POŠTNINA plačana ' i'?v : '.’i/S’j!'.-",, \ ■ IlilSli* G 0 J I IVI A * I JM D 11 S T H I J A * O B T * F I N A M C E IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSA MEZNA STEL VILKA 15,— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST. ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40,— LIR. r Leto II. št. 13 'lvst 29. februarja 1948 Ob prihodu jugoslovanske trgovinske delegacije Položaj Trsta zahteva sporazum V Trst je prispela jugoslo driska trgovinska ae<.egacija z aTneiiom, aa s sedanjo vojaško upravo, ki je danes dejanski Qreuscaunik ato-ja vn je aoižna skrbeti za njegove koristi, skle-ue sporazum o gospoaarskem so kovanju. ze oo prihodu mednarodne Gospodarsko-}manine kombije, Je Jugoslavija po svojem deie-'3atu iznesla ponudbe, M so za-Tadi svoje konkretnosti .in obsega napravile globok vtis na vse tržaško prebivalstvo, zlasti Pa na gospodarske kroge- Po avstrijskih statistikah za leio Ivu. se aa tanko 'izračunan, aa je ozemije današnje Jugostavije aaja-o Trstu naa 3i>/o prometa po sunem, teaaj ko je Železniški promet mea 'Prstom in Italijo znašal 8/o. Postej se je jugoslovansko go-sponurstvo razživelo. v novem oriavhem okviru- Ritem, spioš-ne industrializacije, združene z elektrifikacijo in mehanizacijo kmetijstva, se pod upravo ljudskih oo-asti tako stopnjuje, da bo dezela po izvedbi pet-tetnega načrta dobila povsem novo gospodarsko lice in bo v nteanaroani trgovini uvrščena med napredne države. Prav ti veliki naCrti za go-Spoaarsko oonovo m popom Preustroj Jugoslavije aajejo tržaškemu gosnoaarstvu, zmslì njegovi inaustnji priliko, da sp s soae.ovanjem pri tem Podvigu vzpne iz sedanjega mrtvua. Besede, ki jih je izrekel italijanski, zunanji minister Slorza na račun obotavljanja tistih italijanskih inausinjcev, ki so imeù pomisleke proti sodelovanju pri opremi nove jugoslovanske inaustnje, veijajo tudi za Trst: Ce ne bo Italija — v našem primeru Trst — so-de.ovata pri izgraanji jugosio-Poaske industrije, bodo njen detez z lahkoto odnesle druge industrijske države. Vsaki dan, ki ga tržaška industrija in vse Gospodarstvo, je zgubljen in Gr e v korist drugim konkurentom. .Vzemite v roke samo trgovinsko pogodbo z Italijo ali s katero koti drugo državo n. pr-z Madžarsko, ki jo je sklenila Jngosiavija, pa boste videli, kaj lahko nudi Jugoslavija Tr-stu: triaški Železarni Železno rhdo, drugim industrijam premog, baker, svinec, cink, les ,d-, vsemu mestu pa osnovna vivila (meso, sladkor, zito. sad. Je vseh vrst). Iz tržaških tovarn potrebuje Jugoslavija: vse vrste strojev, zlasti elektromotorje, turbine, pomorske stroje, razne vrste Železnih konstrukcij in iz ladjedelnic ladje-'se kar nudi Jugoslavija, je na Pragu Trsta, in je torej vedno lahko ceneje kakor drugod. Ureditev trgovinskih odnosov med. Trstom in Jugoslavijo je vfjno potrebna ne samo zara-~~ koristi, ki bi jih Trst imel izmenjave blaga, temveč .V-di zaradi ureditve tranzita ? zaledja- Jugoslovansko dr-~avno ozemlje objema Svobod- o trZaško ozemlje v širokem 'Oku in tez njega tečejo glavne aovozne proge. Dosedanje r ednarodne prometne konfe-tfnce za ureditev prometa v -aškem zaledju so zašle vsa-k.at v zagato prav zaradi nedo- Gtka splošnega tujovinskega JlPvfzuma med Trstom in Ju-t slavijo; Tarifno vprašanje o b'askem zaledju je nerešljivo P sodelovanja Jugoslavije-0 otrebo takšnega sporazuma j sodelovanju med Trstom in Postavijo so uvideli Ze tvorci knt°Vne Pogodbe z Italijo, iz Pn>re se Je rodilo STO; saj liiiavaj° Jugoslaviji in Ita-va^eben pòloZaj med dria-sko lriaškega zaledja. Dejan-pr danes v trgovini vse ltaiu0sti Malija in v skladu z lansko trgovinsko in sploš-gospodarsko politiko se vo- di še danes tudi triaška trgovinska politika- Zgodovina 25-letnega sožitja Trsta z Italijo je neizpodbitno dokazala, da ta politika ne more biti v korist tržaškega /gospodarstva. Benečani rovarijo na Dunaju «Wienp’ BoersenKurier» prinaša v prilogi »Avstrija—Italija in njuno gospodarsko sodelovanje» članek o obnov, beneškega pristanišča. ko v italijanskih ladjedelnicah. Poročilo italijanskega gospodarskega lista priporočamo tistim «tržaškim» novinarjem, ki so dvignili nedavno hrup samo zaradi tega, ker je neka jugoslovanska družba hotela uvesti progo med Trstom in jugoslovanskimi lukami. Trst na mednarodnem pojirišču Trst v ve iki razdalji sledi drugi,im pristaniščem v borbi za postojanke, ki jih je nekdaj zavzemal v. mednarodni trgovini in mednarodnem prometu. Njegovi tekmeci na severu in Jadranskem morju so da’eč pred njim. Neštetokrat smo že poudarili; da je pač eden glavnih razlogov te Zaostalosti ta, da se Svobodno tržaško ozemlje še m mednarodnopravno konstituiralo in da je še vedno pod začasno vojaško upravo. Nedavna preustrojitev te u-prave je v bistvu samo nominalna. Sele konstituiranje STO-ja z lastnim ljudskim predstavništvom in Z lastno vlado bo omogočila tvorim silam Trsta, ki jih faši stična vladavina in poHHka italijanskega svetega egoizma nista mogla zadušiti, da pridejo do izraza in zanesejo nov polet ne sa mo v. javno življenje in upravo temveč v vse gospodarstvo ter o a usposobijo za mednarodno konkurenco. Toda vojaškega provizorija ne-če biti konec in vojaška uprava uvravlja STO po ljudeh, ki godijo njeni politiki ne glede na njihove trhle temelje v tržašk' javnosti. Te ljudi — razne Bernardke, Fabbro, Sarde, Zmerijo in SVosije, ki so sicer poprej branili italijanske interese v Trstu in v zunanjem svetu, pošVjn vojaška uprava tudi na mednarodne konference, na katerih se koristi STO-ja pogosto križajo ? italijanskimi. Conski svet, ki ga ie postavila zojaška uprava in ki ga sostar ijajo ljudje opisane barve, je doslej vedno odobraval to prakso vojaške uprave. Ko pa je ZVU stopila v stik Z delegacijo FLRJ, se je nenadoma v conskem svetu nekdo opogumil in v imenu svojih tovarišev protestiral proti temu, da se predstavniki vojaške uprave pogajajo z Jugos’avijo, češ da VU ne obvešča svojih so-trudnikov v conskem svetu o poteku pogajanj, čeprav gre za obveze tržaškega mesta, ki segajo v bodočnost. Ko bi temu svetovalcu in njegovim tovarišem res bil pri srcu gospodarski razvoj Trsta, bi se bil gotovo oglasil kdaj poprej in ne prav v trenutku, ko gre zr to, da se Trstu izravna pot v nje goro naravno zaledje, ob kat e rem se je dvignil in brez katerega mora nujno propasti. Pouk 25 let njegovega životarjenj pod Italijo je pač dovolj zgovoren. M slogu generala Pelili di Roreto Poveljnik anglo-ameriške zasedbene vojske gen. Airy je poslal Varnostnemu svetu poročilo o političnem in gospodarskem položaju na Tržaškem ozemlju, kakršnega bi bil lahko naslovil na Zvezo narodov recimo gen. Petiti di Roreto v času ita'ijan-ske zasedbe Julijske kra.ine. Zlasti gospodarski del poročila vsebuje rsp polno neobjektivnih ugotovitev, ki jih tržaški na■ io-nalistični tisk spretno izrablja za podkrepitev svojega zavzemanja za likvidacijo STO-ja in priključitev k Itali.i ali vsaj za večno trajanje sedanjega začanega stanja in gospodarske povezave Z Italijo. »Glede na zgodovinske in gospodarske vezi med Trstom in severno Italijo in na dejstvo, da večina tržaških tvrdk odv isi o a italijanskega kapitala,trdi ge. Airy, se trgovinski promet vrst v veliki pretežnosti z Italijo«, tako se n. pr. tržaške banke zadolžijo vsak mesec povprečno za 1,500 milijonov lir pri italijanskih bankah. Da so tržaške tvrdke povezane Z italijanskimi bankami zaradi zgodovinskih vezi Trsta s severno Italijo! Poroči'o bi bilo lahko objektivno ugotovilo, da so se te rezi vzpostavile šele za časa italijanske vladavine v Trstu. da ni bilo za časa Avstrije n iti ene italijanske banke v Trstu niti ne podružnice. G. Pitacco je še leta 1914 rotil jpredsednika ita’l-janske vlade Giolittija, naj Italija vendar ustanovi vsaj podružnico neke italijanske banke, ker bodo sicer slovanske banke prevzele celo itali.anske trgovce — (G. Pitacco: »La Passione A àrie f tiča«j. Objektivno poroči’o bi bilo moralo ugotoviti tudi, da ZVU se dovoli danes ustanoviti v Trstu niti ene slovanske banke, čeprav so imeli Slovani pred itaMjnnskol zasrdbo najmočnejšo avtonomno banko v Trstu (Jadransko banko). Ko bi bilo poročilo sestavljeno neko'iko dni kasneje, bi bil (tenera1 lahko o-menil, da se je tržaški šovimstič. ni ti.sk besno zagnal proti Slovencem, ki so te dni prevzeli neko zapuščeno barčico, in da divje napada vsako slovansko gospo, darsko pobudo r Tr tu, čeprav žive tu S'ovani že 1.300 let. Kako more poročilo, ki je namenjeno takšnemu mednarodnemu forumu, kakor je Varnostni svet OZN, celo trditi, »da je in je vedno bil g’avni vir za pre. rkrbo Trsta, z živiH severovzhodna Italija. Tega se niso upali trditi niti ita'ijamki diplomati na mirovni konrerenci. Trenutne odvisnosti Trsta od gornje Italije bi bi’o že davno konec; ko bi se bila VU res potrudVa — kakor trdi gen. Airy — da vzpostavi trgovinske zveze s sosedi, Poročilo se bavi tudi s tržaškimi financami. Proračun za prvi/-6 mesecev (po 15. sept. 1947) zi vzdrževanje sedanje uprave jt silno pa iv en. Dohodki: 3 mili jarde; redni izdatki 10 mili. ar. . izredni 8 milijard (6 za javna de la in 2 za posojila tržaški indv striji, povsem tem primanjkl.a; 15 miHjard. In ItaHja, ki je p mirovni pogodbi dolžna finann rati STO, dokler traja vo.aškr za-edba, noče dati denarja, pravi poročilo! Dragoceno je priz znanje gen. Airyja, da izvira to pasivnost iz neekonomičnosti sedanjega upravnega sistema, k-mora ustrezati vojaški zasevb8 in itali; an~kim zakonom, in pa iz dejstva, da vojaška uprava v mogla izvršiti reo~g'ar-izaoije u-prave, ki jo je precRaga’a mednarodna gospodarskorfinančna komisija. General Airy tudi priznava, do ni upravni sistem vojaške wnra ve ne »idea’en« in »zadovoUu joč« (sposoben) za to, da povrne mir in norma'ne razmere STO-ju. Tega so se po generalovem mneniu verjetno zavedali tud' tvorci mirovne pogodbe. Ce pr s n kljub temu izročili upravo STO-:a za časa med 15. seri, in naslonom gvvernpsja vojaški, u-pravi, so to str-r-li v rr-evričrtv.jv da. bo p-ovizorij vojaške uvrovt-tra.