dekorativno glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana št. 11/XXVI november 1985 311 si n Kolekcija za leto 1986 Lahko bi rekli, da je obdobje enega leta, v katerem smo pripravljali nove tkanine za naslednjo sezono, minilo kar prehitro. Mogoče bi kdo celo pomislil, da se trg še z letošnjimi vzorci ni sprijaznil, mi pa jim bomo novembra ponudili že zopet novo kolekcijo. In to je delno trudi res, vendar ob močni konkurenci na domačem, predvsem pa tujem trgu, smo prisiljeni hoditi v korak z ostalim svetom in streči željam ljudi po vedno novih in drugačnih stvareh do dosedanjih. Takšen je svet mode, seveda pa se vzporedno porajata tudi napredek v oblikovanju in tehnologiji in, če gledamo stvari s te strani, potem je prav, da bomo tudi mi v naši kolekciji za leto 1986. zamenjali približno polovico dosedanjih vzorcev z novimi strukturami in osvežili barvno paleto z novimi modnimi barvami. Pravim »strukturami«, kajti v kvaliteti še vedno ostajamo pretežno pri viskozni preji. Kljub želji naših odjemalcev po bombažnih tkaninah in tudi drugih naravnih vlaknih, je le malo kdo zanje pripravljen plačati visoko ceno, ki pa je nujna glede na ceno takih surovin. Zato smo z novimi vzorci Skušali približati vsaj izgled iskanim kvalitetam. To pomeni, da so tkanine največkrat dokaj lahke, vezave enostavne, gladke. Oblikovalci se zavedamo, da izdelava takih tankih tkanin predstavlja za proizvodnjo določene težave, posebno, če pomislimo na kvaliteto preje, vendar, kot sem že omenila, se moramo podrediti modni usmeritvi, če želimo naše izdelke tudi prodati. Enako postajajo vse bolj zahtevne tudi pliš tkanine. Lahko rečemo, da nam je bila moda nekaj let naklonjena z manj zahtevnimi, kotiranimi kvalitetami. Sedaj pa opažamo upadanje zanimanja za razne bibre in Toske in tako so tudi naše nove kvalitete, ki bodo dopolnjevale staro kolekcijo, bolj gladke. Več pestrosti kot pri izbiri surovin lahko ponudimo v dokaj široki paleti desenov in barv. Čeprav so deseni še vedno večina geometrijski, lahko opazimo v novi kolekciji določeno popestritev z nekaj ploskovnimi rešitvami karo jev in z 'dodatkom pikastih vzorcev. Pri pliših boste opazili nekaj novih črtastih in pa gladkih, enobarvnih 'kvalitet. 'Barvna usmeritev ise je za prihodnje leto nagnila k nekoliko močnejšim (barvam, od dosedanjih nežnih pastelov. Pomembno je lirndti v kolekciji tudi črne kombinacije tako v ploskih, kakor tudi plišastih kvalitetah, popularne pa ostajajo še vedno roza, modra in siva barva. Sicer pa naše artik- le najdete največkrat v barvnih kombinacij ah iz vseh območij barvnega kroga, tako, da je možna uskladitev s skoraj vsakim ambientom. Po namembnosti ije naša kolekcija usmerjena največ k opremi stanovanj. Le 'delno lahko zadostimo še potrebi blazinjenja pisarniške opreme, opreme hotelov in prevoznih sredstev, največkrat pa take tkanine niso vključene v kolekcijo. To naj hi bilo samo nekaj besed ob tem, ko se pripravljamo na razstavo notranje opreme v Beogradu, kjer bomo pokazali našo kolekcijo vedno bolj zahtevnemu trgu. Kakor vedno, nas je tudi letos vodila želja čim bližje slediti zahtevam naših kupcev in upamo, da smo to uspeli v čim večjem številu novih vzorcev. Alenka Ferjančič Sistemi in postopki kadrovanja Delovna organizacija ima izdelan dolgoročni plan kadra do leta 2000, srednjeročni plan za obdobje 1986—1990 in letne operativne plane. Kadrovski plani so sestavni del planov delovne organizacije in njenih temeljnih organizacij. Glavne razvojne usmeritve delovne organizacije za bodoče obdobje so: — dvig produktivnosti, dela ob istočasni modernizaciji delovnih priprav iin naprav — povečanje izvoza na konvertibilno tržišče — ohranitev približno enakega števila delavcev ob pomembnem izboljšanju kvalifikacijske strukture V dosedanjih izkušnjah smo ugotovili, da je najpomembnejši notranji vir kadrovanja, zlasti za zahtevnejša dela in naloge. Drug pomemben kadrovski vir pa so štipendisti. V dolgo- letnih izkušnjah smo ugotovili, da so to večinoma zelo dobri delavci in da je med njimi minimalna flufctuacija. Vsako leto napotimo določeno število delavcev na študij ob delu na