glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
OK ZSMS Velenje
Prostovoljne delovne akcije
Seja zbora združenega dela
Peta osnovna šola -šola bratov Mravljak
Na petkovi seji zbora združenega dela skupščine občine Velenje so delegati spregovorili o družbenem dogovoru o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojnoizo-braževalnih programov usmerjenega izobraževanja v Sloveniji. Dogovor, ki je bil izdelan po skoraj enoletnem usklajevanju postavlja načela pri razmeščanju programov usmerjenega izobraževanja, obenem pa določa tudi minimalne osnove in merila za izvajalce programov v usmerjenem izobraževanju. Delegati so bili na seji seznanjeni z razvojem usmerjenega izobraževanja v občini Velenje. Tako bomo jeseni imeli pet vzgoj-noizobraževalnih usmeritev in sicer rudarsko geološko, kovinsko predelovalno, elektrotehniško, računalniško in družboslovno jezikovno, v katerih se bo izobraževalo 720 dijakov, načrtujejo pa tudi 330 mest za izobraževanje ob delu. Se naprej bosta delovali dislocirani enoti Muta in Zreče, kjer bo kovinsko predelovalna usmeritev, odprli pa bodo tudi oddelek v Ljubljani. V 31. oddelkih se bo predvidoma šolalo 1050 učencev. To je veliko število dijakov, vendar upajo, da bodo izpopolnili vsa prosta mesta.
Delegati so nato sprejeli sklep o ustanovitvi pete osnovne šole. Imenovali so tudi sedem članski svet šole ter za vršilca dolžnosti ravnatelja potrdili Miro Videčnik.
Sola, ki bo predvidoma dograjena do julija letos, bo imela 21 oddelkov, v katerih se bo izobraževalo približno 620 učencev. To
bo tretja celodnevna šola v občini Velenje, z njeno dograditvijo pa bo število učencev, ki obiskujejo celodnevno šolo doseglo približno 33 odstotkov. Na seji so delegati sprejeli tudi sklep, da se šola poimenuje po znanih revolucionarjih in borcih bratih Mravljak iz Šoštanja.
Zbor združenega dela je nato razpravljal o samoupravnem sporazumu o oblikovanju in zagotavljanju sredstev za odpravljanje posledic- naravnih nesreč v občini Velenje v tem srednjeročnem obdobju. Zbrana sredstva bodo uporabljena le za odpravo posledic naravnih nesreč, udeleženke sporazuma pa naj bi zagotovile pet miljo-nov dinarjev. Udeleženke sporazuma so samoupravna interesna komunalna skupnost, stavbno zemljiška skupnost, stanovanjska skupnost in skupščina občine Velenje. Temeljna vodna skupnost, ki ima del svojih sredstev namenjenih za preprečevanje in sanacijo elementarnih nesreč, pa se letno s potrebnimi sredstvi vključuje v razreševanje nastale problematike.
Več pripomb pa je bilo izrečenih na osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Velenje, saj ta določa bistveno drugačno plačevanje nadomestila. Delegati so bili mnenja, da je potrebno pripraviti nekaj primerov izračunavanja nadomestila in s tipičnimi primeri prikazati, kakšno je bilo plačevanje nadomestila doslej in kakšno bo v prihodnje.
B. Z.
Dobra priprava in organizacija
Člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje so se na zadnji seji skladno s programom stabilizacijskih prizadevanj, sprejetim v lanskem letu, zavzeli za ponovno oživitev množičnih prostovoljnih akcij v Šaleški dolini. S prostovoljnim delom, po katerem jc bila naša občina znana daleč naokoli in ki ima torej bogato tradicijo, naj bi znova urejali mnoge naloge na komunalnem področju in varovali okolja. S tem bi seveda prispevali pomemben delež k stabilizaciji gospodarstva. Akcije pa bodo seveda uspešne le, če se bo vanje znova vključevalo čimveč delovnih ljudi in občanov, predvsem, pa mladih. Zato poziva predsedstvo OK SZDL vse krajevne skupnosti, delovne organizacije oziroma vse dejavnike v občini, da nadaljujemo bogato tradicijo udarniškega dela in si obvežemo, da bomo v njej kar najbolj množično sodelovali.
Z množičnim prostovoljnim delom bi uresničevali naloge skupnega občinskega pomena, drugo skupino akcij bi zajele isključno naloge v posameznih krajevnih skupno stih, tretjo pa naloge, ki bi se izvajale v organizacijah združenega oziroma drugih samoupravnih skupnostih.
Predsedstvo je med tem tudi že naslovilo na predsednike krajevnih konferenc SZDL, svetov krajanih skupnosti in delavskih svetov, zvezi telesnokulturnih organizacij in družbenim organizacijam ter društvom tudi že predlog nekaterih delovnih akcij, ki naj bi jih orga-nirali v tem letu. Tako naj bi v okviru programa skupnih delovnih akcij, torej akcij, ki bodo skupnega občinskega pomena in se bodo vanje vključevali vsi delovni ljudje ter občani iz vseh krajevnih skupnosti, izvajali naslednje naloge: pripravljalna dela pri urejanju druge faze rekreacijskega centra ob Šaleški cesti v Velenju, dela pri urejanju turistično rekreacijskega centra Golte, v vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela naj bi stekle akcije zbiranja papirja in odpadnega materiala, lotili naj bi se urejanja vo-
dotokov na območju celotne občine in njihovih bregov, v vseh krajevnih skupnostih naj bi tekle akcije urejanja okolja. Prav tako bi te skupne akcije zajele urejanje športnih objektov, uredili pa naj bi tudi park ob Kidričevi cesti, kjer bo prihodnje leto republiška hotri-kulturna razstava.
Druga skupina delovnih akcij bi se nanašala isključno na posamezne krajevne skupnosti, ki bi bile tudi njihov nosilec skupaj z organizacijami združenega dela na njihovem območju. Med temi akcijami bi, med drugim, uredili okolico velenjskega gradu z očiščenjem gozda in ureditvijo okolice ob Trebuši in ob obeh straneh Partizanske ceste. Seveda bi tu morale sodelovati tudi tiste organizacije združenega dela, ki imajo svoje poslovne in druge prostore na tem območju. Nosilec akicije bi bila krajevna skupnost Staro Velenje. Krajevna skupnost Levi breg bi se skupaj s tovarno gospodinjske opreme Gorenje lotile urejevanja okolice penziona Herbenšte-ina s trim stezo. Krajevna skupnost Šalek-Gorica bi poskrbela za ureditev ulice Veljka Vlahoviča ter igrišč in okolice V. osnovne šole. KS Desni breg, gimnazija Velenje in-o. š. Gustav Šilih naj bi uredile park pred gimnazijo in osnovno šolo Gustav Šilih. Delovna organizacija Vekos in KS Stara vas bi poskrbeli za ureditev parkirišča pri Rudarskem domu, in okolice vrtnarije. Med temi akcijami bi napeljali tudi telefonsko omrežje v Kavčah ter uredili cestno razsvetljavo za Kavče, uredili okolico prosvetnega doma v Bevčah in cestno povezavo z naseljem Šalek-Gorica, napeljali vodovbd v Paki, prav tako v krajevni skupnosti Cir-kovce, nadaljevali s toplifikacijo v KS Šoštanj in dokončali gasilski dom v Šentilju. Prostovoljno delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela pa naj bi zlasti zajelo urejevanje okolice proizvodnih in drugih objektov, športnih rekreativnih objektov pri tovarnf-ških igriščih, poleg tega pa naj bi organizirali tudi udarniške akcije kot pomoč posameznih krajevnim
skupnostim.
Da bi lahko z delovnimi akcijami začeli kar najhitreje, naj bi samoupravni ali družbenopolitični organi imenovali ustrezne odbore oz. štabe, ki bodo usklajevali potek akcij v posameznih krajevnih skupnostih ali organizacijah združenega dela. V občini pa bo za usklajevanje in potek aktivnosti skrbel štab za delovne akcije pri predsedstvu OK SZDL, v katerem bodo predstavniki krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter posameznih družbenih organizacij in društev ter seveda predstavniki združenega dela.
Seveda v tem predlogu akcij niso zajete vse akcije ki naj bi jih uresničili v obliki prostovolljnega dela v krajevnih skupnostih. Zato bo ta predlog gotovo še dopolnjen.
Z letošnjim množičnim prostovoljnim delom pa se bomo kar najbolje vključili v proslavo pomembnih jubilejev — 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte in 40-letnico revolucije ter NOB. Da bomo s tovrstnimi delovnimi akcijami resnično okrepili stabilizacijska prizadevanja, si moramo prizadevati, da bodo akcije organizirane čimbolj smotrno. Kajti če smo se zanje že odločili oziroma se bomo, potem moramo poskrbeti tudi za dobro pripravo in organizacijo, predvsem pa množičnost.
S. Vovk
Temeljna banka
Velenje
Zbor članic
Na 4. zboru članic Temeljne banke Velenje 18. marca ob 8. uri v sejni sobi skupščine občine Velenje bodo obravnavali med drugim poslovno poročilo temeljne banke za leto 1980 in akte za letošnje leto. Na dnevnem redu imajo tudi pptrditev delovnega načrta delovnih skupnosti temeljne banke za letos. uresničevanje srednjeročnega načrta za obdobje 1981—1985 v letu 1981. sprejeli pa bodo še nekatere druge akte Temeljne banke Velenje in Ljubljanske banke združene banke.
Srečanje mladih
pevcev
Zveza kulturnih organizacij Velenje in glasbena šola Fran Koran — Koželjski Velenje prirejata že tradicionalno srečanje mladih pevcev jutri popoldne s pričetkom ob 16. uri v domu kulture Velenje. Nastopilo bo 16 otroških in mladinskih pevskih zborov iz vse občine, in sicer otroški pevski zbori in velenjskih osnovnih šol Topolšica, Miha Pintar Toledo (dva zbora), Anton Aškerc, Gustav Šilih, Velj-ko Vlahovič, (dva zbora) XIV. divizije, otroški pevski zbor osnovne šole Karel Destovnik Kajuh Šoštanj in otroška zbora glasbene šole Velenje in Šoštanj. Med mladinskimi zbori se bodo predstavili pevci z osnovinih šol Anton Aškerc, Gustav Šilih, Veljko k Vlahovič iz Velenja, ter Biba Roeck iz Šoštanja. Nastopil pa bo tudi dekliški pevski zbor velenjske gimnazije.
LETO XVII	ŠTEVILKA 10 (572)	VELENJE, 13. MARCA	CENA 7 DIN	YU ISSN 0350-5561
^Tovariši Viktor Avbelj, Tone Bole in Janez Zemljarič na obisku v Velenju
I I
Priznanje rudarjem za izpolnitev plana 801
Predsednik Predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, član Predsedstva Tone Bole in predsednik izvršnega sveta Skupščine SRS Janez Zemljarič so se v sredo, 11. marca mudili v Velenju. V jami Skale so si ogledali najsodobnejše mehanizirano odkopno polje velenjskega rudnika lignita, zatem pa so se gostje pogovarjali s predstavniki REK Velenje, občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij o razvojnih nalogah in hotenjih ter težavah Šaleškega energetskega bazena in občine Velenje.
I
I
I I 1 I 1 I
L
boljših rezultatov v REK Velenje. Tovariš Zemljarič je ob tem poudaril, da zavzema energetika, ob kmetijstvu in izvozno usmerjenem gospodarstvu najpomembnejše razvojno mesto. Takšno usmeritev moramo uveljavljati in podpirati na vseh ravneh, tudi pri vlaganjih.
Po besedah Janeza Zemljariča je treba tako kot v celotnem slovenskem gospodarstvu kot tudi v velenjskem doseči novo kvaliteto v gospodarjenju. Prednostna naloga vsega našega gospodarstva je naprej zadržati že doseženo raven proizvodnje in jo, kolikor je le mogoče, povečevati!
Predsednik Predsedstva SRS, Viktor Avbelj pa je med pogovorom med drugim posebej opozoril na potrebo, da moramo letos in prihodnje leto vse naše delo, življenje in načrte podrediti nalogam, ki nas vodijo v stabilizacijo.
Marijan Lipovšek
Med pogovorom, med katerim so predstavniki velenjskih rudarjev sporočili gostom, da so do 11. marca zjutraj nakopali 1 milijon ton lignita, letošnja proizvodnja pa je za 52.000 ton večja od načrtovane, je predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič izrekel priznanje velenjskim rudarjem za izpolnitev lanskoletnega proizvodnega načrta, prav tako pa tudi za letošnje proizvodne napore in dosežke. Ob tem je izrazil še prepričanje, da bodo tudi letos storili velenjski rudarji vse, da bo dosežen predvideni izkop lignita.
Mimo drugega so bile med pogovori posebej izpostavljene ovire, ki onemogočajo dosego
Predsednik Predsedstva SRS Viktor Avbelj in predsednik IS Skupščine SRS Janez Zemljarič sta obiskala jamo Skale in si z zanimanjem ogledala najsodobnejše mehanizirano odkopno polje
(Foto Stane Vovk)
i
I I I
I
I 1 i
1
J
Mladinsko prostovoljno delo
Uan žena so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje počastili s proslavo, ki so jo pripravili organizatorji kulturne dejavnosti in osnovna organizacija sindikata tozda Pralna tehnika. Recitacije, pesmi in glasba so spremljale skoraj enourni spored, ki je razvedril nad 2000 delavk Gorenja. O pomenu mednarodnega praznika žensk in prispevku delavk Gorenja je ob njihovem prazniku spregovoril predsednik konference osnovnih organizacij ZSS Gorenje TGO Jože Meh. Skromen, toda prisrčen je bil ves kulturni program.
Hinko Jerčič
Mladinskemu prostovoljnemu delu bo tudi letos namenjena posebna skrb, saj ta množična oblika mladinskega izobraževanja bogati delovno in družbeno udej-stvovanje mladih, utrjuje bratstvo in enotnost, obenem pa ima tudi velik ekonomski, družbenopolitični in idejno vzgojni pomen.
Velenjska mladina bo letos sodelovala na eni zvezni in eni republiški delovni akciji. Republiška delovna akcija bo na Krasu od 28. junija do 18. julija. Zvezna delovna akcija pa bo v Vlasini v Srbiji od 4. julija do 1. avgusta.
V vsaki brigadi naj .bi bilo približno 40 mladincev od tega 25 odstotkov deklet.
Predvidenih je tudi več lokalnih delovnih akcij, ki jih s krajevnimi skupnostmi usklajuje SZDL in ki jim bodo na občnski konferenci
ZSMS Velenje oziroma centru za mladinske delovne akcije posvetili enako pozornost kot zveznim delovnim akcijam. Zavedajo se, da bodo z uspešnim delom prispevali k izgradnji in ureditvi naše občine.
Evidentiranje za zvezno in republiško mladinsko delovno akcijo že poteka po osnovnih organizacijah. Na občinski konferenci ZSMS si želijo, da bi se nanje prijavilo čim več mladincev iz srednjih šol, saj je združeno delo težko obremenjevat; z dodatnimi obveznostmi.
Pred pričetkom letošnjih mladinskih delovnih akcij bodo morali mladi urediti tudi določene nejasnosti pri delu obeh stalnih brigad, ki niso takšne kot je bilo zamišljeno in kot bi morale biti.

Od petka do petka
Številka 10 (572) - 13. marca 1981
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga
Kljub uspehom so zelo zaskrbljeni
Poslovno leto 1980 je na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi minilo v znamenju utrjevanja nove samoupravne organiziranosti in odločnega premagovanja zaostrenih pogojev gospodarjenja. Kljub vsem težavam, ki so jih spremljale tudi v lanskem letu, so večino načrtov dokaj uspešno uresničili. Načrtovani celotni prihodek so presegli za približno četrtino, kar je za 57 odstotkov več kot v letu 1979. K skupno ustvarjenemu celotnemu prihodku zadruge je največ prispevala temeljna organizacija Trgovina in gostinstvo, sledijo pa Blagovni promet, Kmetijstvo in z dvema odstotkoma še skupne službe.
Kljub vsemu velja, da so se pogoji poslovanja bistveno poslabšali in bodo vplivali na rezultate tudi v letošnjem letu. Osnovno živinorejsko proizvodnjo pri združenih kmetih in v družbenem sektorju so
pestile neusklajene in zato nespodbudne odkupne cene, vsemu skupaj pa se je pridružilo še pomanjkanje gnojil, škropiv, krmil in drugih najpomembnejših reprodukcijskih materialov. Odkup pogodbeno vzrejenih pitancev se je tako zmanjšal za 10, telet in ostalega klavnega goveda pa celo za 30 do 50 odstotkov. Število sklenjenih pogodb v lanskem letu že kaže na zaskrbljujoče^ zmanjšanje števila privezanih telet za pitanje, kar seveda pomeni manjšo prirejo mesa v letošnjem in v prihodnjem letu.
V proizvodnji mleka so sicer nekoliko presegli predvidevanja, vendar pa so posledice nezadostnega gnojenja že očitne. Kakovost pridelane krme je upadla, cene so seveda še vedno neusklajene in tržni viški mleka so se v začetku letošnjega leta že zmanjšali. Nenormalne podražitve krmil so izničile
že tako pičlo akumulacijo pri vzreji brojlerjev, saj je rentabilnost te dejavnosti že padla pod kritično mejo. Tudi proizvodnjo konzum-nih jajc so pestile pogoste podražitve reprodukcijskih materialov, vendar pa je prodajna cena na tržišču le nekoliko laže pokrivala hitro rastoče proizvodne stroške. Zaskrbljujoče je le dejstvo, da se kupci pogodb ne držijo in iz leta v leto izsiljujejo višje rabate.