-a’ savio vebn.j dni ali tednov Logičen zak^uček torej: iim-prej guvernerjal Dramatičen padec cen v Ameriki Nedavno strmoglavljenje cen žita, živil in bombaža ter nazadovanje vrednosti delnic velikih p.meriških podjetij, o katerem smo poročali že v zadnji številki, je še vedno predmet živahnih komentarjev svetovnega tiska. Pri amerišk h borzi.Tncih, a tudi pri ostali ameriški javnosti Je ta nenadni padec zbudil strah, da gre za prvi znak gospodarskega poloma, kakor se je pojavil v času deflacije I. 1929. Ta strah se je zadnje dni polegel, toda ozračje se še ni poviem razčistilo. Po dobrih treh tednih, odkar je chikaška borza zaznamovala večji pa- gliai, ki bi na leto dosegle povprečno kar 20%. V takšuem razpoloženju je zalotilo Američane strmoglavljenje cen. V g.avnem se je padec omejil na žito in živiia sploh, vendar ni gospodarska kronika pozabila, da se je prav na ta način začel polom 1. 1929. Pojav je v splošnem ostal zagoneten, saj niti ameriška vlada sama ni do danes dala Javnosti pravega pojasnila o njem, čeprav ga je obljubil predsednik Truman. Ameriški tisk nava a, da bodo njegovi strokovnjaki sestavili zadevno poročilo šele proti koncu marca. Ze danes pa 207.6 205.1 AP WEIGHTED INDEX OF 35 COMMODITIES Base Year 1926=100 WEEKLV 180 Jan. Jan. Jon. Jon. Jon. 3 10 17 24 31 • JANUÀHY • 187.8 H86.5 DAILY 'Feb. 9 M 14 17 19 2Ì 7 10 13 16 18 20 --------FEBRUAKY------------»| Diagram, posnet- iz lista «New York Herald Tribune» prikazuje padec cen v Ameriki po indeksih. V poštev je bilo vzetih 35 živilskih artiklov, a za osnovo (100) 1. dec cene žitu v letu 1929, se je sicer pokazalo, da dosedanji dogodki še ne opravičujejo takšnega pesimizma; vsekakor so se zdaj pokazale trhle osnove, na katerih sloni sedanja izredna konjuktura v Ameriki. Ameriška industrija dela danes s polno paro in podjetnemu Američanu danes ni težko najti zaposlitve. Prav tako služijo trgovci. Toda po samih poročilih, ki jih pošiljajo ameriški dopisniki londonskim listom, živijo A-meričani pri vsem tem «boomu» v stalnem strahu, Sa tako ne pojde dalje. Ta neprijeten občutek strahu In negotovosti je navdajal poslovne 'judi, ko so opazovali, kako cene kljub Uredni proizvodnji v zadnjih treh l^secih skačejo z izredno na- Evrope ladjedelnice naj manj grad jo Odbor za pomoč Evropi v predstavniškem domu je v svojem poročilu o izvedbi Marshallovega načrta ponovil zahtevo, da evropske države omejijo proizvodnjo ladij. Evropske ladjedelnice bi morale o-mejiti zlasti gradnjo tankov. Odbor je pristal na zahtevo odbora za zunanje zadeve v senatu, naj ZDA ne dajo v najem evropskim državam več kakor 300 ladij. MEDNARODNA POMOČ OTROKOM Mednarodni sklad za pomoS otrokom pri Organizaciji združenih narodov je zbral 18 kg hrane, ki bo razdelana v najkrajšem času med otroke 12 evropskih držav, in sicer Albanije, AvstpVe, Bolga rije, Češkoslovaške, Finske, Francije, Grčije, Italije, Jugcsiavije, Madžarske, Poljske in Romunije. 1920. Levi del grafikoma prikazuje razvoj od 3. januarja do 7. februarja po tednih, drugi del pa od 8-14 februarja po dnevih. Zlom je nastal 4 februarja. lahko trdimo, da je padec cen v stflušnem napovedal koutc lagodne špeku.acije in op.osne gospodarske koujuiuuie. Amer.caui pnUajajO čedalje Colj do prepričanja, da bogastvo v Ameriki ne more cvesti v sredi obubožanega sveta, trav te dni je Sveuska inorata prositi za revizijo trgovinskega sporazuma, ker ne more piacevati uvoza iz Amerike, njej je oleu.ia no.aumja; angleški linanč-ni mm.stcr roli irguviuoke agente, naj ne kupuje,o atenskega o.«ga v doiarj.h mu po zmzau.n cenah; r 1 a-c.ja 21 vi on -luer.okcga kreuila» Tako oe ut mogia orzati cena žitu na višinah, ki jih je oostgia decembra uu.a.ja za busei) — okoli 27 kg — ineotem ke je v začetku 1947 zn»ša.a 2,iz dolarja), ko se Je pojavilo ja evropskem tržišču sovjetsko žito in so prtopeie napovedi o Duijši žitni letini v ZDA, Avstraliji, Argentini in evropskih državah, kakor so jo prvotno pr.čakovali; prav tako pričakujejo v Burmi sijajen rižev pridelek. Na cene žita in živil je gotovo vplivalo tudi zavlačevanje zakonodajskega predloga o Marshallovem načt *■. in skrčenje kredita (od 6 milijard na 5,3 milijarde dolarjev, za prvih 15 mesecev), ki ga predlaga finančni odbor senata. Na ta način se je zmanjšala verjetnost povečanega amer.škega izvoza. • Po zadnjem padanja in nihanju so se cene žitu in živLom v glavnem ustaii.e; znižanje cene pšenici je tako doseglo okoli 19% in koruzi 21%. Padec cen glavnih živil znaša okoli 12%. Cene bombaža so se nekoliko popravile, vendar kažejo kvotacije 20. februarja (31,97) še vedno precejšnjo razliko v primeri s cenami pred začetkom padanja (35,76). Delnice velikih ameriških podjetij so šle navzdol za okoli 4—5%. (Glej še tržni pregled na 4. strani) Razvo uooslovansta Ugibanja o liri Ob priliki polemike ki jo je izzval tr'aiki šovinistični tisk za radi koncesije, u_i naj bi bila po deljena jugoslovanski družbi «Ju dranski plovidbi» za vzdrlevanji redne proge med jugoslovanski, obalo in Trstom, dajemo kra,<.k pregled o organizaciji jugosluvan snega pomorsiva. Vi ca ui ugo sveiovno vojno je bu_ v Jugoslaviji več pomorskih družb, med katerimi sta b li najvažnejši ko, tipični družbi za malo obalno plovbo «Jadranska plovioba d. d.» in «Zetska piovi uba d. d.». «Oceania d. d.» se je baviia prvenstveno z veli ko obalno plovbo, medtem ko sta do-go plovbo imeia v rokah «Jugo-sla venski Lloyd» in «Dubrovačka plovidba d. d.». Glavnica teh družb je bua skoro vsa v rokah Jugoslovanov, imed katerih so neki živeli v tujini kakor pok. Nikola in Miho Mihanovič, pok. Paško Baburica in Frano Petnnović. Ta imena so bila z imeni Bože Banca, St. Račiča, Kla-viča in Serafina Topiča najbolj znana v predvojnem pomorstvu. Toda ob njihovi strani je bila truma znanih sodelavcev, častnikov in mornarjev, ki uživajo v mednarod njh pomorskih krogih sloves prvovrstnih pomorščakov. Ko so uprave omenjenih velikih družb slutile napad nacifašistov, so pravočasno poskrbele, da njihovo brodovje ne pade v roke sovražniku, in so ga iz zaprtega Jadranskega morja odpravile v svet, kjer je lahko dalo svoj doprinos za uničenje fašizma. Velika prekmorska parnika «Kraljica Marija» in «Princesa Olga» sta bila prodana. Posadke jugoslovanskih ladij so dolga štiri leta tvegale svoje življenje za svobodo in prevažale hrano in vojni material za borečo se vojsko. Po dolgem trpljenju je bilo toliko bolj razumljivo navdušenje, ko je trgovinska mornarica dočakala dan ošvobojenja. Ljudska oblast je posvetila pomorstvu posebno pozornost. Ustanovljeno je bilo' posebno ministrstvo za pomorstvo, medtem ko je pred vojno obstojal samo odsek za pomorstvo pri prometnem ministrstvu. Plovne družbe so nadaljevale s svojim delom po načelu zasebne lastnine do 5. decembra 1946, ko je izšel zakon o podržavljenju plovnih družb. Tedaj je bila na Sušaku ustanovljena «Jugoslavenska agencija» z nalogo, da uskladi celotno poslovanje podržavljenih podjetij. Od starih družb so ostale kot državna podjetja «Jadranska plovidba», «Oceania» in «Ddubrovačka plovidba», vse s sedežem na Reki (v palači «Adri-ja»), medtem ko so bili «Jugoslaven-ski L'.oyd» in vse ostale družbe likvidirani. Poleg omenjenih družb je še posebna državna družba za povsem krajevne plovbe izven prog. «Jadranska plovidba» razpolaga po najnovejši ureditvi z vsemi ladjami dd 2.000 ton nosilnosti na pod-dročju male obalne plovbe. «Oceania» je zbrala 17 ladij izmed 2.000 in 6.000 t. nosilnosti , in to: Livno (staro ime Lucijana), Ljubljana (Dunav), Lika (Rosina Topjč), Lošinj (Sardinija), Neretva (Perast), Plitvice (Dubravka), Podgora (Drava), Prenj (Bosanka), Prozor (Sveti Duje), Split (Dinara), Sutjeska (Timok), Šibenik (Netty), Solta (Duhat;), Savnik (Kostrena), Tara (Karmen), Užice (Plavnik) in Žužemberk (Ivan), s katerimi posluje na relaciji velike obalne plovbe. «Dubrovački plovidbi» je pripadlo 14 ladij: Beograd (staro ime Federi-ko Glavič), Banija (Sv. Vlaho), Bl-hač (Princ Andrej), Biokovo (A-leksander I), Durmitor (Durmitor), Dubrovnik (Dubrovnik), Gorica (Marija Petrinovič), Korčula (Sen-ga), Korenica (Jurko Topič), Kor-dun (Franka), Koza ra (Nikola Paški), Komat (Sreča), Kosmaj (Olga Topič) In Kragujevac (Ivan Topič). S temi ladjami opravlja «Dubrovačka plovidba» dolgo svobodno tovorno plovbo (tramps). «Jadranska plovidba» vzdržuje proge ob vsej jugoslovanski obali od Novega grada do Bara in veže vse jugoslovanske otoke s celino. Odnosi med jugoslovansko državo in jugoslovanskimi brodarji, ki so o-stali v inozemstvu, so bili dokončno rešeni z londonskim sporazumom (31. julija 1947). Ta sporazum urejuje tudi vprašanje angleškega dolga za prevozno službo jugoslovanskih ladij med vojno. Jugoslovansko brodovje je bilo razdeljeno na podlagi delnic, ki sta jih imela v rokah pogodbenika. Anglija se je obvezala da bo plačala jugoslovanski vladi brodnine za uporabo jugoslovanskih ladij za časa vojne in po vojni in zavarovalnine za ladje, ki so bile potopljene v službi angleškega ministrstva za promet. Jugoslovanska vlada in jugoslovanski brodarji so nas.opili kot upniki nasproti angleški vladi. Najtežje je bilo vprašanje dpjo^ltve višine brodnine, ki se Je sukala izmed 12 in 21 šilingov po toni nosilnosti. Jugoslovanska mornarica je bil med svetovno vojno silno prizadet. Tako sta na primer ostali Jugosi, venskemu Lloydu od 16 ladij sam dve. Nova uprava jugoslovanskeg pomorstva je prevzela težko nalog, da ob.,ovi trgovinsko mornarico, k je tako važen činitelj v Jugoslovan Snem gospodarstvu in v zunanji tr govini še posebno. Pred vojno je jugoslovanska mornaric^ razpolagali s tonažo okoli 400.000 ton. Do danes je v velikem obsegu že zamašena vrzel, ki jo je napravila vojna. Država je nakupila več ladij v inozemstvu, nekaj jih je prejela na račun vojne odškodnine, precej pa so jih dvignili iz morja in popravili v jugoslovanskih ladjedelnicah na Reki in v Splitu. Po petletnem načrtu bo jugoslovanska trgovinska mornarica dosegla 600.000 ton. Trzisce Mn Od 1. septembra 1939 1. se j tržišče brodnin razvijalo v znaku višanja, ker so nemške podmornice čakale v zasedi na sovražne ladje, zato so tudi zavarovalne premije in mornarske plače jaki poskočile. ZDA so si-er improvi zirale mnogo ladjedelnic. Kmalu je njihova trgovinska mornarica Velika gospodarska kriza je leta 1939. prisi ila mnoge države, da so opustile sistem svobodne zunanje trgovine in uved’e nadzorstvo nad izvozom in uvozom blaga. Gospodarska kriza ie predvsem prizadela agrarne države, ki niso mogle plasirati svojih kmetijskih pride'kov na mednarodnem trgu vsled takratne nadprodukcije agrarnih pridelkov. Z druge strani tudi tako i-menovane »škarje cen med kmetijskimi pride’ki in industrijskimi izdelki so onemogočale izmenjavo b'asa med zaosta’imi a-grarnimi državami in močno industrializiranimi. Vse ta je povzročilo, stalne pasivne trgovske bilance agrarnih držav. Da bi akHvizira'e svojo trgovinsko bi1 anco so te države mora'e uvesti kontrolo nad izvozom in uvozom blaga. Tako je tudi predaprilska Jugos avija najprej ustanovila leta 1931. u-ad za izvoz živine in mesnih izde'kov, nekaj pozneje je pa zavod za po -pesevanié zunanje trgovine pri min. za trgovino in industrijo v Beogradu ter uved'a kontro o izvoza živine in mesnih izde’kov po izvoznih dovoljen-ih. Tega 'eta je bi'a ustanovljena Privi'ekrana akcijska družba za izvoz kmetijskih proizvodov (PRIZAD) v Beograd" z namenom, da se pospeši predvsem izvoz pšenice, sliv. opija in d-ug-ih agrarnih pride'kov po preferencijah carin a'i refakrijah in drugih preferenčnih tarifah. Po uredbi za izvoz živine in mesnih izdelkov so mogli izvažati samo tisti izvozniki, ki so bùi registrirani pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Registrirani izvoznik ie moral iskati izvozno dovoljenje, ki ga ie izdajal omenjeni zavod v okviru .kontingentov določenih v trgovinskih pogodbah. Ta uredba o kontroli izvoza živine in mesnih izdelkov je bila z od okom ministrstva za trgovino in industrijo leta 1939. razširjena tudi na mnoge druge izvozne proizvode (sadie, les, rude) in na uvoz nekaterih važnih artiklov (bombaž, tekstil, stroji). Po osvoboditvi ie bilo v Beogradu organizirano ministrstvo za zunanjo trgovino, ki nadzira uvozno in izvozno trgovino. Zvezna vlada je izdala prve dni februarja tega leta novo uredbo o izvozu in uvozu z namenom da iz-bo jša organizacijo, zagotovi izvozne kontingente. Na osnovo te odredbe ie vsa trgovina z inozemstvom podrejena ministrstvu za zunanjo trgovino, medtem ko so vsi obračuni s tujino pod kon-tro'o zveznega min. za finance. Po tej uredbi smejo izvoziti ir uvoziti b’ago 'e ustanove, podjetja, organizacije in zadruge, k' so registri-ane kot izvozniki a ’ uvozniki pri ministrstvu za zunanjo trgovino. Izvozniki in u-vosm'ki so pa 'ahko: državna go spodarska podje'ja zveznega, republiškega in loka nega pomena ki se bavijo z izvozom in uvozom da’je, zadruge, orpan-'zacije in posamezniki. Ministrstvo za zu- prvič v svoji zgodovini dosegla prvo mesto po tonaži. Toda še danes, skoro 3 leta po končani vojni, vlada pomanjkanje tonaže i1 brodnine še niso nazadovale na predvojno raven ter se plačujejo, kakor sledi: dolarjev ZDA - Anverz, premog fe» bruar........................7.75 ZDA - Zapadna Italija, premog, februar.................8.75 ZDA - Grčija premog, februar ......................12.12 Avstralija - Rotterdam, žito razsuto .....................19.— Bahia Blanca - Anverz, žito 14,75 šilingov Kuba - Anglija, sladkor . . 76.— Masaua - Kalkuta, sol . . . 48,9 Durban - Colombo, sol . . 53.6 Rovinj - Benetke razsuto blago 600 lir; Reka - Benetke razsuto bi. 1.000 lir; Split - Ancona razsuto blago 900 lir. NOVE JUGOSLOVANSKE POMORSKE PROGE V NAČRTU Jugoslavija ima namen uvesti nove pomorske proge, in sicer: s Kanado, z ZDA. in Južno Ameriko po eno progo. Službo bi opravljale 10.000 tonske ladje za prevoz potnikov in blaga. V načrtu so še druge proge z evropskimi, posebno pa sredozemskimi lukami. uredbi nanjo trgovino nadzira izvoz in uvoz na carinskih mejah. FLRJ s' svojimi carinskim upravami. Državna proizvaialna in trgovska podjetja, ki -sklepajo pogodbe z izvozniki' in uvozniki, so odgovorna za izpo’nitev njihove planske naloge v zvezi z uvozom in izvozom. Dovolienja za izvoz, in uvoz blaga izda. a ministrstvo za zunanjo trgovino. Izvozno dovoljenje velia le za določeni rok. Izvozni, ki morajo- tudi v določenem roku vnesti v državo protivrednost za izvoženo blago. Vse transakcije in kompenzacijske b agovne posle s tujino mora odobriti ministrstvo za zunamo trgovino. B’aigo, ki je namemeno izvozu-mora biti izdelano pravočasno po planu in mora ustrezati pogodbenim pogojem po kakovosti, sortimentu. emba'aži in rokih [er odpošiljatve. Ce mago za izvoz, odnosno -uvoz ne ustreza tem po-go. em, lahko ministrstvo za zunanjo trgovino razveljavi dovoljenje. Genissiat prva Dobrih 50 kilometrov južno od Ženeve je na f-rancoski strani nastala ob Ronu ogromna, elektrarna, ki jo po proizvodnji električne energije prekaša samo sovjetska elektrarna Dnjeprostroj. Franc, zi jo gradijo že od leta 1937. Te dni so spustili vodo v ogromno umetno jezero, ki se razteza po nekdanji strugi -reke v dolžino 23 kilometrov in ki so ga pridobili na ta način, da so zgradili 104 m visok jez. Skoro 10 let je bilo poleg inženirjev zaposlenih pri delu veliko število delavcev, ki je včasih doseglo tudi 5.700; danes je na delu Se vedno 3.500 delavcev, ki dopolnjujejo zunanje tehnične naprave. Za izgradnjo umetnega jezera in jezu so porabili 670.000 kub. m betona, ki so ga napravili iz 190.000i ton cementa in 9.200 ton jekla. S pomočjo umetnega jezera so dosegli padec vode 60-69 m ; tako bo voda s lahkoto gnala 6 ogromnih turbin, izmed katerih bo vsaka razvijala po 90.000 konjskih sil, vsak generator pa po 65.000 kW. Za zdaj so montirali samo 4 turbine in v pogon bosta stavljeni samo dve generatorski skupini, ki bosta proizvajali 600 malijonov kWh na leto. Do k enea leta bosta delovali že dve nadal'nji skupini, medtem ko bosta dva ostala generatorja pognana pozneje. S štuimi gane.d-uiji uu elcivtiurna proizvajala 1,6 milijarde kvvh letno. Primerjava s ce otno proizvodnjo francoskih hidrccentral, ki znaša 14,4 milv'ard kWh, nam daje približno sliko ogromnega podviga, ki ga predstavlja Genissiat ; skupna proizvodnja elektri ne energije v Franciji znaša 25,3 kWh. Barantanje s „$a urnija" in „Vu kanijo“ Dobro obveščeni krogi izjav-lajajo, da se je Grči.a odpovedala motornima lad.ama »Saturni;i in Vulkani.i« ki sta ji bi i dodeljeni na račun vo;ne odškodnine, pro'i p ači u vrednosti obeh ladi; s itrani italijanske v.ade. Vršijo se sedaj posvetovanja za do-'očitev n.ihove vrednosti. Kakor znano, sta bi’i »Satur-nija« in »Vukan1'.a« iastn'na Kozuličeve n ovne družbe, ki je bi'a po fašističnem diktatu pri-k 'učena p'ovnemu koncernu »Ta ia« v G-enovi. Ker ni bi'a izvršena pra-a fuzija, je Kozu 'ičeva dmžba nek”: čai a ob»a-ni’a samobit"oet. Nekatere ’ađie so bi e še ncda’je registrirane -Trs'u. Državno podjetje »Ita'ia« le še d»nes po ho'dinpu »Finma,-re« v okviru IRI-;a. Po mirovni pogodbi -nrinade premoženje ita-Iranske države na STO-ju no-d tržaški d-žavi. Zato se Tržačani vprašujejo: A'i ima I+a’’ja pravico pogajati se za 'adjf, v; bi mora' e pr in asti STO. ju? Odgovorna oVl’ast',a bi končno morala razčis'ti to vprašanje in nominiti ’ržaško javnost, ki zahteva izpolnitev mirovne pogodbe. „Italia” je aktivna Največie plovno podje'je v I-ta-liji »Italia«, s sedežem v Genovi je imelo v poslovnem letu 1946. 21,9 mi i ionov lir čistega dobička, ki je bil dosežen po kritju 220,8 mililonov lir stroškov. V prejšnjem pos'ovnem letu je družba imela 21,2 mil. 'ir dobička, medtem ko so režijski stroški znašali 123,5 mil. lir. Davkov je družba plača'a 1. 1946. 14,2 mil. lir, preišnje leto pa 11 milijonov lir. Razvoj tega podjetja zanima to’iko bo'j Tržačane, ker je bilo družbi po diktatu iz Rima priključeno tržaško podjetje »Ko-zulič« in ker sta doslej še vedno v službi te družbe motorni ladi' »Saturnija« in »Vulkani; a«. Med svetovno vojno je podjetje zgubilo 422.000 br. reg. ton, tako mu je ostalo samo 12 odst. predvoj-tohaže. V -zjatiinjem tromesečju 1946. 1. ie podjetje zopet pridobilo »Saturnijo« in »Vu1 kanil o« Ir z njima vzpostavilo stik s severno Ameriko. Kmalu na to je obnovilo tudi proge z Južno Ameriko in končno tudi z Južnim Pacifikom. Po'eg raznih ’ađij k' jih ie nabavilo podjetje razpolaga tudi z ladjami tipa »Liberty«. Ko mu bodo v smislu Trumanovega zakona vrnjene vse ladje, ki so bi'e .zaplenjene z» časa vojne, bo podi et je im e'o 2? ladij s skupno tonažo 219.600 brt. Vrednort 'adlevja je v hi lanci zabeležena z zneskom 171? mil, lir, medtem ko je v 1. 1945 ta postavka znaša'a 1297 mi' 'ir. Postavka dolžnikov znaša 1897,7 (preišnje leto 548,4 mi'.) Sk'ad za odpis vrednosti ladje-";» se je poveča' od 160,4 na 11?0.1 v.p'-o—• sa naras'i od 895,1 na 1923,5 mil. lir. Elektrarno je zgradila družba Companie Naticnale du Rhóne, ki razpolaga z delniško glavnico 240 milijonov frankov. Ta je razdeljena toko-le: 25% pripada Seinske-mu departmanu, 25% depa-rtmanom Ronske doline in 25% železniški družbi Paris - Lyon - Mediterran-née ; samo 25% glavnice je v rokah zasebnih podjetij. Po podržavljenju električnih central je večina delniške glavnice prišla v roke državnega podjetja «Electri-cité de France». Stroški za gradnjo elektrarne znašajo 9 milijard frankov. Graditelji so nabavili potreben denar s posojili, ki so dobro zavarovana ; saj računajo, da bo 1 kWh stal podjetje 5—6 frankov, medtem ko se električni tok n. pr. v Parizu prodaja po 16,40 frankov. Francozi so pričeli že graditi drugo veliko centralo na spodnjem Ronu v bližini Montelinarja, ki naj bi bila po proizvodnji toka še močnejša ; saj bi morala proizvajati kar 1,9 milijard kWh. Manjša elektrarna Seyssel tudi na Ronu pa bo proizvajala okoli 180 milijonov kWh letno. Gradnja električnih central na Ronu je po večini povezana z na črlom za splošno regulacijo Rona, ki naj doseie plovnost reke od Ženeve do morja. Težkoče italijanske e.ektruin-u Atije iLaiiyuiisAa eientromclus-rija se je pod .‘.no razn.er do leta 1940. dobro razvijata. Normalna letna proizvodnja eiektriči.e energije se je sukala okrog 21 milijard ki.ovatnih ur na leto. V zadnjih dveh letih je bila Najao,ejst >.iu,ii refarmi v Franciji uiSu -lau..i z zaatu bijeuostjo samo v liauuoiiu, lenivec tuui v rumu. jiu.ija jc uiu pa-jauuega hrupa tudi u*a„iiu p,ini-.a -i.aieu kupno muc lue, ko je pivti kuncu novembra la-Snega icia u-ioci.a nuv tečaj izvozne i.re na.prou uu.arjU, funtu in šviuar-ka-niu Lamut na podlagi svo-Dodue-ga teca a m se je torej že pri-.agudna v g.avnem stvarnosti. Toda strah pred vpiivom razvrednotenja ira„ka na tečaj .ire in ita.ijanski izvoz ni bi.o mogoče odpraviti z izjavami m.n.stra Merzagore. Razvrednotenje franka je vsaj za nekaj časa pocenilo francosko izvozno blago na zunanjih trgih, kjer se Italija pojavlja z istim blpgora, kakor vinom, svilo in drugimi tkaninami. ato so se iz ust ita'ijanskih izvoznikov čuli glasovi v prilog nadaljnjega znižanja vrednosti l=re, da bi italijansko blago laže tekmovalo francoskemu. Akcija za uvedbo carinske zveze med Francijo in Italijo, ki bi vsekakor povezala obe gospodarstvi in po vsem tem tudi obe valuti, Je napravila svoje. Potegnitev iz prometa bankovcev po 5i>00 frankov je v Italiji dala povod za domnevo, da bo tudi Italija sledila temu zgledu in potegnila iz prometa 5.080 in 10.900 lirska čeka. To domnevo je italijanska vlada zanikala. Pri vsem tem so se pojavili po italijanskih listih (glej n. pr. «Sole») članki in predlogi za valutno reformo v Italiji, Večina predlogov se vrti okoli zgolj mehanične zamenjave denarja, ne da bi se menja.a njegova vrednost. Nekateri so menili, naj bi se nova valuta imenovala «fiorino» (goldinar), drugi so predlagali, naj se kot bodoča enota vzame 1.000 lirski bankovec. Za mehanično zamenjavo lire govori okolnost, da je novi denar že natisnjen in da ga ima vlada še verno v zalogi. Državna banka bi na ta način dokončno ugotovila, koliko denarja je prav za prav v obtoku. Zamenjava denarja je imela prvotno tudi ta namen, da bi se ob tej priliki pobral davek na imetje. Pozne- V mesečniku «La Democratie Nou-velle» kritizira vodja francoskih komunistov Jacques Duclos finančno politiko francoske vlade, zlasti pa tako imenovani Mayerjev načrt za ozdravljanje francoskih financ in valutnp politiko finančnega ministra. Minister Mayer mora najti kritje za tekoči državni proračun 913 milijard, od katerih pojde 280 milijard za vojaške namene. Finančni minister je zasnoval neko vrsto prisilnega posojila. Okoli 1 milijon trgovcev proizvodnja za 2 do 3 milijarde Kvvh pud puvpi ecuo KonCmu, m sicer za-raui lzieune suše in pušKOdb, v vojnem času. Do leta 1952. bi se morala po načrtih, ki jih je italijanska vlada predložila na parišKi konferenci za Marshallov načrt, zvišati na 28,5 milijard kvvh. Sami italijanski gospodarski krogi pa dvomijo, da bo v prihodnjih štirih letih italijanska industrija uspela povišati proizvodnjo za 7,5 milijard kvvh. Dejansko izpopolnjujejo sedaj samo hidrocentrale, ki so jih pričeli graditi že pred vojno in ki so v zadnji fazi gradnje. Letni donos teh novih elektrarn bo znašal kvečjemu 1,5 milijarde kvvh. Gradi-lišča elektrarn, ki so šele v začetni dobi gradnje, pa danes popolnoma mirujejo. O novih pobudah pa ni sedaj niti govora. Glavni vzrok zastoja italijanske e-lektroindustrije pripisujejo finančnim težkočam. Tudi če bi prodajna cena električnega toka, računana v zlati valuti^ dosegla predvojno višino, ne bi vrednost kapitalnih investicij hidrocentraie ustrezala dohodkom. Gradnja h.drocentral stane danes v Italiji sorazmerno mnogo več kakor v predvojni dobi, ker so vse vodne siie, ki so nudile ugoanejše puguje za izrabljanje v glavnem že izn.„r,šce.,e. po,eg tega valijo industrije! krivdo na kreditno politiko iianjansne vlade, Fred vojno je n. pr. orzava prispevala 60% stroškov za gradnjo buze..ov m dajala 40 Ur letne podpore za vsako konjsko silo. DaneS ni država samo odrekla vsake podporo, temveč ua.ožila industrij še večja davčna bremena. Industrije! se razburjajo tudi zar:, di koncesij, ki jih je pred kratkim priznala italijanska ustavodajna je je biio pobiranje tega davka sicer uzattuujeuu, tuaa na orug način in lituamo je di.o pumranje oaio-Zenu, ces ua se je v Zadnjem času guspuuai jua Ku-juaiura puntaosaia. rrutt lauiKaint denarni remimi s potcgai.v.jo tz pionjcia (lo.dccoe ko-uciue ueuar.a, nanur je bua izvršena v bovjetsm zvezi in v Avstriji navajajo nekateri gospodarstveniki okolno..t, da je v pr.tueri s povišanjem ceo celo prema o den-rja v obtoku. TaKO so cene poskoč le nekako 50—SJ krat, medtem ko se je denarni obtok povečal s.mo 38krat. To so ugibanja. Verjetno si še vlada ni popoinoma na jasnem glede denarnega vprašanja in glede bodoče politike. Nedavno so se raznesli glasovi o nameravanem odstopu ministra E nauti ja, čigar glavo zahtevajo industri ci in trgovci, češ da jih je njegova kreditna omejitev zadavila, Vlada z vsemi silami pospešuje priliv tujega kapitala v deželo, da bi ji ta pomagal iz zadrege ne glede na to, da takšna finančna politika lahko spravi narodno gospodarstvo v popolno odvisnost od tujine. Usoda lire odvisi bolj kakor od tehničnih ukrepov vlade in njenih strokovnih ministrov od razvoja celokupnega ita.ijanskega gospodarstva, predvsem od proizvodnje in plasiranja italijanskih proizvodov > inozemstvu, skratka od plačilne bilance in seveda tudi od državnega gospodarstva, ki je še vedno zelo pasivno (za okoli 300 milijonov). * * <= NOVE CENE ZLATA V LIRAH Italijanska državna banka «Banca d’Italia» je delj časa plačevala zlato po cenah, ki niso ustrezale' dejanskemu fečaju lire' nasproti zlatu. V zadnjem času je uprava banke določila nove cene, ki bolj ustrezajo dejanskemu trgu. Po poročilu poročevalske ustanove «Agenzia economico-finanziaria» so nove cene naslednje' , Palice nad 900—1.000 je banka kupovala novembra lanskega leta P° 552.510 lir za kg, v decembru 678.541 in v januarju 1948'648.158 lir za kg- In obrtnikov bo plačalo državi okoli «o unii jaru, unuii zOu.uuu veletrgovcev m inausti ljcev 50. milijard, meutem ko novo finančno i Preme uuar ja na kmetijstvo s težo ou muijaru irankov. Prizadeti bodo preu-vscin mali trguvci m oprtniki. bvi/uuum puKiici bouo prispevali OKOii d miujarue. Pisec napaua sporazum, ki ga je skieuu zunanji minister .isiaauit 2 amenšKim pusjanneom v Parizu (2-januarja ls4d; gieue dobave amefi-Snega piaga Franciji v vrednosti 28® mtnjuuov dolarjev. .Franclja se je oovezala, da odpre v korist ZDA Pfi rrancosKi narouni banki račun v višini usirezajucega zneska v francoskih traiikin. .Ameriška vlada bo n9 ta način razpOiagaia z ogromno vsoto uenarja v irancoskih irankih, kar ji bo uaio v roke močno orodje z9 izvajanje lastne trgovinske politike in punska na Francijo. Francija se je obvezaia, da ne bo izvažala blaga, ki ji. ga bodo dobavljale ZDA, a niti tem an’^riškim izdelkom -podobnega blaga. Jacques Duclos napoveduje— članek je bil napisan pred razvrednotenjem franka — da bo Mayerjeva finančna politika spravila v zagate vse francosko gospodarstvo, posebb0 pa francosko izvozno industrijo, ker bo podražila francoske izdelke. Vsled visokih cen bo delavstvo prišlo ob težko izvojevani povišek plač. P°' dražitev industrijskih izdelkov °° končno prisilila francosko vlado, & seže po nevarnem orodju, da natb' reč razvrednoti frank z namenom-da bi pospešila izvoz. Pisec opozarja ministra Mayeri3 na nevarnost takšne finančne polit'-ke, ki jo je nasvetoval predsednik finančnega odbora predstavniškeg9 doma J esse Walcot, ko je dejal, da ne bo mogoče izvesti Marshallovega načrta, dokler se ne razvrednoti)0 evropske valute. Na italijanske^ primeru se vidi nevarnost podob"6 finančne politike. Italijanska fina"č' na politika je računala na znižan)6 cen, toda v resnici tega znižanja v bistvu ni, nastal pa je zastoj v i"' dustriji in vsem gospodarstvu. SaupSC.ua Južni 'iiioiski, Kjer st- ^6 prei.ejš..je možnosti za izkorišča")1; voun.h sil. Po statutu o avtonoi"')1 orne .jene pokrajine bodo morale v$e nove e.ektrarne, ki se bodo na P0^ roč u zgr..dije, dobavljati deželi bre2-plačno 6% celokupne proizvodn)6' stare in nove hidrocentrale pa Pr°' dajaj 10% električne proizvod")6 brez vsakega dobička, poleg 'e«0 še plačati - 0,10 lire za vsako Kil0' vatno uro. po novi za Dnjeposlrojem elektrarna v Evropi Denarne reforme so opasne Frank in lira Strojna tovarna pri Sv. Andreju Velike možnosti za njen razvoj ' Med najvažne.še objekte tržaške lnuu_i.r*.e upau-a ■ brez dvema nitro. na tovarna pri S v. Anureju. Tu,ama .e pr-oe a ornato.ati v man.,sem uuoegu ze leta 1851. in se je v teku et ,jjvi.aaa razvila obenem S' uonor.iko industrijo, s ka.ero .e ze od nekdaj tes no povezana. Tu.ama .e razdel.ena v dva glavna oddelka in sicer stroj ar-no m sl .ivamo'. S ro.arna izdeluje veako vrsto adi. ..kih parnih, turbin, kih in Diese.-motorjev. Po eg tega proizva.a parne ko tle, pomožne pomorske napra - e, a. torna itine rešetke za parne kotle itd. ■■ Livarna izdeluie raznovrstne litine iz surovega že eza do 50 ton teže in itine iz barvanih kovin do 10 ton teže. Po eg izde kov, ki so več ali manj navezani skoraj izk ;učno na pomorsko indius’rijo, proizvaja tovarna tudi stroje za gradbe no industrijo (drobi’niče, dvigala itd.), kompresor.e in druge orodne stroje. Poseben odd e ek pa je usposob’ien za popravljanje ‘lokomotiv in že eaniških. vagonov. . Ob polnem obratu tovarna lahko proizvaja mesečno nas ed-njo količino izde'kov Diesel.mo-.torjev za 10.000 kon.skih si , izmeničnih parnih turbinskih motorjev za 15:000 HP; parnih motorjev za nad 1.000 HP; d.va kotla ve ikih dimenzij; 500-600 ton litine iz surovega železa ter 70-80 ton litine iz barvanih kovin, poleg znatnih količin ostalih strojev in proizvodov. Surovine in polizde’ke dobavlja tovarni deloma tržaška industrija, deloma pa prihaja, o iz držav tržaškega zaledja. Med važnimi dobavitelji tovarne je omeniti škedenjsko železarno ki je nabavljala pred vojno mesečno okoli 250 ton surovega železa, 100 ton j ek'a (p ošče, kovno - jeklo) in 300 ton koksa. Kakor . rečeno, je tovarna v pretek’osti nabavljala znaten del p oli zdel-kov iz tržaškega: za1 edj&. Jugos'avija bi lahko danes, kot ie deloma že v preteklosti, do-bavljala vse potrebne količine lesa, bakra, cina in a1 um ini. a. Posebne industrii ske izde'ke, kakor cevi, krog) j iòne ležaje itd., je tovarna nabavi j a1 a v glavnem na Češkem,. v Ladji, Avstriji, Nemčiii in na Madžarskem. Tržaška ‘čistilnica je nabavljala tovarni okrog 25 ton petrolejskih proizvodov na ’eto. V-času od leta 1932. dol 1940^ le tovarna izdelala po’e g drugih izdelkov oko’! 100 turbinskih motorjev in nad 60 mo. or jev tipa Sulzer. Med vaino je izgotovila med drugim 90 motorjev raznih vrst (turbin, motorjev Fiat in Sujzer), po eg 44 motorjev za manjše vojne ladje. Zračni napadi so poškodovali tovarno 60 odst. na zgradbah in na. srečo le 15 odst. pri strojnih napravah. Danes je tovarna obnovljena za 80 odst. predvo.ne zmogljivosti. V povo.ni dobi ie strojarna delala z manjšo zmogljivo t.o in .e v g avnean izde.žila 18 Diesel-motorj ev, od katerih le v še v izdelavi in 1 turbinsko skupino za 2.900 HP. Popravila je tudi 15 lokomotiv in 7 velikih parnih kotlov. ,Brez dvoma pa bi bi a njena dejavnost še večja, če bi vodstvo podjetja ne ovira'o naroči , ki bi lahko prihajala iz tržaškega za-led.a in v prvi vrsti iz Jugoslavije. Perspektive zal bodoči razjvoj strojarne pri Sv. Andreju so iz ntnogih razlogov ugodnejše kakor za .marsikatero drugo tržaško industrijo. Stroj arna je, kakor že omenjeno, povezana z cestaio tržaško kovinsko industrijo Posebno s škedenjsko železarno Siede preskrbe surovin in z ladjedelnicami; tem nabavlja motorje in naprave za pomorske konstrukcije. Jasno je, da bi z obnovo teh industrij istočasno rešili tudi problem tržaške str o iarne, ki je bila že od nekda. zamiš jena kot dopo ni ni obra* obeh omenjenih glavnih tržaških kovin kih industrij. Po vsem tem ie razmah te industrije nu.er Pogoj za postavitev trajne o nove, na katero se bo lahko opirala tržaška strojna industrija. 2e sama raznovrstnost izdelkov m tehnična zmog jivost oddata tovarni doslej še neznane možnosti razvo.a in udej t v o. a -n-a na na.raz ičneših sektorjih Proizvodnje. Stroj arna se .e na Primer brez iezkoč pri a g odi a Vojnim zahtevam imperia istične Italije in je med vojno izde’a a med drugim nad 300 topov male ga m srednjega ka libra in mno-8° posebnih motorjev za podmornice. Prav tako bi se strojna ova. ra ■ lahko prilagodila novim’ zahtevam, ki so na-ta e spričo spremenjenega gospodarskega in " Političnega položaja Trsta. Poleg tradiemna n ih izdelkov za pomorsko lnuustri.o bi stru.an.a tanku potencira a uda e ek za puptavi.a. ioKoniui.lv in vagonov in ui o^no \a a tuai nov oaaeiek za izue.a-vo ze.ezniskih vozi , ki so kr, a v o potrebna za zb» .san.e pruine.a v tržaški luki. Nai se vprašanje uprave tržaških ze eznic reši kakor ko i, vedno bo v korist Tista, età razpo.aga z autunni voziti za nut.an.i promet. Po.eg tega -e naia vsil.u.e vprašan.e. Mar .e res potrebno, da se še da nes posi .a. o iz" Trs la lokomotive in vagoni v popravi.o v Ita-lijo (Tržič, JVLes.re in Firence), ko bi to de.o ahko opravi a tržaška strojna tovarna, ki itak ni popolnoma zanos.ena. Piotino polje za ude.stvovan.e tota, ne b bilo tudi potenciranje proizvodnje gradbenih in orodnih strojev. V zvezi s tem bi mora’o odgea. vorno vodstvo obrata takoj preučiti možno ti p asiranja svojih izdelkov na tržišča vzhodnih držav tržaškega za ed.a. Lahko trdimo. dà se v tem pogledu dos e. še niso nudili ugodnejši pogoji za polno zaposlPev tovarne. Posebno Jugos’avija bi utegni'a postati ne samo naj večji odjema ec vseh vrst izde’kov tržaške stro-jame, temveč tudi g’avni posredni a i neposredni dobavitelj večine surovin ki jih tovarna potrebuje za svojo proizvodnjo. Ju. goslovanske ponudbe niso na žalost nalete'e na razumevanje tržaških vodilnih krogov, ki ,sir er niti sami ne od'očuiejo. Sirotama spada namreč kot državno pod j et je še vedno k skupini IRI-ja in izvršuje ie naroči’a, ki prihajajo od 1RI-:eviti ladjedelnic ali od os’a'e industrije, vk’jučene v »Finsider.« Tudi za nabavo surovin je odvisna izključno od te italijanske skupine. Pokoriti se mora z eno besedo smernicam, k' jih določa italijanska vlada. Ta pa ima že itak obi’o skrbi za svojo industrijo in ji ni do tega, da bi podpirala tržaška industrijska podietia. Kar velja za ostalo tržaško industrijo, velja tudi za strojno tovarno. Če si bo hote’a zagotoviti v bodoče neodvisno življenje, se bo m era’a nujno osvoboditi viseh gospodarskih okovov, v katere jo je vkova'a italijanska! gospodarska politika. „ILVA" v Italiji napreduje v Trstu pa ... Ita’ ijan.ske železarne skupine »ILVA« so lansko leto v primeru g 1946. letom znatno napredovale. Skoraj vsi obrati, ki so bili med vojno težko poškodovani, se naglo obnavljajo. Železarna v Bagnoliju, (Neapelj), ki je bita skoraj popolnoma porušena, je že lani začela obratovati z eno visoko pečjo. Letos so 15. februarja prižgati v tem podjetju že drugo visoko peč. »ILVA« je na italijanskem o-zemlju proizvedla v 1. 1947. 316.379 ton surovega železa (100 odst. celokupne italijanske proizvodnje) in je s tem doseg’a o-kro-g 65 odst) povprečne predvojne proizvodni e. (Vključena je produkcija škedenjske železarne). Od tega sta podjetja v Ba- Trst potrebuje letno okrog 4.uuu vaguaovi arv m uuu vaguuuv og ja. frca vo.no je bua ooakr-t>a s Kurivom izločena zaseuuni .iniciativi. Za ča-a vojne je ita.1-■ aticka viaua iota l9iu. zaukazala, da se mora.o vise sečn.e vršiti v državni režiji, lunkci.a razde-tieva-ca-grosista pa je ui.a poverjena pokra, jiskini poarUc.ni-cam Kmetijskega kunzurci.c, metitem ko je trgovcem cista .o razaeijevan.e na drobno. Ti pr copisi so v el.ati sev eoa tudi za irsi. k.er pa je nabavo drv m og,ja izjemoma prevzelo mestno pcd.eije »Acega..«. V kaotičnem pu-Oza.u, ki 'e nasta. po po otnu Tia ije 1943. eta ie našla a tudi pm..o na d_izorganizacij a pri nabavi kur'v a, ki je tra. i a v .-e do p' je zadruga priče’a s trme'.i’o or. gan'zacijo za izbo jšanje tehnič n ih in trgovskih pogojev pri ofc skrbi Tr ta z gorivom in =ti ie ?' z nema imi ž-tvami zP' adi’a ra-ciona’na centra’na k adi'ča. Da nes je zadruga v stanju prevze. ti vse na'ose, ki so vi zvezi z na ha"o goriva Tržaškega ozem’ja V tem noig’edu je zadružna ob i ka orHan'7aci;e najbo’jše jamstvo za uspešno de’ovan je pro daja'cev kuriva in za ods’ran’ tev, vseh nedostatkov, ki se de"-ma še danes pojav jajo na trti šču goriva in ki so posledica izcednih vojn'h pritik. U-editev trgo'tinskih odnosov med Trstom in sosednimi državami, v tem primeru z'asti z Jugos’avijo, pa ;e prvi pocoj za norma’izacijo ptinžaja tudi na tem sektorju obskrbe. Tržaška občina ima pravico ir tudi do’žnost po-eoati v vse zadeve, ki se ra-a5a^o na sp’ošne koristi prebiva'st va, venda- pa bi se ne sme’a spuščati v p os'e. za katere nima prave tehnične organizacije; nedostalek povzroča večje režijske stroške, ki padejo na. potrošnike. V teh mejah so tržaški ogljarji in drvarji, kako- so to sami izjavi"! pripravljeni nudit! vsem javnim ustanovam najtesnejše sodelovanje. Menični protesti v irstu Število meničnih protestov v Trstu narašča iz dneva v dan. V letu 1-4j je bito v Trstu skupno 692 menic. .m protestov za sKupno vsoto 17,duv.uuo lir. V letu 1947. se je število proiestiranih menic podvojilo, protestirana vsota pa približno potrojila. RESNE SKRBI ITALIJANSKIH TRGOVCEV Mrtvilo, ki še vedno vlada na glavnih italijanskih tržiščih, je zanaio hud Uuarec mnogim natijanskim trgovcem. Krizo občutijo posebno čevljarne, trgovine oblačit in manu-fakturnega blaga in hišnih potrebščin. astoj v prodaji se posebno odraža pri finančnih obveznostih trgovcev. Po neuraunih podatkih je bno na primer v Kirnu 1. 1947 okrog 25U.UU0 meničnih protestov za skupno vsoto 6 milijard lir, to je okrog 6.500 protestov dnevno. Število protestov pa se je od septembra lanskega leta še povečalo. Najhujšo krizo pa so doslej zabeležili v prvi polovici lebruarja, ko so protesti dosegli povprečno nad 1.000 menic dnevno, v vrednosti od 20—50 milijonov lir. Računajo, da je bilo v vsej Italiji v 1. 1947 za nad .200 milijard lir meničnih protestov. Zunanja trgovina tržaške Istre V januarju ìetus.-jega reta je bilo uvoženega na jugoslovansko področje Tržaškega ozermja za okrog aV5 milijonov jugunr in izvoženega za o-krog 100 milijonov raznega blaga. Uvoz iz Jugoslavije je znašal 250 milijonov jugoiir, izvoz v Jugoslavijo pa 50 mmjonov jugoiir vrednosti. V istem mesecu je med drugim Jugoslavija nabavila področju 6.280 q moke, 1.700 q krompirja, 500 q olja, l.OoO q sladkorja in 950 q drugega blaga. Jugoslavija, Trst in Italija so izvozile v področje znatne količine industrijskih proizvodov, zdravil, ribiških naprav, oblačila in obutve. V Jugoslavijo in ueiuina v irsu izvaža lat, sko okrožje vinu, sol, obline it-uelae, pohištvo, s veze Konzervirane Uue, Souje lil ze.enjavo, Kože m boksit. i\a uešKcS.uvašivo m lviaužar-Sivo puši.jajo sveže In Konzervirane r,be, v na-ijo pa zuac-.e količine apnenca za tovarne sladkorja. Trenutno se vodijo pogajanja za pospešitev trgovi,lakih udnošajev s Češkoslovaško in Madžarsko. Iz naveuenih š.evilk Je razvidno, da krije pasivno trgovinsko bilanco v g.a vnem Jugoslavija. Pripomniti pa je, da je zaradi dvoletne zapo redne suše kmetijska proizvodnja tržaške Istre znatno nazadovala. Pr normaln.h razmerah lahko izvaža področje do 2/3 celokupnega pridelka, 1/3 krompirja, 2/3 sadja in zelenjave in 1 /4 koruze Tudi industrija konzerviranih rib r,i obratovala lansko leto š polno zmogljivostjo, ke je bil donos ribolova zaradi prehod nih pojavov daleč pod povprečnostjo. OskrbaTrsta $ kurivom Občina ali drvarji ? Laburistična vlada je 18. februarja z veliko muko premagala težko politično knzo, ki jo je izzvalo sedanje gospodarsko in socialno stanje. Da bi vlada.lahko vztrajala pri sedanji politiki, ki gre za tem, da reši državo pred bankrotom' s povečanjem izvoza, je z objavo- posebne «beie knjige» o proizvodnji in plačah. postavila delavcem in podjet-nikem zahtevo: plače se v načelu ne smejo več višati, dovoljene so samo izjeme; z druge strani podjetniki se morajo odpovedati povečanju dobič- Med 5Z m Romunijo 18 februarja t. 1. je bila med Sovjetsko zvezo in Romunijo sklenjena nova trgovinska pogodba, ki o-stane v veljavi do 31 decembra 1948. Romunija bo uvažala iz SZ surovine, polizdelke, orodne stroje, avto-vozila, traktorje inselekcioni-rana semena. Prva pošiljka obsega 30.000 ton semenske pšenice za pomladansko setev. Poleg tega bo nudila SZ Romuniji tudi tehnično pomoč pri .industrializaciji in bo mec drugim sodelovala pri gradnji nove koksarne. Romunija bo izvažala v Sovjetsko zvezo mnogo industrijskih izdelkov in jih bo proizvajala s sovjetskimi surovinami. Po prejšnji trgovinski pogodbi je SZ izvozila v Romunijo med ostalim tudi 87.000 ton keksa, 96.000 ton železne rude, 86.000 jekla in znatno množino specialnega jekla. Na osnovi teh pošiljk je Romunija dosegla 1. 1947 skoro 100% predvojne produkcije v primeri s 50% v 1 1946. V januarju letošnjega leta je Romunija uvozila iz SZ 20.400 ton v skupni vrednosti 3.800.000 dolarjev. V istem mesecu je celokupen uvoi blaga znašal 26.800,000 ton s skupno vrednostjo 6 milijonov dolarjev. ITALIJANSKI DELAVCI SEKAJO AVSTRIJSKI LES V Vidmu se je nedavno sestala avstrijska delegacija s predstavniki italijanske lesne industrije in trgovine, da bi se dogovorila glede sečnje avstrijskega lesa v prihodnji sezoni. Dogovorjeno je bilo, da bo Avstrija zaposlila v svojih gozdovih 2.000 italijanskih delavcev, ki bodo socialno zavarovani. — Svojim družinam bodo lahko pošiljali po 100 lir dnevno. Avstrijski delodajalci bodo odprli pri banku v Vidmu posel' ben račun v prid italijanskim delavcem. Po poročilu listov so se pogajanja razvijala v prisrčnem ozračju. AVSTRIJSKO 2ELE O ZA ITALIJO Med italijanskim konzorcijem za nabavo surovin za ?e’-*;zarne_ «Camp-fond» in avstrijskim' železarnami je prišlo do sporazum-, glede dobave avstrijskega želez-.. Na podlagi podobnih sporazumne je Avstrija že izvažala železo v Italijo leta 1946. in 1947. Ko v. i-ou pnuSKoin viaue in večine tiSKa je sn.uiKama organizacija « i raue UnlunS» V ilnenU b -milijonov uig-,n.z-Cai,in. delavcev., spiejeia premog vaane pou pogojem; oa Vlada no-iene uavzuoi ue„e ni uuUiLKej poleg tiega SmuiKaina organizacija za-hueva, ua se vzamejo v pieues že poScavije,«e ue.a.SKe zahce:ve. ua uueva, no je viada scopila pred deia.ee m oe.u.uajaice z zalne.o po «z..,rz„jeni(i piacad m uobičKih,, do Lega s.aepa s.nniKaine organizacije, je />- g--ja piezi.eia po mnenju an-g.eš.cin iiscuv «najcezjo Knzo, od Kar so na oblasti laburisti», Vladi je la Sniep nai sicer neKoiiKo oodi-na, iona nevarnost preu, «gospodai-siiu Kažusiruio» — kagor sjh angle-ški tiSK oznacu.e seuanje stanje - še ni odstranjena'. Bilanca angleškega narounega gospodarstva za feto 1947 — l,jiu minjonov dobička in 1,775 milijonov funtov izdatkov, primanj-Kijaj torej «65 milijonov funtov, ki ga je Angiija krila z načetjem svojih rezerv in z dolarskim pošdjiiom. Po načrtu finančnega ministrstva bo primanjkljaj piatirne bilance znašal v tekočem letu samo še 20 milijonov funtov pod pogojem da se dohodki od iz'voža več kakor podvojijo -v primeri z. lanskim letom in dvignejo od 775 na 1,770 milijonov funtov. Danes znaša primanjkljaj še vedno 32 milijonov mesečno in povečati izvoz je -mogoče samo s povečanjem proizvodnje pri znižanih cenah ali vsaj ustaljenih cenah. Angleška vlada je bila postavljena pred izbiro: na čigave, stroške naj zniža cene ali jih vsaj ohrani na sedanji viši.ti? Na. stroške delavcev ali podjetnikov? «Economist» navaja, da se je lansko leto dobiček 2.000 angleških podjetij pred.uvedbo novega davka na dohodek povečal od 364 milijonov funtov na 436 milijonov, to je za 25%, njihova dividenda pa. povprečno od 12,4 na 15,5%. Plače so se skupno povečale za 91 milijonov funtov. Med zahtevami delavcev in nameščencev naj omenimo samo nekatere: 150.000 civilnih državnih nameščencev je zahtevalo povišek 10 šilingov na tedén, medtem ko 500.000 delavcev in nameščencev krajevnih avtonomnih ustanov zahteva zmanjšanje tedenskega . delovnika od 4.7 na 44 ure pri ohranitvi dosedanjih plač; v birminghamskem industrijskem revirju je zahtevalo zvišanje plač 30.000-delavcev. - Vlada je svoje zahteve nasproti delavcem in .podjetnikom sestavila v obliki povabila k prostovoljnemu prispevanju za rešitev gospodarske krize, vendar so bili že splošno znani nameni gospodarskega diktatorja in sedanjega finančnega ministra Crippsa, da bi v primeru odpora s katere koli strani izvedel svoje načrte z zakonsko silo, to je z zakfnom o novem državnem proračunu. Vprašanje proizvodnje, povečanja izvoza in uravnoteženja plačilne bilance je za Angleže res «življenjskega» pomena, saj so v pogledu same prehrane odvisni od inozemstva za 70%. Napredek bolgarskega gospodarstva Narodno gospodarstvo Bo garije je doseglo lani k'jub suši, ki v a-da že tri leta zaporedoma, nove pomembne -uspehe. Po nepopolnih podatkih državne planske komLiie cenijo industrijsko proizvodnjo v letu 1947 na 15.800 mi i ionov levov. Ker je t: vsota zračunana na pod agi indeksa cen iz .eta 1939, pomeni letošnji uspeh pora t za 30.5 od stoka nasproti letu 1939, oziroma z 26 odstotkov ,v primeri z 1. 1946 .Tekstilna industrija je izdela z lani 13,400.000 m bombažnih n volnenih tkan n. Metana ind.-strija 1230 raznih po jede,.ki strojev, p an proizvodnje e ektrič-ne energije pa je bil izveden 9. odstotno. Največ, i uspeh v proizvodnji so- doseg i rudarji znanega jremogovn ka Pern.k, ki s, 1 izkopali 3,120.000 ton premoga P an so lani izpo nile indù,tri. t gumija, tobaka in usnja, doéin so teksti na, gradbena .n papirni industr ja dos e j v dna enkostnen zaostanku. V sp osnem je industrija izpo -, ni a svoje obveze do konca pretek ega leta 83.2 od totno. Ker p je dos e j od prvega leta petletk pretek o še'e 9 mesecev, lahko . gotovo .tio računamo, da bo d- 1. marca t. 1. načrt ne le v ce ot izpoln en, temveč še vsa. za na-daljnj.h 10 odstotkov prekoračen Iz luQDs:ovanskB obire JUGOSLAVIJA ZAHTEVA SVOJE ZLATO Pred Ekonomsko-socialnim svetom OZN je jugoslovanski delegat postavil zahtevo, da ZDA vrnejo 47 mili- jonov dolarjev zlata, ki ga je jugo,-slovanska vlada preiT vojno deponir rala pri Federalni rezervni banki v New- Yorku, da bi ga rešila "pred grabežljivostjo fašistov in nacistov. TRAKTORSKO ORANJE NA PRIMORSKEM Vse kjer so to dopuščale naravne prilike, sé je strojno oranje hitro uveljavilo v nižinskih predelih Slovenskega Primorja. Traktorske .postaje delujejo v Ajdovščini, Postojni, Ilirski bistriti in Sežani. 4 traktorje pa so poslali v Slovensko Istro, kjer doslej še niso poznali -strojnega obdelovanja zemlje. Podjetje «Ustroj» v Ajdovščini ima v letošnjem letu v načrtu nad 3.000 ha oranja. OBNOVA DALMATINSKIH MORSKIH SVETILNIKOV; Med vojno so bili poleg " drugih pristaniških naprav uničeni tudi številni svetilniki vzdolž - jugoslovanske - obale. Pred vojno je bilo na jugoslovanski jadranski obali 157 obalnih in 240 pristaniških' svetilnikov in svetil. Lani so obnovili v Dalmaciji 81 morskih svetilnikov. Skupno so pa v letu 1947 obnovili ob vsej jadranski obali 47 morskih svetilnikov, 133 obalnih ter 195 pristaniških svetil. BLAGOVNA BORZA V BEOGRADU 16 februarja šo odprli v Bèogradu novo blagovno borzo za uvoz in izvoz. Borza izdaja med drugim infor-formativne biltene, ki vsebujejo ponudbe in povpraševanja jugoslovanskih tržišč. » VESTNIK Slovenskega gospodarskega udruženja Razburjenje « Italiji zaradi iraških M jev Angio-ameriŠKa VU v Nemčiji je odobrila uvoz 17.000 ton iraških da- TRŽNI PREGLED STROKOVNE SKUPdciNE Po členu 7. pravil združenia se moralo najkasneje osem dni 'pred rednim občnim zborom vr$it; volitve strokovnih odborov, in sicer načelnika, njegovega namestnika, in vsaj dveh odbornikov. Ker je občni zbor predviden za drugo polovico meseca marca, bodo v kratkem sklicane zaradi volitev strokovnih odborov skupščine članov posameznih strok, kakor obrtnikov, jestvlnarev, gostilničarjev, veletrgovcev in vseh drugih. Ker dneva in ure sestanka skupščin Se ni bilo mogoče objaviti vi tej številki Vestnika, bomo objavili te podatke v «Primorskem dnevniku», na kar" člane posebe opozarjamo. Opozarjamo obenem, da so strokovne skupščine po pravilih sklepč-čme ob določen iuri. če je pristina vsaj polovica pripadnikov dotične stroke, uro pozneje pa pri vsakem številu članstva. • IZ URADNEGA LISTA ZVU Uradna lista ZVU št. 15 in 16 z dne 11. in 21. februarja 1948 ne ob določeni uri, če je prisotna ekih odredb, ki bi posebno zanimale naše članstvo. Iz Uradnega lista t. 15 omenjamo: a) ukaz št. 104 o ustanovitvi ozemeljskega odbora za ribarstvo ; b) ukaz št. 135 o dokončni re-kviziciji rekviriranih motornih vozil ; c) ukaz št. 121 o novi izmeri pristojbin za sanitetno uradovanje za ladje, ki pristajajo v coni. Iz Uradnega lista št. 16 pa: a) ukaz 5t. 138 o izdajanju in posesti osebnih izkaznic ; b) ukaz št. 140 o predpisih za vstop in bivanje v anglo-ameriški coni STO-ja; c) ukaz št. 161 o spremembi predpisov o najemnini in č) ukaz št. 172 o blokiranju odpustov iz industrijskih podjetij do 31. marca 1948. Kdor bi se zanimal za podrobnosti naštetih predpisov, naj se obrne za pojasnilo na urad združenja. TRST IN INDIJSKA JUTA Letošnji indijski pridelek jute (za izvoz je razpoložljivih okrog 100.000 ton) bo po že sklenjenih pogodbah razdel en med naslednje države: Belgija 6.700, Brazilija 25.000, Češkoslovaška 3.000, Francija 12.000, Nemčija 2.000, Nizozemska 1600, I-talija 1.800, Poljska 2.200, Španija 2.200, Švedska 1.100, SSR 3.000. Švica 600, ZDA 19.000, Madžarska 1.200 ton. Cez Trst bo verjetno prihajala juta namenjena Cekoslovaški in Madžarski. Anglija je dovolila Franciji kredit 2,000.000 funtov za nakup jute na področju funta šter-linga. POVPRAŠEVANJE PO MARMORJU V KUBI V Kubi je ve'iko pomanjkanje gradbenega materia'a. Spričo takšnega položaja se zanima Kuba za italijanski marmor v Carrari. Večje pošiljke .grdbenega kamna so bi’e doslej otežkočene zaradi prevoznih ovir ih zaradi visokih brodnim. teljnov. 2000 ton blaga je že prispelo v Bremen. Gre za prvi in sploh naj važnejši kontingent sadja in zelenjave doslej uvoženega v zapadno Nemčijo. Vest je zbudila veliko pozornost, pa tudi zaskrbljenost med italijanskimi sadjarji, ki vidijo v arabski državi novega in nepričakovanega konkurenta. Italija je n. ur. že večkrat, a zaman zaprosila, da bi ji anglo-ameriška uprava dovolila izvoz pomaranč in mandarinov v Nemčijo, kamor je pred vojno pošiljala okrog polovice celokupnega pridelka južnega sadja. «Mesto da ki odprli vrata italijanskemu sadju — piše neki italijanski gospodarski list, — ki ima na nemškem trgu že svoje tradicije, iščejo zavezniki dateljne v Iraku, ne razumemo s kakšno koristjo za nemškega delavca. PALESTINSKE POMARANCE ZA POLJSKO Poljska je nabavila iz Palestine 320.000 q limonov in 3.400 q pomaranč. V kratkem bo poljski parnik «Lewant» pripeljal v Gdinjo 12.000 q limonov. Palestina je sploh postala dobavitelj južnega sadja Srednji in Vzhodni Evropi. Pri tem trpijo posebno italijanski sadjarji in mečejo krivdo na italijansko vlado, ker ni doslej znala ali hotela pospešiti trgovinske odnose z državami, ki so bile doslej tradicionalne odjemalke italijanskega južnega sadja. » TRST NA PRASKI RAZSTAVI Na praškem velesejmu, ki bo 12.—’21. marca, bo predstavljen tudj Trsi s posebno stojnico, ki bo obsegala izložbe Javnih skladišč, spediterskih tvrdk, tržaške turistične ustanove in nekaterih tržaških industrijskih podjetij. O V drugi polovici februarja se je nadaljevala tendenca za okrepitvijo cen pri glavnih kmetijskih proizvodih, medtem ko so cene industrijskih izdelkov kazale na stalnost, v nekaterih primerih pa tudi na nazadovanje. Višanje cen pri kmetijskih proizvodih spada v normalen pojav sezonske konjukture. Šibkejše cene na drugih sektorjih pa od-visijo večinoma od poslovnega mrtvila in so posledica splošne Italijanske industrijske krize. Posebno aktivno postaja tržišče goveje živine in prašičev. Povpraševanje narašča, medtem ko se ponudbe z dneva v dan krčijo. Krep-keiše so cene tudi pri mlečnih izdelkih, posebno pri maslu. Olivno olje se je podražilo nad pričakovane kvotacije, in sicer že za 20% v primeri s cenami v decembru lanskega leta. O ŽIVINA Cene živine so pridobile mnogo izgubljenih točk, kar se odraža tudi pri prodaji na drobno Rovigo: voli 250-280; krave I 230-250, II 200-230; teleta 400-420. Prašiči rejeni 480-500; prašički za rejo 950-1.000. Kokoši 560-580. Zajci 180-220. Bologna: voli I 280-300, II 220-250; krave I 260-280, II 210-230, III 140-150; teleta 360-450. Prašiči do 100 kg 360-380, do 150 kg 350-620, do 200 kg lir 430-450; prašički 750-850. MLEČNI IZDELKI Cene masla v porastu; kvotacije sira na splošno ustaljene. V Trstu; maslo za kg f.co skladišče lir 1.420-1.450; ovčji sir 820; parmezan 1250-1375; ementhal 820-870. V Parmi: maslo f.co grosist lir 1.940-1.950 za kg. Parmezan 1.946 I 1.130. II 1.040-1080. OLIVNO OLJE Lecce: najvišja dosežena cena za kg olja je znašala 265 lir. Nove ponudbe se sukajo sedaj okrog 470-480 lir z kg. Proizvajalci upajo, da bo cena dosegla najmanj 500 lir z kg, trenutno pa so njihove zahtevi naletele na odpor kupcev. V Bariju se opaža večja razpoložljivost blaga in se zaradi tega prvovrstno olje lahko kupi na debelo za 420 lir, olje slabše vrste pa je v prodaji tudi po 380 lir za kg. VINO Vinski trg je ,v Trstu kakor tudi v Italiji zabeležil napredovanje cen, ki pa še ni dosegel znatnega obsega. BOR VALUTE V MILANU 13.11. 26.11 Min. Maks. Funt šterling zl. 9.100 9.350 9.100 9.350 Napoleon 6.600 5.750 6.600 6.750 Dolar 602 610 600 610 Francoski frank 168 160 160 172 Švicarski frank 143 143 143 148 Funt št. papir 1.450 1.450 1.425 1.500 Zlato 880 980 880 990 BANKOVCI V ZUERICHU dne 24. februarja 1948 ITALIJA 0,65 Portugalska 16,25 Anglija 10,10 Avstrija 6,80 DA 4,10 Češkoslovaška 1,40 Belgija 7,90 Danska 40,— Francija 1.13 Turčija L— Argentina 90,— Egipt 10,20 Z EFEKTI V TRSTU 19.11. 26.11. Min. Maks. Južna železnica 1.720 1.625 1.530 1.775 Splošna zavarovalnica 11.100 8.900 8.200 11.100 Assicuratrice 1.200 1.150 1.100 1.190 Infortuni 11.850 8.750 8.100 11.850 Riun. Adr. Sic. 4.150 3.800 3.750 4.250 Jerolimić 880 750 750 790 «Istra-Trst» 790 740 740 790 «Loš/nj» 3.450 3.500 3.450 3.500 Marđnolić 1.000 1.000 1.000 1.000 Premuda 3.600 3.500 3.500 3.600 Tripković 3.600 3.600 3.600 3.600 Tržaški tramvaj 580 580 580 580 Tèrni 276 242 231 276 ILVA 190 178 170 190 Zd. Jad. ladjedeln. 280 240 240 280 Ampelea 500 300 300 500 Arrigoni 320 320 320 320 Soštve cementarne 135 135 135 135 Na ameriškem tržišču NEW YORK 1.II.48 5.II.48 13.11.48 22.11.48 Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 35,76 34,35 32,38 33,13 Volna » » » ... 188,— 189,— 181,— 184,— Juta » » » ... 22.25 22.25 20.05 20.70 Baker » » » ... 21.50 21.50 21.50 21.50 Cin » » » ... 94.— 94,— 94,— 94,— Aluminij » » » . . 15,— 15,— 15,— 15,— CHICAGO žito » » za bušel) . . . 314,— 276.75 239,— 244,— Koruza » » » ... 277 — 247.— 204.50 221.— Kava Santos 4 (st. dol. za funt) 26.87 27,— 26.75 26.75 Surovo železo (dol. za tono) . . . 40.50 40.30 40,— 40.50 ZAPOSLENOST ITALIJANSKIH LADJEDELNIC PRISLNO VARČEVANJE NA POLJSKEM KRČMARJI IN GOSTILNIČARJI ! Najboljša vrsta istrskih vin iz slovečih kleti iz BUJ, BRTONIGLE, UMAGA, NOVIGRADA lahko nabavite v vaši zadrugi Trst, ulica Antonio Caccia št. 3 Na vašo zahtevo BELO VINO iz VIPAVSKE DOLINE, Po najnovejših vesteh gradijo sedaj v -italijanskih ladjedelnicah 165.000 ton raznega ladjevja s skupno vrednostjo 50 mil jonov dolarjev. Združene jadranske ladjedelnice (Tržič i.n Benetke/ izdelujejo 6 motornih ladij s skupno to-nažo 20.100 ton za .skandinavske države,-Egipt in Argentini)». Ladjedelnice .v, Anconi gradijo po naročilu norveških brodarjev 6 motornih ladij po 1.000 ton vsaka. V ladjedelnicah Ansaldo so v gradnji tri motorne ladje po 8.000 ton na- račun Argentine ter ena 2.800 tonska motorna ladja za Dansko. Ladjedelnice Riva Tro-go-ro izdelujejo dve 1.100 tonski motorni ladji za švedske brodarje- AVTOPODJETJE CAHAR JA VOZNI RED Odhod: Pulj 6.00; Novigrad 7.00 — 16.30; Reka 7.00; Koper 6.00 — 7.00 — 12.30 — 16.30 — 19.45; Portorož 7.00 — 12.30 — 19.45; Postojna 7.30; Ljubljana 7.30; Umag 16.30. Prihod: Pulj 19.30; Novigrad 10.00 18.30; Reka 18.00; Koper 8.30 — 10.00 — 18.30 — 19.00 — 19.30; Portorož 8.30 — 10.00 — 19.00; Postojna 18.00; Ljubljana 18.00; Umag 10.00. Poljska vlada je predložila parlamentu zakonski osnutek, ki nalaga državljanom dolžnost varčevanja. Po novem zakonu hod., morali vsi državljani, ki imajo nad 20.000 zlotov mesečnih dohodkov, vlagati v banko 3-7%. Pri višjih dokodklh je odstotek višji in znaša pri 500.000 zlotov dohodkov 18%. KRAŠKI TERAN in BRIŠKO VINO Obrnite se na vašo zadrugo, ki vam nudi vse kakovosti po najboljših cenah in možnost neposrednega nakupa pri proizvajalcih. Obiščite nas ! Vpišite se ! "C&Kthateped,. TRŽAŠKA SPEDICUSKA DRUŽBA CENTRALA: TRST - Viale M rairjare, 3 Tel. 32-08 PODRUŽNICE: MIT AN - Via Valtellina 32, Telefon 696-458 BENETKE - S. Polo - Calle della Laca 2455/B, Tel. 25-562 RIA - Via Stazione S. Pietro 31, Tel. 51-416 j V Trstu veljajo, na debelo naslednje cene: briško vino 102 liri; «pia-ve» 53-56 lir; Bardolino Valpolicella 93-97 lira liter. V Firencah: pridelek 1946; boljše vino 11-12 stop. lir 6.500-7.000 za hi; 12-13 stop. 7.000-7.500; 13-14 stop 7.500-8.000 lir; običajna vina 1947 10-11 stop. lir 4.570-5.000; 11-12 stop. 5.000- 5.500; 12-13 Stop. 5.500-6.500. Boljša vina 1947: 11-13 stop. lir 6.000- 6.500: 12-13 stop. 6.500-7.500 13-14 Stop. 7.500-8.000. V Lecceu: pri proizvajalcu kvo. tira vino od 420-440 lir za stopinjo VEZANE PLOŠČE Na italijanskih tržiščih severne I-talije prodajajo 3mm topolove vezane plošče po 170-175.000 lir za kub. m, plošče nad 4 mm pa po 150.000- 160.000 lir. Proizvodnja vezanih plošč je v Italiji narasla, vendar trg ne absorbira celotne količine proizvodnje zaradi zastoja v gradbeni delavnosti in zmajšanja s strani državnih železnic, ki so običajno glavni odjemalec vezanih plošč. Perspektive za izvpz niso bile na tem sektorju dobre, vendar upajo, da bo sedanji ugodnejši tečaj funta šterlinga omogočil izvoz v Veliko Britanijo. GRADBENI MATERIAL F.co skladišče v Trstu: opeka lir 12,80 za komad; votla opeka 6x13x26 11 lir, 8x13x26 12 lir; strešniki 45 cm lir 17. apno 1.000 lir za q; gašeno apno 6.000-7.000 lir za kub. m. Cement na bon lir 1.250 q, v prosti prodaji lir 1.500. Rečni pesek lir Ul V O D UVOZNI zavod TRST - ULICA CICERONE 8 Tel. 80-00, 56-38, 29-306 Avtopodjctjc S.TAR. v'.|_družba z o. z. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71-09 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi ♦ ♦ ♦ 'Cene zmerne « ♦ ♦ TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Zadruga trgovcev z živili na Tržaškem ozemlju pl. Torrebianca 27 z. z o. z. - Tel. 3206 IMA MA ZALOGI MASLEDMJE BLAGO: Suhe slive v zabojih : II po 12.50 - 80 kOlhadOV IH kfl po 25, - 100 komadov na ko || „ 12.50 - 70 ...... „ 25.- - 90 „ „ „ H „ 20.- - BO „ „ Kavin nadomestek „Frank" Zagreb, zavojčki po ijlO in zav. po tj6. Knaipova sladna kava zav. po lj5. Mešanica „Divka" zav. po 1/10 in zav. po 1/4 Krompir ,,lda ‘ in „Rosa" - Naravni gonški med - Miner, voda „Radenci" steki, po V2 in 11 Zadruga prodajalcev kuriva Uradi : Trst, ulica Mazzini 6 Centralno skladišče Via delle Milizie D. D. IZVOZNI 1.400 za kub.m. Siv kamen za zidanje 2.300 za kub.m; plošče iz apnenca (2 cm debeline) lir 4.000 za kv.m. Katranasta lepenka (2 mm deb.) lir 61 za kv.m. ZAKLJEVINA Vreče iz jute ali zelene konoplje za 50 kg lir 100 komad; za 100 kg lir 220; vreče iz prvovrstne jute za 50 kg lir 255-275. KOVINE Železo lir 125 za kg; žeblji 215; železne plošče lir 230; cevi iz surovega železa 235; bakrena 615; bakrene plošče 700; svinčene cevi 325; svinčene plošče 330-338; aluminij 355-365. GNOJILA F.co skladišče grosista: Superfo-sfat 16/18 lir 2.100 za q v papirnatih vrečah; nitrat 15,5 ilr 5.100; amonijev sulfat 5.200; kalijeva sol 4.000; žveplo 5.600. PROMET NA REKI DOSEGEL PREDVOJNO VIŠINO Po poročilu z Reke je 7. februarja bilo zasidranih v reškem pista-nišču 19 velikih ladij s skupno tonalo 125.000 ton. Sedanja zmogljivost pristanišča znaša komaj 58% predvojne, promet pa je dosegel že predvojno višino. Odgovorni urednik: , Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu