trgovine in ua žalostne nasledke njibove malomarnosti v tej stroki narodnega delovanja. Ko bi imeli vsaj lastno trgovino v svojih rokah , to je , ko bi vsaj to, kar sami pridelamo, sami prodajali, in to, kar sami potrebujemo, sami kupovali, ko bi vsaj to zamogli doseči, bili bi že trdni, godilo bi se nam veliko bolje in imeli bi večjo politično moč; kaj še le če bi trgovino še za druge narode posredovali, kakor nam našageograiična lega veleva; potem bi pač dovršenim gimnazijalcem in realcem ne bilo treba stradati iu ponujati se za diur-niste, trgovina bi jih vse lahko preživila, ostali bi poleg tega svobodni možje, katerim bi na milosti ali nemilosti drugih ue bilo nič ležeče, in boljši del naroda bi bil rešen izvolitve: .,ali prekliči (zataji svojo uarodnost), ali pa umri (stradaj) I"
Naše blagostanje in neodvisnost naše in-teligencije dala bi nam neprimerno velik političen vpliv.
Pa ne samo blagostanje, ampak tudi svoboda izvira iz krepko razvite trgovine, kakor vidimo pri Angliji, kajti svoboda je trgovini potrebna, kakor ribi voda. Kjer je pa blagostanje in svoboda, tam vidimo cveteti tudi umetnosti in vednosti ; naša literatura, naša žurnalistika bi Be povzdignile do nepričakovanega cvetja. Lačen trebuh se ne zmeni za umetnosti in za vednosti, on gre in proda svoje prvorojenstvo za skledico leče ; še le z blagostanjem oglasijo se v človeku višje potrebe, katerim ustrezati so umetniki poklicani.
Ni pa to samo razgrete domišljije podoba, ki smo jo tu naslikali o prihodnosti našega naroda, ako ima voljo in sposobnost, da se polasti trgovine v svojem domu in kot posredovalec med svojim sosedom. Da ima naš narod prirodno sposobnost za trgovino, to nam kažejo mnogi izgledi iz prostega ljudstva, ki so se brez potrebnih predukov vzpeli na vrhunec trgovske mogočnosti. Treba je samo, poprijeti se stvari sistematično, in sposobnim domačinom olajšati težavno delo, da se prerijejo do vrha, treba je dati kupčijskim talentom v trgovinskih šolah priliko, da se duševno izurijo, treba pa je edinosti pred vsem in sloge med domačini.
Te dni imamo volitev v kranjsko trgovinsko zbornico. Ta zbornica sicer nema tako
obširnega delokroga, pa znal bi se kedaj razširiti , in če bi nam Bog poslal v njo kedaj nekaj ženijalnih mož, znala bi postati za naš obstanek jako važua pozicija. Za to moramo gledati, da si to pozicijo brž ko in igoče nazaj pridobimo, kajti iz nje bi zamogli priti rešilne misli za vso prihoduost našega naroda. I« tega strogo trgovskega pogleda tedaj kličemo vse narodnjake brez razločka stanu k naskoku, k junaškemu jurišu zoper sedanjo nemškutarsko večino te zbornice; kajti narodna trgovina, kakor smo ravno dokazali, je obče narodna reč.
Z
sta.
to je bila drzna, za me razžaljiva beseda, kterej sem moral ugovarjati. Jaka mirno vzeme iz žepa mošnjo rekoč: „Vadlajva se torej ! Jaz stavim 50 križakov." Da se mi krčmarica ue bi v obraz smijala, sprejel sem vadlo in postavil na petdeset sto križakov. Oba odšte-jeva denar krčmarici s pogodbo: „Če Jaka pride v 8 dnevih z mojim konjem, dobi ves denar, če ne, pa jez ves denar svoj." Med tem je bil Jaka že silno korajžen, pil je in pel in naposled plačal svojo iu mojo ceho, češ, njega še necoj v Jarenini čakajo na ples. Tudi mene je ta zviti tič spravil v dobro voljo. In ker je po Jakovim odhodu prišel ravno krčmar domu, pila sva še dalje ter se pogovarjala pozno v noč. Vabilo krčmarjevo, naj bi to noč pri njem ostal, sem ošabno odbil, ker nisem hotel za mevžo veljati. Pozno torej zasedeni belca, pripravim.si samokresa ter veselo dirjam proti domu.	(Dalje sledi.)