srednjih, višjih in visokih šolah. Trenutno študira ob delu 25 delavcev, kar je ca. 2 odst. od celotnega števila zaposlenih. Istočasno pa imamo 35 štipendistov. Za enostavnejša dela in naloge pridobivamo kadre v sodelovanju z Medobčinsko skupnostjo za zaposlovanje. Tu je položaj težji, ker je zelo malo nezaposlenih delavcev, ki bi ustrezali pogojem za prosta dela in naloge. V delovni organizaciji se sicer pogosto oglašajo iskalci zaposlitve, od katerih pa večina ne ustreza merilom iz Družbenega dogovora o minimalnih življenjskih in kulturnih stan- dardih na področju ‘ljubljanskih občin. Mnogi med njimi so tudi teže zaposlivi delavci. Tudi na objavljena prosta dela in naloge se najpogosteje prijavljajo delavci, ki ne ustrezajo pogojem iz Družbenega dogovora. Sprejemni postopek poteka v več fazah. V kadrovski službi najprej ugotovimo, če kandidatova izobrazba, delovne izkušnje ipd. ustreza zahtevam prostih del in nalog. To ugotovimo s standardiziranim intervjujem. Nato sledi psihološki preizkus sposobnosti, za kar smo izdelali določene kriterije. Nadaljevanje na 2. strani Nadaljevanje s 1. strani Preizkusu sledi ogled del in nalog, ki naj bi jih kandidat opravljal. Ta del sprejemnega postopka opravi vodja del, kjer naj bi kandidat delal. Zatem je kandidat napoten na zdravniški pregled, Sele nato v kadrovski službi uskladimo mnenja in ugotovitve standardiziranega intervjuja, preizkusa sposobnosti, vtisa nadrejenega in zdravniške izvide. To mnenje posredujemo pristojnim samoupravnim organom (komisiji za delovna razmerja), ki odloča o izbiri kandidata. Za vsa objavljena dela imamo izdelane programe uvajanja za delo in pripravniške progra- Priprave na Centralni komite ZKS Slovenije je na svoji 17. seji obravnaval in sprejel osnutek poročila o delu ZKS med 9. in 10. kongresom ZKS. Osnutek poročila o delu Zveze komunistov po 9. kongresu ZKS skupaj z izhodišči za 13. kongres ZKS pojmujemo kot odprt dokument, ob katerem naj se izrečejo mnenja in ocene. Na njegovi podlagi moramo oceniti razmere v slehernem okolju, v sleherni osnovi in občinski organizaciji Zveze komunistov. Priprave na kongrese zveze komunistov v političnem sistemu ter v množični in frontni organizaciji ljudi — socialistični zvezi delovnega ljudstva, na vseh delovnih in življenjskih področjih, seveda predvsem za delo med ljudmi. In to ne samo zato, ker je uspešen razvoj naše družbe možen le z vključitvijo vseh umskih in delovnih sposobnosti delovnih ljudi, temveč tudi zato, ker je temeljni pogoj za vsestranski napredek hitrejša demokratizacija družbe na vseh področjih družbenega dela in življenja. V predloženem osnutku poročila o delu Zveze komunistov Slovenije po našem devetem kongresu ne govorimo samo o tem, kako smo uresničevali naloge, marveč pomeni kritično oceno o dejavnosti zveze komunistov v vseh okoljih, pa tudi o našem delovanju v političnem sistemu ter na vseh družbenih področjih in dejavnostih. V obravnavanem obdobju so organizirane socialistične subjektivne sile konkretizirale izhodišča za pripravo dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter tudi same končne dokumente tega programa. Pri uresničevanju programa stabilizacije pa prihajajo zdaj na dan različna protislov- me. Za uvajanje delavcev v delo imamo usposobljene inštruktorje, kar je njihova osnovna delovna naloga ter zadostno število usposobljenih mentorjev za pripravnike. Dosedanje spremljanje delovne uspešnosti novincev nam je dokazalo, kako pomembno je načrtno in sistematično uvajanje v delo pod strokovnim vodstvom. Za nadaljnji uspešen razvoj se bo morala delovna organizacija opirati na lastno znanje, zlasti dosežke načrtovanega razvojnoraziskovalnega dela. Zlasti pa se bo morala opreti na lastne kadre, kar pomeni, da bo morala zagotoviti optimalno kvalifikacijsko sestavo ja, priče smo tudi različnemu reagiranju na pojave, ki se porajajo v javnosti kot tudi v sami zvezi komunistov. Te reakcije so med drugim izraz konkretnih materialnih problemov v posameznih okoljih. Zato si osnutek poročila prizadeva stvarno oceniti, kako smo uresničevali razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov kot temelj za