Trgovsko dejavnost je seveda hromilo splošno pomanjkanje najbolj iskanih vrst blaga ter tehničnega in gradbenega materiala. Temu so se pridružile še kadrovske in organizacijske težave ob uvajanju nove zadružne organiziranosti, ki jih bodo morali v letošnjem letu učinkovito odpraviti. Za zadružno gostinstvo je jasno, da je sestavni del skromne turistične ponudbe Gornje Savinjske doline, na zaostanek za
Vprašanja delegacij za zbore skupščine občine Velenje in odgovori
SO Velenje nam je poslala za objavo naslednja vprašanja delegacij za zbore SO Velenje in odgovore nanje. Seja je bila 9. februarja 1981.
Delegacija krajevne skupnosti Škale
»Kako je z urejanjem kanalizacije v coningu Škale-vzhod?
Stavbno zemljiška skupnost je razparcelirala in oddala zemljišče kupcem, ki so plačali za delno komunalno ureditev 80.000 din. Sprašujemo, kdo je dolžan urediti kanalizacijo, saj stavbno zemljiška skupnost krajane, "ki bi se želeli vseliti, pošilja na krajevno skupnost Škale, češ da mora to vprašanje urediti krajevna skupnost. Ne razumemo, zakaj je stavbno zemljiška skupnost pobirala denar, sedaj pa o tej kanalizaciji noče ničesar slišati.«
Samoupravna stavbno zemljiška skupnost občine Velenje:
»Na razširjeni seji bivšega odbora za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč SIKS z dne 11. 1. 1977, na kateri so bili predsednik skupščine SO Velenje, predsednik izvršnega sveta SO Velenja, načelnik oddelka za gospodarstvo, referent za gradbene zadeve, sanitarni inšpektor,'predstavniki KOC in Toplovod, KS Škale in Gaberke ter predsednik skupščine SIKS, je bila obravnavana problematika opreme stavbnih zemljišč s komunalnimi objekti in napravami v coningih Škale in Gaberke.
Zaradi neurejene kanalizacije v obeh coningih, tako v zvezi z že dograjenimi stanovanjskimi hišami, kakor glede na predvidene stanovanjske hiše, je bila dana v razpravi velika pozornost problemu urejanju omrežja kanalizacije, tako za že zgrajene stanovanjske hiše, kakor tudi na predvidene.
Na osnovi razprave so bili sprejeti naslednji sklepi:
a)	Na pretežno že zazidanih soseskah, kjer se oddajajo še proste parcele, naj se v bodoče oddajajo samo tiste parcele, ki so na območju, kjer so komunalne naprave urejene v takšnem obsegu, da investitor lahko izvede hišne priključke na cestno omrežje (vsaj v gramozni izvedbi), vodovodno omrežje, omrežje kanalizacije in električno napa-' jalno omrežje. V teh primerih hišni priključki naj ne bodo daljši od 60 metrov.
b)	V coningih se sporazumno s področnimi KS določijo etape urejanja stavbnega zemljišča. Strokovne službe so zadolžene, da pripravijo urbanistično dokumentacijo in načrte komunalnih naprav, odkupijo zemljišča, uredijo novo parcelacijo ter uredijo cestno omrežje v gramozni izvedbi. Po .izvedbi prej navedenih nalog strokovne službe oddajo stavbno zemljišče v skladu z obstoječimi predpisi. V komunalni prispevek se vključi naslednje stroške: urbanistična dokumentacija in načrti komunalnih naprav, odškodnina za zemljišče in izvedbo nove parcelacije, gradnja cest v .gramozni izvedbi, stroški poslovanja strokovne službe ter še eventuelno drugi stroški, ki jih določijo krajevna skupnost glede na lokalne razmere (npr. vodovod je bil zgrajen s
prispevki občanov in bo .sedaj moral investitor poravnati ustrezni delež itd.).
c) V coningih bodo krajevne skupnosti v sodelovanju z investitorji novih stanovanjskih objektov ter lastniki obstoječih zgradb skupno reševale urejevanje omrežja kanalizacije. KS bodo z novimi graditelji tudi sodelovale pri urejanju vodovodnega omrežja in električnega napajalnega omrežja.
V	skladu s sprejetimi sklepi so bile investitorjem zasebnih stanovanjskih hiš v coningu Škale zaračunani poleg odškodnine za zemljišče še stroški za izdelavo zazidalnega načrta, načrtov za gradnjo komunalnih objektov in naprav, geološke raziskave ter za gradnjo cestnega omrežja v gramozni izvedbi.
V	pogodbah o oddaji stavbnega zemljišča v coningu Škale so investitorji zavezani, da v sodelovanju z ostalimi graditelji ter KS uredijo ostale komunalne naprave in objekte.
Iz navedenega sledi, da samoupravna stavbno zemljiška skupnost ni pobirala denar za ureditev omrežja kanalizacije.«
Delegacije KS Škale— Hrastovec: (2. vprašanje)
»Zanima nas, kdaj misli izvajalec gradbenih del, to je gradbena dejavnost REK, končati dela na odseku severne ceste Škale—Gabrke in zakaj investitor še do danes ni poravnal obveznosti do krajanov, ki so odstopili zemljo za cesto, čeprav je od takrat preteklo že dve leti.«
REK — Rudnik lignita Velenje:
»Dela na severni nadomestni cesti Škale—Gabrke so že končana in tudi vloga za izvedbo tehničnega prevzema je že na SO Velenje, vendar je bil sam prevzem že dvakrat odložen.
Neupravičene so tudi navedbe delegatov, da krajani, ki so odstopili zepiljo, preko katere poteka trasa ceste, niso dobili odškodnine, saj so ves čas izvajanja del prejemali letno odškodnino za izpad pridelka na uničenem zemljišču.
Sama geodetska odmera je bila izvršena šele konec leta 1980, tako da je bilo šele takrat možno pristopiti k določnemu odkupu zemljišča in poravnavi odškodnine, kar je bilo v mesecu decembru 1980 tudi izvršeno; seveda pri tistih, ki so se z odkupom strinjali.
Ostali so odklonili podpis izjave, na podlagi katere bi lahko izvedli zemljiško knjižni prenos, in sicer so v večini primerov zahtevali nadomestno zemljo, katere pa RLV nima, vsaj takšne ne, na kateri bi lahko zagotovili nemoteno obdelavo, saj so še vsa zemljišča, s katerimi RLV razpolaga, v gibanju.«
Delegat konference delega-/ tov trgovskih organizacij:
»Zakon o temeljih sistema cen je bil objavljen že 4. januarja. 1980.
Vendar se je začetek velja-ve tega zakona odložil do 31.
ji 12. 1980. Sedaj ugotavljamo, da še vedno niso podani vsi pogoji za njegovo dosledno izvajanje. Zavod za cene v
republiki, oziroma organ za cene pri skupščini občine ni več pristojen za potrjevanje cen, ki so bile v njihovi pristojnosti.
Zato nas zanima, kdaj bo pričela delovati občinska skupnost za cene in zakaj še vedno administrativno zavlačujemo samoupravno dogovarjanje o cenah, ki so v izključni pristojnosti občine.
Konferenca delegacij postavlja vprašanje z namenom, da se čhnpreje pristopi k samoupravnemu dogovarjanju o cenah. V mlinsko predelovalni industriji še posebno občutimo problem, ko je federacija pristojna za cene pše-nične moke, republika za cene ostalih mok, občine pa za cene kruha in peciva.
Poudarjamo, da ne ustvarjamo pritiska za čimvečje cene, temveč iščemo samo kompenzacijo za 40 do 60 % povečanje cen osnovnih surovin in energije v zadnjih dveh mesecih. Z notranjimi ukrepi takšnega izpada dohodka nismo zmožni nadomestiti.«
Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Velenje:
»Na območju občine Velenje je 77 TOZD oziroma enovitih OZD materialne proizvodnje, ki opravljajo kar 45 različnih dejavnosti proizvodnje oziroma storitev, poleg tega pa še 35 TOZD oziroma enovitih OZD s področja družbenih dejavnosti, ki so podpisniki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za cene občine Velenje. Do 11.2. 1981 je sprejelo samoupravni sporazum le 27 podpisnikov. Med tistimi DO, ki še niso podpisale samoupravnega sporazuma, sta tudi dve DO iz skupine delegacije, ki je postavila delegatsko vprašanje.
Ker mora samoupravni sporazum sprrejeti večina OZD in TOZD matjrialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, tega pa kljub opominom (5. 1. 1981 in 11. 2. 1981) še niso storile, skupnost za cene še ni ustano-vljenja.
Ko bo ustanovljena, pa bo lahko pričela z delom le, če bodo do tedaj sprejeti tudi ostali podzakonski akti najprej na ravni zveze, republike in nato občine, ki so potrebni, da bo možno izvajanje politike cen na osnovi zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80).
Oddelek za gospodarstvo' Skupščine občine Velenje je v času, ko so stopili v veljavo novi predpisi (od 1. 1. 1981), sprejel 49 vlog za povišanje cen v zasebnem in družbenem sektoiju. Zahtevkov s področja gostinstva je 25. Odstotek zahtevanega kpoviša-nja znaša od 10 % do 33 %. Ostalih zahtevkov za povišanje cen pa je 24. Odstotki povišanja teh zahtevkov znašajo od 10 % do 50 %.
Ker je z novim zakonom pristojnost v odločanju glede cen dana syetu skupnosti za cene, lahko oddelek za gospodarstvo vloge za povišanje v tem obdobju le sprejema, medtem ko odločati o njih v skladu z zakonom ne sme več.«
predvidevanji pa je v precejšnji meri vplivala tudi manjša kupna moč potrošnikov.
Novejša zadružna dejavnost je kooperacija z obrtniki, ki se uspešno razvija. Kljub nekaterim objektivnim težavam so v tej dejavnosti načrte presegli za več kot 50 odstotkov in s tem prispevali pomemben delež k uspehu poslovanja celotne zadruge. Zelo uspešna je bila tudi storitvena dejavnost v temeljni organizaciji Blagovni promet, enaka ugotovitev pa velja tudi za proizvodnjo, zlasti še za hmeljarstvo.
Za celotno poslovanje Zgornje-savinjske kmetijske zadruge torej velja ugotovitev, da je bilo poslovanje, glede na zaostrene pogoje gospodarjenja, razmeroma dobro, vendar š^, vedno preskromno, da bi lahko bistveno pripomoglo k hitrejšemu razvoju materialne osnove poslovanja, k večji socialni varnosti zaposlenih in k boljšim dohodkovnim odnosom z zadružnimi člani. Ob tem moramo namreč upoštevati dejstvo, da obveznosti iz dohodka naraščajo veliko hitreje kot lastna akumulacija, kar le sicer nizko reprodukcijsko sposobnost zadruge le še zmanjšuje. Samoupravni in družbeno-ekonomski odnosi znotraj temeljnih organizacij, med njimi in v preprodukcijs-kih skupnostih v celoti še zdaleč niso dosegli željene ravni, saj je ekonomska osnova za njihovo uresničevanje vse prešibka. Na zadrugi so seveda na podlagi teh in drugih ugotovitev izoblikovali tudi vrsto ukrepov in napotkov katerih uresničevanje bo pripomoglo k dobrim poslovnim rezultatom tudi v prihodnje.
J. P.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Velenje
Na podlagi pritožb delavcev pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja Velenje glede nepravilnosti pri razporejanju delavcev na delo, ko imajo delavci razporeditveno odločbo za eno delo pa delajo drugo delo ali pa sploh nimajo odločbe, opozaija družbeni pravobranilec samoupravljanja Velenje vse odgovorne osebe v združenem delu, daje treba v skladu s petim odstavkom 181. člena ZZD vročiti vsakemu delavcu pismeni sklep, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca.
Če seSie vroči delavcu odločba ali sklep o njegovih pravicah, obveznostih ali odgovornostih v pismeni obliki, je stoijen prekršek, ki se kaznuje po 654. členu, točka 6, Zakona o združenem delu s kaznijo do 30.000 din za organizacijo združenega dela, odgovorna oseba pa do 5.000 din.
Če bodo Še primeri tovrstnih pritožb, bo sleherni primer odstopljen sodniku za prekrške v nadaljnje ukrepanje.
Jezikovno razsodišče (14)
Uradno besedilo, kot ne bi smelo biti
Sodnica razlaga:
sklep
da se temu dokaznemu predlogu ne utoti ki je predmet zas. tožbe niv-diel miličnik. Vpolgeda se kaz. list. za obd. ker ni drkguh kodkaznoh preldogvo je dokazovanje končano
To je natančno prepisan del zapisnika, sestavljenega pri Temeljnem sodišču v Ljubljani v kazenski zadevi zjfter obdolženca tega in tega itd. ,,Predsednik senata-sodnik" je naveden z imenom in priimkom, zapisnikarica pa s priimkom in imenom itd.
Besedilo je res zgled popolne zanemarjenosti, saj se ne ozira na nič: ne na ugled družbene ustanove, kar sodišče, tudi če je le temeljno, gotovo je; ni mu mar naslovnika in tožnika, ki naj bi iz njega vendar zvedela, kako in kaj in zakaj; in še zlasti mu ni nič mar za slovenski jezik in njegovo pisno kulturo. Sodnica gaje podpisala, ne da bi ga bila pregledala (morebiti za to tudi ni časa?), kakor ji ga je naravnost iz pisalnega stroja pomolila zapis-
nikarica: rutinsko, prav gotovo brez slabe vesti. Naslednji prosim: in že spet padajo tipke, kakor hočejo.
Lahko da je to izreden primer zanemarjenosti v vsakem oziru. Ne gre samo za zapisnikarico, ki je tipkala slepo, a brez zadostnega znanja; v besedilu tudi takorekoč ni ločil; vejice ni niti pred slavnima ki in ker. Oziralni odvisnik je nerodno ločen od besede, ki jo pojasnjuje, čuden je izraz vpogledati in še kaj.
Kaj torej? Vsaj okrožnico sodnikom, da bi vendar malo pazili na svoj jezik! Morda bodo potem tudi slabe zapisnikarice kaj boljše. Zares odpravile pa bi malomarnost le denarne globe, predvidene v pravilniku za opravljanje takih del.
Razsodišče^ vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
. ■ ■ > Jogurt naš vsakdanji!
>■>*/
.....• ; . •............>
■M	i
*
MM

Pred 3. kongresom samoupravljalcev
Ocena razmer
Tudi v občini Velenje so že v polnem razmahu priprave na 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi ter skupnosti so že opredelili neposredne naloge v pripravah na ta dogovor jugoslovanskih samoupravljavcev. Povsod si prizadevajo, da bi v konkretne priprave vključili največ samoupravljavcev. Le-ti naj bi kar najbolj podrobno ocenili stanje in razmere v lastni samoupravni sredini ter zastavili aktivnosti, da bi slabosti in napake pri dograjevanju našega samoupravnega socialističnega sistema čimprej presegli. Ob tem naj bi, kolikor je najbolj mogoče podrobno, opredelili oziroma opozorili na vse, kar zavira razvoj našega samoupravnega socialističnega sistema: Samoupravljavci naj bi povedali, ali je kriv za stagnacijo mehanizem, ali ekonomska politika, subjektivni dejavnik oziroma politični sistem.
Ob kritiki obstoječega stanja nakazati tudi možnosti rešitev
Ob opozarjanju na slabosti, ki zavirajo hitrejši razvoj, morajo prav v vseh sredinah nakazati tudi smeri mogočih rešitev oziroma rešitve.
Sicer v pripravah na 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije v občini Velenje ne bodo vodili posebnih aktivnosti, pač pa bodo s pospešenim delom vključili v priprave na kongres vse obstoječe oblike in institucije. V združenem delu in krajevnih skupnostih bodo ocenili dosežen napredek oziroma stanje pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in delegatskega sistema ter opredelili tako vsa tista vprašanja, ki jih uspešno razrešujemo oziroma obvladujemo, kot probleme in vprašanja, ki zavirajo hitrejši socialistični razvoj. Pri oblikovanju ocene razmer bodo upoštevali tudi ugotovitve in razprav o gospo-daijenju v letu 1980 in ocene delovanja družbenopolitičnih organizacij.
Šest tematskih razprav
Občinski koordinacijski odbor za vodenje aktivnosti v pripravah na 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije, ki sta ga imenovala predsedstvo -občinske konference SZDL Velenje in občinski svet ZSS Velenje, je dal pobudo za organizacijo šestih tematskih razprav, in sicer:
—	Bistvene ovire za hitrejši razvoj delegatskega sistema v temeljnih organizacijah in skupnostih, sisih in občinski skupščini s predlogi in smernicami za učinkovitejše in skladnejše delovanje
—	Vloga in naloga strokovnih služb delovnih organizacij, skupnih služb sisov ter njihova organiziranost v funkciji hitrejšega uresničevanja delegatskega sistema in kvalitetnejšega zadovoljevanja potreb delavcev in občanov
—	Delovanje izvršnega sveta in upravnih organov v povezavi z delovanjem gospodarske zbornice in strokovnih služb sisov
—	Prestrukturiranje gospodarstva v občini ter združevanje dela in sredstev
—	Osebni dohodki s stališča oblikovanja sredstev glede na različne pogoje gospodarjenja in produktivnosti dela s posebnim poudarkom na uveljavljanju načela delitve po delu
—	Samoupravno planiranje s stališča dograjevanja strokovno analitskih postopkov in osnov ter priprave analitsko-doku-mentacijskega gradiva
Izhodišča za tematske razprave, ki so bila izdelana te dni, kolikor je najbolj mogoče konkretno sedanje razmere na posameznih področjih ter nakazujejo možne smeri razrešitev slabosti, ki so prisotne.
Druge predkongresne aktivnosti
V pripravah na 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije bodo v šaleški dolini, od koder bo odšlo na ta delovni dogovor jugoslovanskih samoupravljav-
cev 6 delegatov, posebej skrbno spremljali oziroma se vključevali v razpravo o organiziranosti ter družbenoekonomskih in samoupravnih odnosih v našem elektrogospodarstvu. Dejstvo je, da bo treba v prizadevanjih, da bi organiziranost ter odnose še nadalje izpopolnjevali in jih utrjevali, preseči tudi preneka-tero slabost, na katero opozarjajo še pcfcebej v obeh slovenskih rudarskih elektroenergetskih kombinatih, v Velenju in Zasavju. Do 3. kongresa sa-. moupravljavcev Jugoslavije se bo treba, kot poudarjajo v Velenju, kar najbolj podrobno in konkretno opredeliti do vseh tistih vprašanj, ki jih bo treba v slovenskem elektrogospodarstvu kar najhitreje razrešiti.
Zaključke tematskih in drugih razprav, ki morajo biti usmerjeni predvsem v iskanje predlogov za izboljšanje stanja na posameznih področjih, bo velenjski občinski koordinacijski odbor dal v javno razpravo skupaj z osnutkom resolucije in drugih dokumentov za 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije.
Konkretni programi aktivnosti za hitrejše odpravljanje slabosti
V programu neposrednih nalog organizacij in organov zveze sindikatov v Šaleški dolini v pripravah na 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije je posebej naglašeno, da bodo osnovne organizacije zveze sindikatov pripravile razprave o vseh najpomembnejših vprašanjih, o katerih bo tekla razprava na kongresu, in sicer na članskih sestankih, tematskih razpravah, organizirali bodo razgovore v okviru sindikalnih skupin, beseda o tem pa je tekla tudi na nedavnih članskih sestankih.
Upoštevaje ugotovitve iz ocene lanskoletnih rezultatov gospodarjenja ter samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delevcev bodo pripravile osnovne organizacije podrobnejše ocene stanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in delovanja delegatskega sistema v posamezni samoupravni sredini. Te dni pa opredeljujejo vprašanja, o katerih bodo organizirali tematske razprave v posameznih osnovnih organizacijah zveze sindikatov, pri čemer je dogovorjeno, da naj bi v okviru ene delovne organizacije praviloma pripravili le eno tematsko razpravo. Po vseh teh razpravah pa naj bi sprejeli ,konkretne programe aktivnosti za hitrejše odpravljanje slabosti in težav pri razvijanju in krepitvi samoupravnih odnosov.
Velenjski občinski koordinacijski odbor je na zadnji seji, med drugim, ugotovil, da so jia zadnjih članskih sestankih nekateri izvršni odbori osnovnih organizacij že seznanili delavce s programi aktivnosti v pripravah na 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. Hkrati pa je poudaril potrebo, daje treba v vseh sredinah čimprej začeti z vsebinskimi pripravami na kongres, aktivnosti za te vsebinske priprave pa pospešiti.
Omeniti velja, da je občinski svet zveze sindikatov Velenje že pred časom izoblikoval predloge za nekatere konkretne pred-■ kongresne aktivnosti v osnovnih organizacijah zveze sindikatov v Šaleški dolini. Tako naj bi skupaj s konferenco osnovnih organizacij ZSS Rudnika lignita Velenje pripravili tematsko razpravo o vlogi in nalogah osnovnih organizacij ZSS za-hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Z zveznim odborom sindikata delavcev energetike in petroke-mije ter izvršilnim odborom konference OO ZSS Rudnika lignita Velenje želijo oceniti dosežene rezultate pri uveljavljanju načela delitve po delu v tozdu Jama Preloge. Skupaj s konferenco OO ZSS TGO Gorenje Velenje pa bodo v okviru tematske razprave spregovorili o vlogi in nalogah osnovnih organizacij ZSS pri hitrejšem uveljavljanju svobodne menjave dela med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb.
Iz poročila o uresničevanju programske usmeritve občinske konference ZK Velenje (2)
Uveljavljanje nove vloge občinske
konference ZK
Pomembnost družbenoekonomsko bitke oziroma gospodarjenja v zaostrenih pogojih je usmerjala aktivnost osnovnih organizacij ZK, občinske konference ZK in njenega komiteja bolj v razreševanje družbenoekonomskih vprašanj, manj pa v obravnavo vprašanj lastne organiziranosti, metod dela zveze komunistov in drugih vprašanj. Vendar pa je zveza komunistov vseskozi povezovala razreševanje gospodarskih in proizvodnih problemov — od pomanjkanja reprodukcijskih materialov do vpliva administrativnih ukrepov na gospodarjenje — z nadaljnjim razvijanjem, poglabljanjem in utrjevanjem družbenoekonomskega položaja delavcev in občanov.
Vključenost ZK in njena avant-gardnost pri razreševanju teh vprašanj bi bila gotovo še učinkovitejša, ocena razmer pa bolj poglobljena, kot je bilo večkrat ugotovljeno in poudarjeno, če bi bila ZK bolje organizirana, če bi bile naloge še bolj porazdeljene med člane. To pa bi bilo mogoče doseči, če bi bili komunisti stalno in akcijsko prisotni na vseh mestih odločanja oz. če bi bili idejnopoli-tično usposobljenejši.
Od maja 1980 naprej je bilo ustanovljeno 5 novih osnovnih organizacij ZK, na novo pa je bilo v ZK sprejeto 143 članov. Umirjenejša stopnja zaposlovanj v preteklem letu, ob še vedno veliki fluktuaciji delavcev, pogojuje tudi manjšo rast števila članov ZK. V letu 1980 so osnovne organizacije ZK sprejele 194 novih članov ZK, njihovo število pa se je povečalo samo za 143 članov. Precejšnje število članov ZK odhaja, predvsem na delo v druge občine in republike.
Občinska organizacija ZK Velenje šteje zdaj 3.698 članov. Številčno predstavlja močno subjektivno silo, ki bi morala ob polni angažiranosti svojega članstva obvladovati vse tokove družbenega življenja. Vendar pa je mogoče ugotoviti, da bo treba strniti prizadevanja za okrepitev družbene vloge, tako osnovnih organizacij kot občinske organizacije ZK in njenih organov. Nasploh pa bo treba nameniti vso pozornost kadrovski rasti OO ZK. Kljub razmeroma visokemu številu komunistov (med vsemi zaposlenimi je 15,6 med vsemi prebivalci pa 9,8 % članov ZK) je potrebno kritično oceniti dosedanjo angažiranost osnovnih organizacij in vodstev osnovnih organizacij pri sprejemanju novih članov v zvezo komunistov.
V zadnjih aveh letih je upadlo število novosprejetih članov ZK, in sicer od 227 v letu 1978 na 194 v
preteklem letu. Čeprav v občinski organizaciji dosledno uveljavljajo selekcijo pri sprejemanju v ZK tudi z obveznim obiskom posebnega seminarja za kandidate za sprejem, kar tudi zmanjšuje število novosprejetih, pa ni mogoče pristajati na padanja pri sprejemanju novih članov ZK. Posebej zaskrbljujoče pa je veliko število osnovnih organizacij ZK (vseh je kar 85, od tega na RLV 17, v TGO Gorenje 12, v vzgojnoizobraževalnem zavodu Velenje 6, na RŠC 5, itd.), ki lani niso sprjele nobenega novega člana. Vedeti pa je treba, da je v velenjski občinski organizaciji kar 10 takšnih osnovnih organizacij, ki so zadnjega novega člana sprejele v letu 1978, dvanajst pa celo takšnih, ki so zadnjega novega člana sprejele v letu 1977 ali preje. V osnovnih organizacijah ZK bo treba zato bolj angažirano in temeljiteje kot doslej uresničiti naloge v zvezi s stalnim evidentiranjem in sprejemanjem v Zvezo komunistov, se pravi o kadrovski rasti zveze komunistov, kar vse je zapisano v usmeritvi prve programsko volilne konference občinske organizacije ZKS Velenje.
V času od maja 1980 pa do začetka marca 1981 je imela občinska konferenca ZKS Velenje 5 sej, njen komite pa 27. Na vseh sejah so obravnavali idejnopolitična vprašanja gospodarskega razvoja občine ter uresničevanje politike ekonomske stabilizacije in utrjevanje družbenoekonomskega položaja delavca ter občana. Opredelili pa so tudi naloge zveze komunistov na posameznih področjih. Sklepi in stališča občinske konference ZKS z opredeljenimi nalogami komunistov ter vseh pomembnejših sej komiteja OK ZK so bili. posredovani osnovnim organizacijam ZK; za sekretarje OO ZK pa so pripravili tudi devet seminarjev. Kljub temu pa so lahko večkrat ugotovi-li, da nekatera stališča in sklepe ne uresničujejo oz. da ne postanejo vsebina sklepov samoupravnh organov, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ali posameznih razprav v združenem delu. Stališča ZK niso bila upoštevana v zadnjem letu dni na področju stanovanjsko komunalne izgradnje, pri organiziranju strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti in tudi v začetni fazi priprave temeljev srednjeročnih načrtov razvoja samoupravnih interesnih skupnosti materialnih in družbenih dejavnosti.
Občinska Konferenca ZKS Velenje je, kot najodgovornejši organ zveze komunistov v občini, v obdobju med dvema programsko volilnima konferencama uspešno uveljavljala svojo vlogo, predvsem
z angažiranjem velikega števila članov konference na raznih področjih družbenega življenja in odločanja. Velika večina članov konference je bila vključena v akcije za uresničevanje sklepov in stališč 20. in 21. seje OK ZK, se pravi v uveljavljanje idejnopolitičnih vpra-, šanj in smernic razvoja občine Velenje v naslednjem srednjeročnem obdobju. Za zdaj še ni bilo pobud za sklic sej občinske konference iz posameznih osnovnih organizacij ZK, skupin OO ZK ter tudi iz drugih družbenih in gospodarskih struktur v občini. Tovrstne pobude sicer uresničujejo na problemskih konferencah, ki so jih uveljavili v zadnjem letu dni kot metodo dela osnovne organizacije ZK, občinske konference in njen komite. Slabosti pa je opaziti pri uresničevanju stališč, ki so jih sprejele problemske konference oz. pri enotnem usmerjanju aktivnosti osnovnih organizacij ZK. Zato bo potrebno v prihodnje uveljaviti predsedstva problemskih konferenc kot začasnih organov, ki bodo spremljali in usmerjali uresničevanje sklepov in • stališč problemskih konferenc.
Komite, kot kolektivni politično izvršilni organ občinske konference ZKS Velenje, je z delitvijo dela med člani komiteja, oblikovanjem raznih delovnih skupin, neposrednim vključevanjem članov v pripravo gradiv za konferenco in problemske konference dosledno uveljavil svojo vlogo. Komite se je moral v zadnjem obdobju nekajkrat operativno in neposredno vključevati v razreševanje posameznih vprašanj oziroma izvajanje nalog, ki pa njegove kolektivne oziroma družbenopolitične vloge, predvsem kot izvrševalca sklepov občinske konference ZKS, ni slabilo.
Vse premalo pa so se uveljavile komisije pri občinski konferenci ZKS kot telesa, ki bi naj bila pobudnik in predlagatelj različnih metod, načinov dela in novih organizacijskih problemov, istočasno pa tudi kot telesa, ki bi opozarjala konferenco na določena politična vprašanja itd. Dejstvo pa je, da sta tako občinska konferenca ZKS kot njen komite doslej premalo zadolževala komisije za pripravo posameznih predlogov in da so bile tako komisije preveč prepuščene same sebi.
Učinkovitost dela zveze komunistov v združenem delu in krajevnih skupnostih se najbolj odraža v dejstvu, v kolikšni meri je osnovna organizacija ZK v posamezni sredini prispevala za uveljavljanje ožjih in širših družbenih interesov, ki izključujejo zasebno lastniška razmišljanja, ozke interese, zaprtost in podjetništvo. To je tudi osnova za ocenjevanje družbene
Vse preveč nedorečenosti
Na nedavni seji konference občinske organizacije zveze komunistov v Mozirju so člani konference največ časa namenili področju združevanja dela in sredstev v predelavi lesa in uresničevanju skupnih razvojnih ciljev lesne industrije v mozirski občini. Podlaga za temeljito in poglobljeno razpravo je bila analiza uresničevanja sklepov, ki so jih prav tako na seji občinske konference sprejeli konec predlanskega leta. Med te naloge vsekakor sodi izdelava skupnega razvojnega koncepta predelave lesa v občini in njegova vključitev v srednjeročni program. Ob tem velja omeniti še nekatere. To so usklajevanje med vsemi porabniki lesa in uveljavitev dohodkovnih odnosov med njimi in gozdnim gospodarstvom, večja usmeritev v izvoz, boljši izkoristek domače surovine, tehtnejša uveljavitev kooperacije z obrtniki, preprečevanje nedovoljenih posekov, predelave in prodaje lesa ter podobno. Komunisti v Gozdnem gospodarstvu, v Lesni industriji Gorenje-Glin in v Smreki so bili še posebej zadolženi, da naj problematiko temeljito obravnavajo in pripomorejo k odpravljanju zaprtosti med posameznimi nosilci na tem področju.
Nalog je bilo torej veliko i in njihovo uresničevanje je za nadaljnji razvoj Gornje Savinjske doline v celoti še kako pomembno. Zal splošna ocena opravljenega dela v lanskem letu ni najbolj spodbudna. Res je sicer, da aktivnosti na tem področju ni manjkalo, res pa je tu-
di, da nobena naloga ni bila v celoti izpolnjena. V srednjeročnih načrtih je sicer že močno izražena zahteva po skupnem proizvodu lesne industrije, vendar ti načrti temeljijo na dobrih pogojih poslovanja v lanskem letu, jasno pa je, da bodo ti pogoji letos bistveno drugačni. Prav tako je dokaj dobro uspelo zbiranje podatkov o predvideni porabi lesa, saj so se v akcijo vključili vsi porabniki lesa. Tudi raziskava razvojnih možnosti predelave lesa je ostala na začetku poti. Ustrezna komisija je izdelala le delovni program in opravila analizo stanja na tem področju. Pripravljeni so tudi elementi samoupravnega sporazuma o trajnem sodelovanju med predelovalci lesa znotraj občine, delo pa vseeno preveč kasni. V krepkem zaostanku so tudi dogovori o dobavi in delitvi lesa v letošnjem letu in posledice so že več kot očitne.
Precej dela je torej bilo opravljenega, vendar so stvari še vedno vse preveč nedorečene, enotnost na najpomembnejšem področju dela in življenja mozirske občine kljub vsem sklepom in zahtevam še ni zagotovljena. Dogovorov o skupnem in o posameznih razvojnih programih še ni in vsak dela še naprej po svoje, upoštevajoč le lastne zmogljivosti. Ob sem tem danes lesne surovine že primanjkuje, V gonije-grajski Smreki so že morali začasno omejiti proizvodnjo, dokaj nezanesljiv je položaj tudi v proizvodnji stavbnega pohištva v Nazarjah in drugod.
vloge ZK. Prav tu pa je prisotnih še precej slabosti; mnogi komunisti in osnovne organizacije ZK še vedno podpirajo ozke interese svoje sredine, posledice pa so očitne, na ^primer, v težnjah po ustanavljanju posameznih služb, čeprav so ustanovljene DSSS, pomanjkljivi delitvi dela znotraj delovnih organizacij, nepripravljenosti za povezovanje ali združevanje istovrstnih dejavnosti itd. Resničnost teh trditev potrjuje dejstvo, da še vedno niso ustanovljene skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti, spori in nedoseženo sodelovanje avtobusnega prevozništva v občini, prepočasno spreminjanje družbenoekonomskih odnosov med tozdi rudnika lignita Velenje in šoštanjskih Termoelektrarn itd.
Gotovo je, da bi bilo ob angažiranju celotnega članstva zveze komunistov in doslednejšem izvajanju stališč ZK ter uveljavljanju družbene vloge ZK manj problemov, nezadovoljstev delavcev in občanov, nanj izsiljenih zborov delavcev, manj sporov v krajevnih skupnostih itd. Dejstvo je, da v mariskateri sredini komunisti oziroma osnovne organizacije ZK ne znajo vnesti stališča ZK v celoten splet samoupravnega in družbenopolitičnega življenja v posamezni samoupravni sredini, včasih se zavzemajo tudi za nesamoupravne poti in izsiljevanja, kar ponavadi samo še otežuje družbenopolitične
Ugotavljati je mogoče tudi ner kritičen odnos ZK, od občinske konference do osnovnih organizacij, do funkcije kadrovske politike ZK in odgovornosti do ZK. Odgovornost članov ZK v večini osnovnih organizacij ugotavljajo še vedno v glavnem zaradi odsotnosti s sestankov, le delno zaradi nastopov, ki so izrazito drugačne od načel politike ZK, le izjemoma pa zaradi nezavzemanja za načela, sklepe in stališča ZK na vseh ravneh.
V delu osnovnih organizacij ZK se vse bolj uveljavlja idejnopolitič-no usposabljanje. Osnovne organizacije vse pogosteje analizirajo lastno idejnopolitično usposobljenost, na dnevne rede pa uvrščajo tudi pripravo kadrovsko izobraževalnih načrtov. V več kot polovici osnovnih organizacij ZK v Šaleški dolini so v zadnjem letu na dveh oz. treh sestankih obravnavali teoretično temo ali povzetke iz uvodnih referatov na sejah centralnih komitejev ZKS in ZKJ, mednarodne politične razmere ter druga dogajanja doma in po svetu.
Na slabo preskrbo z lesom seveda vplivajo znane težave v gozdnem gospodarstvu, ki jih je letošnja zima krepko povečala. Pa še nekaj je zaskrbljujoče. V lanskem letu prvič ni bil dosežen načrt sečnje v zasebnih gozdovih. Vzrokov zato je veliko. Poleg vremena, nedostopnosti, pomanjkanja delovne sile, razdrobljenosti in še česa, pa se pojavlja še eden, ki tudi ni nepomemben. Kmetje, ki so v preteklih letih svoja gospodarstva preusmerili in si jih uredili, od dohodka iz gozda niso več odvisni v tolikšni meri kot poprej, zato odkazila za sečnjo odklanjajo. Pri tem jim seveda potrebe in težave lesne industrije niso veliko mar, ne glede na to, da les v največji meri opredeljuje razvoj doline v celoti. Več dela na terenu bo torej nujnega, ob tem pa je vseeno na prvem mestu naloga — razpoložljive količine lesa izkoristiti v največji možni meri.
Enotnosti med nosilci predelave lesa v mozirski občini in celotnem gozdno-gospodarskem območju torej še ni. Precej sklepov in nalog je bilo delno uresničenih, kar pa seveda še ni dovolj. Člani občinske konference ZK Mozirje so zato na zadnji seji izoblikovali in sprejeli vrsto obvezujočih sklepov, ki jih bo treba čimprej uresničiti in s tem odpraviti nedorečenosti na področju predelal leša V Gornji SMttjiki .dolini. vlPreteklOi^neuresniČivahje skupno "dogovorjenih nalog-se^že otepa,.bodoče se bt* še bolj.Ir
J. P.
Posvetovanje
Urbanistične zasnove
stanovanjskih naselij
Hitra izgradnja stanovanj, tako v zasebni kot v družbeni lastnini, terja posebno pozornost velenjske družbenopolitične skupnosti pri uveljavljanju urbanističnih rešitev. Z izgradnjo posamezne soseske namreč ne želimo zagotoviti le primerno ubranistično in arhitektonsko rešitev, pač pa tudi kar najboljše pogoje za dobro počutje.
Izvršni svet skupščine občine Velenje je pripravil zadnji četrtek, 12. marca, posvetovanje direktorjev organizacij združenega dela in predstavnikov nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti, na katerem so govorili o urbanistični zasnovi stanovanjskih naselij s posebnim poudarkom na ureditvi območja Šalek. Na posvetovanju so skušali strniti vse vidike, ki bi jih morali upoštevati pri zasnovi novih, sodobnih sosesk v Velenju.
Ker prav, zdaj pripravljajo Idejne projekte objektov, zu-h nanje ureditve in komunalnih ^"naprav za sosesko Salek III, " bodo zashove zanjo dopolnili "tudi z ugotovitvami s posvetovanja.
Dogovarjamo se, odločamo
Številka 10 (572) - 13. marca 1981
Raziskovalna skupnost
Nadaljevali bodo nalogo Velenje 2000
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Velenje za naslednje srednjeročno obdobje je podpisala večina podpisnic in je tako sprejet. Na podlagi tega so izdelali srednjeročni plan za obdobje do leta 1985. V njem so jasno opredelili raziskovalni program te skupnosti, druge dejavnosti, ki jih mora izvajati občinska raziskovalna skupnost ter program skupnih nalog, ki se bodo izvajale v raziskovalni skupnosti Slovenije. V programu so opredelili potrebna sredstva za izvajanje omenjenega programa po posameznih letih tega planskega obdobja.
Največja naloga, ki je pred ob-
činsko raziskovalno skupnostjo v tem srednjeročnem obdobju, izhaja iz smernic za družbeni plan občine in temelji na projektu Velenje 2000. V tem projektu bo jasno opredeljen bodoči razvoj gospodarstva naše občine. Tako bodo začrtali smeri gospodarskega razvoja, predvideli industrijske cone, razvoj drobnega gospodarstva v občini, organiziranost oskrbe prebivalstva nr območju, veliko pozornosti pa bodo posvetili tudi raziskavi o sistematični organiziranosti inventivne dejavnosti v delovnih organizacijah občine. Drugo pomembno poglavje projekta Velenje 2000 je raziskava o socialnem razvoju, ki bo temeljila
Med mladimi v tozdu Jama Škale
K delu pritegniti tudi starejše
Na Rudniku lignita Velenje je zaposlenih veliko mladih, ki so vključeni v osnovne organizacije ZSMS te delovne organizacije. Med njimi so tudi mladi tozda Jama-Skale.
Na rudniku deluje 13 osnovnih organizacij ZSMS. Za njihovo prizadevno delo in za kar najboljše povezovanje skrbi koordinacijska konferenca, v kateri so predsedniki vseh osnovnih mladinskih organizacij ter referenti posameznih dejavnosti. Njeno delo v veliki meri usmerjajo mladinske organizacije s svojimi delovnimi programi.
V	osnovni organizaciji ZSMS Jama-Škale je vključenih 141 članov, od tega pa je aktivna le peščica. Med njimi je 40 članov ZK, ki so pravzaprav usmerjevalci dela mladinske organizacije, saj menijo, daje lahko član ZK le tisti mladinec, ki se prizadevno vključuje v vse načrtovane naloge osnovne organizacije ZSMS. Kot poudarja predsednik Rudi Zebec, bodo morali v tem letu še ti krepkeje prijeti za delo, kajti pred njimi so naloge, ki jih bodo lahko uresničili le z boljšim delom slehernega mladinca.
V	preteklem letu so naredili 'ajveč na področju delovnih akcij. Skupaj s člani družbenopolitičnih organizacij te delovne skupnosti so čistili jamo, s člani osnovne organizacije ZSMS Škale—Hrastovec pa so čistili okolje. Dokaj aktivni so bili na športnem področju, saj so pripravili različna športna tekmovanja med mladinskimi organizacijami v delovni organizaciji, sodelovali pa so tudi na lanskem Kajuho-vem pokalu. Družbenopolitična aktivnost pri vseh članih še ni najbolje zaživela. Sicer se vključujejo v vsa področja družbenopolitičnega življenja in dela na rudniku, vendar pa so doslej premalo storili na področju izobraževanja članov. Vse premalo se samoizobražujejo in obiskujejo seminarje. S polno mero lastnega udejstvovanja so se vključili v preteklem letu v stabilizacijska prizadevanja. Krepko so zmanjšali število neupravičenih izostankov z dela in sproti odpravljali še preostale negativne pojave. Vse to kaže na veliko zavest članov te osnovne mladinske organizacije.
Načrtovane naloge porazdelijo mladi Jame Škale med komisije, ki skrbe, da se te kar najbolje uresničijo. Aktivnosti se ne vršijo le v dopoldanskem času, ampak tudi popoldan. Za to skrbe pomočniki posameznih referentov, ki delajo na različnih izmenah. Najbolj delovna je bila v minulem letu športna komisija. »Prav gotovo tiči vzrok za premajhno aktivnost v naravi našega dela, troizmenskem delu in prenatrpanem delovnem času. Med nami je veliko članov iz sosednjih republik, ki jim svoje obveznosti nalagata družina in nerešeno stanovanjsko vprašanje. Zato se v delo mladinske organizacije ne vključujejo najbolj prizadevno. Težav, ki ovirajo naše delo je še veliko, vendar jih kar se da sproti rešujemo,« je dejal predsednik mladinske organizacije Jama Škale Rudi Zebec.
Letošnji delovni program je prav tako natrpan in pester. Mladi so ga sestavili za polovico leta naprej. Z uresničevanjem nalog so pričeli že v začetku leta.
na demografski projekciji, ki bo v prvi vrsti upoštevala delovno migracijo, skušali bodo predvideti potrebe po kadrih ter potrebe po srednješolskem izobraževanju, v programu pa je tudi raziskava o družbeno ekonomskem položaju delovnega človeka. Pomembna raziskovalna naloga je tudi raziskava prostorskega razvoja s katero bodo predvideni prostorski dejavniki bodočega družbenogospodarskega razvoja, celovito bodo analizirali okolje, začrtali razvoj komunalne in prometne infrastrukture ter prikazali urban sistem širšega velenjskega območja.
Poleg raziskovalnega programa si je občinska raziskovalna skupnost zastavila še vrsto drugih nalog. Tako bodo pospeševali raziskovalno dejavnost na vseh področjih, ugotavljali in usklajevali raziskovalne potrebe in interese, organizirali in pospeševali procese samoupravnega sporazumevanja oziroma združevanja sredstev za posebne raziskovalne naloge. Spodbujali in pospeševali bodo novacijsko dejavnost ter nudili pomoč delovnim organizacijam pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov s področja novacijske in inventivne dejavnosti. V skladu z določili zakona o raziskovalni dejavnosti, ki zajema mednarodno znanstveno sodelovanje, usmerjanje razvoja raziskovalnih kadrov, pospeševanje znanstvenega tiska, informacijsko dokumentacijske dejavnosti ter prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, bodo sodelovali v raziskovalno skupnostjo Slovenije.
Za uresničitev razvojnega programa Velenje 2000 bo občinska raziskovalna skupnost potrebovala v prihodnjih petih letih 10.557.000, za vso ostalo dejavnost pa 3.436.000 dinarjev. Sredstva bo zbirala po stopnji 0,04 odstotke iz dohodka, ki ga bodo združevale podpisnice samoupravnega sporazuma.
In kakšen program so si v občinski raziskovalni skupnosti zastavili za letošnje leto?
Raziskovalni program za to leto temelji na projektu Velenje 2000. Nadaljevali bodo z nalogami, ki so jih že pričeli v preteklem srednjeročnem obdobju. Začeli bodo z več raziskavami s področja bodočega gospodarskega razvoja. Prav tako načrtujejo začetek demografske projekcije delovne migracije. Ta naloga bo osnova za nadaljne raziskovanje s sociološkega področja in bo skupaj z raziskavami z gospodarskega in prostorskega področja predstavljala osnovo za ceiovito reševanje v občini Velenje. Nadaljevali bodo tudi z delom prostorskega plana občine, v katerem bodo natančno obdelali vsa doslej še ne obdelana področja kot je naprimer klima, vode, jezera, kulturna dediščina in podobno. Nadaljevali bodo s tretjo fazo ekološke študije, ki se bo v končni fazi prav tako navezovala na ostale študije. Veliko pozornosti pa bodo v letošnjem letu namenili tudi pospeševanju inventivne dejavnosti v občini. Med drugim bodo najuspešnejše novatorje nagradili.
Mira Zakošek
Zavedajo se svoje vloge
Mladi iz združenega dela mo-zirske občine so se dokaj resno lotili razprave o svojem družbe-no-ekonomskem položaju. Razprava je navrgla nekaj tehtnih ugotovitev, ki jasno kažejo kaj bodo mladi morali storiti, da bodo opravičili svojo vlogo in kot družbeno-politična organizacija enakopravno pripomogli k nadaljnjemu razvoju družbeno-ekonomskih odnosov.
Prva ugotovitev je seveda nedvoumna: mladi v združenem delu imajo z vsemi ostalimi delavci skupne interese in cilje. Kljub temu sami poudarjajo, da stremljenj za čim boljšim dohodkom delovne organizacije in teženj po celovitem zadovoljevanju družbenih potreb, še ne znajo dovolj dobro usklajevati, čeprav so v družbeno načrtovanje dokaj dobro vključeni. Menijo, da tudi na to dejstvo vplivajo številne težave in nedorečenosti našega današnjega trenutka. Mladi jih večinoma zelo dobro poznajo in so jih v razpravah tudi kritično ovrednotili, pri tem pa poudarili, da bodo storili vse za višjo raven svoje kreativnosti in ustvarjalnosti. Tudi s tem želijo dati svoj prispevek k boljšemu gospodarjenju.
Ugotavljajo še, da so enakopravno vključeni v odločanje v sistemu dohodkovnih odnosov, v razporejanje dohodka in v uveljavljanje sistema nagrajevanja po delu, čeprav s svojim prispevkom niso najbolj zadovoljni. Enaka ocena velja tudi za njihov delež v prizadevanjih za gospodarsko ustalitev. Njihova
Krajevni odbor RK Šmartno ob Paki
Prednostna naloga - sosedska pomoč
Rudi Zebec: »Tudi v tem letu nas čaka še veliko dela«.
Odpravili so se na poučno ekskurzijo v Kumrovec, v tem mesecu bodo skupaj z drugimi sodelovali pri čiščenju jame, precej pozornosti bodo namenili praznovanju dneva mladosti, negovoanju tradicij NOB, ogledali pa si bodo vse tiste organizacije združenega dela, ki zanimajo njihove člane. Vsekakor bodo skrbeli še za idejnopolitično izobraževanje svojih članov. Pripravili bodo seminar in seznanili vse mlade z vlogo mladinske organizacije in njihovimi nalogami pri tem. Podobno bodo opredelili tudi pravice in dolžnosti delavca v tem tozdu. V tem letu se bodo vključili v vse načrtovane akcije družbenopolitičnih organizacij. občinske konference ZSMS, njihova pozornost pa bo usmerjena na sodelovanje z drugimi tovrstnimi organizacijami na rudniku, s krajevno organizacijo ZSMS Škale—Hrastovec, pripadniki J L A, stike pa bodo poskušali navezati še s kakšno mladinsko organizacijo zunaj meja naše občine. Seveda ne smemo pozabiti na njihovo osnovno nalogo — doseganje še boljših rezultatov gospodarjenja in marljivo vključevanje v začrtane tokove stabilizacije.
Skoraj v vseh krajevnih skupnostih naše občine so ustanovljeni odbori Rdečega križa. Nekje delujejo ti bolj, drugje pa manj uspešno. Med take, ki so po svoji prizadevnosti na vrhu lestvice je krajevni odbor Rdečega križa v Šmartnem ob Paki.
V to humano organizacijo je vključenih veliko krajanov Šmartna,'kar 459. Odbor ima 13 članov. Na letošnji letni Konferenci, imeli so jo člani sredi preteklega meseca, so pregledali in ocenili svoje delo ter potrdili delovni program za letos. Ugotovili so, da je bilo delo krajevnega odbora uspešno. V lanskem letu so izvedli dve zbiralni akciji rabljenih oblačil in obutve, in sicer zgodaj spomladi in junija. Oblačila so porazdelili kar med krajani samimi. Ob dnevu žena in novem letu so obdarili socialno ogrožene krajane, organizirali krvodajalsko akcijo, ki je v naši družbi iz dneva v dan vedno bolj potrebna. V tej krajevni skupnosti je veliko krvodajalcev, saj pride na odvzem krvi tudi 120 občanov. Sodelujejo pa tudi v drugi krvodajalski akciji, ki jo pripravijo skupaj s krajevnim odborom Rdečega križa Gorenje. Da akcija vedno tako lepo uspe, prispevata svoj delež kmetijska zadruga in trgovsko podjetje Vino, ki nudita ob tej humani akciji odboru šmarškega Rdečega križa brezplačne prostore.
Zgledno sodelovanje s mladimi člani te humane organizacije
na osnovni šoli bratov Letonje gotovo prispeva svoje pri uspešnem delu tega krajevnega odbora. Mladi kaj radi pomagajo pri izvedbi nekaterih akcijah in naloge tudi dobro opravijo. Zlasti je njihov delež velik pri nudenju sosedske pomoči.
Skromna denarna sredstva ne dopuščajo krajevnemu odboru Rdečega križa Šmartno ob Paki, da bi lahko svoje delo razširili z organiziranjem raznih predavanj in seminarjev. Edini dohodek je članarina, ki pa je zelo nizka. V preteklem letu so člani tega odbora del skrbi namenili še izobraževanju.
Letošnji delovni program krajevnega odbora Rdečega križa Šmartno ob Paki daje velik poudarek starejšim in socialno ogroženim krajanom. V svojem okolišu imajo kar 25 takšnih občanov, ki jih večkrat obiščejo in po svojih močeh in zmožnostih tudi pomagajo. Skupaj z mladimi člani na osnovni šoli bodo del pozornosti namenili sosedski pomoči. Komisija za socialno delo pri skupščini RK Velenje bo pripravila kratek seminar, na katerem se bodo udeleženci seznanili s pravilnim odnosom in nudenjem pomoči starejšim ter socialno ogroženim. Udeležili se ga bodo tudi nekateri člani šmarškega Rdečega križa. Sosedska pomoč zajema predvsem manjša hišna opravila, nakup v trgovini in prav tu je pomoč
Izobraževanje
Treba bo zgraditi še šesto osnovno šolo
V šolskem letu 1981/82 bo velenjske šole obiskovalo skoraj 3400 učencev, če pa upoštevamo še podružnične šole, potem bo vseh učencev približno 3700. Če v letošnjem letu ne bomo zgradili V. osnovne šole, bi morali na nekaterih velenjskih šolah uvesti za posamezne oddelke tretjo izmeno. Z zgraditvijo te šole pa bodo šole Anton Aškerc, Gustav Šilih in Miha Pin-tar Toledo vsaj za eno leto prešle na eno in pol izmenski pouk.
Peta osnovna šola, osnovna šola
Bratov Mravljak, bo imela v prihodnjem šolskem letu predvidoma 662 učencev in 21 oddelkov. Učence bo dobivala iz celotnega predela Gorice, Šaleka (vzhodno od regionalne ceste Velenje—Slovenj Gradec) in Bevč. V višje razrede pa bodo hodili še učenci iz zaselkov Lip-je, Črnova, Pirešica, Laze ter Vinska gora. Na šoli bo zaposlenih 60 delavcev, od tega bo 18 delavcev prešlo iz drugih šol v Velenju, 36 delavcev bodo dobili s pomočjo razpisa in objav, 6 pa je štipendis-
tov. Kadrovskih težav najbrž ne bo, saj je že sedaj precejšnje zanimanje za prosta delovna mesta. Z ureditvijo stanovanjske problematike pa bo to gotovo še večje.
Sicer pa načrt razvoja osnovnega šolstva v občini Velenje v tem srednjeročnem obdobju predvideva, da bo na vseh šolah v prihodnjem šolskem letu nekaj nad pet tisoč učencev. Leta 1983 naj bi to število že doseglo skoraj 5.700 učencev, najbolj občuten porast števila učencev pa bo po predvidevanjih prav v Ve-
vloga na tem področju bi se namreč morala bolj izražati v prizadevanjih za stabilizacijsko naravnanost celotne družbe na eni in v večjem številu predlogov in akcij na drugi strani.
Lotili so se tudi stanovanjskega vprašanja. Kljub temu, da pravilnik o dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil mladih družin posebej ne opredeljujejo, so mladi prepričani, da so vsebinsko primerni. Moti jih le to, da jih v posameznih okoljih ne uresničujejo dosledno, saj je izkrivljanj še vedno preveč. Zamisel, da bi se mladi v stanovanjsko varčevanje vključili že ob sklenitvi delovnega razmerja, je sicer dobra, vendar le kot zamisel, saj v vsakdanje življenju na tem področju niso storili še ničesar.
Razprava o družbeno-eko-nomskem položaju mladih v Gornji Savinjski dolini je navrgla tudi oceno, da trenutna nezaposlenost ni kritična, potrebno bo le nekaj dobre volje z obeh strani. Prav tako mlade moti dejstvo, da nekatere temeljne in druge organizacije združenega dela ne kažejo dovolj zanimanja za tehtnejše načrtovanje kadrov. Ob tem je seveda tudi res, da bo treba s primernimi ukrepi mlade usmeriti v poklice, ki jih najbolj primanjkuje.
J. P.
podmladkarjev še kako dobrodošla. V Šmartnem delajo na tem področju že dalj časa, vendar si bodo prizadevali v tem letu to načrtovano naloge še temeljiteje opraviti. Povezali se bodo s svetom krajevne skupnosti, da bodo lahko z združenimi močmi nalogo res uspešno izvedli. Dvakrat v tem letu bodo organizirali zbiranje rabljenih oblačil in obutve, papirja, letos prvič tudi nerabljena oblačila, ki jih bodo porazdelili med socialno ogrožene krajane. Že v lanski delovni program so zapisali, da bodo pripravili tečaj za nego bolnika na domu. Vendar so bila sredstva zanj preskromna. Zato so ga prenesli v letošnje leto in prepričani so, da jim bo ob pomoči skupščina Rdečega križa Velenje uspelo nalogo uresničiti. Zgodaj spomladi bodo pripravili člani šmarškega Rdečega križa več zdravstvenih predavanj za vse krajane. Če bo na voljo še kaj denarja, bodo organizirali tečaj prve pomoči. Seveda ne bodo izpustili krvodajalskih akcij. Prva je že bila 7. marca. 8. decembra pa bodo pripravili v sodelovanju s RK Gorenje še eno, obakrat za bolnišnico Celje. Izmenjave izkušenj z drugimi odbori jim pridejo še kako prav. Zato bodo tudi v tem letu tesno sodelovali z mladimi člani RK na šoli, z drugimi krajevnimi odbori naše občine, stike pa bodo navezali še z Rdečim križem pobratenega Novega sela.	-p p
lenju. Zato bi morali, če želimo obdržati sedanji razvoj osnovnega šolstva v občini Velenje in povečevati število oddelkov celodnevne osnovne šole, že leta 1982 začeti graditi šesto osnovno šolo, ki -bi morala biti zgrajena do šolskega leta 84/85. Šola bi morala imeti 25 oddelkov za okoli 700 učencev. To bi omogočilo, da bi se zmanjšalo število oddelkov na drugih šolah v občini.
B. Z.
Osnutka v javno razpravo
Sredi preteklega tedna so se na drugi sklic 8.skupne seje sešli delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev stavbno zemljiške skupnosti Velenje. Natlnevnem redu so imeli ugotovitveni sklep o sprejemu in podpisu samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana te skupnosti, obravnavo osnutka srednjeročnega plana skupnosti za obdobje 1981—85, obravnavo osnutka delovnega načrta stavbno zemljiške skupnosti za to leto. Med drugim pa so potrdili še zaključni račun za preteklo leto.
Osnovni cilj srednjeročnega plana stavbno zemljiške skupnosti, ki izhaja iz ugotovitev dosedanjega razvoja na področju urejanja stavbnih zemljišč ter analizi razvojnih možnosti te skupnosti je pravočasno zagotavljanje potrebnih urejenih stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih. gospodarskih in spremljajočih objektov, ustvarjanje pogojev za doseganje usmerjene družbene gradnje, uveljavljanje racionalizacije stanovanjske in druge gradnje, ohranjanje urbanistične discipline ter uresničevanje načela varstva okolja. Največ pozornosti bo v tem letu stavbno zemljiška skupnost namenila urejanju stavbnih zemljišč v soseski Šalek II za družbeno usmerjeno gradnjo, nadaljevanju blokovne izgradnje v soseski Šalek III. V tej soseski bodo pričeli tudi z deli pri urejanju stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno gradnjo. Ob vsem tem pa bodo še urejali stavbna zemljišča na območju Škal in Hrastovca, Po-hrastnika, Šmartnega ob Paki ter gradnjo industrijskih objektov v mestu Velenje in Šoštanj. Obseg skupnih vlaganj v urejanje stavbnih zemljišč v srednjeročnem obdobju znaša 634 milijonov dinarjev, od tega bodo največ denarja namenili za urejanje stavbnih zemljišč, nekaj za gradnjo cest, preostalih 30 milijonov dina-ijev pa za vlaganja v PTT dejavnost.
Predvideni obseg vlaganj naj bi se financiral iz komunalnega prispevka, prispevka za uporabo mestnega zemljišča in združenih sredstev (izločena sredstva iz stanovanjskih sredstev iz čistega dohodka). Sredstva organizacij združenega dela iz čistega dohodka znašajo skupaj 0,57 odstotkov od planiranega bruto osebnega dohodka v tem srednjeročnem obdobju. Osnutek programa te skupnosti za leto 1981 ter osnutek srednjeročnega plana stavbno zemljiške skupnosti bosta v obravnavi od 10. do 18. marca in na osnovi te bodo izdelan tudi predlog letnega programa.
Številka 10 (572) - 13. marca 1981
Naši kraji in ljudje
Krajevna skupnost Družmirje - Gabrke
Kmalu prostori za otroško varstvo
Nedaleč od Šoštanja leži manjša krajevna skupnost, ki beleži v zadnjem času kar precejšen razmah. To je krajevna skupnost Družmirje— Gabrke.
V preteklem letu so krajani naredili največ na komunalnem področju. Uresničili so skoraj vse načrtovane naloge iz prejšnjega referendumskega programa. Tako so krepko prijeli za lopate ter zgradili cesto v Velunjo. Ta 2 km dolgi odsek je krajevno skupnost veljal 800 tisočakov, ostali denar zanjo pa je prispevala samoupravna komunalna skupnost, ki je bila tudi investitor. Dela še niso povsem končana, saj jih je pri izvajanju zaključnih del prehitela zima. Predvidevajo, da bo zagotovljena zgodaj spomladi. Svoje izdatke je zahtevalo še vzdrževanje 9 km makadamskih cest. Samo za material in prevoz so morali krajani odšteti 48 tisoč dinarjev. Seveda pa so tu pridno pripomogli krajani s prostovoljnim delom. Ena od večjih nalog, ki so jo občani te krajevne skupnosti uspeli uresničiti, je ureditev kanalizacije v zaselku Kare I. Stala jih je 50 tisoč dinarjev. Račun pa bi bil zagotovo še večji, če ne bi svoje prispevali še krajani, ki so se te udarniške akcije množično udeležili. Poskrbeli so tudi za svoje okolje. Pripravili so več očiščevalnih akcij in očistili potok Velunjo. Precej pozornosti so krajani Družmirja in Gabrk namenili planskim dokumentom, referendumskemu programu in sami izvedbi referenduma.
Prizadevnosti in dela jim nikoli ni zmanjkalo. Z veliko mero aktivnosti so sodelovali pri izdelavi urbanističnega načrta svoje krajevne skupnosti. Večje težave imajo v zaselku Kare II., kjer je bila predvidena gradnja vrstnih hiš. Za te je v kraju premalo zanimanja. Zato so se ponovno povezali z zavodom za urbanizem. Želijo namreč tovrstno gradnjo spremeniti v individualno. Žal pa jim je Za spremenjene urbanistične načrte zmanjkalo denarja. Obstoječi zazidalni načrt so hoteli krajafni še razširiti, saj so potrebe in želje po gradnji precejšnje. Svoje predloge so sporočili tudi stavbno zemljiški skupnosti, ki pa ni predvidela gradnje zasebnih hiš v Gabrkah v naslednjih petih letih.
Že tri leta si krajani Gabrk in Družmirja prizadevajo, da bi zgradili športno igrišče. To je edina še neuresničena naloga iz referendumskega programa 1975—80. Največ težav jim je povzročila neprimerna lokacija. Sedaj jim je končno uspelo to rešiti, zataknilo pa se je pri pridobivanju potrebnih dokumentov. Za še uspešnejše delo krajevne skupnosti so opremili prostore in zanje odšteli preko 60 tisoč dinarjev. V tem letu naj bi Gabrke postale bogatejše za nadomestno cesto, ki jo gradi Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje. Omogočila pa bo krajanom Raven, Gabrk in Škal krajšo pot do Velenja. Krajevna skupnost vsa ta leta nazaj rešuje iz dneva v dan vedno bolj perečo težavo, kiji nikoli
ne bo kos — to je ugrezanje Družmirja. Lansko leto je gasilsko društvo Družmirje—Gabrke slavilo 50. letnico delovanja. Ob tej priložnosti so kupili avtocisterno, za katero je krajevna skupnost primaknila 100 tisoč dinarjev.
Srednjeročne smernice razvoja so krajani Gabrk temeljito predelali in proučili vse možnosti za njihovo uresničitev. Če bodo uspeli pridobiti potrebno dokumentacijo, bodo občani v tem letu zgradili večnamensko športno igrišče. Zanj so predvideli 300 tisočakov. Obnovili in preuredili bodo prostore v domu družbenopolitičnih organizacij, in sicer za enak oddelek otroškega varstva. V ta namen bodo zbrali 300 tisoč dinarjev, skupnost otroškega varstva pa bo zanj namenila 460.000 dinarjev. V srednjeročne načrte so krajani zapisali še modernizacijo krajevne ceste v dolžini 2 km. Če bodo ugodne raziskave, bodo razširili vodovodno omrežje z novim vodovodnim zajetjem, ki bo vezano na prosti padec. V prihodnje bo potrebno urediti še kanalizacijo, prestaviti telefonsko linijo, ki je sedaj na rušnem področju. Centralni spomenik padlim borcem je v Družmirju, vendar ga bodo morali zaradi ugrezanja prestaviti. Pri tem pa jim dela precejšnje preglavice ustrezna lokacija. Srednjeročni program predvideva še izgradnjo novega gasilskega doma, ki prav tako stoji na rušnem področju. Stalno skrb bo krajevna skupinost namenila vzdrževanju cest, zazidalnemu načrtu in šibkim ter ostarelim občanom. T. P.
Andrej Dornik »odločil se je za rudarski poklic
Pritegnilo me je tovarištvo rudarjev
Za rudarski poklic, ki je prav gotovo eden najtežjih, se odloča vedno manj mladih. Kljub temu, da je ta poklic v rudarskih mestih, kamor sodi tudi Velenje, trdicionalen, pa je prav v Sloveniji zelo težko navdušiti mlade, da bi se odločili za šolanje na rudarskih šolah in se kasneje posvetili delu v rudnikih. Tisti redki, ki vendarle izberejo to pot, pa so v glavnem deležni začudenja svoje sredine.
Eden od redkih Slovencev, ki kljub uspešno končani osnovni šoli, obiskuje rudarsko šolo v Velenju, je tudi Andrej Dornik iz Pu-šancev pri Ormožu.
Andrej Dornik je učenec prvega letnika rudarske poklicne šole. Osnovno šolo je končal s prav dobrim uspehom v Ormožu. Pri izbiri svojega nadaljnega šolanja pa se je odločil za rudarsko poklicno šolo v Velenju. Pri izbiri ga je pritegnilo veliko tovarištvo, ki je značilno za "ta poklic. Navdušil pa ga je tudi stric, ki je bil rudar v Zagorju. »Moji starši so bili prestrašeni, ko sem se odločil za ta poklic, še posebej mama se je bala, da se mi
Andrej Dornik
lahko pripeti kakšna nesreča. Vendar pa sem ju potolažil, da v rudnikih ni toliko nesreč kot včasih in da je marsikatero delo bolj nevarno. Tudi prijatelji so me prepričevali, naj nadaljujem šolanje kje drugje. Vendar pa so vsi videli le senčne strani tega poklica, jaz pa sem bolj upošteval tudi prednosti, zato mi ni bilo težko ostati pri svoji odločitvi.«
V novem okolju se je Andrej kar dobro znašel, si
pridobil nove prijatelje in ?spešno končal prvo polletje rudarske poklicne šole. Štanuje v domu učencev rudarskega šolskega centra in je štipendist rudnika lignita Velenje, ki mu mesečno daje nekaj več kot štiri tisoč dinarjev.
Ker Andrej še ni dopolnil šestnajst let, je bil doslej v jami le enkrat. Tako praktični del izobraževanja ne opravlja v jami, temveč se spoznava z deli v zunanjih obratih rudnika.
»Prvi obisk v jami me je za poklic rudarja še bolj navdušil. Delovodja, ki nas je spremljal na delovišča, nas je seznanil z varnost-nostmi predpisi ter nam opisal posamezna delovna mesta. Seznanil pa nas je tudi z delovnimi nalogami, ki jih bomo opravljali ko se bomo začeli praktično izobraževati v jami. Te vrste izobraževanja se že zelo veselim in tako komaj čakam, da bom dopolnil šestnajst let, to pa bo žal šele ob koncu letošnjega leta,« je ob koncu našega pogovora dejal Andrej Dornik.
B. Z.
Prireditve
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje
— V soboto 14. marca 1981 ob 16. uri bo v domu kulture v Velenju koncert otroških in mladinskih pevskih zborov občine Velenje pod nazivom: XXIV. srečanje mladih pevcev. Vstopnice prodajajo v knjižnici Velenje od 9. do 18. ure, v soboto pa
od 9. do 13. ure.
— V četrtek 19. marca 1981 ob 19.30 uri bo v domu kulture Velenje gostovalo SNG Maribor z opero G. Verdija: Rigo-letto. Vstopnice prodajajo v knjižnici Velenje.
— V razstavnem prostoru Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje je odprta razstava ročnih del: vozlanja. Razstava bo odprta do 24. marca 1981, vsak dan od 9. do 18. ure, v soboto od 9. do 13. ure.
Priznanje Branku Dobniku za junaško dejanje
Vselej bi tako ravnal
,,Vesel sem, da vam lahko v imenu naše celotne skupnosti izročim posebno priznanje in nagrado za vaše veliko dejanje. Pokazali ste izredno požrtvovalnost in junaštvo, saj ste iz jezera rešili dve mladi življenji, pa čeprav ste pri tem ogrozili svoje življenje." S temi besedami je nagovoril pred tednom dni direktor Zavarovalne skupnosti Triglav — območne skupnosti Celje Vinko Jagodič Branka Dobnika iz Pesja in mu v imenu vseh zaposlenih izročil posebno priznanje in spominsko darilo-uro.
Branko Dobnik, 27, tehnolog v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje je — kot smo že pisali v letošnji 5. številki Našega časa — 1. februarja letos rešil življenje bratcu in sestrici — 9—letnemu
Matjažu in 5—letni Suzani Ježovnik iz Rudarske ceste v Pesju. Tisto nedeljsko popoldne sta se otroka igrala na zalede-nelem Plevelovem jezeru. Nenadoma se je pod njima zaradi močne odjuge udri led in otroka sta se znašla v vodi. Na ledu in v bližini ni bilo takrat nikogar, Glasen jok otrok verjetno ne bi bil priklical nikogar, če se ne bi bil Branko naveličal gledanje televizije in odšel proti jezeru. Ko se je približeval jezeru, je na srečo zaslišal jok, stekel naprej in v vodi zagledal otroka. Za razmišljanje ni bilo časa. Oblečen se je pognal v vodo in ju rešil. Zaradi tega njegovega dejanja so zaposleni na območni zavorovalni skupnosti Celje sprejeli soglasno na predlog delavcev oddelka osebnih zavarovanj sklep o
podelitvi priznanja in nagrade hrabremu Branku.
V pogovoru s predstavniki skupnosti je Branko povedal, da ni pričakoval priznanja niti nagrade, saj bi tako ravnal vselej: tudi v prihodnje, če se bo znašel v podobnem položaju. Čeprav od Matjaževe in Suzanine matere ni hotel ničesar, pa se je zelo razveselil obiska Suzane, potem ko se je vrnila iz bolnišnice. Branko je namreč najprej rešil Matjaža, kateremu pa ni bila potrebna zdravniška pomoč, Suzana pa je bila že v nezavesti, zato so jo morali odpeljati v bolnišnico. Suzana mu je prinesla verižico z obeskom, na katerem je napisano ime — Suzana. Prav zaradi tega vrednega darila ni mogel odkloniti, je dejal.
Vinko Jagodič izroča spominsko darilo in priznanje Branku Dobniku (S. Vovk)
Srečanje s knjižničarko Anico Macur
Ljubezen do knjige, delo z ljudmi
Knjiga je naša prijateljica, učiteljica in zvesta spremljevalka. In kdo nam pri izbiri knjig, ki jih prebirajo učenci ali mi odrasli priskoči na pomoč? Knjižničarka, seveda. Kdo naj bi bil naš današnji sogovornik nismo dolgo premišljevali. Napotili smo se v šoštanjsko knjižnico in med obloženimi knjižnimi policami poiskali Anico Macur.
Najprej smo jo vprašali, kakšno je delo knjižničarke. Dobili smo zelo enostaven in jedrnat odgovor: ,,Zelo raznovrstno, pestro za tistega, ki ima rad knjige in delo z ljudmi. Vsak knjižničar mora poznati precej knjig, avtorjev in njihov stil pisanja, kar pa vedno ni lahko. Toda to še ni vse. Vedno mora skrbeti, da so knjižne police polne takih del, po katerih mi bralci najraje posegamo. Ko naročene knjige prispejo, jih je treba najprej opremiti, vpisati v posebne sezname, razvrstiti po določenem redu, urediti katalog in še bi lahko naštevali. Osnova knjižnjičarskega dela pa je izposojanje knjig in svetovanje bralcem, tako mladim kot tudi odraslim."
V knjižnici je največ mladinskih del slovenskih pisateljev in pesnikov. Sledijo jim lažja, zabavna čtiva, le nekaj pa je v šo-štanjskih knjižnih policah znanstvene literature. V njej je vpisanih 1550 bralcev,'redno pa sega po knjižnih policah okoli 600 krajanov. Med njimi največ mladih, kar pa mi je zelo všeč. Rada delam z njimi. Toda tudi s starejšimi bralci rada delam. Mlade bralce je treba pravilno usmerjati in razvijati pri njih kulturo branja, saj se z leti izobrazijo in posegajo po drugačnem, bolj zahtevnem čtivu. Najprej pridejo v knjižnico zaradi bralne značke in obveznega čtiva. Ko se na knjižnico navadijo, začnejo posegati po zabavni in znanstveni literaturi, kar je pravzaprav naš cilj. Z bralnimi navadami pa postanejo tudi redni obiskovalci. Srednješolci prihajajo po knjige, ki jih potrebujejo pri učenju in za razvedrilo.
Odrasli pa imajo najraje družbe-
ne romane. Učencem srednjih šol čestokrat pomagam pri zahtevnejših nalogah. Takrat se lahko izdam, kaj zmorem in koliko znam," je pripovedovala Anica Macur.
Delo knjižničarke torej ni lahko. Potrebuješ kar nekaj časa,
Anica Macur
da se nanj privadiš in da ti gre kasneje delo mnogo lažje od rok. Seznanjena mora biti z novostmi na knjižnem trgu in bralcu pomagati, da dobi tisto kar želi. Anica ima zelo različne ljubitelje knjig. Tudi precej kritični so. Po svojih močeh se trudi, da bi jim kar najbolje ustregla. ,,Če mi uspe pridobiti bralca, kar ni vedno lahko," pravi, ,,sem zelo vesela. Prizadevam si, da bi vsakemu obiskovalcu pomagala. Z njimi sem zelo zadovoljna, upam, da so tudi oni z mano."
Anica je prijetna sogovornica in dobra poznavalka svojega dela, zato sem prepričana, da je šo-štanjskim bralcem prava prijateljica in odlična svetovalka. Toda drugače je zelo skromna. Prizadeva si biti dobra delavka, svetovalka ter prijateljica svojim obiskovalcem.
In kaj jo je privedlo do tega, da se je odločila za takšno delo?
Predvsem ljubezen do knjige, delo z ljudmi. Anica je bila najprej prosvetna delavka. Toda vseskozi jo je vleklo, da bi še bolj spoznala naše pesnike in pisatelje ter njihova dela. Vpisala se je na filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer književnost in študij uspešno končala.
Ves čas pogovora niti pošinila nisem, da Anica ni Slovenka. Pogovarjali sva se namreč vseskozi v pogovorni slovenščini. Sele čez čas mi je povedala, da se je rodila v Kumrovcu, leta 1944. V domačem kraju je končala osnovno šolo ter se vpisala na tedanje učiteljišče v Zagrebu. Želela je postati prosvetna delavka in to ji je tudi uspelo. Prvo zaposlitev je našla na domači osnovni šoli kot razredna učiteljica, se čez nekaj časa poročila in z možem, ki je Slovenec prišla v Velenje. Ze deveto leto teče odkar je zaposlena kot knjižičarka v knjižnici Kulturnega centra. Delo jo zelo veseli, zato pravi, da ne bo kar tako odnehala. Misel, da bi se ponovno zaposlila v šoli, je še vedno prisotna, vendar je delo v knjižnici precej podobno učiteljskemu. ,,Prav gotovo ne bi bila nikoli knjižničarka, če bi bilo delo zaprto, pisarniško. Ker pa se vsak dan srečujem z mladimi, v tem poklicu še vstrajam," je poudarila.
Šmartno ob Paki
Ponovitev »Bližine človeka"
Šmarški igralci, člani Gledališča pod kozolcem, so se konec februarja predstavili krajanom Šmar-tnega ob Paki in sevata tudi drugih krajev s premiera dela Bližina človeka v režiji Bogomira Verasa. Delo je napisal novinar Milenko Staršek. Zaradi velikega zanimanja bodo šmarški gledališčniki predstavo ponovili jutri zvečer ob 1930 v tamkajšnjem kulturnem domu.
i 6i\£
Od tu in tam
Številka 10 (572) - 13. marca 1981
Komunalna inšpekcija
Pogovor s predstavniki celjskega območja
Odslej večje kazni za kršitelje javnega reda
Ena od inšpekcijskih služb, ki ima v zimskem, spomladanskem in jesenskem času polne roke dela je komunalna inšpekcija.
,,Komunalna inšpekcija nadzira izvajanje občinskega odloka o javnem redu, odvažanju in zbiranju smeti ter republiškega zakona o zbiranju odpadkov in surovin." Delo te inšpekcijske službe v preteklem letu je dokaj težko oceniti, saj je pričela delovati šele septembra lansko leto. Prej namreč ni bilo ustreznega kadra. Lahko pa rečem, da smo v teh štirih mesecih kar dosti naredili. Največ težav se je porajalo v neposredni bližini naših največjih gradbišč, kot sta Salek in Gorica. Dela je bilo ogromno. Do sedaj smo le opozarjali, v prihodnje pa bomo pričeli s kaznovanjem takšnih kršiteljev," je v ragovoru dejal komunalni inšpektor Ivo Petrovič.
Jesen je čas, ko je potrebno veliko skrbi nameniti čistoči mesta in cest. Velenje že dolgo ni več tako, kot je bilo še pred nekaj leti. K . neurejenemu videzu našega središča prispevamo veliko krajani sami, saj nam je prav malo mar, v kakšni sredini živimo. Prav gotovo bi morali občani, delovni ljudje, organizacije združenega dela in hišni sveti malo več pozornosti nameniti čistoči okolja, v katerem bivajo ali delajo. Vse premalo se zavedamo, da je čisto okolje vir zdravja in našega dobrega počutja. Mesto je po starosti mlado, po izgledu pa ga prekašajo mnogo starejša središča. Zagotovo bo potrebno kar najhitreje spremeniti nekaj občinskih odlokov, ki ne ustrezajo več in za kršitelje reda predvideti večje kazni.
Dinos
Še veliko nalog na področju zbiranja odpadnili surovin
Odpadne surovine so za našo predelovalno industrijo izrednega pomena, žal pa smo se tega v preteklosti vse premalo zavedali in le majhen del odpadnega materiala zbrali sami, večji del pa smo ga uvozili, kar je bilo bolj enostavno. Seveda pa smo v ta namen porabili mnogo deviznih sredstev. Ena pomembnih nalog, ki smo si jo zadali v stabilizacijskem obdobju, pa je zmanjšanje uvoza. Predvsem je potrebno omejiti oziroma sploh preprečiti uvoz tistih surovin, ki jih imamo dovolj doma.
V Sloveniji se ukvarja z zbiranjem odpadnih surovin delovna organizacija Dinos, ki ima tudi v Velenju svoje skladišče. Pred Dino-som so vse pomembnejše naloge, saj morajo zbrati kar največ odpadnega materiala in tako prispevati, da bomo uvoz na tem področju omejili. Vse akcije, ki jih bodo organizirali v letošnjem letu praznujejo namreč petintride-setletnico delovanja, bodo potekala v tem smislu. Doseči morajo namreč, da ne bomo zavrgli prav ničesar, kar lahko naša predelovalna industrija še predela in tako v izredno veliki meri prispevali k stabilizaciji našega gospodarstva.
Skladišče sekundarnih surovin'v Velenju je sicer doseglo v preteklih letih lepe uspehe, vendar pa, kot poudarja vodja skladišča Vlasta Rahten, še zdaleč niso naredili vsega. ,,Pogosto tudi nismo naredili vsega, da bi zbrali in odkupili še več surovin," je pripovedovala, saj se je v preteklosti pogosto dogajalo, da predelovalna industrija ni kazala zanimanje za naše odpadne surovine. Mnogo raje so delali s surovinami, ki so jih dobili iz uvoza. To so bile namreč velike količine tako, da so, ko so jih dobili, ustavili odkup od nas manjših zbiralcev. V Velenju nismo imeli ustreznih skladiščnih prostorov in kadar zbranega materiala nismo mogli takoj prodati naprej, smo bili v izredno neprijetnem položaju." No, to so težave iz preteklih let. Lani se namreč to skorajda ni več dogajalo, v drugi polovici lanskega leta pa so lahko sproti prodali že vse zbrane količine sekundarnih surovin, v letošnjem letu pa je povpraševanje prav tako izredno veliko.
V preteklem letu so v Velenju posodobili tudi prostore. Uredili so skladiščne prostore, postavili ograjo in poskrbeli za ureditev okolice. Za to so porabili okoli tri in pol milijone dinarjev. Poskrbeli
so še za boljši družbeni standard zaposlenih; tako so uredili sanitarije, garderobe in jedilnico. Sedaj imajo dobre pogoje za delo. Imajo dva svoja kamiona, ki sta na voljo uporabnikom tako da v primeru, ko ti zberejo večje količine odpadnega materiala, poskrbijo za odvoz. Prav tako so v preteklih letih kupili tudi nekaj stiskalnic za papir, ki so jih dali v uporabo delovnim organizacijam, ki zbero velike količine odpadnega papirja. Prednost teh stiskalnic je v tem, da z njimi sproti stisnejo papir v svežnja. Prav pri zbiranju papirja beleži skladišče v Velenju velike uspehe. V preteklem letu so ga zbrali kar 900 ton. Zbero pa tudi precejšnje količine drugih materialov, kot na primer kovin itd. te odkupijo od večjih delovnih organizacij, ki predelujejo kovino.
Uspešno je bilo že v preteklih letih sodelovanje z vsemi osnovnimi šolami v Velenju, Šoštanju in sploh vseh šolah na območju do Ljubnega ob Savinji. Skladišče Dinosa v Velenju namreč pokriva to področje. Sodelovanje s šolmi pa so, kot je povedala Vlasta Rahten v letošnjem letu, še okrepili . . Organizirajo namreč mesečne akcije zbiranja * papirja. Tako na določen dan v mesecu postavijo keson pred osnovno šolo. Te enotne akcije pa so tudi tekmovalnega značaja, saj bodo razred, ki bo pri tem delu najuspešnejši, ob koncu šolskega leta odpeljali na izlet v eno naših papirnic. Učenci so zelo prizadevni, saj so v prvih dveh mesecih letos zbrali že okoli deset ton papirja.
V novo srednjeročno obdobje stopa tudi skladišče Dinosa v Velenju z zahtevnimi nalogami. Zadovoljni bodo lahko šele takrat, ko v občini ne bomo zavrgli prav ničesar, kar bi lahko predelala naša industrija. Zato pa bo potrebno veliko sodelovanja. Predvsem se bodo morali za to v delovni organizaciji Dinos in tako tudi v Velenju še bolj usposobiti in opremiti. Se bolj pa se bodo morali povezati z vsemi delovnimi organizacijami zlasti pa s krajevnimi skupnostmi, s katerimi doslej skorajda niso sodelovali. ,,S tem, da se bo zbiral ves sekundarni material Vi našem skladišču, pa bomo Jflešriičfli tudi veliko željo, da bi 'bite naše okolje čisto, saj ne bodo ■ ležale odpadne surovine takorekoč povsod" je dodala Vlasta Rahten.
Mira Zakošek
Za večjo ustvarjalnost vseh
V zimskem času se je število bližnjic po zelenicah močno povečalo. Kot poudarja komunalni inšpektor Ivo Petrovič, bodo morali ponovno ustanoviti občinsko komunalno stražo, ki bo skrbela samo za zelenice, drugače bomo ostali v Velenju brez njih.
Z divjimi odlagališči se srečujemo v občini Velenje na vsakem koraku. Težav z njimi je iz dneva v dan več. Zato so komunalni inšpektorji pričeli s širšo akcijo odkrivanja povzročiteljev teh in poostrili nadzor. Tudi za te so predvidene večje kazni, saj se morajo takšna odlagališča, ki niso nikomur v v ponos čimprej odpraviti. ,,Divja odlagališča so posledica še vedno neurejenega odvoza smeti v vseh naših krajevnih skupnostih. Zato si bomo prizadevali, da bodo imeli organiziran odvoz prav vse, le tako bomo v naših prizadevanjih uspeli", je dejal Ivo Petrovič.
Tudi v zimskem času imajo komunalni inšpektorji polne roke dela. Ceste in pločniki bi morali biti očiščeni v jutranjih urah, zimske službe in drugi pa opravljajo svojo naloge šele sredi dopoldneva.
Delovni program komunalne inšpekcijske službe za to leto je obsežen. Prednostna naloga, ki ji bodo namenili vso pozornost in jo poskušali tudi dosledno izvajati, je nadzor nad čiščenjem in vzdrževanjem javnih prostorov, objektov, pa tudi onasnaževanja cest. Zanemarili pa ne bodo še nadzora nad divnimi odlagališči. Pri opravljanju te naloge bi jim lahko veliko pripomogli krajani sami, saj inšpektorji ne morejo biti povsod ob pravem času.
T. p.
Višji aktiv novinarjev celjskega območja je organiziral pretekli teden pogovor svojih članov s predstavniki medobčinskih družbenih organizacij, celjske medobčinske gospodarske zbornice in sveta osmih občin celjskega območja o aktualnih vprašanjih sedanjega časa. Pogovora so se udeležili Jože, Veber, predsednik medobčinskega sveta- SZDL, Janez Zahra-stnik, sekretar MS ZK, Ivan Kramer, predsednik MS ZSS, Janez Lenasi, predsednik medobčinske gospodarske zbornice in Vlado Črešnik, sekretar sveta osmih občin.
V nekaj več kot triurnem pogovoru — tudi ta je bil organiziran v okviru rednih srečanj novinarjev z najvidnejšimi predstavniki celjskega območja — so največ pozornosti namenili družbenoekonomskim odnosom in v zvezi s tem še posebej s stabilizacijskim prizadevanjem na vseh ravneh. Ko so govorili o nekaterih težnjah o socialnem reševanju dohodka posameznim delavcem z najnižjo kvalifikacijsko strukturo so ■poudarili, da še vedno premalo razmišljamo tem, kako
se organizirati da tudi tem delavcem v sistemu nagrajevanja omogočimo, da dobijo večji dohodek. Zavedati se je treba, da stabilizacije ne bomo razrešili s socialnim dohodkom, ampak z večjo ustvarjalnostjo vseh.
Med pogovorom so posebej poudarili da so sedanje razmere sicer precej zapletene in težke, vendar pa jih bomo tembolj učinkovito premagovali, če se bo v prizadevanja za uresničitev stabilizacije vključevala večina delavcev, če bomo krepili njihov položaj in seveda ob tem tudi učinkovitost samega družbenopolitičnega sistema.
V sedanjem času je še posebno pomembno vprašanje, da zagotovimo normalen potek proizvodnje, nič manj pomemben ni boj za predelavo hrane, ki mora postati skupna obveza vseh. Temelj'-na naloga je tudi obvladovanje cen. Med pogovorom pa so spregovorili še o pomenu načrtovanja, razvoju manj razvitih območij, zaposlovanju, usmerjenemu izobraževanju, letošnji akciji NNNP in seveda tudi pripravam na 3. kongres samoupravljalcev.
Prejeli smo
Prisrčno srečanje
Osnovna organizacija sindikata Konfekcije Šoštanj je povabila v četrtek, 5. marca na proslavo dneva žena vse upokojenke tega delovnega kolektiva.
Najprej nas je pozdravila predsednica osnovne organizacije sindikata Cvetka Božičevič in direktor Franc Prestor, ki nas je seznanil tudi z delovnimi uspehi ter težavami. Prav hvale so vredna prizadevanja vseh zaposlenih, da
bi bili rezultati gospodarjenja kar najboljši. Seveda jim mi želimo veliko uspehov pri doseganju zastavljenih ciljev. Ob koncu so vse udeleženke še pogostili in obdarili praktičnimi darili.
Zahvaljujemo se vsem za prisrčno srečanje, za besede, ki so nas zelo razveselile ter mladinski organizaciji za kulturni program.
Ivanka Polak
Ostareli v občini Možirje
Zanimanje za domove
Ena najpomembnejših nalog skupnosti socialnega skrbstva je nedvomno zagotavljanje socialne varnosti ter materialne in pravne pomoči ostarelim občanom, ki si v stiski sami ne morejo pomagati. Za boljše delo na tem področju so v mozirski občini pripravili oceno uresničevanja družbene pomoči starejšim občanom. Celovito podobo stanja je seveda težko pripraviti. Kadrovski primanjkljaj na tem področju namreč omogoča le reševanje najnujnejših primerov, delo pa otežuje še velikost in položaj občinskega prostora. Kljub temu doslej zbrani podatki veliko povedo.
Po podatkih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz Ljubljane prejema pokojnino 2119 občanov Gornje Savinjske doline. Starostno pokojnino dobiva 791, družinsko 607 in invalidnino 721 prejemnikov. Zanimivo je tudi število prejemnikov po krajih. V Mozirju jih je 381, v Nazarjah 220, v Šmartnem 206, Gornjem gradu 482, na Rečici 320, na Ljubnem 391, v Lučah 280 in v Solčavi 145. Vseh prejemnikov je torej 2425. Število je od prejšnjega podatka višje zaradi tega, ker nekateri dobivajo pokojnine od drugod.
Družbeno denarno pomoč prejema 239 'občanov. Za 61 izmed njih je to edini vir preživljanja, za 69 dopolnilni, 100 jih je koristnikov zdravstvenega varstva, ostalo pa so občasne ali enkratne pomoči. V domovih za varstvo ostarelih v Mariboru, na Polzeli, v Grmovju in Novem Celju, v Velenju,
Impoljci, na Ponikvi in v Hrastovcu je 51 ostarelih občanov mozirske občine. Oblike plačevanja oskrbnine so seveda različne. Nekateri so samoplačniki, za številne plačuje skupnost v celoti, nekaj pa je delnih prispevkov skupnosti ali oskrbovanca.
V mozirski občini imajo upokojenci in borci na voljo 79 stanovanj, od tega jih je samo v Mozirju 38, druga pa so porazdeljena na osem ostalih krajev v dolini. Glede na to, da upokojenci in borci ne uporabljajo vseh teh stanovanj, zasedajo jih tudi delavci in drugi, velja ugotovitev, da je stanovanj trenutno dovolj. Zato bi lahko upokojenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo usmerili v pridobivanje novih zmogljivosti v domovih za varstvo odraslih, ker med ostarelimi zanimanje za to obliko varstva narašča. Seveda pa na stanovanja ne bi smeli pozabiti, ker se zaradi različnih oblik prenašanja stanovanjske pravice njihovo število vseeno zmanjšuje.
Ob vsem tem je seveda razumljivo, da se skrb za ostarele občane ne omejuje zgolj na podeljevanje stanovanj in zagotavljanje mest v ustreznih domovih. Oblik pomoči je seveda veliko več in nalog v zvezi z njimi prav tako. Poseben problem je razseljevanje nekaterih predelov in preživninam zanje, so v mozirski občini doslej namenili vse premalo pozornosti. Tu in na nekaterih drugih področjih bodo morali besede nadomestiti dejanja.
J. P.
Nada Ruidjak in Rajko Koritnik
Pred gostovanjem mariborske opere
130 let opere Rigoletto
Prihodnji četrtek bo v domu kulture Velenje gostovalo SNG Maribor z opero Giuseppa Verdija: Rigoletto. Naslovno vlogo bo pel italijanski baritonist Sergio Brunello, Mantovskega vojvodo Rajko Koritnik, Rigolettovo hči pa Nada Ruždjak. V ostalih vlogah bodo peli pevci mariborske opere in basist Dragiša Ognjanovič iz Ljubljane. Dirigent bo Boris S vara, opero pa je režiral Franjo Potočnik. Opera ima tri dejanja in štiri slike. Godi se v 16. stoletju v Mantovi in njeni okolici.
Te dni praznujemo osemdeset-' letnico smrti Giuseppa Verdija in 130 let od nastanka opere Rigoletto. Verdi se je rodil v Parmi leta 1813, kot sin skromnega gostilničarja. Glasbo se je začel učiti pri vaškem organistu. Želel se je vpisati v milanski konservatorij, vendar ni bil sprejet, ker je bil z 19. leti že prestar in ker ni znal dovolj klavirja. 2e leta 1839 je napisal prvi dve operi, ki pa nista doživeli uspeha. V tem času so mu namreč umrli žena in dva otroka. Pravo zmagoslavje pa so mu prinesle opere Nabucco (1842), Ernani, Macbeth, Rigoletto, La Traviata in druge. Leta 1859 se je poročil s pevko Giuseppino, s katero je živel do konca življenja v lepem, tihem sožitju in medsebojnem razumevanju. V tem času so nastale opere Ples v maskah, Moč usode, Don Carlos in triumfalna Aida (1871). V pozni starosti je dočakal nov triumf z operama Othello in Falstaff, ki je bila njegova poslednja opera. Takrat je bil že 80 let star. Tako je v 55 letih napisal 28 oper.
Verdi je bil italijanski narodni umetnik, sin preprostih kmečkih staršev, patriot, ki je ostal zvest svoji domovini, kljub vabljivim ponudbam iz tujine. Čeprav skromen in dober pa je bil Verdi eden redkih umetnikov, ki so še v času svojega življenja dosegli veliko slavo. Umrl je v Milanu leta 1901.
Opero Rigoletto je Verdi napilal, ko je bil star 27 let. Inspiracijo je našel v Hugojevi igri Kralj se zabava, kjer francoski pisatelj opisuje življenje razuzdanega lahicoživca, kralja Franca I. in njegovega dvornega norca. V operi je moral Verdi Franca I. spremeniti v izmišljenega grofa od Mantove, norca pa je imenoval Rigoletto. Med najbolj karakteristične odlomke Rigoletta naj omenim balado vojvode v prvi sliki. Njegov lahkoživi, neresni značaj je najboljše prikazan v veseli in lahkotni ariji „La donna k mobile", ki jo je Verdi ljubosumno skrival do generalke. V operi je še več odlomkov, ki so pravi biseri. Kvartet v zadnjem dejanju pa je eden viškov Verdijeve operne umetnosti.
Krstna izvedba opere Rigoletto je bila 11. marca 1851 v Benetkah. Pravo merilo njegove umetniške vrednosti pa je 130 let neprestanega uprizarjanja Rigoletta na vseh svetovnih odrih. Prva jugoslovanska izvedba je bila v Zagrebu leta 1873, v Ljubljani pa leta 1896.
V Velenju bo Rigolettovo hčerko Gildo pela Nada Ruždjak-Siriščevič. Nada Ruždjak je leta 1965 debutirala v operi Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, prav kot Gilda v Verdijevem Rigole-ttu. Ze ob tej priliki so bile vidne njene izredne glasovne kvalitete in prefinjenamuzikalnost. Do danes je nastopala v nizu najpomembnejših opernih likov, mi pa se jo dobro spominjamo kot Lucijo Lammer-moorskovistoimenskiDonizzetijevi operi, za katero je dobila tudi nagrado ,/MilkaTrnina". Kot operna in koncertna pevka je nastopala v Miinchnu, Berlinu, Moskvi, Kolnu, Stuttgartu, Nurnbergu, Grazu, v Švici in Luxemburgu, na vseh opernih odrih širom po Jugoslaviji in na poletnih igrah v Dubrovniku.
Ob dnevu žena
Ob dnevu žena smo učenci osnovne šole Gustav Šilih Velenje obiskali dom za varstvo ostarelih in sklenili enoličen zimski večer pregnati s pesmijo in smehom. Pripravili smokratek kulturni program in videli, kaico lanKo z majhno pozornostjo osrečiš človeka.Z lic smo brali, kako so zadovoljni, kako spremljajo našo pesem in besedo, kako vsak stavek vsrkajo vase topel nasmeh je bil plačilo za našo pesem.
Pritegnili so nam ob narodnih pesmih ip se nasmejali,šegavostj Prešernove Železne ceste. Najlepša zahvala za naš trud pa so bile besede tovariša, kije dejal, da zdaj ve, da se nišoWjrili zaman, da so njihove žrtve tisočkrat poplačane in da lahko mirno živijo, saj vedo, da imajo mladino, kije vrediia njihovega nasledstva. Poslovili smo se od njih in obljubili, da Se bomo še vfnili. V srcih pa so nam odmevale njihove besede in bili smo ponosni nanje.
Abir Al Sayegh oš Gustav Šilih Velenje
10. aprila v Velenju
6. srečanje malih vokalnih skupin
Radio Velenje, organizacijska enota Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje bo s sodelovanjem odbora za glasbeno dejavnost zveze kulturnih organizacij Slovenije pripravil 10. aprila 1981 v Velenju, v tamkajšnjem domu kulture, 6. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije.
Na srečanju lahko nastopajo male vokalne skupine (v sestavi od 3 do 7 pevcev, dovoljena je spremljava z ljudskim instrumentom) iz SR Slovenije. Prijavo za udeležbo je treba poslati do 3. aprila 1981 na naslov: RADIO VELENJE, 63320 Velenje, cesta Františka Foita 10, poštni predal 89. Hkrati s prijavo morajo skupine poslati naslove 5 skladb, s katerimi želijo nastopiti na 6. srečanju malih vokalnih skupin Slovenije v Velenju. Žirija bo med predlaganimi skladbami izbrala dve, s katerimi bo skupina nastopila na srečanju. Organizator bo vesel, če bo med naslovi predlaganih skladb tudi narodna pesem z območja, s katerega prihaja skupina. Dobrodošle pa bodo tudi izvirne partizanske pesmi.
Vse male vokalne skupine, ki se bodo prijavile za nastop na 6. srečanju malih vokalnih skupin Slovenije 10. aprila 1981 v Velenju, prosi organizator, da hkrati s prijavo pošljejo tudi podatke o skupini (nastanek, sestav, dosedanje delo in uspehi).
Trim
Koledar
Petek, 13. marec — Kristina Sobota, 14. marec — Matilda Nedelja, 15. marec — Klemen Ponedeljek, 16. marec — Hilarij Torek, 17. marec — Jerica Sreda, 18. marec — Edvard Četrtek, 19. marec — Jožef
mali oglasi
OGREVANO SOBO za majhno pomoč v gospodinjstvu oddam zaposleni ženski. Ponudbe pod i,takoj".
ŠTIRI SUHE HRASTOVE debele' deske (fosne) kupim. Naslov v uredništvu.
MLAD ZAKONSKI PAR išče sobo s sanitarijami. Bera Marinko, Efenkova 61/C Velenje.
PRODAM prikolico za osebni avto. Venišnik, Koroška 54 (pri Rudarskem domu.
V VARSTVO VZAMEM OTROKA. Telefon 851-661.
DVA NOVEJŠA KAVČA, jogi vložek, ter Pony express poceni prodam. Vprašati na naslov Zaj-ko, Podgoro 30, Šmartno ob Paki.
PRODAM TOMOS 90 elektro-nik, Prevoženih 2000 km. Stane Odlazek, Splitska 18, Velenje, telefon 850-290.
MLAD SLOVENSKI ZAKONSKI PAR, brez otrok, išče sobo v Velenju ali okolici. Telefon 852-441.
-OBRTNIK — ELEKTROIN-STALATER, izvaja elektroinstala-cijsfca dela kvalitetno in poceni z garancijo. Telefon 851-686 od 16 -17 ure.
IZGUBILA SE JE ČRNA PSIČKA. Ce se je morda zatekla k vam, prosimo, da to proti nagradi sporočite na naslov: Koželj, Kersnikova 3, Velenje, telefon 852-962 ali pri Brunšek, Kersnikova 3, telefon 852-071.
PRODAM ZASTAVO KOMBI 435 L. Informacije po telefonu 851-175.
Dežurstva
Gibanje prebivalstva
Smrti:
Hubert CAMLEK, šofer iz Velenja, Prešernova 9. star 36 let; Marija ALBREHT, upokojenka iz Topolšice 1935, stara 76 let; Franc VENEK upokojenec iz Velenja, Ljubljanska 48/a, star 80 let.
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Poroke:
Ivan JUVAN, kmetovalec, Za-vodnje 56 in Anica L/\ZNIK, ses-tavljalka, Zavodje 69; Janko VODUŠEK, žgalec, Veliki vrh 10/a in Julijana CIGLAR, prebiralka ploščic, Veliki vrh 10/a; Roman LEDNIK, strojni ključavničar, Laze 23 in Magda CESNIK,.konfek-cionarka, Šoštanj, Tovarniška pot 6; Avdija DZAJIČ, zidar, Šoštanj, cesta Talcev 15 in Sava OBRADOVIČ, usnjarska delavka, Šoštanj, Cesta talcev 15.
Smrti:
Melhior FORŠTNER, upokojenec, Lokovica 52, star 73 let; Marija PUSTOSLEMŠEK, gospodinja, Velenje, Kidričeva, stara 82 let; Marija DOBNIK, upokojenka, Ravne 55, stara 73 let; Oto PLU-ŠČEC, inv. upokojenec, Celje Šaranovičeva 6, star 57 let; Jakč«? GREGORC, prevžitkar, Topolšica 86, star 80 let; Marija KRAMPERŠEK, upokojenka, Ra-kovlje 1, stara 76 let.
se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
Dne, 7. marca je v zgodnjih jutranjih urah prišel v zdravstveni dom v Velenju vinjen N. M. Zdravnika je oviral pri delu ter hotel z njim fizično obračunavati. Kljub večkratnim opozorilom ni hotel zapustiti, ambulante. Dejanje so mu morali preprečiti miličniki, ki so vinjenega N. M. pridržali v primernih prostorih na postaji milice. Čaka pa ga še zagovor pred sodnikom za prekrške.
Jutri družinski veleslalom
V Šentilju je bil v nedeljo smučarski trim tek, ki gaje ob pomoči velenjskega,smučarskega kluba organizirala komisija za rekreacijo pri občinski telesnokulturni skupnosti. Žal, se je prve trim prireditve v letošnjem letu udeležilo le približno 50 ljubiteljev teka na smučeh.
Člani so tekli na 7 km dolgi progi, zmagal je Jože Čeplak, za ostale pa je bila proga dolga 3,5 km. Na krajši progi je najboljši čas dosegla Sonja Avberšek (izven konkurence), sicer pa so zmagovalci naslednji: pionirke: 1. Melita Zemljak, 2. Martina Rednjak, 3. Dragica Lesjak; pionirji: 1. Jože Skaza, 2. Boštjan Emst, 3. Roman Koren; članice: 1 Milica Kvač, 2. Rozi Franko-vič, 3. Milena Vertot; člani: 1. Jože Čeplak, 2. Rudi German, 3. Jože Janežič
Jutri, 14. marca bo že letošnja druga trim akcija, — družinski veleslalom na Gol-
Miličniki so zapisali
7. marca je ob 19. uri in 45 minut zgodila huda prometna nesreča v naselju Šalek pri Velenju.
Voznik osebnega avtomobila CE 133—924 Jože Špes iz Šentjurja pri Celju je vozil po cesti iz smeri Šale-ka proti Velenju. V bližini stanovanjske hiše št. 12 v Šaleku je pred sabo nenadoma zagledal pešca Avgusta Jana, ki je hodil po sredini cestišča. Tudi Spes je vozil preveč po sredini voznega pasu, zato je trčil v pešca. Jan se je v nesreči hudo poškodoval in je v zdravstvenem domu Velenje poškodbam podlegel.
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
13.	3. dr. Zupančič (dnevni), dr. Zuber (nočni)
14.	3. — 15. 3. dr. Kralj (dežurni), dr. Natek (pom. dežurni)
16. 3. dr. Glušič (dnevni), dr. Pustovrh (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
13.	3. — 15. 3. dr. Bogdan Menih
16.	3. dr. Jovan Stupar >
17.	3. dr. Valter Pritovšek
18.	3. — 19. 3. dr. Bogdan Menih
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
14.	3. — 15. 3. dr. Miloš Ležaič, Prešernova 9, Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
13. 3. - 19. 3. Ivo Zagožen, dipl. vet., Velenje, Vrnjačke Banje 7, telefon 852-381
Kršili so javni red in mir
Dne 4. marca je okoli 22.30 uri prišel v samski dom Vegrada močno vinjen M. V. Z nožem je pričel groziti vratarju in sodelavcem. Posredovati so morali delavci postaje milice, ki so kršitelja prijavili sodniku za prekrške.
\ *
5. marca je prišel v obrat družbene prehrane v Velenju vinjen R. M. Natakarico je oviral pri izdaji hrane, grozil pa tudi ostalim v lokalu. Na kraj so morali delavci postaje milice. Kršitelj javnega reda in mira pa
rdeča dvorana velenje
RDEČA DVORANA VELENJE TURISTIČNA AGENCIJA
ORGANIZIRA
ogled finala svetovnega pokala
Kranjska gora — Vitranc
Spored tekmovanja: ,
26.	marca 1981 - veleslalom ženske
1 tek ob 9.30 uri, drugi ob 12.30 uri;
27.	marca 1981 - veleslalom moški
1 tek ob 9.30 uri, drugi ob 12.30 uri;
28.	marca 1981 - paralelni slalom za moške in ženske ob 8.30.
Cena paketa: odrasli 330,00 din, mladina 290,00 din.
V ceno je vračunan prevoz iz Velenja v Kranjsko goro in nazaj ter vstopnica.
Prijave sprejema Turistična agencija Rdeče dvorane Velenje, do 20. marca 1981 po telefonu 852-518.
POPRAVEK
V prejšnji številki Našega časa nam jo je pri razpisu za opravljanje del in nalog šaltrskega referenta zagodel tiskarski škrat. Izletnik ne išče šoferskega temveč šaltrskega referenta v turistični poslovalnici v Velenju.
MATIČNI URAD VELENJE Poroke:
Mladen JURKOVIČ, roj. 1955, vzdrževalec iz Velenja in Ema KOTNIK, roj. 1962, ekonomski tehnik, iz Velenja; Franc DRUKS, roj. 1957, strugar iz Velenja in Minka BOROVNIK, roj. 1954, elektrotehnik iz Velenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta
Jerneja Gorska
iz Raven 114 pri Šoštaqju
se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za izkazano pomoč in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo Jelenkovim, dr. Menihu za zdravljenje ob bolezni, godbenikom TUŠ za zaigrane žalostinke, pevcem in obema govornikoma za izrečene besede ob slovesu. Zahvaljujemo se tudi duhovniku Knezu za opravljen obred.
.L	1. .1	( j
Žalujoči: hčerke Slavica, Justika, Jožica ter sinovi Albert, Pavle in Franc z družinami.
Iirjjdo. tid
v (.«•■ (f '
teh. Družino morajo sestavljati najmanj 3 člani. Trim akcija bo med 10. in 12. uro, organiziran pa bo tudi avtobusni prevoz izpred Rdeče dvorane ter ob 7.30 uri: avto-
bus bo peljal skozi Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Tudi tokrat bo vsaka družina prejela za sodelovanje značko, nalepko in družinsko priznanje.
MLADINSKA KNJIGA KNJIGARNA VELENJE	t
RAZPISUJE delovno mesto
PRODAJALCA za knjigarno
za določen čas, in sicer od 1. 4. 1981 do 30. 11. 1981 (nadomeščanje porodniškega dopusta). Zaželjena je dokončana srednja šola. Prošnje pošljite na naslov Mladinska knjiga, Knjigarna Velenje.
gorenje
TOZD PROMET, n. sol. o.; VELENJE
RAZPISUJE
na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Promet dela in naloge
DIREKTORJA TOZD
Za opravljanje dela in delovnih nalog direktorja je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje dolo-■ čene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi
dogovori;
—	da ima najmanj srednješolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri z 10 let delovne dobe, od tega vsaj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih;
—	da je moralno in politično neoporečen;
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti.
Za opravljanje del in delovnih nalog direktorja bo delavec imenovan za dobo 4 let.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi razpisa na naslov TOZD Promet, n. sol. o., Velenje, Celjska 5 a z oznako „Razpis za imenovanje direktorja." Prijave brez prilog in nepravočasne prijave ne bomo obravnavali. Kandidati bodo obvešeni o izidu razpisa najkasneje v 60 dneh po poteku roka za vložitev prijav.
velenje
trg. in proizvodna DO
TRGOVSKA IN PROIZVODNJA DO ,,ERA" VELENJE
ZADRUŽNI SVET TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastii in odgovornostmi
VODENJE TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo agronomske ekonomske ali druge ustrezne smeri;
—	da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj;
—	da imajo moraino-politične kvalitete (kandidati naj prijavi priložijo mnenje družbeno-političnih organizacij sredine v kateri delajo).
Mandat za razpisane delovne naloge traja 4 leta. Rok za prijavo je 20 dni od dneva razpisa. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO ,,ERA" Velenje, Kersnikova 1, z oznako: ,,za razpisno komisijo TOK Kmetijstvo".
Kandidate bomo pismeno obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
DO ,,ERA" VELENJE
Komisija za delovna razmerja TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ OBJAVLJA
Prosta opravila in delovne naloge za nedoločen čas
1.	KMETIJSKA DELA PO TEHNOLOŠKEM PROCESU (2 delavca)
2.	TRAKTORSKO-KMETIJSKA DELA (1 delavec)
Za objavljena dela in naloge je določeno poskusno delo, ki traja 90 dni.
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
pod 1.:
—	NK delavec,
—	pol leta delovnih izkušenj; pod 2.:
' — KV delavec kmetijske ali ustrezne stroke,
—	najmanj 1 leto delovnih izkušenj,
—	vozniško dovoljenje B kategorije.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: QO ,,ERA" Velenje, komisija za delovna razmerja TOK Kmetijstvo, najkasneje 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni v roku 15 dni po izbiri.
8i\£
Številka 10 (572) - 13. marca 1981
5. mednarodni tek po ulicah Velenja v dvoboju Romunke in Norvežanke
Streljanje
Kegljanje
Zlata puščica Franju Žučku SS
Tekmovanja za Zlato puščico v Velenju se je udeležilo 27 tekmovalcev. Streljali so s serijsko zračno puško. Turnirja so se udeležili strelci Vegrada, Gorenja, RLV, Usnjarja, invalidi, gimnazije ter osnovnih šol Veljko Vlahovič, Anton Aškerc, Gustav Šilih, Miha Pintar Toledo in Rudarski šolski center. Zlato puščico in naslov občinskega prvaka za leto 1981 je osvojil že enajstič zapored Franjo Žučko s 555 krogi. Drugo mesto je pripadlo Hinku Bola (RŠC) s 552 krogi, tretji je bil Zlatko Rošer (Gorenje) 550 krogov. Mladinec Milan Kik je s 542 krogi osvojil četrto mesto, mladinka Marjana Žučko pa je bila s 542 krogi peta. Nastop na republiškem tekmovanju, ki bo v Lipici so si še zagotovili Drago Šafarič 542. Saška Bola 541, Mirko Čas 540 in Dušan Perhač 540 krogov.
Med pionirji se je izkazal Renato Storman, ki je nastreljal 520 krogov, nekoliko slabša je bila Denis Bola s 518 krogi.
XXX
Na področnem invalidskem strelskem tekmovanju v Slovenj Gradcu so nastopili tudi velenjski predstavniki. Osvojili so tri prva mesta in dve trelji. V B skupini je zmagal Velenjčan Hinko Bola s 184 krogi pred Brankom Dobnikom (Slovenj Gradec) 175 in Rudijem Zagerjem (Velenje) 173 krogov. V C skupini je prvo mesto osvojil Velenjčan Peter Javanovič s 152 krogi. V D skupini je bil Franjo Zučko prvi s 187 krogi, drugi je bil Ivan Ovčar (Ravne) 181, tretji pa Drago Safarič (Velenje) s 178 krogi.
Prejšnji teden so na kegljišču v Mozirju pripravili občinsko prvenstvo v kegljanju dvojic. Na tekmovanju je nastopilo 22 dvojic iz 11 športnih društev Gornje Savinjske doline, vzorni prireditelji pa so bili člani TVD Partizana iz Gornjega grada. Predtekmovanje so opravili v petek popoldne, v soboto pa se je v zaključnem delu zbralo osem najboljših dvojic. Gornjegrajčani so se torej izkazali kot prireditelji, bili pa so najuspešnejši tudi v tekmovalnem delu.
Rezultati: 1. Gornji grad I (Kovač, Hrovat) 1577, 2. Gornji grad II (Kovšak, Kranjc) 1571, 3. Rečica I (Kvas, Cmager) 1560, 4. Mozirje, 5. Obrtno združenje I. 6. Obrtno združenje II, 7. Nazarje II. 8. Rečica II.	J. P.
Letošnji peti tek po ulicah Velenja je slovesno odprl Franc Pečov-nik, ki je v imenu občinske konference SZDL Velenje pozdravil vse tekmovalke in tekmovalce in jim zaželel veliko tekmovalnega uspeha in da bi se domov vrnili s čim lepšimi vtisi o našem mestu. Ob tem je poudaril, da je ta prireitev lep dokaz, kako se lahko skozi šport potrjuje mednarodni praznik žensk in da je velenjski tek pomemben prispevek h krepitvi prijateljstva med športnicami in športniki sveta, obenem paseutrjujejotudiprijatelj-ski odnosi med narodi'vsega sveta.
Poleg predstavnikov pokrovitelja sozda Gorenje, predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja naše občine in seveda velikega števila gledalcev, so si prireditev ogledali tudi nekateri znani jugoslovanski atletski delavci, med njimi zvezna kapetana jugoslovanske moške in ženske atletske reprezentance Dane Korica in Ivica Matijevič, med gosti pa je bil tudi predsednik Atletske zveze Jugoslavije Bojan Polak.
V štafetnih tekih so obakrat zmagali mladi atleti iz Karlovca, obakrat pa so bili tretji mladi tekmovalci atletske selekcije velenjskega atletskega kluba.
Člani so morali preteči dvanajst krogov ali6.000 m. Največji favoriti je bil — vsaj na papirju — lanski zmagovalec Stanko Lisec iz Celja, ki pa je v šestem krogu nepričakovano odstopil. Tako so ostali konkurenti za prvo mesto Kačar, Kuzmanovič in Novak, ki so vseskozi tekli skupaj, zmagovalca pa so odločili šele zadnji metri pred ciljem, kjer jebil najboljši Kačar, nepričakovano drugo mesto je osvojil Novak, tretji je bil Kuzmanovič četrti pa z nekoliko zaostanka Stanko Miklavžina Velenje, ki je bil do četrtega kroga celo v vodstvu.
Kmalu za tem, ko je vsakoletni starter Tine Budna dal znak za začetek glavnega tega dneva sta se od glavne skupine odlepili Waitzova in Puica. Vse do petega kroga sta tekli z ramo ob rami, nato pa je Puica močno ..potegnila". Waitzova, lanska zmagovalka, ji ni mogla slediti in Romunka si je tako pritekla že drugo zmago v Velenju.
Do 5. kroga sta Waitzova (5) in Puica (14) tekli skupaj. Toda na končuje Puica pokazala, da je trenutno bolje pripravljena in zlahka zmagala.
Ob mednarodnem prazniku žensk — 8. marcu so prejšnji petek v razstavnem prostoru velenjske knjižnice odprli tradicionalno razstavo ročnih del — letos na temo vozlanje. Tudi ta razstava ki sta jo pripravila svet za družbenopolitično dejavnost žena pri predsedstvu OK SZDL Velenje in Kulturni center I. Napotnik Velenje, je znova potrdila veliko ustvarjalnost žensk. Razstavo ročnih, del so
ni leti. inik, (se
so razstavljali izdelke različnih tehnik,|sedaj pa so se odločili za tematske razstave in takp bo prihodnjo leto predstavili izdelke na temo šiianje. Letos
svoje izdelke razstavlja 16 občank, kolektivno pa izdelke razstavljajo osnovni šoli Veljka Vlahovič, XIV. divizija,Vzgojno varstveni zavod Velenje in Sanatorij Ravne. Ob otvoritvi razstave je o pomenu 8. marca ter o vlogi ženske dane spregovorila podpredsednica sveta za družbenopolitično dejavnost žena Marjana Koren, ob tej priložnosti pa so vsem razstavljalkam podelili knjižne nagrade. Se posebej pa so se zahvalili za dolgoletno pomoč pri organizaciji Zdenki Slomšek in Betki Cimperc pri postavljanju razstave. Tudi pokrovitelj letošnje razstave je bila Nama Velenje.
Občina Velenje
Priznanja najboljšim športnikom
Na priložnostni slovesnosti, ki je bila v sredo, prejšnji teden, v vili Široko v Šoštanju, so predstavniki občinske telesno kulturne skupnosti in ZTKO Velenje ter uredništva
skega kluba. Makovšek je bil lani med drugim prvi na državnem prvenstvu na hoji na 5, 10 in 20 km za mladince, na balkanskih igrah v Solunu pa je osvojil 3. mesto. Za
na—atletika, fvo Petrovič—judo, Rudi Mešič—športni ribolov, Peter Jovanovič—streljanje (invalidski šport), Matjaž Sentjurc—društvo modelarjev, Renato Ster-
V drugem krogu je povedel Miklavžina pred Aničem. Liscem in Kačarjem, vendar ostrega tempa ni vzdržal...
Vendar pa s tekom ni ogrozila rekorda proge, saj je bila Waitzova lani kar za sedem sekund boljša.
Rezultati (ženske — 3000 m): 1.
Marica Puica, Romunija, 8.47.06, 2. Grete Waitz (Norveška) 8.54.56, 3. Valentina Iliynich (SSSR) 9.07.67, 4. Jcelle de Bro-wer (Francija), 9.12.01, 5. Fita Lovin (Romunija), 9.15.53, 6. Cristine Benning (V. Britanija) 9.16.76. 7. Breda Perger (Jugoslavija), 9.18.67, 8. Olga Iljina (SSSR) 9.23. 19, 9. Vanja Go-spodinova (Bolgarija) 9.25.35,10.
Ruth Smeeth (V. Britanija) 9.26.69.
Moški 6000 m: 1. Bilko Kačar (Banja Luka) 18.29.87, 2. Franc Novak (Olimpia Ljubljana} 18.30.46, 3. Slavko Kuzmanovič (SoftT. Užice) 18.31.10,4.Stanko
Miklavžina, (AK Velenje) 18.56.33,5. Dragan Anic, 19.26.00 (AK Velenje,) 6. Maks Skubic, (AK Olimpija) 19.37.97, 7. Marjan Krempl (AD Maribor), 19.59.11, 8. Pierer Germard (Post Graz), 20.24.50, 9. Alojz Fliser, (AK Pomurje), 21.18.78, 10. Jože Stine (AK Novo mesto) 21.38.19.
Pionirji 3 x 1000 m: 1. AD Žel. Karlovac 1,8.38,6,2. AK Partizan Kragujevac, 8.48.2, 3. AT Selekcija AK Velenje I. 8.48.5, 4. ZŠD Ljubljana, 5. AD Kladivar, 6. OŠ Šercerjeve brigade Lovrenc na Pohorju, 7. OŠ Mozirje, 8. OŠ Lackov odred Kamnica I, 9. ST Selekcija Velenje II., 10. VV Velenje I.
Pionirke 3 x 500 m: 1. AK
Železničar Karlovac I., 4.17.2, 2. AD Maribor I, 4.17.8, 3. AT sekcija Velenje I. 4.21.8.
NajboljSI Športniki 80. Drugi z leve v dragi vrsti je Bogdan Makovšek, Športnik leta.
Radia Velenja in Našega časa podelili priznanja športnikom iz velenjske občine, ki so v preteklem letu dosegli pomembne dosežke. Predsedstvo zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje in uredništva Radia Velenje ter tednika Naš čas sta za športnika leta 80 v Šaleški dolini izbrala Bogdana Makovška, člana velenjskega atlet-
posebne tekmovalne dosežke je predsedstvo ZTKO nagradilo Jožeta Angela-atletika, Jano Pečovnik—atletika in strelsko družino Mrož. Za pomembne uspehe v preteklem letu pa so priznanja prejeli tudi Nande Korpnik — karate, Katja Zibert—plavanje, Aleš in Klavdija Jug ter Stanko Miklavži-
mah—streljanje in Andrej Ma-jer—motocros.
Najboljšim športnikom občine Velenje v preteklem letu sta čestitala predsednik izvršnega odbora občinske telesnokulturne skupnosti Marjan Gaberšek in predsednik občinske konference SZDL Tone Šeliga.
Start pionirk
Začeli s porazom
V prvem kolu spomladanskega nogometnega prvenstva v II. ligi zahod so igralci Rudarja nastopili v Brčkem in srečanje izgubili kar s 4:0.
Tudi v nedeljo nogometaši Rudarja ne bodo imeli lahkega dela, saj v Velenju gostuje Iskra. Velenjčani se bodo morali zelo potruditi, da se ne bodo ob morebitni izgubi točke ali celo obeh še bolj približali tistim, ki se/ bodo borili za obstanek.
Pomembna zmaga
V zadnjem kolu v slovenski košarkaški ligi so igralci Šoštanj-ske Elektre zabeležili pomembno zmago. Čeprav so imeli na voljo le sedem igralcev, so premagali ekipo Zagoria z rezultatom 79:76, polčas 41:34.
Največ košev za Elektro so dali Hliš. Breznik in Napotnik 20, Udrih 12, Špaher 6 in Bombač 1.
Korpnik najboljši
V soboto, 7. marca je Karate klub iz Velenja organiziral odprto prvenstvo v absolutni kategoriji za člane. Prvi štirje uvrščeni bodo zastopali koroško-štajersko regijo .na republiškem prvenstvu. Zmagal je Korpnik, ki je šele po podaljšku premagal prvega favorita tekmovanja Smajloviča. Tretji je bil Devedžič, četrti pa Uranko, oba iz Velenja.
Bogastvo ustvarjalnosti
2e drugič Romunka Puica
Tudi 5. tradicionalni tek žensk po ulicah Velenja je potrdil, da si je ta velenjska atletska prireditev resnično pridobila mednarodni sloves. Tokrat se je v Velenju zbralo 23 tekmovalk iz deset držav. Največ zanimanja pa sta tudi letos vzbudili Norvežanka Grete Waitz, lanska zmagovalka in rekorderka proge ter Romunka Marica Puica, ki je bila prva na tretjem teku, lani pa je z devetim mestom zelo razočarala.
Pred glavnim tekom dneva, ki ga je neposredno prvič prenašala tudi ljubljanska televizija, so bili na sporedu trije prav tako zanimivi teki. Najprej štafetni tek pionirk (3 x 500 m) — na startu se je zbralo 33 ekip z 18 šol in društev, za njimi so tekli pionirji. Njihov štafetni krog je bil nekoliko daljši, saj so tekli 3 x 1000 m. Nastopilo je 16 ekip. Pred ženskim tekom pa je bil še tek članov na 6.000 metrov dolgi progi, ki je bil še posebej zanimiv, saj so v njem nastopili tudi štirje domači tekmovalci.