Ituski car je svoji vojni dal povelje, da naj se nemudoma vzdigne proti Carigradu. Tako poroča dunajski „Fremdenblatt", ki pristavlja, da Avstrija vsled tega ue bode spremenila svoje dosedanje politike. Avstrija je obljubila, ostati nevtralna, dokler vojska ne bode zadevala njenih mej in posebnih koristi. Carigrad k tem ožjim mejam ne spada, zato nima nobenega vzroka Kusom braniti, da bi ne izvršili svojega vojnega načrta. Za Carigrad bo morda še sreča, da Rusi skoraj pridejo tje, ker 8C tam pripravljajo nove preku-cije, ne da bi jih zamogla vlada odvrniti. Ljudstvo hoče od zbornice boje zahtevati, da naj odstavi sultana in na prestol pokliče kterega Abdul Azizevih sinov, ter se zanaša, da ga bode v tej zadevi podpirala tudi vojna.
Narodna straža, ki bode mesto branila, znaša boje 60.000 mož, in Mehmed Ali, ki ma vrhovno poveljništvo, ima enako število /ojakov, s kterimi stoji pri Čadalji, dan hoda od Carigrada. Sulejmau paša ima še kakih 40.000 mož, ktere po morju iz Kavale prepelje ali v Galipolje ali v Carigrad.
Novici, da oddelek ruske armade maršira proti Galipolji, ,,Agence Russe" oporeka. Rusija nima nobenega vzroka obrniti se tje, in Galipolja ne bo napala ali zasela, če se tam neu>tavi redna turška vojna, ker bi ji bilo v tem slučaju nemogoče pustiti turško vojsko ob svojej strani. Drin ali Odrin je general Stra-kov brez borbe zašel 20. t. m. ter sostavil začasno vlado iz udov raznih narodnosti. Veliki knez Nikolaj je 24. t. m. odrinil iz Kazan-lika v Odrin, kamor dospe 27. t. m. Pri Ilermaliju je ruski polkovnik Panjutin Turkom vzel ves train, t. j. 20 000 vozov, na kterih prevažujejo živež, streljivo in druge za vojno potrebne reči. Rusi so pri tej priliki zgubili 4 ča-tnike in 46 vojakov.
Ministerski svet v Carigradu je 23. t. m. pretresal mirovne pogoje, ktere sta mu pooblaščenca telpgrafiično naznanila. Ti pogoji so dosedaj še tajni, vendar se sodi, da bo le Rusija razun že omenjenih toček zahtevala tudi zdatno vojno odškodnino v denarjih , pravijo 1500 miljonov rubljev (okoli 2300 milj. gld.). Ker pa Turčija nima denarjev , da bi vse to plačala, dovolilo se ji bode več obrokov, kterih zadnji bi potekel čez kakih 10 let. Za poroštvo bi med tem časom vojna ruska ostala na Turškem, kakor so bili Nemci ostali na Francoskem.
Turška pooblaščenca sta, kakor piše „Daily Telegraph" Rusom ponudila te le pogodbe: Batum se kot svobodno pristanišče ponudi Rusiji in meje v Aziji se vravnajo. Glede Bul-garije do Balkana in Dardanel, da se odpro za vojne ladije vseh narodov, bode pa določila evrojiska konferencija. O Srbiji in Crnigori se dogovori pozneje. Rusija pa temu nasproti razun že omenjenih reči boje zahteva, da se ima Bulgarija raztegniti tako daleč, da bode
obsegala še Odrin, Dardanele se odpro samo za ruske in turške vojne ladije, Batum in Armenija pa se brezpogojnoi zroče Rusiji. — Nemški poročnik je menda rekel, da Itusi Carigrada, če bo le mogoče, ne bodo zaseli; le če se bo le Anglija sklenitvi miru močno upirala, bodo začasno to storili. Nekteri listi sodijo, da bodo Rusi prišli morda v Carigrad in Galipolje, preden se še prav prično obravnave zarad sklenitve premirja ali miru. Da bi se zapreke vlade angleške kolikor mogoče odvrnile, dopisujeta si kraljica angleška in ruski car sama; Aleksander je boje pisal tudi našemu cesarju.
Politični pregled.
V I.jubljani, 25. januarja. Avstrijske dežele. IVliiiisferMk > krisu je nekaj dni sim stalni predmet dunajskih listov, ki so celo poročali, da so naši ministri že uno sredo cesarju izročili svojo odpoved. Naslednik bi jim bil ali Hohenwart, ali Schmerling, ali pa Manns-feld. Razun čolnih tarifov, o kterih se ne morejo porazumeti, nastala jim bode nova zadrega od narodne banke, ki bode imela 28. t. m. občni zbor, pri kterem se bodo najbrže zavrgle nektere od obeh vlad glede novih bauki-uih pravil sklenjene določbe. Zlasti ss bodo občnemu zboru predlagalo: 1. Viceguvernerji se imajo voliti (ne pa nastavljati od vlade;) 2. generalni svet ima pravico dovoljevati, da se vladine menjice izplačujejo ali ne ; 3. predsednik cenzurskega odseka ima pravico menjice sprejemati ali ne; 4. trdno se držati od direkcije in odseka sklenjenega sklejia glede vde-ležitve obeh vlad pri čistem dobičku. — Povoda za odpoved ministrov je tedaj dovolj, vendar pa bodo skušali ostati, kolikor dolgo bode mogoče iu 24. t. m. so imeli zopet neko konferenco, k kteri so bili povabili načelnike vseh klubov razun grofa Ilohenvvarta , da bi se glede čolnih tarifov posvetovali, kako in kaj. V nekterih dneh se bo že vedelo, pri čem da smo. Poslancem , ki so se bili včeraj 24. t. m. sošii pri ministrih k posvetovanju zarad čolnih tarifov, je ministerski predsednik naznanil da je ministerstvo izročilo cesarju odpoved, ki so si pa pridržali kouečno odločbo. Grof Ilohenvvart je bil te dni dve uri pri cesarju. Minister Lasser je uavarno zbolel.
€>ali^k«i ces. namestništvo je po naznanilu, ,,Dziennika polskega" dobilo povelje softaviti zapisnik tistih vradnikov , ki bi bili voljni sprejeti službe v Bosni in Hercegovini. Enake ukaze so neki dobila tudi predsedništva iu namestništva drugih dežel.
Hrvatski poslanec Ivan Vončina je izstopil iz kluba vladine stranke in je tudi pri obravnavi o kraljevem odgovoru proti njemu glasoval Nove stranke se še niso osnovale.
V nanje države jš panj m k i kralj se je 23. t. m. v Madridu poroči I s hčerjo vojvoda Montpensier-skega. Pri poroki so bili navzoči poslanci, plemiči in pooblaščenci vnanjih držav. Ljudstvo je živahno pozdravljalo poročenca.
Italijanskemu kralju sovražniki sv. cerkve prigovarjajo, da naj zobe pokaže Vatikanu, ker se ni dovolilo, da bi bilo umrlemu kralju zvonilo po vseh cerkvah rimskih in da bi ga bila vsa duhovščina spremila k pogrebu. Kaj bode kralj Humbert storil, tega ne vemo, a če je bil navzoč, ko je bolni kralj, njegov oče, nekoliko pred smrtjo vsled notranjega nemira in strahu .klical: „Idimo iz Rima, jaz ne ostanem tukaj", si bode pač šc premislil, preden bode pričel nov boj z višjim
glavarjem sv. cerkve. — Veliko hrupa je v Rimu napravila novica, da ima vsled mini-nisterskega sklepa italijansko brodovje nemudoma odjadrati proti vzhodu. Admiral Buglione di Monale mu je višji poveljnik.
fliirdko novo ministerstvo je sostavljeno, predsednik mu je Kumunduros, ki je naznanil, da Grška stopi v akcijo.
Izvirni dopisi,
IVj IJiilil.jane, 20. januarja. („Tag-blattu" v odgovor.) Ljubljanskemu ,,Tag-blattu" se je potrebno zdelo, da se zaradi svojega turkoljublja nekoliko opraviči, ker je sprevidel, da je o Turkih pri vseh poštenih ljudeh le ena sodba, iu da je s svojim turkoljubjem čedalje bolj osamljen ostal. V ta namen prinaša v štev. od pondeljka vvoden članek, v katerem sicer priznava malovrednost turške vlade, ob enem pa premleva stare fraze o ruskem despotizmu. Da se ob enem razžaljivo tudi ob slovenski žurnalistiki guli, to se razume samo po sebi. S pravim nemškim samoljubjem in samohvalo se baba s svojo izredno odgojo (erziehung), ter hoče spoznati dati, da mi take odgoje nemarno. To mu radi verjamemo, kajti čeravno smo po tistih šolskih klopeh poseda-vali, kakor naši nemškutarčki, in čeravno smo dobro in prav dobro napredovali, med tem ko bo oni dvojke in trojke lovili, se moramo sedaj po svetu ubijati brez protekcije, in bojevati boj za obstanek (kampf ums dasein) brez pomoči in podpore, z lastnimi močmi. Naravno je tedaj , da postajamo bolj osorni, bolj trdi in odkriti, kakor rahločutni nemškutar-ki car-teljčki. ,,Tagblatt" tudi pravi, da se z nami v polemiko spuščati neče, — ,,ker duševno nismo toliko zmožni, da bi se zamogli vzpeti na njegovo vzvišeno (?) stališče." Res , da se na „Taglattovo'' stališče nikdar ue bomo vzpeli, ali bolje pogreznili, pa tpga nam ne brani pomanjkanje duševne zmožnosti, ampak mo-ževski značaj. Pisatelj ouieujenega članka si menda veliko domišljuje na visokost svojega stališča in na svojo duševno vzvišenost, nad nami surovimi, neotesanimi Slovenci. Kakošno pa je tedaj tisto njegovo stališče ? On obžaluje grozovitosti vojske, moritve in požiganja, reve in nadloge, ki sledijo vsakej vojski, tedaj tudi rusko turški. On tedaj misli, da bi bilo bolie, da bi se ta vojska nikdar ne bila pričela. Res velik človekoljub. Morda bo pa dovoljeno vprašati: Če so Nemci taki človekoljubi. da preklinjajo vsako vojsko, zakaj so pa francosko deželo leta 1870 tako opustošili iu toliko nesreče nad njo spravili? Zakaj so tačas nemški časniki toliko prestavljali zmage pruske nad Francozi? Morda boste rekli ,.ja bauer, das ist was anderes — to je vse kaj druzega" In prej ko vam bo mogoče, na to vprašanje odgovoriti, hočemo vam staviti že drugo vprašanje : Če ste taki človekoljubi, zakaj se pa vam nič ne smili ubogo krščansko ljudstvo na Turškem, ki je skozi pet sto let toliko muk prestalo pod krutim tlačiteljem Turčinom ? Ali veste za kako drugo sredstvo, nego je vojska, s katerim je bilo mogoče te trpine odrešiti? Pa saj se poznamo, vi hranite svojo sočutje in svoje človekoljubje samo za svoje prijatelje, nikakor pa ne za Slovane. Slovan bi bil trpel pod Turkom še drugih pet sto let, pa vi bi še ne vedeli za njegove muke ; če se pa kakemu poljskemu judu v Rumuniji le en las skrivi, kričite na ves glas, da vas sliši vseh pet delov sveta! Vi imenujeta rusko blago podvzetje osvobodjenja Jugoslovanov „raubzug, beutczug, — roparsko vojsko —," srbsko vojsko „treubruch, nezvestobo, izdajalstvo", vstajo
tlačencev samih obsojujete z najgrjimi imeni. Dovolite zopet neka) vprašanj. Kaj pa je bilo to, ko so Turki prihrumeli v Evropo , ko so ropajoč, požigajoč, skrunef, in z ognjem in mečem vse uničujoč preplavili pol Evrope, med tem tudi kranjsko deželo, ko so upognili šiloma in brez vsake pravice Grke, Bulgare, Srbe, Rumunce, da tudi Madjare pod svoj hudi jarem ? Kaj ne, to je pa bilo vse lepo in pošteno ? To se Turkom nikoli po vi niti ne sme ? I Toda Bog, ali po vaši veri „osoda" je bolj pravična, ko vi, ona narodom odmeri zasluženo plačilo ali pa kazen. Da se hočejo Srbi zopet osvobotiti, da hočejo svoje prejšnje dežele, ki so jim bile s surovo silo vzete , zopet nazaj pridobiti, to imenujete „verolom , izdajstvo". Turek je bil pa pošten, ker je Srbu vse vzel in celi narod v sužnost tlačil, kaj ne? I Po vašem uku se tudi tatu in roparju vkradeno blago ue sme več nazaj vzeti ! Vi ste v tem slučaji toliko moralično razkačeni (moraliseh entriistet) nad vstajo turških Slovanov, ter preklinjate revoluc jo. Prašamo vas, zakaj pa so leta 1848 liberalci vaše krvi celo na I)u-naji naredili vstajo, ko vendar še sence tega niso trpeli, kakor Slovani pod Turkom ? Prašamo vas, zakaj pa so l.beralci vaše krvi toliko hvalisali in simpatizirali z vstajo Poljakov proti Rusiji? Se ve, če vstaja vam koristi, Slovanom pa škoduje, tedaj je dovoljena , če bi imela pa Slovanu koristiti, tačas je kaznjiva in prokletstva vredna! Kje je doslednost?
To je tedaj tisto stališče, do kterega vzpeti se mi duševne zmožnosti nemarno, kakor meni ..Tagblatt". Kako je pa to, da stoje tndi severni Nemci, Prusi, na našem stališči, ter enako odločno, kukor mi, odobrujejo korak ruski, da se gojila Turčija razruši in kristjani osvobode? Ali morda tudi Prusi ne-inajo toliko duševne zmožnosti, in tistega vzvišenega mišljenja, da bi se zamogli meriti z ljubljanskimi Nemci, ali prav za prav nem-škutarji? Ha, kako se ,,Tagblatt'1 v lastne zanjke lovi!
„Tagblatt" misli, da krščanstvo s to voj->ko ne bo nič pridobilo. Ob enem hvali tudi .,čestitljivegi starčka'' očeta Pija IX, češ, da tudi oni s Turkom drže. No, to dokazati bo „Tagblat'u ' pač težko, ker se ne more na kaj druzega opirati, nego na edino eno izjavo sv. očeta , v katerej — Turkov niso hvalili, ampak grajali le rusko vlado zarad preganjanja katoliške cerkve. Pri tej priliki ne moremo opustiti, da bi ne čestitali „Tagblattu", kerjkaže tako lepe napredke k poboljšani i. Ni še dolgo, kar je sv. očeta neprenehoma poniževal in ploskal Prusom k „kulturkam|>fu", ploskal vsaki vladi, katera je katoličane stiskala iu preganjala Sedaj pa že imenuje sv. očeta ,,častitljivega starčka". Le tako naprej l Največi grešnik se spokori|, zakaj ne bi mogel tudi iz ,.Tagblatta" postati pošten list?!
„Tagblattov" pisalec pravi . da tudi Slovani iz te vojske ne bodo nobenega dobička vlekli. Zahvalujemo se možu za dobro voljo, da je za nas Slovane naenkrat tako skrben po,tal, ko vender ljudje „Tagblattove" vere za nas Slovane do zdaj niso druzega imeli, kakor psovke in zaničevanje; vendar moramo možu povedati, da mu ni treba za nas skrbeti, ker sami naj bolje vemo , kaj nam dobro in kaj slabo tekne. Sedanja vojska je za nas Slovane prav dobro zdravilo, vsak nas čuti, kako mu dobro de v želodcu, in kako ga greje okoli srca! „Tagblattov" mož tega se ve da ne ve, ker on ni Slovan, vsaj po m.šljcnji ne, tedaj naj tudi ne skrbi toliko za nas, si bomo že sami pomagali, kiik^r bomo vedeli in znali!
„Tagblattov" mož pravi, da pridejo turški Slovani z deža pod kap, ker jih bo Rus ravuo tako tlačil, kakor prej Turek. Ob enem nam popiše vse strahove ruskega absolutizma. Potolažite se, „Tagblattov" mož, saj Srbi iu Bul-gari ne pridejo pod rusko vlado, ampak postanejo sami svoji. Sicer pa tudi pod Rusom ue more tako strašno biti, drugače bi se Nemci ne usiljevali tolikanj v ruske službe. Brali smo statični pregled ruskih državnih činovnikov , in našli smo, da je pri diplomatičnem oddelku več ko polovica, pri vojaškem skoraj polovica, in pri vseh drugih oddelkih mnogo, mnogo Nemcev, skoraj se sme reči, polovica ruskih služb je v nemških rokah. Kako neki ti revčki prestanejo, ko jih vsaki dan s „knuto" bičajo, ko jih za nič in zopet nič v Sibirijo pošiljajo, ali pa v temne ječe zapirajo, kjer jim menda ne dajo druzega jesti, ko lojene sveče iu žganja?!
Zares ti Nemci so neumni, zakaj ne pridejo raje k naiu, kjer imamo vsega zadosti, in jio vrhu še neomejeno svobodo, da si sme vsak — misliti, kar si hoče „Tagblattov" mož miluje tudi Poljake, ki jih imenuje ,,najpleme-nitejše" Slovane. No, da mi Slovenci nismo „plemeniti", to vemo, saj nam Tagblattovci vsak dan pravijo, kako smo neotesani, kako je naš jezik robat, in naša literatura ubožua. Zakaj pa so ravno Poljaki „najplemenitejši" Slovani, tega ne vemo, menda za to, ker Ruse črtijo, in kdor Ruse črti, je Madjarov prijatelj, in kdor je Madjarov prijatelj, je tudi ,,plemenit', ker je Madjar plemenit, in plemenitost podeli, komur hoče.
„Tagblattov" mož pravi konrčno , da so ruske zmage Avstriji nevarne, in da kot dobri rodoljubi ne smemo Rusom zmage želeti. Naše mnenje je pa, da moramo mi (Avstrija) z Nemčijo in z Rusijo v prijateljstvu živet;, zmage naših prijateljev pa nam ne morejo nevarne biti. Sicer so pa tudi naši Nemci leta 1870 s Prusi simpatizirali, pa vendar ostali-Avstrijci.
11. Trebnjega, 20. januarja. Voli t v e za k u p č i j s k o zbornico so se začele vršiti... ali kako! Kjer je županstvo narodno, tam glasovuic ne raznaša občinski sluga, ampak davkarije po svojih služabnikih kaudi-date nemčurskega volilnega odbora nevednim volilceui vsilujejo. — Tako pri nas. Ker pa zavednih volilcev ne morejo pridobiti, se obračajo le bolj do nevednega ženstva.
En tak fiktum iz uašega kraja lahko navedem. Toraj volilci po deželi čujte, čujte m pazite! Dela se ua vse kriplje.
H t. (■ratleit 24. januarja. Italijanski dijaki na tukajšnji univerzi hoteli so po smrti Viktor-Emanuela uovemu italijanskemu kralju Ilumbertu telegrafičuo razodeti svoje sočutje. Odposlani telegram je pa priSel samo do Trsta, od koder se je vrnil Graški policiji, ktera je vsled tega italijanske dijake že dvakrat pozvala k izpraševanju. Razsodba še ni znana. Slovenca gg. Kersnik in Zupanec sta bila minuli teden promovirana za doktorja medicine. —
Domače novice.
V Ljubljani 20. januarja.
(Veleč. knez in škof dr. PogaČar) so imeli 21. t. m. pri cesarju avdijeuco. Drugi teden se vrnejo z Dunaja ter med potjo ustavijo v Gradcu i a Mariboru.
{Novi finančni vodja Christ) je došel v Ljubljano iu je 24. t. m. storil svojo prisego.
(Vabilo k 13. obhiemu zboru »Matice slovenske") 13. februarija ob 4. popoludne v čitalnični dvorani v Ljubljani. Vrsta razgovorov: 1) Prvosednikov ogovor. 2) Tajnikovo poročilo o odborovem delovanji od 1. januarija do konca decembra 1877. 1. 2) Račun ou 1. januarija do konca decembra 1877. 1. 4) Proračun od 1. januarija do konca decembra 1878. 1. 5) Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu vsled §. 0. Matičinih pravil. G) Razgovor zarad izdavanja znanstvenega časopisa. 7) Nasveti posainesnih udov. 8) Volitev IG uovih odbornikov, in sicer n) uamestoonih, ki vsled §. 12. Matičinih pravil izstopijo iz odbora, in so gg.: Jeran Luka, Kozler Peter, Krisper Val., Močnik Matej, Vilhar Ivan, dr. Zupane Jernej. Erjavec Fr-, Majcigar Janez, Parapat Janez, Žolgar Miha; b) namesto teh, ki so izstopili : gg. Pleteršnik Maks, Wiesthaler Franjo, Žakelj Miroslav, Ilerman Mihael in Gorup Josip, in c) namesto umrlega prof. Iv. Tušeka.
Opomba. 1 Pri volitvah odbornikov Matice slov. vštevajo bo tudi volilni listi takili družbenikov, ki sicer niso u>ogli sami k zboru priti, pa so vendar volilne liste z lastnoročnim podpisom odboru poslali tako, da ni suma zarad kake prevare (§. 11. Matic, pr.)
2. Račun za preteklo, proračun za prihodnje leto in volilni listi se pred razgovori razdele na-zočim gg. družbenikom.
(Iz seje dežel, odbora 19. januarija ) Za dovozno cesto h kolodvoru v Podnartu se je dovolilo 300 gld. predplačila na račun dotične subvencije. — Zavolj vvrstenja ceste od Peš-čenika do Starega trga med okrajne ceste se bode predlog stavil deželnemu zboru. — Občini Krški se je za vplačanje 150 golti., ki ga je dolžna normalno-šolskemu zakladu, obrok dovolil do konca aprila meseca. — Prošnja županstva občine Božakovo, naj bi se cesta od Božakovega do Drašič vvrstila med okrajne ceste, se z ozirom na cestno postavo ni mogla vslišati. — Za šolsko stavbo v Ratečah na Dolenjskem se za leto 1878. dovoli 500 gold. podpore; ali se bode tudi za leto 1879. kaj dovolilo, je odvisno od sklepa prihodnjega deželnega zbora. — Občini Ambrus poleg Zu-ženberka se za šolsko stavbo dovoli 400 gold. podpore; enaki znesek se jej izplačal bode tudi za 1. 1879, če bode deželni zbor temu pritrdil.
(Veliki posestniki kranjski) bodo 8. feb-ruarija volili državnega poslanca namesto ranj-kega grofa Thurna. Legitimacijske karte so se gg. volilcem že razposlale.
(Pri magistratu) je razpisana služba kan-celijskega praktikanta z letno plačo 400 gld. Prošnje naj se do 10 februarija izroče mestnemu magistratu.
(Slovensko gledališče.) Zadnja predstava v mesecu januarju bode v nedeljo 27. t. m. Predstavljali se boste dve igri: Burka s petjem v 2 dejanjih ,,Doktor in frizer; in vesela igra v 1 dejanji ,,Pes in mačka."
(Za kosilo vojakom na popotovanji) od feldvebelna do prostoka plačuje hišnim gospodarjem vojaška blagajuica 151.2 kr.
(Konj iz žrebcarije na Selem) C let star, se bode v sredo ob 10. uri dopoludne na cesar Jožefovem trgu pred hranilnico po javni dražbi prodal.
(Pripravljanja za volitve) se semtertje vršijo silno čudno. Nek finančni vradnik je poklical oštirje in druge, da bi se pogovorili zarad dohodninskega davka. Po dolgem razpravljanji predloži zbranim neke listke ter pravi: Pa še to podpišite. Če je kdo in koliko jih podpisalo ne vemo; toliko pa vemo,
da je nekdo vprašal, kaj da je to. E—je zarad nekih volitev. Bom že doma podpisal, saj mi morajo listke na dom poslati. E kdo bo še to na dom nosil, ker ste že tu, podpišite tukaj. Kaj se je na to zgodilo ne pra-šamo, ampak volilcem le rečemo: Pazite volilci, tako se gimpeljni (iiščeki) lovijo! So li to proste volitve? Je mar li to dopuščeno agitiranje, če vradi takrat volilne listke za podpis predlagajo, kadar je poganjanje za dohodkine davke? Kaj se v taki okolišini zgodi, vemo; zato narodnjaki pazite!
Razne reči.
—	Pri .sv. Lenartu v slovenskih goricah bo jutri 27. v Lesererjevi gostilnici javen shod volilcev, kterim bode g. Iiadaj dal odgovor o svojem delovanji v deželnem zboru, in se bo razgovarjalo tudi o bližnjih volitvah.
—	Katol. politično društvo pri sv. Juriju ua Šavnici bode jutri 27. ob 3. uri popoludne zborovalo v Batjanekovi sobi na Jamni.
—	f P. M ans uet L o vša , kapuciu v Sch\vaubergu, rojen v Stari Loki, je te dni umrl. Komaj pred dvema leti za mašnika posvečen, seje s svojo nenavadno pohlevnostjo prikupil vsem, ki so ga poznali. Pravijo, da se je prehladil pri nekem obhajilu. R. I. P.
—	Za ravnatelja goriške gimnazije je imenovan g. Teodor Pantke, dozdaj ravnatelj državne gimnazije v Bolzanu. (Bozen.)
—	čitalnica vrhniška napravi v ne. deljo 3. februarja „besedo" s sledečim programom: 1. Petje, a) Forster „Samo", b) Ipa-vec ,,Zapuščena", c) K. Beudl „Na planiue". d) „Svoji k svojim", e) Zajec. Popotnica ,,Kolo"-2. Ples. 3. Tombola. Vstopnina znaša 50 kr.
—	Pošta v Dragatušu prejenja s 1. februarijem in bode dotične reči iz teh krajev sprejemala pošta na Vinici.
—	Dijaška štipeudija Janeza Marka barona liossetti-a z 19 gld. G kr. na leto je razpisana; prošnje naj se do 15. februarija izroče deželni vladi kranjski.
—	Zabavnika ,,Deutscher Haus-schatz" prišel je ravnokar na svitlo (3. sno pič, ki obsega te-le reči: Am Alpsea. Ivne Geschichte aus dem Ilochland von Georg Frei herrn von Dyherrn. — Ein Besuch in der al-ten Kaiserstadt Aachen. Von J. Moutanus. -- Der Talisman des Piraten. Aus dem Ame-rikanisehen iibersetzt von E. G. — Ueber Petroleum - Explosionen (Schluss). — Gute Rast. Drei Gedichte von Ferdinand Ileiten-meyer, Anton Scbumm und L. v. Ileemstede.
Das Mausergevvehr und seine Heimstiitte. Eine Skizze. von J. B. Karg. — Allerlei.
Podobe pa so: Der Schmied von Aachen. Von A. Baur. — Der Stuhl, auf vvelehem der Leichnam Karl's des Grossen sass. — Das Polytechnikum in Aachen. — Ilochmiinster mit Karl's des Grossen Stuhl im Aachener Dom- — Der Dom in Aachen, vom Fischmarkt. aus. Von Theodor Weber. — Kronleuchter des Kaisers Friedrich Barbarossa im Dom za Aachen. — Aus dem bayerischen Ilochlaud. Gemalt von F. Meyer. — Das ehemalige Klo-ster Ettal. Originalzeichnung von J. Frolicher. --Oberammergau. Originalzeichnung. von Ho fe.r. — Deutscher Ilauschatz je najlepši in najcenejši katoliški zabavnik. Vsako leto izide 18 snopičev po 24 kr. in se zamore naročiti v vsaki knjigarni, ali pa naravnost po pošti.
—	V Hamburgu so prijeli goljufivega dunajskega knpca Winter-ja, ki jo je hotel popihati v Ameriko, da bi odšel zasluženi kazni, ter ga tirajo nazaj na Dunaj.
—	Samoumor. ,Iz Trsta se poroča, da
se je 21. t. m. popoludne pri sv. Ani blizo pokopališča ustrelil odvetnik dr. H e i n r i h II o r t i s, ,1). Zt." poroča, da je stavil silno zelo v loterijo ter okoli pol milijona gld. tujih njemu v var>tvo izročenih denarjev zapravil, kar ga je naposled pripravilo k samoumoru.
Narodnim gg. trgovcem in obrtnikom na Kranjskem!
Volite enoglasno za kupčijsko zbornico te-le gospode za trgovinski oddelek : Gosp. Janez Fabian, trgovec v Ljubljani;
,, Franjo Hren, „	,,
,, Vazo Petričič, ,,	„
„ Franc Souvan (mlajši), trgovec v L)ubl|ani;
,, Ferdinand Sajovic, trgovec v Kranji
Kar vas stanuje v Ljubljani, morate izkaznico in glasovnico, na ktero ste zapisali samo gori omenjenih 5 gospodov, izročiti volitve n komisiji 30. januarja od 9. do 5. ure popoludne v magistratni dvorani na rotovžu. Kar vas pa stanuje na deželi, pošljite tudi do 30. t. m. svoje glasovnice po pošti ali naravnost komisiji , ali pa vredništvom slovenskih listov.
Obrtniki pa ravno tako storite do 30. t. m. in zapišite na glasovnice samo te le tri imena :
Gosp. Janez Horak , obrtnik v Ljubljani.
„ Mikael Pakič. „	„
„ Anton Perme, „	„
Vsak volilec naj na glasovnico podpiše svoje ime , ali pa naj jo podkriža in ž njim naj jo podpišete še dve priči.
Poslanica.
10. januarja 1878 zvečer okoli ',2G ure sem šel po peš-poti nasproti nekdanje fortice proti Cojzovemu vrtu Naenkrat zašlišim klo-pot za menoj; hitro se obrnem, da bi videl, kaj da je; alj že me je neki konj pobil na tla, kakor bi me bila strela vdarila.
Ker sim znak padel, sem videl, da neki mlad človek vojaku podoben konja ua dveh vajetih po stezi podi.
Ker me še danes rana na levi roki na to spominja, drznem se javno vprašati: ,, Al j se smejo po peš poti konji hitro voditi?'
Š. K.
Umrli so:
Od 18. do 23. januarija: Fridrib Wildauer, pivarnar 43 1., za vnetico možg. mrenice. Marija Čuden, gostinja 67 1., za jetiko. Franc Strel, mo-kar e. ij % m., za božjastjo. Urša Mordaks, okrajn. glav. ž. 63 1,, za inrtudom. Matija Iločcvar, del. 67 1., za vnetico oprsue mreuice. Marija (Jacak, pekov o. 1 1., vodeno glavo. — Ivan Matjan-čič, vojak 53. peš polka 8. t. m. v vojaški bolnišnici za pljučnico. Terezija Circr, miz. o. 2'/,^ in., za sušico. Helena Jesenovic, del. 75 1., za sušico. Marijana Malovrh, del. 26 1., za jetiko.
TeleKrallčne denarne crr f '25. januarja.
Papirna renta 03.35 — Sreherna r.'nt.a 66.80 — Zlatarenta 74,45. — lB601et,no državno posojilo 114 80 bankin« akcijo 812 — Kreditne akcije 221.75 - London 118.55 — SrMbro 103 15. — Oes. hr. cekini 5 65.— 20 frankov 9 55r,.
Za ŠiviljsKa tola
vsako vrsto, poselmo perilnn. za ženske in moške, se priporoča čaatitcmu občinstvu podpisana. NaroČila iz ileželc se lepo in ceni') ter naglo izvršujejo. Preskrbuje so tudi gltulcnj« (peg'janje) perilu vsake vrste.	(t)
Marija Alesovee,
ključarničarsko ulice št. 3 v Ljubljani.