uspešno spopadanje z zaostrenimi družbenoekonomskimi, socialnimi problemi, predvsem pa načelo, da mora s pogoji, sredstvi in rezultati svojega dela razpolagati delavec. Zveza komunistov se ne sme izogibati spoznavanju stvarnega stanja: kritična mora biti do svojega dela, toda tudi kritična do dela drugih subjektivnih sil v svojem okolju in političnem sistemu, kar pomeni tudi do vseh tistih sil, ki skušajo v ozračju povečane kritičnosti izmaličiti in izničiti dosežene rezultate. Izkušnje, ki smo si jih pridobili po 13. seji CK ZKJ in 16. seji CK ZKS o notranjih dejavnikih uspešnega poslovanja v organizacijah združenega dela z .aktiviranjem lastnih moči, so pokazale, da samo spreje- glede na predvideni tehnološki razvoj. Z načrtnim kadrovanjem potrebnih delavcev iz lastnih in tujih virov si bo morala delovna organizacija sama zagotavljati kadrovsko reprodukcijo. S sistematično štipendijsko politiko, usmerjanjem mladih v tekstilne poklice in permanentnim izobraževanjem zaposlenih delavcev se bo morala bistveno izboljšati predvidena izobrazbena struktura delavcev. Zlasti pa bo potrebno zagotoviti delavce, ki organizirajo, koordinirajo in kontrolirajo delovne procese, kar pomeni zadostno število strokovnjakov s tekstilnimi poklici v strukturi vseh manj e dokumentov tako v organih centralnega komiteja kot v drugih družbenopolitičnih organizacijah ne more obroditi ustvarjalnih rezultatov, če zveza komunistov in druge subjektivne sile niso dejavne v naših temeljnih samoupravnih celicah. Zato moramo odpirati perspektivo zlasti tistih delov kolektiva ali celotnih organizacij združenega dela, ki so pripravljene več in bolj delati in uspešneje gospodariti v svojem interesu in v korist celotne družbe. Zveza komunistov se mora odločno bojevati za boljše poslovanje oziroma za uveljavljanje Objektivno nujnega delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Novi dosežki v tehniki in tehnologiji pomenijo spodbudo za ustvarjalne delavce, ki želijo izboljšati produktivnost in kvaliteto dela, zniževati stroške, varčevati z energijo, ohranjati čisto in zdravo okolje, izboljševati delovne pogoje in humanizirati delo. Vse to lahko dosežejo kadri, ki imajo potrebne sposobnosti in znanje in ki so motivirani za ustvarjalno delo. Tako se osebnostno razvijajo in prispevajo k napredku organizacij združenega dela in širše samoupravne družbene skupnosti. Vladimir Kočevar procesa preraščanja delavcev v odgovorne upravljalce organizacij združenega dela in celotne družbene reprodukcije. To velja tako za odločanje o pogojih, sredstvih in rezultatih dela kot za primarno delitev, devizno in denarno področje, pa tudi za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke ter za socialni razvoj. Kongres in s tem tudi resolucija bosta morala opredeliti idejnopolitična izhodišča, ki bodo podlaga Zvezi komunistov Slovenije in Zvezi komunistov Jugoslavije pri nadaljnjem razvoju Slovenije in SFRJ na socialističnih samoupravnih temeljih in njenem usposabljanju za enakopravno vključevanje v tehnološki in družbeni napredek doma in v svetu. Tako opredeljene poglavitne naloge pa zahtevajo, da opozorimo na odgovornost zveze komunistov za celovit in hitrejši razvoj proizvajalnih sil in družbenih odnosov kot doslej. Zasnova celovitega materialnega in družbenega razvoja Slovenije, slovenska družba kot sestavnega dela Jugoslavije ter vrednostna strategija razvoja so osrednje vprašanje, ki bodo opredeljena v resoluciji. Slovenska družba je v prelomnem obdobju, zaključuje se z dolgo, z vidika kakovostnih kazalcev tako uspešno kot na nekaterih področjih tudi neuspešno, vendar pretežno ekstenzivno obdobje materialnega in družbenega razvoja. Tehnično tehnološka revolucija, ki poteka v industrijsko razvitih državah, odločilno vpliva na zasnove razvoja sveta in v vseh njegovih delih in tudi na našo družbo. Vse to pa pomeni zahtevo po marsikje koreniti spremembi odnosa komunistov do lastnega dela, njihovo večjo odgovornost in ne nazadnje tudi usposobljenost in pripravljenost za odločno ustvarjanje jutrišnjega dne. Matko Bricelj 10. kongres ZKS Sodobna tehnologija v svetu Človeška družba v ‘svoji zgodovini še .nikoli mi doživljala tako globokih in naglih sprememb, koit jih doživlja danes pod čedalje močnejšim vplivom znanosti in tehnologije. V zadnjih dveh ali treh desetletjih imajo proizvodnja, difuzija in uporaba (novega znanja (pomembnejšo vlogo v rasti proizvodnje kot rast fizičnega obsega kapitala. Veliko tehnoloških inovacij, ki so posledica večje medsebojne odvisnosti znanstvenega in tehnološkega razvoja, naglo prodiranje teh inovacij na vsa področja življenja in dela, še zlasti pa njihov velik prispevek k hitremu večanju produktivnosti iin smotrnejši uporabi materialnih virov družbe so pomembni dejavniki, ki so prispevali k temu, da se je v sodobnem svetu utrdilo prepričanje, da je tehnološki razvoj bistveni pogoj za ekonomski in družbeni razvoj. Napak pa bi bilo, če bi mislili da tehnološko-ekoniornslki -razvoj vselej pomeni tudi družbeni razvoj. Tehnološtoo-ekonom-ski razvoj se lahko spremeni v nasprotje družbenega razvoja, če njegove rezultate uporabljajo za ohranitev ali krepitev iz- koriščanja ljudi, za zaostrovanje nasprotij v svetu ali pa za ogrožanje ekološkega sistema. Čeprav obravnavamo obdobje po drugi svetovni vojni kot novo fazo znanstven o-tehnološkega napredka i,n celo govorimo o znanstvenotbhnološki revoluciji ter jo primerjamo s prvo industrijsko revolucijo, n:i mogoče reči, da smo dovolj spoznali in proučili daljnosež-nost in 'kompleksnost sodobnega tehnološkega razvoja. Zapletenost trenutnih razmer je posledica dejstva, da so tehnološke spremembe, že same po sebi dovolj globoke, povzročile še globlje spremembe na področju ekonomskih, vojaških, družbenih in političnih odnosov sodobnega sveta. Upoštevaje pomen tehnologije je treba pojasniti pojem tehnologije in poudariti njene bistvene značilnosti, in sicer predvsem tiste, ki so pomembne za dolgoročne stabilizacijske cilje in nadaljnji razvoj samoupravljanja. Po marksistični teoriji razumemo z delovnim procesom (ki ga danes običajno imenuje- mo tehnologija proizvodnje) premišljeni način, postopek ali metodo, po kateri delavec s sredstvi za delo kombinira različne oblike energije in snovi, da bi izdelal predmete, ki imajo uporabno vrednost. V zadnjih desetletjih pojem tehnologija razumejo in opredeljujejo na različne način, tako da je s tem pojmom mogoče razumeti tudi druge dejavnosti, kot so: organizacija in upravljanje proizvodnje, inovacije, raziskave in razvoj , izobraževanje kadrov im informatika. Pojem tehnologije in tehnološkega razvoja ne zadeva le organizirane celote sredstev, metod in drugih znanj ter opredmetenih dosežkov človeškega uma, namenjenih uvajanju in pospešitvi proizvodnje, temveč zajema kompleksen in konsistenten sistem tehničnih, ekonomskih, institucionalnih, družbenih, političnih in drugih odnosov pri uveljavljanju vnaprej opredeljenih proizvodnih i,n drugih družbenih sprememb in potreb. Ne glede na obseg ali omejitve razumemo z izrazom tehnologija, usmerjanje vseh razpoložljivih virov (proizvodnih, človeških, finančnih, znanstvenih, organizacijskih in drugih) v zadovoljevanje vnaprej opredeljenih družbenih potreb. V nasprotju z nekdanjim razumevanjem tehnologije kot uresničitve proizvodnih nalog smo danes razširili tehnološka znanja družbenih potreb. V tem vanja družbenih potreb. V tem smislu govorimo o tehnologiji v upravi in drugih dejavnostih. V strukturnem smislu je mogoče govoriti o temeljnih (ključnih ■— generičnih) tehnologijah in o panožnih (sektorskih) tehnologijah. K prvim na primer sodijo jedrska tehnika, vesoljska tehnika, genetsko inženirstvo, elektronika, informatika, izkoriščanje biomase itd., tj. tehnologije, ki imajo lastnost univerzalne difuzije v vseh proizvodnih panogah, pa tudi velike posledice -na družbenoekonomski in splošni politični ravni. Kot primer tehnologij sektorske narave je mogoče navesti avtomobilsko industrijo, procesno industrijo, petrokemijo, industrijo zdravil, itd. Tehnološke spremembe -na teh področjih so manj difuzne, enako pa velja tudi za njihove splošne posledice. Sejem smo si ogledali z nalogo, da pregledamo nove vzorce, kvalitete in barve s primerjavo na naše tehnične možnosti za izdelavo kolekcije in nadaljnje oblikovanje naših tkanin. Sejem je mednarodnega značaja, vendar so razstavljali predvsem italijanski proizvajalci pohištvene industrije. Prikazano je bilo moderno, stiln-o, rustikalno sedežno pohištvo, pisarniška oprema in svetila. Vtis celote sejma daje poudarek na sodobnih žakard-skih iin listnih kvalitetah tkanin. Kolekcije tkanin so zelo obširne v barvah in desenih. Barvni vtis sejmu dajejo sivo-čmi odtenki s kombinacijami čistih barv. Po otipu prevladujejo srednje debele in tanke tkanine v surovinah naravnega izvora (volna, bombaž, lan) ali razne mešanice naravnih vlaken z viskozo ali poliestrom. Kar precej so bile opazne efektne preje (filame, vijakasti flame, multi-oolor tiskana, tvid). Pri desenih na letošnjem sejmu je bilo, z razliko od prejšnjih, opaziti veliko cvetličnih motivov. Novost so tudi karo deseni (od majhnih do velikih, poudarjenih in zabrisanih). Še vedno prevladujejo majhni deseni, kvadratki, diagonale, ozke proge, večji deseni pa so cvetlični motivi. Pri ploških tkaninah je veliko enobarvnih desenov s poudarkom na rastru tkanine — različne debeline materiala in zmičaste vezave. V tisku so še vedno zastopani predvsem cvetlični motivi. Od barv so čiste barve zastopane predvsem pri enobarvnih ploskih tkaninah in v tisku ter kot akcent k sivim tonom. Še vedno se opazijo barvne kombinacije pastelov — barva v barvni kombinaciji, v kateri v barvni kombinaciji v kateri najdeš vse barve, in to zelo močne barve na črni, sivi ali beige podlagi (multioolor). Pri pohištvu je opaziti veliko pleskanega belega in svetlo sivega pohištva v kombinaciji s čistimi primarnimi barvami barvnega kroga (rdeča, rumena, modra) ter črna in bela. Nekaj sedežnih elementov je izdelano v kovinski konstrukciji ali v kombinaciji les — kovina. To so glavni vtisi s sejma pohištva, katere bomo koristno uporabili pri našem nadaljnjem V mesecu septembru so v Krajevni skupnosti Dolomitskega odreda potekale različne aktivnosti: — Največ priprav so SZDL in organi krajevne samouprave posvetili evidentiranju kandidatov za volitve v letu 1986. — Dosedaj v krajevno samoupravo ter v delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev niso bili dovolj vključeni krajani iz nove soseske na Brilejevi ploščadi, kar bo treba urediti na volitvah. — Na področju komunalnega urejanja se je pričelo asfaltiranje Dolomitske ulice. — V teku so tudi priprave na jesensko vajo NNNP. V mesecu oktobru pa so se odvijale naslednje dejavnosti: delu v oblikovanju kolekcije za leto 1986/87. Zdenka Šetina — Ustanovljena je bila konferenca delegacij za komunalno skupnost, v katero se vključujejo tudi tozdi in DSSS Dekorativne. — Sklicani so bili sestanki z vsemi člani ZK v krajevni skupnosti, z namenom, da bi se pogovorili z vsemi člani ZK o njihovi vključitvi v dejavnost v krajevnih samoupravnih organih, delegacijah, družbenopolitičnih organizacijah in društ; vilh. — Ustanovljeno je bilo športno društvo, ki bo prevzelo skrb za športna igrišča v krajevni skupnosti in organiziralo treninge v večih športnih panogah (nogomet, košarka, rekreacijsko kolesarjenje ipd.) Vladimir Kočevar Sejem pohištva v Milanu Novice iz krajevne skupnosti Dolomitskega odreda Letošnji sindikalni izlet Ko je prišel k meni predsednik sindikalne organizacije in naročil 6 avtobusov za izlet, mu nikakor nisem mogla verjeti, da bo za izlet, kot ga je načrtvovalo vodstvo sindikalne organizacije, tako zanimanje. Seveda pa 6 avtobusov ni bilo lahko dobiti, kljub temu, da smo se zanje zanimali že 3 tedne pred planiranim prvim rokom izleta. Zato smo morali tudi prestaviti dan izleta za teden dni. Prija vij en cev je bilo kar za 7 avtobusov. konkretnejšo pijačo. Kar hitro smo prispeli pred Marles. Ogled tega lesnega giganta je potekal z izredno naglico. Vsi smo si verjetno več obetali od tega ogleda. Na žalost smo imeli samo eno vodičko. Ta pa množici ljudi, ki je bila pred njo, nikakor ni uspela povedati vsega, kar bi zanimalo prisotne. Zadnji v skupini niso slišali ničesar. Poleg tega je tudi dosti proizvodnje stalo, ker je bila pač sobota. Verjetno bi bila vredna ogleda njihova velika spodarsiko in kulturno središče obsežne ravnine in njenega obdobja. Ima okoli 12.000 prebivalcev. Samo mesto ima bogate muzejske Zbirke v bivšem dominikanskem samostanu in ptujskem gradu. Zato smo se napotili v grad in s pomočjo kustosinj ogledali grad. V pritličju imajo zbirko glasbenih inštrumentov iz raznih dežel iz več obdobij. Srednji del. oz. I. nadstropje je izpopolnjeno z raznimi stanovanjskimi eksponati kot so slike, porcelan, le- dobo. Znan pa je tudi po vsakoletnem kurentovanju, z značilnimi kurenti z Dravskega jpolja. Ob ogledu grajskih znamenitosti se je verjetno marsikomu v mislih prikazala slika življenja nekdanjih graščakov. Grad je namreč iz 13. stoletja, kasneje pa so ga obnavljali. Zadnji lastniki so odšli z gradu šele leta 1946. Na vrsto je prišel za vse udeležence izleta tudi najbolj veseli del. Odpeljali smo se v Ormož na kosilo. Or- Pred ptujskim gradom Joj, koliko nas je Če jutro našega izleta, kakor tudi dan, vpišem iz meteorološkega vidika, moram povedati, da je bilo samo jutro megleno, iz katerega pa se je rodil lep sončen dan, kar je našemu počutju dalo še veselejši pečat. Program je z majhno jutranjo zamudo potekal točno po začrtanem vrstnem redu. Prvo postajo smo naredili na Sloveniti, kjer smo se okrepčali nekateri s kavo, drugi s kakšno Oh, ta šmentana harmonika žaga. Zal smo videli samo del proizvodnega postopka izdelave kuhinj. Njihovi proizvodni program pa smo si lahko ogledali v trgovini. Za poslastico so nam pokazali njihove montažne hiše, katere je mogoče kupiti. Kljub razočaranju, ker nismo videli veliko, smo vseeno nadaljevali pot veselo razpoloženi. Pripeljali smo se po najkrajši poti iz Maribora v Ptuj. Ptuj je mesto in sedež občine sredi Ptujskega polja. Je go- stenei, omare, mize. Vsaka soba ima v gradu tudi samostojno peč. Nekatere od njih so zelo zanimive. Vse pa se kurijo zunaj sob — na hodniku. V gornjem nadstropju je zbirka religij in galerijska zbirka nekaterih slovenskih slikarjev. Z gradu je lep razgled na Ptuj, ki je naj starejše slovensko mesto. Znan je še iz antičnih časov (Petovio). Zato se ponaša s številnimi zgodovinskimi spomeniki, ki sežejo še v -rimsko mož je prijeten trg, ki je v zadnjem času postal znan zaradi edine slovenske tovarne sladkorja. Potrebno pa je omeniti tudi veliko klet Slov.ina, ki odkupuje grozdje s področja Slovenskih goric. Kosilo smo imeli v hotelu v Ormožu. Žal pa se je zataknilo pri razdeljevanju kosil. Nekateri so morali čakati na kosilo debelo uro, kar je seveda povzročilo precej negodovanja. Prizadeti so bili zelo slabe Še na mnogo izletov volje, ker smo morali pojesti tako na hitro, ker nas je priganjala ura, kajti treba je bilo oditi na ogled kleti v Jeruzalem, ki je bilo povezano s pokušino štajerskih vin. Ta stara vinska klet pa je bila premajhna za toliko žejnih obiskovalcev. Vsi, ki smo na vsak način hoteli poizkusiti sortna vina, so prišli na svoj račun v jeruzalemski gostilni. Vino je naredilo svoje in z veliko dobre volje smo se vrnili v ormoški hotel. Da pa bi bili vsi zadovoljni s programom izleta, so naši vrli elektrikarji vzeli s seboj magnetofon z ozvočenjem. Posebna zahvala za dobro glasbo in prijetno razpoloženje gre tov. Novaku, katerega pa bi kmalu pustili v Ljubljani, ko se je trudil, da bi pripeljal aparature do avtobusa. Kot vedno, smo morali tudi tokrat veselo razpoloženje prekiniti z odhodom proti domu. Naš predsednik sindikata je mož beseda in ob 19. uri smo se morali posloviti od Ormoža. Upam, da so se imeli vsi udeleženci izleta prijetno, kljub zapletanju okoli kosila. Zagotovo bo tudi ta izlet marsikomu ostal v prijetnem spominu, kar gre v zahvalo predsedniku sindikata, da si je upal s tako veliko skupino na izlet. Tudi plesali smo Sejem avtomobilskih prikolic v Parizu Znano je, da že dolga leta del naše proizvodnje usmerjamo za opremo avtomobilskih prikolic, to pomeni za IMV Novo mesto. S sodelovanjem njihovih oblikovalcev smo navadno za vsako sezono razvijali vzorce, kateri naj hi bili za ta namen najprimernejši, delno pa smo lahko ponudili naše artikle, ki so sicer namenjeni stanovanjski opremi. Da bi bilo naše sodelovanje uspešnejše, da bi tako kot za pohištvene tkanine ujeli modno usmeritev tudi za aVtoprikolice, sem imela letos oktobra priložnost ogledati si razstavo v Parizu, skupaj z delavci razvojnega oddelka IMV. Naj najprej opozorim, da je bil sejem mednaroden, vendar pa so bili razstavljeni modeli prikolic iz vseh držav namenjeni izključno franooskemu tržišču. To pomeni, da je francoskem okusu prilagojeno vse od notranje razporeditve, vrste opreme, do barvne ubranosti. Vidno mesto med razstavljale! je zavzemalo tudi podjetje IMV in opaziti je, da so si na tem področju pridobili velik ugled. In kakšne so bile prikolice? Zelo različne po velikosti, skoraj brez izjeme pa so zelo razkošno opremljene od najmanjše do naj večje. Kljub temu, da so večje prikolice namenjene daljšemu bivanju lin ne samo campiranju, bi bila enostavnejša oprema lepša in bolj praktična za vzdrževanje. Razne resice na zavesah, rezljani profili pohištva, vzorčaste stenske obloge in vzorčasti, kontrastni vzorci toplih podov ter močni kontrasti barv, razdrobijo že tako ali tako majhno površino, da izgleda še manjša in natrpana. Temu žanru je prilagojeno tudi pohištveno blago, in sicer na vsem tem ogromnem sejmu sta samo dve firmi v svoj program vključili tudi ploske tkanine, sicer pa so bili povsod vidni samo bogati žakardski pliši, z velikimi večbarvnimi rožami. Nekaj modelov je bilo v tej tekmi za čim bogatejšim izgledom že kar smešnih, saj je vendar očitno, da prikolica, pa naj bo kakorkoli opremljena, ne more postati graščina, pa tudi bogata stanovanjska hiša ne. Ampak tak je pač okus francoskega tržišča in vse tako kaže, da se bomo morali tudi mi do neke mere vključiti v to verigo. Zopet ponavljam, da ta zvrst tkanin velja za Francijo, je pa ravno IMV eno od podjetij, ki vključuje v svoj program eno našo plosko tkanino art. 3242 in je tudi sicer v oblikovanju med najboljšimi v svoji stroki. Od tekstila se v prikolicah uporabljajo še tkanine za zavese — te so podobne kot za stanovanja, za prevleke jogijev ter posteljna pregrinjala, ki pa so bila zopet največkrat iz žakardske pliš tkanine. IMV uporablja za posteljna pregrinjala naš ploski žakard art. 3288. Tako smo videli, kakšne tkanine se bodo še vnaprej uporabljale za opremo avtopri-kolic. Sedaj nam ostane še, da do januarja izdelamo nove vzorce za sezono 1987, in to takšne, da bodo po kvaliteti primerni za našo proizvodnjo in po izgledu všeč končnim kupcem avtomobilskih prikolic. Alenka Ferjančič Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD SUROVA TKANINA Sa;bo Gordana — tkalnica Rahne Safka — pletilnica Pavlovič Sija — barvama preje TOZD GOTOVA TKANINA Copat Aleš — šivalnica Baltič Suad — šivalniica Šobar Dejan — sklad. got. izdelkov Radeljak Stipo — 'šivalnica Šabič Esad — apretura Stankovič Mladjo — ■— šivalnica Kumalič A dem — šivalnica Hasanagič Esad — apretura DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Košanovič Ljuban — prodajna služba Tonin Mateja — razvojna služba Vrtačnik Polonca — gosp. planska služba DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD SUROVA TKANINA Polše Cvetka — izjava delavca Jarc Barbara ■— izjava delavca Kojič Milica — izjava delavca Konda Lado — izjava delavca Zadravec Zora — izjava delavca Ivanuša Maksimiljan — izjava delavca TOZD GOTOVA TKANINA Murič Istrnet — izjava delavca Gorišek Mladen — izjava delavca Sladojevič Ostoja TOZD ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE Peklaj Marjan — izjava delavca TOZD PREDILNICA LAŠKO Sušnik Matilda — starostna upokojitev DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Jak-ofčiič Antonija — izjava delavca DELOVNI JUBILEJI 30 let Mesareč Ivan Gale Jože Lovič Zekija Seliškar Marija 25 let Marušič Truda Selič Franc Šimec Jožefa Virag Jože 15 let Remetie Mi lo r ad 'B,aljic Alojzija ROJSTVA Dernovšek Marko — hči Knez Ljudmila — sin Knez Engelbert — sin Savkovič Inda — hči Republiško tekmovanje za memorial Matevža Haceta V Titovem Velenju je bilo 12. oktobra republiško tekmovanje za memorial Matevža Haceta, dolgoletnega predsednika Gasilske zveze Slovenije. Na to tekmovanje se je na osnovi izbirnega tekmovanja uvrstila tudi naša moška desetina, ki je ena izmed štirih ekip zastopala barve ljubljanskih občin. Naši fantje so se temeljito pripravljali, saj so želeli dostojno zastopati barve naše delovne organizacije. V standardni ekipi so bili: Ivan Balaško, Jože Skrbinšek, Brane Gajanovič, Marjan Peklaj, Marjan Florjančič, Janez Valjavec, Jaka Novak, Janez Bačnifc, Branko Plemenič in Bojan Valjavec. Med 36. desetinami so zasedli odlično 20. mesto, saj moramo upoštevati, da veliko teh desetin tekmuje tudi na zveznih in mednarodnih tekmovanjih. Tekmovalne discipline so bile mokra vaja z motorno bri-zalno in vaja raznoterosti z Uporabo plinskih mask. Bo končanem tekmovanju je bil svečan mimohod 215 desetin, ki so tekmovale na tem tekmovanju. Na častni tribuni je bil tudi predsednik Gasilske zveze Jugoslavije Branko Božič in predstavniki Gasilske zveze Avstrije. Stane Istenič MESEC VARSTVA PRED POŽARI Mesec dktober je mesec varstva pred požari. V tem mesecu so tudi vaja NNNP, ki naj bi prikazala nevarnost ob razlitju vnetljivih in drugih nevarnih snovi. Pri vaji bi bil glavni poudarek na organiziranost gasilskih ekip v takih situacijah. Te akcije so nujno potrebne glede na sedanje stanje. Požari nastajajo, gašenje pa je za gasilce vedno bolj nevarno, ker se uporablja vedno več novih sintetičnih snovi oz. materialov. To pa nas vodi k temu, da bodo morala biti preventivna prizadevanja bolje organizirana. Da bi zadržali oz. izboljšali strokovni nivo gasilskih enot, občinska gasilska zveza med drugim vsako leto organizira tekmovanja. Tako tekmovanje za člane enote je bilo 28. in 29. septembra na parkirnem prostoru OZD Litostroj. Na tem tekmovanju, kjer so sodelovale ženske in moške gasilske ekipe CZ, teritorialnih in industrijskih društev, sta sodelovali tudi dve naši ekipi: ženska in moška. V Skupini člani IGD je naša ekipa prepričljivo dosegla prvo mesto. Stane Istenič DIMNIK Zima je pred durmi, zato je tudi začetek kurilne sezone. Med mnogimi opravili poskrbimo tudi za našo dimno tuljavo. Na kaj pa bomo posebno pazili: — -dimnik naj bo očiščen vseh saj — nad streho naj ne bo poškodovan — po stavbi naj bo dobro ometan in prebeljen —• dimniška vratca naj dobro tesnijo — nikjer naj ne bo temnih madežev Kaj pa se lahko zgodi? Če imamo tuljavo polno saj lahko pričakuj em-o, da vlek ine bo -dober. To pa povzroči, da dimni plini zastajajo, nastaja več plinov, več saj, vse to pa lahko povzroči eksplozijo ali dimniški požar. Najmanj pa kar je lahko je, da prostorov oz. štedilnika ne bomo segreli na željen-o temperaturo, v prostoru pa se bo zadrževal dim. Isto velja, če je dimnik poškodovan nad streho, po stavbi in da dimniška vratca ne tesnijo. Če je dimnik zunaj poškodovan ga obnovimo, če so vratca porazna jih zamenjamo. To je le -nekaj napotkov, da bomo imeli toplo in ne bo bojazni, d-a bi nastal dimniški požar. Stane Istenič KAJ PA KURJAVA? — DRVA IN PREMOG NAJ BO NA SUHEM PROSTORU — PROSTOR NAJ BO DOBRO ZRAČEN — NE IMEJTE NA ENEM MESTU PREVELIKIH KOLIČIN — NE MEŠAJMO VEČ VRST PREMOGA SKUPAJ, PREDVSEM PA NE IMEJMO PREVEČ PREMOGOVEGA PRAHU, KER LAHKO PRIDE DO SAMOVŽIGA — KURJAVO NE SHRANJUJMO OB PEČI ALI ŠTEDILNIKU, KER SE LAHKO VNAME — ČE UPORABLJAMO KURILNO OLJE SE DRŽIMO SPLOŠNIH PREDPISOV ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem se ob odhodu v pokoj zahvaljujem za vso izkazano pozornost in za prečudovito darilo, ki me bo spominjalo na vas. Obenem se zahvaljujem tov. Pirmaierjevi, tov. Tankovi, tov. Tomažiču in tov. Preku za prijazne poslovilne besede. Na koncu pa vam drage sodelavke in sodelavci želim mnogo delovnih uspehov in obilo osebnega zadovoljstva. Štefka Bečan Tov. Bečanovi se opravičujemo zaradi zakasnele -objave zahvale. Uredništvo ZAHVALA Vsem sodelavcem se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo ob mojem osebnem prazniku. Iva Puhan ZAHVALA Kolektivu se prisrčno zahvaljujem za sočustvovanje ob smrti mojega očeta, za izrečeno sožalje in za darovano cvetje. Jana Lavrenčič Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Alojz Koncilja, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Tone Tomc, Milka Klobučar, Janja Hofer, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet.