STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1990 • LETNIK XLVIII • ŠTEVILKA 1 Ljubljana, januar 1990 VSEBINA INHAL T - CONTENTS 2 Iztok Winkler Družbeno ekonomski položaj zasebnih gozdnih po- sestnikov kot dejavnik pri načrtovanju razvoja go- spodarjenja z zasebnimi gozdovi The Socio-Economic Status of Private Forest Owners as a Factor affecting Management Plan- ning of Private owned Forest 9 Anton Simonič Dognanja biologije morajo postati osnova gojitve srnjadi 29 Alenka Munda Novejša dognanja o sistematiki in biologiji štorovk (Armillaria spp) Recent lnvestigations of Taxonomy and Biology of the Haney Fungus (Armillaria spp.) 36 Milan Šinko Rezultati gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v dosedanjih letih srednjeročnega obdobja 1986 do 1990 The Results of Forest Managing in SR Slovenia in the Recent Years of the Middle-termed Period lasting 1986-1990 43 Tomaž Kočar Nekaj o zgodovini samostana Bistra ter pregled gospodarjenja z gozdovi tega predela v obdobju od prve svetovne vojne do danes 52 Marko Udovič Obisk postojnskih gozdarjev na Madžarskem 55 Strokovna srečanja 56 Naši nestorji Naslovna stran: Janez Konečnik: Čepica Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva i~ lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Šl< >< x x >< x x x >< >< x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x gospodarjenje in zanimanje za gozd. Na gozdnih površinah takih kmetij je treba poenostaviti gozdarsko službo in jo prilaga- . diti ciljem gospodarjenja. Preveliko naveza- nost na naturalne donose iz gozda je mo- goče zmanjšati le z ekonomskimi ukrepi. 4. Gospodarjenje na zaokroženih lastninskih enotah Ukrepi upoštevajo stanje gozdov in go- zdarske razvojne cilje, vendar pa hkrati tudi vse potrebe lastnika gozda in njegove kme- tije. Gozd je praviloma nosilna gospodarska dejavnost in steber kmetije. V to skupino sodijo kmetije z največjo gozdno posestjo, predvsem celki, ki gospo- darijo s svojimi gozdovi kot samostojnimi obrati, ki so hkrati tudi najnižja enota trajno- sti. Lastniki teh gozdov in njihovi družinski člani se vključujejo v gozdno delo in so veliki blagovni proizvajalci. 4. UPOŠTEVANJE IZJEMNIH HOTENJ IN POTREB LASTNIKOV GOZDOV PRI NAČRTOVANJU RAZVOJA ZASEBNIH GOZDOV Posamično je treba pri načrtovanju ciljev in ukrepov pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi računati tudi na izjemne interese in potrebe lastnikov gozdov: obdržati gozd kot rezervo (hranilnico) in čim manj sekati, - sekati izjemoma preko določenega deM setletnega etata. Take izjemne potrebe in interese bi mo- rali načeloma kar se da upoštevati, vendar ne v škodo gozda ali na račun ogrožanja trajnosti gozdov. Zato zahtevajo vsestran- sko strokovno presojo. Tako spet postaja aktualno vprašanje, ali je lastnik gozda dolžan izpolniti z gozdnogospodarskim na- črtom določeni etat ali pa lahko les hrani, kopiči prirastek in etat ustvari kasneje. V sedanjih razmerah propadanja gozdov bi marsikje morali biti zainteresirani za to, vendar pa bi morali postaviti tudi jasno ločnico, kdaj nerealizacija etatov razvojno škoduje gozdu. še temeljitejšo strokovno presojo zahtevajo potrebe po prekoračitvi določenega etata. Vsekakor pa je deset- letno obdobje, za katero je določen etat, dovolj dolgo, da se je v tem času mogoče G. V. 1190 5 prilagajati večini potreb in hotenj lastnikov gozdov. 5. ANALIZA DRUŽBENO- EKONOMSKEGA POLOŽAJA LASTNIKOV GOZDOV Analizo družbenoekonomskega položaja lastnikov gozdov in članov njihove družine moramo izdelati v vsaki gozdnogospodarski enoti in z njo dobiti stvarno podobo o družbenoekonomskih razmerah vseh last- nikov gozdov. To omogoča že kratka in enostavna anketa. Anketa mora biti poglob- ljena, kadar gre za lastnika gozda, ki je v večji meri navezan na gozd, je pomemben blagovni proizvajalec in ima potencial za delo v gozdu. Manj poglobljena pa je lahko, kadar gre za izrazito nekmečke gozdne posestnike z majhno gozdno posestjo (glej vzorec ankete). Poskus take ankete smo opravili - zaen- krat vzorčno - v zasebnih gozdovih dveh gozdnogospodarskih enot - Dobrava pri Ljubljani (MAROLT 1989) in Brkini 11 (f.)UR- KOVIC 1989). 6. DRUŽBENOEKONOMSKIPOLOŽAJ LASTNIKOV GOZDOV KOT PODLAGA ZA OBLIKOVANJE STRATEGIJE V POSLOVNIH ODNOSIH Družbenoekonomski položaj lastnikov gozdov se kaže tudi v njihovem angažiranju pri izkoriščanju gozdov oziroma pri vključe­ vanju v gozdno proizvodnjo, še posebej ob dejstvu, da lastnik gozda postaja pri izkori- ščanju svojega gozda in pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov popolnoma samostojen in samostojno vstopa v poslovne odnose s ANKETNI LIST Ime in priimek gozdnega posestnika: Bivališče: Skupna površina kmetije: ha Od tega obdelovalne zemlje: ha število glav živine: ____ _ 1 . Podatki o gozdni površini a) katastrska občina b) skupna površina gozdov v ha c) število prostorsko ločenih gozdnih parcel 2. Družbenoekonomski položaj gozdnega posestnika 6 G. V. 1/90 tistimi, ki mu lahko ekonomsko, tehnološko ali kadrovsko omogočijo ali olajšajo uresni- čevanje posameznih nalog pri tem delu gospodarjenja z gozdom. Povsem jasno je, da bo v pogojih tržnega gospodarstva lahko uspešnejši tisti, ki bo organiziral sodoben proizvodni proces ter imel sodobno teh- nično opremo in sredstva ter visoko uspo- sobljene kadre. To dejstvo mora tudi spod- buditi gozdarska podjetja, da: - s kakovostnimi storitvami še naprej delajo tudi v zasebnih gozdovih, - prevzemajo celoto ali posamezne faze izkoriščanja zasebnih gozdov, zlasti za tiste gozdne pqsestnike, ki tega ne zmorejo sami, - sklepajo z gozdnimi posestniki dolgo- ročne dogovore o opravljanju del pri izkori- ščanju gozdov in prodaji gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov, - skrbijo za strokovno izobraževanje gozdnih posestnikov, prirejajo tečaje iz upo- rabe tehničnih sredstev in opreme, tehnike gozdnega dela in varstva pri delu, - pomagajo in svetujejo pri nabavi go- zdarske opreme in mehanizacije. Gozdarstvo mora še naprej računati na gozdnega posestnika kot delavca v svojem in drugem gozdu, tudi v družbenem. Zato mora biti zainteresirana za njegovo stro- kovno usposabljanje. Z razčlembo družbenoekonomskega po- ložaja gozdnih posestnikov moramo ugoto- viti, pri katerih posestnikih oziroma družbe- noekonomskih skupinah obstajajo stvarne možnosti za vključevanje v gozdno pro- izvodnjo. Na tej podlagi lahko predvidimo tudi dejavnosti (ukrepe) za kakovostno vključevanje gozdarskih podjetij tudi v izkoM riščanje zasebnih gozdov. To bo lahko tudi podlaga za presojo stvarnih možnosti, da v nekaterih območjih uveljavimo tudi prednosti oddelčnega go- spodarjenja in sečno-spravilno načrtovanje. 7. SKLEPI Razčlenitev družbenoekonomskega po- ložaja lastnikov gozdov in njegovo upošte- vanje pri načrtovanju ciljev in ukrepov pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi vnaša v gozdnogospodarsko načrtovanje novo ka- a) število družinskih članov do 15 let 16 do 65 let nad 66 let b) Zaposlitev mož žena starši sorodniki odrasli otroci (nad 16 let) samo na kmetiji kmetija/ služba služba šolanje delovno začasno nesposobni v tujini c) Uvrstitev kmečkega gospodarstva v družbenoekonomski tip čista kmetija potencialno čista mešana dopolnil na nekmetijska ostarela 3. Gozdna proizvodnja Etat v Blagovna proizvodnja Celotna domača poraba 4. Vključevanje v gozdno delo dela sam z družinskimi člani z delovno silo GGffOK sečnja spravilo prevoz gojitvena dela 5. Opremljenost za gozdno delo motorna žaga traktor 6. Usposobljenost za gozdno delo kovost. Pomembno lahko olajša razvojne odločitve oziroma omogoča, da so zaneslji- vejše in bolj prilagojene tudi lastnikom go- zdov in njihovim razvojnim potrebam. Poznavanje družbenoekonomskega po- ložaja lastnikov gozdov pa je pomembno tudi za sprotne poslovne odločitve oziroma za oblikovanje strategije vključevanja go- zdarskih podjetij v čisto poslovno sfero gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. THE SOCIO-ECONOMIC STATUS OF PRIVATE FOREST OWNERS ASA FACTOR AFFECTING MANAGEMENT PLANNING IN PRIVATE OWNED FORESTS Summary Different socio-economic type s of private forest holdings are formed asa result of the impacts of various natural, social and socio-economic factors. The following factors are particularly significant: the social status of the forest owner, the sjze of the forest and the completness of its G. V. 1/90 7 area, the dependency on the income and the harvest provided by the forest, the dependency on the work in the forest and the equipment used, the size and orientation of the farmland together with its importance for the social security of the forest owner, the development of the supplementary activities on the farm and the general state of development of the area, as well as the related possibilities for employment outside agriculture and forestry. The following types of socio-economic farms have been form ed: - unmixed farms - potentially unmixed farms - true mixed farms - supllementary farms - non-agricultural farms - 'aged' farms. On an unmixed farm, the only job that all the family. members capable of work do, is farming. On m1xed farms, at least one of the active family members is employed outside the farm. On potentially unmixed farms, only the independent family members, such as the farmer's brother or his grown up children, are employed, while the nucleus of the family lives off the work on the farm. When at least one of the active family members works only on the farm, while at the same time one of the members of the nucleus of the family is employed outside the farm, we are talking about a true mixed farm. When the active members are employed and they work on the farm only in their spare time which means that farming represents an additional source of income for them, we have a supplementary farm. The 'aged' farms represent a special group, because they consist of farms on which all famlly members are older than 65 years, regardless of the fact whether they get a part of their income from outside the farm or not. Each socio-economic type of property has its own rules of development. The latter have to be taken into account in forest management planning, too. For each socio-economic type, factors and processes have to be identified which are in accordance with the development interests of the forests and forestry, and those which slow down the realization of the development interests of the forests and forestry. The socio-economic types are not static. It is therefore not important to determine the present status only. We arso have to take into account the development tendencies. The latter are even more important for the determination of the forest management goals and measures than the present status is. According to the various socio-economic types of property and the various sizes of private forest holdings, forest holdings can be divided into four groups in which the management goals and ways of assuming measures are different: {1) Inter-holding management without res- trictions: The goals take into account the state in which the forests are, as well as the forestry development goals. The owner's needs are a 8 G. v. 1/90 constituent part of the forestry development endeavours. (2) Inter-holding management with some res- trictions: The goals and measures take into account the state in which the forests are, and the forestry development needs, yet to a greater extent they take into account also the owner's needs, although they slow down the realization of forestry development goals. (3) Inter-holding management with considerable restrictions: The owner's needs are emphasized and the forestry development needs are subjected to them. (4) Management on larger, complete property units: The measures take into account the state in which the forests are and the forestry development aims, yet at the same time arso all the needs of the forest owner and his farm. The forest - as a rule - is the main economic activity of the farm. The analysis of the socio-economic status of the forest owners and the members of his family is carried out in every forest management area and it shows an objective insight into the socio- economic conditions of all forest owners. It is very important that we are familiar with the socio-economic conditions of the forest owners. Only in this way we can take the right business decision or plan an appropriate strategy to engage forestry enterprises in the strict business sphere of private forest management (forest utilization and forest wood products trade). VIRI 1. Barbič, A. in sod.: Mešane kmetije - da ali ne?, Teorija in praksa 21, 1984, 1-2. 2. Gašperšič, F.: Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, Ljubljana 1989. 3. Burkovic, S.: Socioalnoekonomski položaj gozdnih posestnikov v gozdnogospodarski enoti Brkini 11, Ljubljana 1989, diplomska naloga. 4. Kovačič, M.: Tipi kmetij v Sloveniji in njihove značilnosti, Kmetijski inštitut Slovenije- raziskave in študije 63, Ljubljana 1983. 5. Kovačič, M.: Vloga mešanih kmetij v razvoju slovenskega kmetijstva, Sodobno kmetijstvo 17, 1984, 6. 6. Marolt, J.: Socialnoekonomski položaj gozdM nih posestnikov v gozdnogospodarski enoti Do- brova, Ljubljana 1989, diplomska naloga. 7. Mlinšek, D.: Gojenje gozdov in medparcelno gospodarjenje v drobnolastniškem gozdu, Go- zdarski vestnik 25, 1967, 9-10. 8. Winkler, l.: Sedanje stanje in temelj !'li pro- blemi gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v SR Sloveniji, Zbornik gozd. in les. 14, 1976, 2. 9. Winkler, l.: Specifičnosti zasebnega sektorja gozdarstva in njihov vpliv na organizacijo pro- izvodnje v zasebnih gozdovih, GV 45, 1987, 1. 10. Winkler, 1.; Gašperšič, F.: Zasebni gozdovi v Sloveniji - stanje in novejša gibanja, L. 1987. 11. Winkler, l.: Nekatere značilnosti stanja in nadaljnjega razvoja gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji, GV 46, 1988, 7-8. GDK: 156.2:149.6 Capreolus capreolus L. Dognanja biologije morajo postati osnova gojitve srnjadi Anton SIMONIČ* Izvleček Simonič, A.: Dognanja biologije morajo postati osnova gojitve srnjadi. Gozdarski vestnik, št. 1/1990. V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 16. V Sloveniji se, podobno kot marsikje drugod v Evropi, srečujemo s preštevilne populacijo srnjadi ter škodami, ki se zato pojavljajo v okolju. Z upoštevanjem novih spoznanj o biologiji in ekolo- giji srnjadi pri gospodarjenju z njo bi se lahko mnogim škodam izognili. Namen prispevka je opozoriti na napake lovske prakse pri gospodar- jenju s to divjadjo, ki neusklajena z okoljem lahko resno ogrozi obnovo gozda. UVOD V nekaj zadnjih desetletjih je postala srnjad - Capreolus capreolus Linne - v pretežnem delu Evrope in tudi pri nas ena najštevilnejših, malone povsod navzočih vrst divjadi. Iz leta v leto višji odstreli - kakršnih si nekoč ni bilo mogoče niti zami- šljati pa bržkone kažejo, da niti narašča~ nje številčnosti niti širjenje srnjadi še ni zaključeno. Čeravno razvojno najstarejša vrsta med jeleni, kaže srnjad s svojim širjenjem in naraščanjem številčnosti izredno sposob- nost prilagajanja najrazličnejšim okoljem. Ne samo naravnim, od morskih obal pa vse do gornje meje gozdov v gorah, ampak tudi okoljem, nastalim kot posledica delovanja človeka v naravi. Danes naletimo na srnjad po mestnih parkih, parkiriščih, vežbališčih, streliščih in podobnih okoljih, kjer očitno uspešno kljubuje vsem mogočim načinom vznemirjanja. Naselila se je celo po golih poljih - na širnih površinah sodobnih kultur- * S. A., dipl. inž. gozd., Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 61000 Ljublja- na, Parmova 33, YU. Synopsis Simonič, A.: Establishements in the Field of Biology have to become the Basis of Roe Deer Breeding. Gozdarski vestnik, No. 1/1990. ln Slo- vene with summary in German, lit. quot. 16. ln Slovenia, similary as in many a European country, there exists the problem oftoo numerous roe deer population and the damage thus caused to the environment. By taking into consideration new knowledge on biology and ecology of roe deer in the managing with the latter, a great deal of damage could be prevented. The purpose of the article is to refer to the mistakes in the hunting praxis performed in the managing with this game species which might seriously endanger forest regeneration due to disharmony with the environ- ment. nih step, po ravninah - kjer je v novem okolju celo spremenila prirojeni, za svojo vrsto značilni način socialnega obnašanja. Iz solitarno, po lastnih teritorijih v gozdu živeče vrste, se je srnjad na golih ravninah spremenila v čredno vrsto živali. Zaradi tolikšna prilagodljivosti najrazlič­ nejšim življenjskim okoljem, še zlasti pa zaradi sposobnosti kljubovanja vsem mo- gočim pritiskom civilizacije, je danes srnjad postala za lovsko gospodarjenje ena naj- znanimivejših vrst divjadi. Medtem ko se mnoge druge vrste divjadi pred napredu- jočo civilizacijo umikajo v zadnja naravna zavetišča, pa srnjad v spremenjenih živ- ljenjskih okoliščinah ne samo vztraja, am- pak še povečuje številčnost in se širi na površine, kjer je še pred nedavnim ni bilo. Kakorkoli že postaja ravno zaradi tega za lovsko gospodarjenje zanimiva, pa ne gre spregledati, kako širjenje, zlasti pa narašča­ nje številčnosti prek določenih mej, ne ostaja brez posledic niti za samo srnjad niti za njeno življenjsko okolje in dejavnosti, ki v njem potekajo. Zato ne preseneča, da so ravno v času naraščanja številčnosti in širjenja srnjadi začeli vse pogosteje omenjati upadanje G.V. 1/90 9 telesne teže in nazadovanje razvoja rogo- vja pri tej divjadi. Hkrati pa so postali vse glasnejši tudi glasovi o bioloških in ekonom- skih škodah, ki jih srnjad z objedanjem rastlinstva prizadeva svojim življenjskim okoljem in v njih potekajočim dejavnostim. V iskanju poti in načinov, kako preprečiti negativne pojave, ki spremljajo gojitev srnjadi in gospodarjenje z njenim okoljem, se je začela s to divjadjo in njenim načinom življenja vse pogosteje in temeljiteje ukvar- jati tudi znanost. Z raziskovanji je ravno v zadnjih dveh ali treh desetletjih uspelo priti do pomembnih spoznanj o biologiji in fizio~ logiji srnjadi, o načinu njenega življenja in prehranjevanja in še zlasti o njenih odnosih z okoljem, v katerem živi. Ta spoznanja so v marsičem bistveno spremenila nekdanje predstave o srnjadi. Zato se dozdeva do- cela logično, da se bodo na podlagi teh novih znanstvenih spoznanj temeljito spre- menili tudi doslej običajni načini gojitve srnjadi in obravnavanja njenega okolja v vsakdanji praksi v naravi. V nasprotju s pričakovanji pa se je na splošno v živi praksi gojitve srnjadi in go- spodarjenja z njenim okoljem - če ne upo- števamo velikih izjem - zelo malo tega bistveno spremenilo. Želje lovcev v zvezi s srnjadjo so ostale enake in tudi načini, kako izpolniti te želje z gojitvijo srnjadi, se niso dosti spremenili. A tudi gozdarstvo in druge dejavnosti se pri obravnavanju okolja še vedno obnašajo nekako tako, kot bi srnjadi (in drugih prosto živečih živali) v gozdovih sploh ne bilo ali vsaj, da vanje od narave ne bi spadala. Skratka, v vsakdanji praksi je vse ostalo približno enako kot v časih, ko je bilo srnjadi mnogo manj in ko ničesar tega, kar danes o njej vemo, še ni bilo znanega. Zato tudi nezaželeni pojavi, ki spremljajo gojitev in gospodarjenje s srnja* djo in njenim okoljem niso samo ostali, ampak se še stopnjujejo. Pri tem pa je še najbolj zanimivo, da čeravno z vztrajanjem na ustaljenih tradicijah niti povprečni lovec niti lovsko gospodarjenje v celoti ničesar ne pridobita, pač pa samo veliko izgubite, lovstvo doslej ni pokazalo posebnih priza· devanj spremeniti svoje ravnanje v vsakda- nji praksi. Zato ni namen mojega prispevka razložiti nekaj novega, kar večini, ki se strokovno 10 G.V. 1190 ukvarja s srnjadjo, ne bi bilo že leta dobro znano. Moj namen je samo še enkrat opo- zoriti na tiste želje in ravnanje lovstva v praksi, ki so v očitnem nasprotju z vsem, kar je o srnjadi v zadnjih desetletjih znanost že dog nala. To počnem v upanju, da bi končno vendarle uspelo opustiti vse tisto, kar v enaki meri škoduje srnjadi in njenemu gozdnemu življenjskemu okolju. 1. ŽELJA IMETI ČIMVEČ SRNJADI JE V NASPROT JU S PRIROJENIMI LASTNOSTMI TE DIVJADI Zdi se, kot da lovstvo v svoji želji imeti čim več srnjadi pozablja, kako se je morala srnjad milijone let prilagajati življenjskim pogojem svojih naravnih okolij. V tem dol- gem obdobju je neusmiljeni naravni izbor sproti dosledno izločal prav vse, kar se s svojimi morfološki mi in fiziološkimi lastnost- mi ali z načinom obnašanja ni bilo sposobno pravočasno prilagoditi danim življenjskim razmeram. Zato mora lovstvo računati z dejstvom, da ima - kljub razmeroma znatni prilagodljivosti srnjadi - vendarle opraviti z živalsko vrsto natančno določenih lastnosti in načina obnašanja, ki so globoko zakore- ninjene v njenih prirojenih, v dolgem razvoju izoblikovanih instinktih. V zvezi s števil- čnostjo, ali natančneje, z gostoto naseljeno- sti srnjadi sta še posebno odločilnega po- mena način njene prehrane in njen terito- rialni način življenja. 1 .1. Prehrana srnjadi Zaradi razmeroma majhnega in enostav- nega vam pa (želodca prežvekovalca), v katerem živi samo skromna favna mikroor- ganizmov, se mora srnjad preživljati z lahko prebavljivo, s hranilnimi snovmi bogato rastlinsko hrano. Na to kaže že način njene paše, pri kateri ne trga rastlin kar od kraja, ampak izbirčne odgrizuje malo tu in nekaj tam. Zato imenuje Hofmann (1967, 1980) srnjad »Konzentratselektierer(( -torej izbi- ralca koncentrirane hrane. To, da se srnjad preživlja samo z določe­ nimi rastlinskimi vrstami, ki vsebujejo veliko lahko prebavljivih beljakovin - a te vrste so v vsakem okolju druge in v prehrani srnjadi zastopane v drugačnih medsebojnih raz- merjih - predvsem pomeni, da je tega, kar pride v poštev za prehrano srnjadi tudi v bujnem rastlinstvu razmeroma malo. Dalje tudi pomeni, da ravno za prehrano srnjadi najpomembnejših, a razmeroma skromno zastopanih rastlinskih vrst lahko tudi zmanj- ka, zlasti če jih stalno išče in nenehno znova objeda veliko število srnjadi. Pojav postopnega izginjanja močno objedenih rastlinskih vrst je dobro znan tistim gozdar- jem, ki sistematično spremljajo vpliv srnjadi in drugih vrst rastlinojedov na mladje gozd- nega drevja. Ker izginjanju zaradi ponavlja- jočega se objedanje poleg dreves nega mla- dja podlegajo tudi druge rastlinske vrste, lahko v določenih okoliščinah nastopijo >>ozka grla« v prehrani srnjadi tudi v vege- tacijskem obdobju in ne samo pozimi. To niti ne preseneča, če vemo, da se v primer- javi z zimskimi meseci - ko srnjad zmanjša svoje prehranske potrebe na minimum - povečajo prehranske potrebe srnjaka spo- mladi, ko menja dlako in označuje svoj teritorij, za 1 ,6-krat, a srne, ko v juniju doji, kar za 3-krat (ELLEMBERG 1975). Ob želji imeti čim več srnjadi mora torej lovstvo brezpogojno upoštevati, da so mož- nosti prehrane v vsakem okolju omejene - čeprav v različnih okoljih v različno širokih mejah- tudi v primerih, ko živi v okolju od rastlinojede divjadi samo srnjad. Te meje pa dodatno zožujejo navzočnost drugih rastlinojedih vrst s podobnimi prehranskimi zahtevami, pa tudi človek, ki daje prednost posameznim rastlinam iz jedilnike srnjadi. Zato dviganje številčnosti in gostote nase- ljenosti srnjadi prek meje, določene z raz- merami v okolju, vedno vodi v siromašenje pestrosti naravnih rastlinskih združb, kar obenem pomeni zmanjševanje količine kva- litetne prehrane za srnjad. Pomanjkanje kvalitetne prehrane pa se odraža na upada- nju telesne teže, nazadovanju razvoja in slabljenju življenjske moči srnjadi. če pre- številčna srnjad leta zapored črpa iz okolja za prehrano potrebne rastlinske vrste, bodo sčasoma izginile tudi najbolj trdožive. Poleg stabilnosti gozdnega ekosistema bo na ta način postala vprašljiva tudi možnost traj- nega obstoja srnjadi in mnogih drugih vrst v prirodi prosto živečih živali. 1.2. Teritorialni način življenja srnjadi Ravno v zvezi s prehranskimi zahtevami in vzrejo mladičev je srnjad razvila zanjo značilni način teritorialnega obnašanja in življenja, ki sam po sebi omejuje gostoto njene naseljenosti. Teritorialnost srnjaka in srne se začne izražati spomladi, ko ozna- čita določeno površino in začneta na njej vse izraziteje kazati antagonizem do drugih pripadnikov svoje vrste, še zlasti tistih istega spola in starosti. Srnjak začne kazati prve znake teritorial- nega obnašanja že v času tik pred čišče­ njem rogovja. Ko pa rogovje očisti mahu in označi meje "svojega« teritorija z odrgnje- nimi drevesci, postanejo ti znaki povsem izraziti. Zatem se izrazitost teritorialnega obnašanja stopnjuje vse do časa prska, nato pa začne postopno upadati, dokler z odvrženjem rogovja docela ne ugasne. Ve~ likost teritorijev posameznih srnjakov je raz- lična in predvsem odvisna od možnosti zadovoljevanje vseh njihovih življenjskih potreb v okolju (hrana, zavetje). V določeni meri pa vplivajo na velikost teritorija tudi individualne lastnosti srnjaka, zlasti njegova starost in stopnja agresivnosti (STRAND- GAARD 1967, 1972). Velikost teritorijev se spreminja tudi sezonsko, tako so najmanjši v času prska, ko je agresivnost srnjakov na višku in se zato sosednji teritoriji ne prekri- vajo več med seboj niti po obrobjih (KU RT 1970). Najpozneje do prska izženejo srnjaki iz svojih teritorijev tudi lanščake, in to toliko prej, kolikor bolje so razviti. Tiste najšib~ kejše lanščake »otroškega videza« pa vča­ sih v teritoriju celo trpijo. Vsekakor pa se mora večina lanščakov najkasneje do prska umakniti iz teritorijev odraslih srnjakov. Tako kot starejši srnjaki, ki si niso uspeli priboriti teritorija in so bili izgnani že spomladi, si morajo tudi lanščaki poiskati še nezaseden življenjski prostor - seveda, če je tak v gosto s srnjadjo nase~ ljenem okolju sploh še na voljo. Zato se neredko zbere tudi po več lanščakov po okoliših, ki odraslim srnjakom zaradi katere- gakoli razloga (npr. pogostega vznemirla- nja) ne ustrezajo (HESPELER 1988). Ce pa jim ne uspe najti niti takšnega okoliša, so se lanščaki - skupaj s starejšimi neteri- torialnimi srnjaki - prisiljeni potikati po že zasedenih teritorijih, da bi jih »lastniki« teh G. V. 1/90 11 teritorijev iz njih vedno znova izganjali. Nenehna vznemirjenost, ki jo izzove takšno preganjanje, ni v prid niti preganjancem niti njihovim preganjalcem. Tako prve kot druge spravlja v pogoste stresne situacije, ki ne- gativno vplivajo na njihovo telesno kondicijo in na razvoj rogovja. Posledica stresa za- radi pogostega preganjanja je pri lanščakih tudi popoln zastoj v rasti rogovja (BUBENIK 1971). Tako so razvpiti ))gumbarji« zelo pogosto samo posledica pregoste naselje- nosti srnjadi. Nenehno medsebojno prega- njanje srnjakov pa pušča neposredne po- sledice tudi na okolju. Po begu pred moč­ nejšim tekmecem namreč premagani srnjak vedno >>odreagira« svojo onemoglo jezo z udarci rogovja po drevescih in grmih - najraje po prožnem drevesnem mladju. V pregosto s srnjadjo naseljenih okoljih zato srnjaki z rogovjem poškodujejo odrgnejo in polomijo - neprimerno več drevesnega mladja, kot bi ga ob primerno gosti naselje- nosti sicer poškodovali pri čiščenju rogovja in označevanju mej svojih teritorijev. Kon- čno pa pogosto medsebojna preganjanja srnjakov po okoljih, prepreženih z avtoce- stami, povečujejo tudi izgube srnjadi zaradi prometa. Tudi o vsem tem bi morali razmisliti tisti, ki v smernicah za gojitev srnjadi predpisu- jejo v letnem odstrelu mladičev neprimerno nižji delež srnjačkov od srnic - kar v raz- merju 1 : 5. Verjetno ne upoštevajo, da se mladiči srnjadi polegajo v razmerju med spoloma približno 1 : 1 , predvsem pa po- zabljajo, da mladičem, vse dokler se ne >>prebarvajo« z zimsko dlako, praktično spola skoraj ni mogoče določiti, vendar tudi pozneje v zimski dlaki določanje ni lahko in še manj zanesljivo. Zato takšen predpis praktično pomeni skrajšanje lovne dobe za mladiče od zakonsko določenih štiri in pol mesecev na dva in pol meseca. Ob tem to lovno dobo še prestavi v najneugodnejši čas pozne jeseni in zime. Vrh vsega tega pa je ves čas lova tu tudi strah napačne izbire za odstrel zaradi pomote pri določitvi spola. Zato ne preseneča, da ostaja po takih loviščih iz leta v leto odstrel mladičev neizpolnjen. Splošno pa je znana resnica, da med mladiči zamujenega odstrela ni več mogoče ustrezno izravnati ne po količini in ne po strukturi - to pa je seveda v škodo 12 G. V. 1190 srnjadi in njenemu okolju. Vse to tveganje pa je samo zato, ker nekateri še danes menijo, da je z odstrelom srnjačkov treba počakati do naslednjega leta, da bi jim po prvem rogovju, ki ga razvijejo kot lanščaki, ocenjevali tako ime- novano >>gojitveno vrednost«. A če se že ne zavedajo vse vprašljivosti kakršnegakoli ocenjevanja >>gojitvene vrednosti<(, bi mo- rali vsaj vedeti, da mnogi med temi lanščaki pravega razvoja rogovja zaradi preganjanja sploh ne bodo mogli pokazati. Ob tem pa bodo preštevilčni lanščaki s svojo navzoč­ nostjo vznemirjali še drugo srnjad, ki bi sicer bolj mirno živela. O vprašanju prostora za teritorije bi ravno tako morali razmišljati tudi vsi, ki zahtevajo odstrel močnejših teritorialnih srnjakov šele po prsku. V razmeroma dobro s srnjadjo naseljenih okoljih vodi takšna ))gojitvena politika« do naraščanja številčnosti srnjadi in sledečega ji pretiranega vznemirjanja ob sporih okrog teritorijev. Ob vseh drugih negativnih posledicah na ta način izgub- ljamo ravno najbolje razvite lanščake, ki so prvi na udaru teritorialnih srnjakov (HESPE- LER 1988). Pred poleg anjem označi svoj teritorij spo- mladi tudi srna. Visoko breja srna takrat odpodi tudi svojega lanskega mladiča - srnico, ki ji je vse do tega časa sledila. V svoj z urinom označeni teritorij srna od takrat pa vse dokler ji mladiči ne začnejo slediti, ne dovoli vstopa nobeni drugi srnja- di, srnjaki pa se mejam njenega teritorija sami izogibajo. Dejstvo, da v teritorij ne zahaja druga srnjad, zlasti pa, da v njem ne morejo polagati mladičev njene sovrstni- ce, je nujno za uspešno vzrejo mladiča, ki ga srna v njem poleže. Mati in njen mladič se namreč individualno med seboj ne raz- poznavata, vse dokler ji mladič po treh tednih ,,skritega« življenja v teritoriju ne začne slediti. Teritorij, v katerem srna vzreja svoj za- rod, je površinsko neprimerno manjši od teritorija srnjaka, pač pa mora ustrezati povsem določenim zahtevam. Predvsem mora rastje v teritoriju dajati mladiču ali mladičem čim boljše kritje. Poleg tega mora biti v zavetni, topli in suhi legi, najbolje na južni strani. Ker tudi dobrih teritorijev za vzrejo mladičev ni na pretek, prihaja ob večji številčnosti srn med njimi do sporov za teritorije. To izkoriščajo razni plenilci in odnašajo mladiče, ko so srne, ki so že polegla, zavzete z odganjanjem drugih, ki bi v njihovem teritoriju hotele polagati. Če je srn preveč, morajo mnoge poleči mladiče na manj primernih ali celo povsem nepri- mernih teritorijih, nekatere tudi zunaj var- stva gozda, tj. po travnikih. Povsem razum- ljivo so v takih primerih izgube med mladiči visoke. Znana so dognanja F. Kurta, kako z naraščanjem gostote naseljenosti srnjadi in povečanjem deleža srn v populaciji upada letni prirastek po odrasli srni (KURT 1970). Teritorialno obnašanje srne traja manj časa kot pri srnjaku. Izrazi tega obnašanja začno upadati, brž ko ji mladič po treh tednih začne slediti. Popolnoma pa se izgu- bijo, ko se srna po prsku preneha z mladiči vračati v teritorij. Družinski skupnosti srne z mladiči se takrat spet pridruži tudi srnica - njena hčerka iz preteklega leta. Ceravno je ugotovljeno, kako negativno učinkuje preveliko število in previsok delež srn v populaciji na višino prirastka, se vendar vedno znova dogaja, da po mnogih loviščih odstrelijo srnjake tudi prek načrto­ vanega števila, odstrel srn vseh starostnih kategorij pa ostaja globoko pod načrtom odstrela. Največkrat je temu razlog nezain- teresiranost lovcev za odstrel netrofejne srnjadi, neredko pa se za tem še danes skriva tudi prepričanje: veliko srn pomeni tudi velik prirastek. Glede na zahteve po kakovostni prehrani in zlasti glede na teritorialni način življenja je torej srnjad vrsta, ki ne prenaša večjih gostot naseljenosti. Lahko tudi rečemo, da je najhujši konkurent, ki ga srnjad najteže prenaša - sama srnjad. Zato bo srnjad dobro razvita in zdrava samo, če številčnost oziroma gostota njene populacije ne bo višja od tiste, ki jo dopuščajo življenjske možnosti okolja, v katerem živi. V takih primerih je letni prirastek populacije visok, izgube pa - tudi ob hudih zimah - nizke ali zmerne. Za gojitev in gospodarjenje s srnja- djo to pomeni, da nikoli ne smeta imeti za cilj čim večjo številčnost srnjadi. Ravno nasprotno, cilj pravilne gojitve mora biti nenehno prizadevanje zadržati števil- čnost srnjadi v mejah, ki jih dovoljuje dano življenjsko okolje. 2. ZIMSKO KRMLJENJE SRNJADI JE NEPOTREBNO IN ŠKODLJIVO Kot so bili naši predniki, tako so tudi mnogi današnji lovci trdno prepričani, da je pozimi potrebno srnjadi pomagati s krmlje- njem. Za to v bistvu humano željo pomagati živim bitjem, ki so v stiski, pa se žal skrivajo tudi različne špekulacije. Ena izmed njih je želja razširiti z zimskim krmljenjem ozko grlo, ki nastane pozimi v prehrani, da bi na ta način preživelo večje število srnjadi, kot ga dopuščajo življenjske možnosti v danem okolju. Druga špekulacija pa je v tem, da bi s krmljenjem pozimi dodajali srnjakom, ki jim v tem času raste rogovje, vse kar za njegovo rast potrebujejo, da bi razvili čim močnejše trofeje. Končno pa so mnogi tudi prepričani, da je s krmljenjem mogoče zni- žati škode, ki nastajajo z objedanjem mla- dja. Zato je krmljenje srnjadi pozimi »ko je ta v stiski« v nekaterih deželah celo predpi- sano z zakonom. Ko govorimo o zimskem krmljenju, se moramo najprej vprašati, kakšno je dejan- sko pomanjkanje, ki ga trpi srnjad pozimi. Ob tem se samo od sebe vrine tudi vpraša- nje, kako je vendar srnjad lahko preživela milijone let v preteklosti, ko ji še nihče ni pomagal z zimskim krmljenjem. Prav go- tovo na to vprašanje ni mogoče odgovoriti, da so bile življenjske možnosti srnjadi v časih nedotaknjenih pragozdov veliko boljše od današnjih. Splošno je znano, da je bilo nekoč v razsežnih strnjenih prago- zdovih srnjadi zelo malo ravno zaradi zelo skromnih življenjskih možnosti. Šele ko je vanje posegel človek s sečnjo in krčenjem, so se življenjske možnosti srnjadi bistveno izboljšale. Da je temu res tako, najbolje dokazuje porast številčnosti srnjadi, ki je sledila presvetljevanju gozdov s sečnjami. Nešteto raziskav je že dokazalo, da so življenjske in še zlasti prehranske možnosti srnjadi v gospodarskem gozdu kulturne krajine - pa naj bo gozd kakršenkoli - vedno neprimerno boljše kot v nedotaknje~ nem pragozdu. To danes še veljavno dej- stvo pa lahko spremeni kaj kmalu napredu- joče umiranje gozdov zaradi onesnaženosti ozračja. Srnjad in vse druge prosto živeče živali so s.e la.hko ohranile v naravi samo z G. V. 1/90 13 uspešnim prilagajanjem vsem okoliščinam svojih življenjskih okolij, torej tudi zimskim klimatskim razmeram in zmanjšani ponudbi hrane v tem letnem času. Prosto živeči prežvekovalci severne poloble so se zim- skim razmeram prilagodili z jesenskim zbi- ranjem rezervne tolšče in upočasnitvijo me- tabolizma z ustrezno znižano porabo ener- gije v zimskem času. Zaradi tega prihaja tudi do sezonskih sprememb v njihovem prebavnem aparatu. V vegetacijskem obdobju - ko je hrane vsaj praviloma v obilju -je sluznica vampa srnjadi (in drugih divjih prežvekovalcev) gosto prekrita z množico razmeroma dolgih resic. Te resice vsrkajo hranilne snovi - produkte mikroorganizmov, ki v vampu raz~ grajujejo celulozo in škrob - in jih po krvi odvajajo v jetra. V tem času obilja troši srnjad veliko energije (boji za teritorije, polaganje, dojenje, svatovanje itd.). Jesen- ski čas pred zimo porabi srnjad za inten- zivno prehranjevanje. Nabrati skuša čim večje zaloge rezervne energije za zimo v obliki podkožnih mastnih tkiv in tolšče v trebušni votlini. Ko se z nastopanjem zime začnejo krčiti količine hrane v naravi in zaradi snega slabšati možnosti prehranjevanja, se zač­ nejo resice na sluznici vampa srnjadi (in drugih divjih prežvekovalcev) krajšati, nji- hovo število pa upadati. Z napredovanjem tega procesa se končno zniža potreba po hrani na minimum {HOFFMAN, KQNIG, GEIGER 1976). Zimsko pomanjkanje, ki ga trpi srnjad, potemtakem ni takšno, kot si ga je dolgo zamišljal človek, saj so po ))uspavanju« vampa prehranske zahteve srnjadi pozimi bistveno manjše, kot so bile v času obilja. Pozimi srnjadi zadostuje razmeroma majh- na količina nujne hrane za vzdrževanje življenjskih funkcij. To dobi z objedanjem popja in vejic iglavcev in listavcev in s pašo zelišč, mahov in lišajev, pogosto izkopanih izpod snega. Srnjad v tem času troši ener- gijo zelo racionalno. Zato omejuje tudi giba- nje na najnujnejše in po večini miruje po zavetnih okoliših. Energijo za vzdrževanje življenjskih funkcij - zlasti za ohranjevanje telesne temperature - črpa pretežno iz svojih zimskih rezerv, jeseni nabranih tolšč. Zato lahko srnjad v posebno neugodnih 14 G. V. 1/90 zimskih vremenskih razmerah vzdrži tudi po več dni brez hrane, skrita pod snežnimi vejami iglavcev. Ker pa se je srnjad sposobna sproti prilagajati ponudbi hrane, preprečuje zim- sko krmljenje umirjanje delovanja njenega vampa. To pomeni izzivanje povečanih po- treb po hrani v času, ko so po naravi te potrebe znižane. S krmljenjem je seveda mišljena zakladanje krmišč poleg suhe (se- no, vejnik!) in sveže hrane {tropine, sadje ltd.) tudi z visoko hranljiva močno krmo v obliki koruze, žit ali tovarniških močnih krmil. Ravno visoko hranljiva močno krmo pa srnjad sploh ne more prebaviti, če ob njej ne poje še določeno količino sveže grobo vlaknate balastne hrane, ki ji je nujna za pravilno delovanje vampa in za prežvekovanje. Če ob uživanju visoko hran- ljiva hrane ne more dobiti še ustrezno količino grobo vlaknate, balastne hrane, sledijo prebavne motnje, ki se lahko kon- čajo s poginom. Znani so primeri poginov, ko si je srnjad preveč napolnila vamp s koruzo. Običajno pa si srnjad poišče balas- tno hrano - to pa so pozimi predvsem poganjki in vejice drevja in grmovja. Ker ji ravno zaradi krmljenja vamp deluje s polno zmogljivostjo kot poleti, si ga mora srnjad dobro napolniti - to pa pomeni, da mora objesti veliko rastja, preden si poteši lakoto. Zato pozimi krmljena srnjad, zlasti krmljena z močnimi krmili, praviloma prizadene go- zdu večje škode z objedanjem kot tista, ki krmišč sploh ne pozna. Običajno krmišča niso enakomerno raz- porejena po površini in največkrat jih tudi ni dovolj. Zato posamezno krmišče pritegne srnjad iz večjih oddaljenosti. Srnjad tako na krmiščih ne dobi dovolj vse potrebne hrane, ampak samo toliko, da ji vzdržuje polno aktivnost prebavil. Pride do koncentracij srnjadi okrog krmišč, ki trpi pomanjkanje sveže hrane in zato objeda vse, kar lahko doseže - seveda, če je tega v okolju sploh še na voljo. Če pa rastlinstva za objedanje ni ali ni dovolj, začne srnjad res trpeti lakoto in to hujšo, kot če ne bi sploh bila krmljena in bi se ji zato prebavila lahko umirila. Podoben primer nastane tudi. ko sicer dobro, z vsem potrebnim založena krmišče ostane samo za kak dan prazno. To se dogaja občasno tudi na avtomatskih krmi- ščih, iz katerih lahko srnjad - dokler so polna- jemlje poljubne količine hrane. če pa se takšno krmišče izprazni, ravno ko zimske vremenske razmere preprečujejo ponovno polnjenje krmišča, zapade srnjad resnični lakoti. Poleg tega, da začne takrat objedati v povečanem obsegu, pride v takih primerih še do naglih sprememb v prehrani - pa naj bo to v dneh, ko je krmišče prazno ali potem, ko ga znova napolnijo. Te nagle spremembe prehrane neredko povzročijo motnje v prebavi s težkimi posledicami. Srnjad je namreč ob vsej svoji prilagodljivo- sti zelo občutljiva ravno za nagle spre- membe v prehrani (ONDEZSCHEKA 1978). Zimsko krmljenje srnjadi - vsaj v prosti naravi -običajno ne samo, da ne izpolnjuje tistega, kar od njega pričakujejo, ampak največkrat deluje temu ravno nasprotno. Namesto da bi srnjadi lakoto zmanjšalo, jo z aktiviranjem prebavil povečuje, in name- sto da bi obseg objedanja zmanjševalo, ga samo še veča. Praviloma pa izostane tudi povečanje številčnosti srnjadi in tudi rogo- vje srnjakov ni nič močnejše. Upoštevati moramo tudi, da se pretežno solitarno in v ožjih skupnostih živeča srnjad na krmiščih, ki jo pritegnejo iz širše okolice, pogosto okuži s paraziti. Ti ji kasneje počasi in neopazno, zato pa tem bolj zanesljivo spod- kopavajo življenjsko moč. So pa vendarle znani »uspehi«, doseženi s krmljenjem srnjadi s posebno skrbno sestavljeno krmo - seveda, če smemo postavljanje prosto živečega, svobodnega bitja, kot je srnjad, v popolno odvisnost od človeka sploh imenovati uspeh. S takšnim »Uspehom« so npr. mišljene izredne teles- ne teže in nenavadno močno rogovje srnja- di, ki jo je krmil F. Vogt še v tridesetih letih z visokobeljakovinsko hrano, sestavljeno iz 50% koruze, 30% sezamovih oljnih pogač in 20 % kokosove moke. Podobne rezultate je z enako sestavljeno krmo, ki so ji dodali samo še minerale, dosegel pred nekaj leti tudi Albrecht von Bayern. Vendar ob teh »Uspehih(< ne gre spregledati, da so bili doseženi v majhnih oborah, kjer je imela srnjad na voljo umetno, v zrnca oblikovano (peletirano) krmo omenjene sestave celo leto v poljubni količini. Tako ravnanje pa je veliko bližje pitanju domače živine pred zakolom kakor tistemu, kar naj bi pomenila gojitev divjadi kot dela narave. V prosti naravi pa je takšno krmljenje v večjem obsegu malone nemogoče, poleg drugega tudi zaradi izredno visokih stroškov. če torej pretehtamo vse, kar o pre- hrani srnjadi do danes že vemo, lahko mirno zaključimo, da je krmljenje te di- vjadi v prosti naravi ne samo nepotreb- no, ampak tudi škodljivo. S krmljenjem prav nič ne pridobimo, pač pa samo veliko izgubimo. če lovstvo želi karkoli storiti za boljšo prehrano srnjadi, potem to zagotovo ni krmljenje na krmiščih, v kateremkoli že letnem času. Zares storiti kaj koristnega za prehrano srnjadi je mogoče samo z načrt­ nim prizadevanjem za ohranitev vseh že obstoječih virov naravne hrane v njenem življenjskem, predvsem pa gozdnem okolju. Ta najpomembnejši ukrep - ohranjati vse ali vsaj čimveč tega, kar srnjad v naravi že ima - pa je mogoče in zaželeno dopolniti z ustreznimi biotehničnimi deli zadostnega obsega, ki imajo cilj obstoječe vire naravne hrane srnjadi še povečati in obogatiti - nikoli pa nadomestiti! Oba ukrepa pa je mogoče izpeljati samo v sodelovanju z gozdarstvom in kmetijstvom. 3. ŠTEVILČNOST SRNJADI OSTAJA PODLAGA VSEH GOJITVENIH UKREPOV- ČEPRAV JE ŽE DOLGO DOKAZANO, DA SRNJADI NI MOGOČE PREŠTETI Vse dežele, ki skrbijo za ohranitev svoje naravne dediščine - in med njimi tudi naša -z zakoni predpisuj~jo strokovno in odgo- vorno gospodarjenje z divjadjo. Tako se pri nas, kakor tudi v mnogih drugih deželah, zahteva ugotavljanje številčnosti -običajno zgodaj spomladi - posameznih vrst divjadi, ki naj bi bila zanesljiva osnova za predvide- vanje vseh gojitvenih ukrepov in posegov gospodarjenja vključno z odstrelom. Zato vsako leto spomladi v vseh naših loviščih izpolnjujejo rubrike posebnih formu- larjev z absolutnimi številkami o številčnosti srnjadi. Te številke pa ne govorijo samo, koliko srnjadi živi skupaj v lovišču, ampak tudi o tem, koliko je natanko med njo srnjakov in koliko srn. A tudi to še ni dovolj, G. V. 1/90 15 saj so srnjaki in srne še dalje razdeljeni na posamezne starostne skupine in kako- vostne razrede. Vsi ti podatki so izkazani v absolutnih števil ih v trdni veri, da je mogoče samo na njihovi podlagi pravilno predvideti letni odstrel in vse druge gojitvene ukrepe. Pri tem pa se pozablja, kako so bila ta absolutna števila ugotovljena. Običajno - razen redkih izjem - pridejo pri nas do absolutnih števjl, ki o srnjadi vse povedo in so za obravnavanje te divjadi tako odločilna, z navadnimi opazovanji v naravi, vrhu vsega še nesistematičnimi. Niso pa redki tudi primeri, ko vsa ta pomem~ bna števila zapišejo kar tako- po občutku. A naj bo temu kakorkoli že- ko so števila zapisana v formularje, se prelevijo v ve~ !javne uradne podatke o srnjadi. Lovsko gospodarjenje mora na njihovi podlagi na- črtovati vse svoje ukrepanje pri srnjadi in kot povsem zanesljive jih povzemajo vsi, ki jih ta divjad kakorkoli zanima, od gozdnogo- spodarskih načrtovalcev pa tja do uradne statistike. Nihče več jih ne skuša preveriti in nihče se ne sprašuje, kakšni so rezultati na njih temelječih ukrepov. ln nič ne kaže, da bomo kaj kmalu ravnali drugače. Pa čeprav so že dolgo tega - že pred nekaj desetletji -povsem nedvoumno dokazali, kako na podlagi navadnih opazovanj v naravi številčnosti srnjadi ni mogoče niti približno oceniti, kaj šele natančno ugotovi- ti. Splošno prepričanje, da je mogoče šte- vilčnost srnjadi zadovoljivo natančno oceniti na podlagi opazovanj, je prvi omajal Ander- sen že leta 1950. Na 1 000 ha velikem polotoku Kaldl, kjer je bilo samo 400 ha gozda in je bil prihod srnjadi od drugod izključen, so sklenili odstreliti vso srnjad zaradi slabe kakovosti. Kar nekaj lovskih čuvajev tega danskega kraljevega lovišča je na podlagi svojih vsakodnevnih opažanj ocenilo številčnost srnjadi na približno 70 glav. Ob končanem popolnem odstrelu pa je bilo nato uplenjenih 213 glav! Podobno presenečenje je Andersen doži- vel ob popolnem odstrelu srnjadi na 200 ha izolirana površine na Seelandu l. 1953. Srnjad· so cenili na 60 glav. Odstrelili so »samo« 120 glav, vendar je na površini srnjad še ostala. Andersenove izkušnje so spodbudile 16 G. V. 1/90 Strandgaarda k njegovim, danes že klasič~ nim raziskovanjem populacije srnjadi na polotoku Kalrh. Ta raziskovanja so s svojimi sistematičnimi opazovanji v letih 1966 do 1968, skoraj v celoti (97 %, 93 %, 93 %), z na daleč vidnimi individualnimi številkami markirane populacije srnjadi, pripomogla do mnogih novih spoznanj. Med drugim so ugotovila tudi razloge, zakaj se na podlagi opazovanj v naravi dejansko številčnost srnjadi vedno globoko podceni: 1. Tudi ob »najboljših« dnevih je mogoče v 24 urah videti največ 50 % srnjadi, ki dejansko živi na neki površini. Ponavadi pa je videti še veliko manj srnjadi. 2. Če niso individualno označene, ni mogoče razpoznati posameznih živali, in jih med seboj razlikovati. To je pri srnah in mladičih vse leto, medtem ko je srnjake v določeni meri mogoče razpoznavati po ro- govju- dokler ga nosijo in se zadržujejo v svojem teritoriju. 3. Ko opazovalec, v času ko se srnjad grupira, vidi po večkrat na nekem kraju skupino, ki šteje enako število živali, je prepričan, da je videl vedno isto srnjad. Ker pa skupina srnjadi ni stabilna in pogosto spremeni sestavo, je pogosto posamezna srnjad v skupini tudi druga. 4. Ravno tako je opazovalec, ki nekajkrat vidi srno na istem kraju, prepričan, da gre vedno za eno in isto žival. Šele markiranje z individualnimi oznakami (npr. številkami) je dokazalo, da gre v takšnih primerih pogosto ne samo za drugo, ampak tudi za tretjo ali celo četrto srno. Podcenitve številčnosti srnjadi na podlagi opazovanj imajo torej čisto objektivne razlo· ge. Zato Strandgaard zaključuje, da je po- polnoma normalno, če pri ugotavljanju šte- vilčnosti srnjadi z opazovanji dejansko šte- vilčnost te divjadi podcenimo za polovico do dve tretjini njene številčnosti (STRAN· DGAARD 1968, 1972). V strokovni literaturi (UECKERMANN 1969, HESPELER 1988) je opisanih še veliko primerov podcenitev številčnosti srnjadi, tudi zanimiv primer z letališča pri \Zurichu, o katerem poroča F. Kurt l. 1987. Na malone goli, z visoko žično ograjo obdani površini letališča, je tam zaposleni lovski čuvaj ocenjeval srnjad na okoli 24 glav. Ko so zaradi varnosti prometa sklenili vso to srnjad odstreliti, so dejansko uplenili 215 glav! Poleg takih praktičnih izkušenj so resnič­ nost Strandgaardovih dognanj potrdila tudi Ellembergova raziskovanja srnjadi v 133 ha veliki obori Stammham pri Ingolstadtu. Ob opazovanju individualno označene srnjadi je Ellemberg (1975), poleg Strand- gaardovih dognanj o podcenjevanju števil- čnosti, potrdil tudi dejstvo, na katerega je že l. 1970 opozoril F. Kurt. Namreč to, da opazovanje srnjadi v različnih letnih časih vodi do popolnoma različnih sklepov o raz- merju med obema spoloma in docela različ­ nih ocen o zastopanosti posameznih sta- rostnih skupin v populaciji. Vzrok temu je različna stopnja aktivnosti srnjadi določe­ nega spola in starosti v posameznih letnih časih. V letnem času, v katerem so živali določenega spola in starosti bolj aktivne, jih je mogoče večkrat opaziti. Pod vtisom pogostega opažanja lahko zaključimo, da so te živali v populaciji bolje zastopane, kot so v resnici, in obratno. Danes je torej s praktičnimi izkušnjami in znanstvenimi dognanji nedvomno dokaza- no, da na podlagi opazovanj v naravi -tudi stalnih in sistematičnih - zaradi povsem objektivnih razlogov ni mogoče niti približno stvarno oceniti niti skupne številčnosti srnjadi, kaj šele ugotoviti, kakšno je pri njej razmerje med obema spoloma ali zastopa- nost posameznih starostnih skupin. Oce- njena številčnost srnjadi je vselej vsaj za polovico, neredko pa celo mnogo več, manjša od njene dejanske številčnosti. če poznamo ta dognanja, potem postane po- polnoma razumljivo,. kako takšne ocene številčnosti srnjadi ne morejo biti podlaga prav nobenemu resnemu gojitvenemu ukrepu ne med srnjadjo in ne v okolju. že najmanjša napaka - polovica dejanske šte- vilčnosti pomeni kar nekajkrat no podcenitev letnega prirastka populacije srnjadi. A kot vemo, je ta napaka lahko - in ponavadi tudi je - celo mnogo večja, še posebno ob naših nesistematičnih ocenjevanjih in veli- kih, gosto zaraščenih površinah. Ne glede na to danes dognano dejstvo pa pri nas in še marsikod drugod srnjad še kar dalje ))štejemo« z opazovanji. Kot kaže, se torej nova spoznanja v laično vodenem lovstvu uveljavljajo mnogo prepočasi. Vsekakor pa gozdarstvo, če naj velja za strokovno dejav- nost, ne bi več smelo številčnosti srnjadi v absolutnih številih ali gostote naseljenosti te divjadi v številu glav na enoto površine v svojih načrtih niti omenjati, kaj šele take podatke uporabljati za utemeljevanje kakrš- nihkoli ukrepov v naravi. Kako z navadnimi opazovanji številčnosti srnjadi ni mogoče niti približno oceniti, je bilo dovolj razložena. Vendar tudi drugi načini štetja, kot so pritiski (pogani) za štetje in prehodi površin »V strelcih«, pri katerih zapisujejo vsako opaženo srnjad, ne dajejo boljših rezultatov. O tem je že l. 1958 obširno poročal Andersen. še zlasti značilen pa je poizkus, ki sta ga l. 1980 opisala Mitcell in McCowan. V samo 20 ha veliki obori, kjer je 70 % površine gosto zaraščaJo raznovrstno drevje, staro 15 let, ostanek površine pa so bile čistine, so bile 3 vidno markirane srne. Poizkus naj bi pokazal, kako zanesljive podatke o števil- čnosti je mogoče pričakovati, če ljudje v določeni oddaljenosti drug od drugega pre- hodijo površino in ob tem zapišejo vsako opažanje srnjadi. Ko je 4-7 oseb, med seboj oddaljenih okrog 50 m, osemkrat pre- hodilo oboro, ni bila srnjad opažena niti enkrat samkrat. Šele, ko so število ljudi povečali na 1 0-22 in razdaljo med njimi skrčili na okrog 25 m, so po 22 prehodih obore 26-krat opazili srnjad. Torej je na enkratni prehod površine odpadlo samo 1,2 opažanja, kar pomeni, da so našteli komaj 40 % srnjadi, ki je zanesljivo bila v obori. Prav zagotovo tak način štetja srnjadi ne pride v poštev za ugotavljanje številčno­ sti pri nekaj 1 000 ha velikih loviščih, saj je odpovedal že v majhni obori. Poskus pa je poučen tako za tiste, ki po nekaj »spreho- dih« samozavestno trdijo, kako malo je srnjadi, kot tudi za one, ki menijo, kako lahko je izpolniti visoko načrtovane odstre le srnjadi v prosti naravi. Tako prvi kot drugi pozabljajo, da je srnjad smukal ec, ki se zna nadvse uspešno pritajiti v podrasti. Izračunavanje številčnosti z Lincolnovim indeksom sicer daje uporabne rezultate o številčnosti populacij, a samo s pogojem, da je v populaciji vidno označenih najmanj 2Q-25% živali, ki morajo biti vrhu tega čim bolj enakomerno razporejene po vsej po- vršini, na kateri populacija živi. V praksi se G.V. 1190 17 1 1 l 1 ~ i 1 1 1 1 seveda takoj zastavlja vprašanje, kako tem pogojem zadostiti. Vsekakor bi ugotavljanje številčnosti srnjadi po tej metodi na velikih površinah naših lovišč terjala tolikšne na- pore in izdatke, da jih v praksi ne bi zmogli. Vendar čemu tudi ves ta trud in izdatki, samo da bi se dokopali do neke, pa čeravno tudi dokaj natančne številčnosti srnjadi, iz- ražene v absolutnem številu, če to abso- lutno število prav ničesar ne pove, kako to srnjad smiselno obravnavati. če to vemo, potem lahko zaključimo, da gospodarjenje podatka, ki v absolutni številki govori o številčnosti srnjadi, pravzaprav sploh ne potrebuje. Ravno težko rešljiva vprašanje ugotavlja- nja številčnosti divjadi, ki vrhu tega nič ne pove, kako s to divjadjo dalje ravnati, je že l. 1944 napotilo ameriškega biologa Sh. Aldousa k iskanju drugih in boljših podlag za ukrepanje med parkljasto rastlinojedo divjadjo.· Razvil je danes splošno znano metodo, ki na podlagi navzočnosti in stop- nje izkoriščenosti lesnatih rastlinskih vrst z objedanjem ugotavlja usklajenost divjadi s količino hrane, ki ji je v danem okolju na voljo za preživljanje. Glede na ugotovljeno stopnjo izkoriščenosti okolja (objedenosti lesnatih rastlin), ki kaže, ali je številčnost divjadi okolju primerna, previsoka ali pa bi jo okolje preneslo tudi več, je mogoče smiselno uravnavati višino odstrela- ne da bi poznali absolutno število divjadi, ki tam živi. Uspešnost Aldousove metode, dopol- njena z lastnimi izkušnjami, je svetovno priznanega poznavalca divjadi dr. A. Buba- nika privedla leta 1962 do zaključka, da smotrnemu gospodarjenju tudi v evropskih razmerah sploh ni potrebno vedeti, koliko divjadi v absolutnem številu živi v kakem okolju. Pač pa mora gospodarjenje, če naj ukrepa smotrno, zelo dobro poznati relativni odnos divjadi z okoljem, v katerem se nahaja. Vprašanje, na katerega mora go- spodarjenje natančno odgovoriti, torej sploh ni v tem, koliko natanko divjadi živi v okolju, temveč ali je ta divjad - neznane številčno­ sti, ki je lahko kakršnakoli, velika ali majhna - z življenjskimi možnostmi v danem okolju usklajena ali ni, in če ni usklajena, v čem je ta neskladnost Samo od tega odgovora je odvisno, kako mora gospodarjenje med divjadjo in v okolju ukrepati. V vsakem 18 G. V. 1/90 primeru, naj bo številčnost divjadi visoka ali nizka, morajo ukrepi gospodarjenja ohraniti ali vzpostaviti usklajenost te divjadi z danimi življenjskimi možnostmi v okolju. Samo tak- šna usklajenost namreč zagotavlja divjadi in vsemu njenemu okolju trajno nemoten obstoj. O relativnem odnosu divjadi z okoljem popolnoma jasno govorijo znaki (bioindika- torji) na sami divjadi in v njenem okolju. Na srnjadi so to njena telesna kondicija (teža), zdravstveno stanje, višina letnega prirast- ka, razbrana iz deleža oplojenosti srn ali še bolje iz števila opaženih mladičev v razmerju do števila opaženih srn in ugotov- ljeni primeri pogina zaradi naravnih vzro- kov. Na okolju pa so to spremembe, ki nastanejo kot posledica življenjskih aktivno- sti srnjadi. Predvsem je to delež objedeno- sti rastlinstva, zlasti drevesnega mladja in grmovja, s katerim se srnjad preživlja, pa tudi delež zastopanosti ali postopno upada- nje oziroma naraščanje deleža rastlinskih vrst, ki jih srnjad najraje je ali objeda. Strokovnemu gospodarjenju s srnjadjo (in drugo divjadjo) zato sploh ni potrebno reševati težavne kvadrature kroga v zvezi z ugotavljanjem številčnosti. Zadostuje že uvedba natančne in dosledne evidence odstrela. Iz podatkov o uplenjeni srnjadi je že mogoče dovolj zanesljivo sklepati, kak- šen je odnos populacije te srnjadi z njenim okoljem. Za vsako uplenjeno srnjad je zato potrebno evidentirati kraj in datum odstrela, spol in starost živali, vedno na isti način natančno ugotovljeno telesno težo, opaža- nja o zdravstvenem stanju in morebitnih poškodbah, pri srnjakih pa še podatke o rogovju in pri srnah vse, kar se nanaša na oplojenost in vodenje mladičev. Potrebno je tudi evidentirati vzrok pogina za vsako najdeno poginulo srnjad. Po zaključeni lovni dobi se podatke o uplenjeni in poginuli srnjadi smiselno grupira za oba spola in pri vsakem izmed njiju še na skupine, ki jim je mogoče povsem zanesljivo določiti starosti. Pri srnjadi so to mladiči v 1. letu življenja, živali v 2. življenjskem letu in skupaj ~sa srnjad v 3. in višjih letih življenja, ker jo natančneje po starosti ni mogoče deliti. Z ustrezno analizo potem za vsako izmed teh šestih skupin ugotovimo srednje vrednosti - povprečne vrednosti - evidentiranih po- datkov. Prve sklepe o usklajenosti srnjadi z oko- ljem je mogoče izpeljati že iz analiz enolet- nega odstrela in glede nanje v naslednjem letu ustrezno ukrepati. Primerjava rezulta- tov analiz iz več zaporednih let med seboj - ob upoštevanju vseh dogajanj v okolju, zlasti klimatskih, ki lahko vplivajo na življe- nje srnjadi - pa s svojimi trendi jasno nakazujejo spremembe in gibanje stanja usklajenosti. S tem ko trendi kažejo, ali se usklajenost izboljšuje ali pa se njeno stanje slabša, obenem kontrolirajo smiselnost in uspešnost ukrepov gojitve in gospodarjenja s srnjadjo. Na tej podlagi je mogoče pra- vilno ukrepanje še stopnjevati in dopolnje- vati, neučinkovite ali morda celo škodljive ~krepe pa nadomeščati z ustreznejšimi. Že takšno razmeroma nezahtevno evi- dentiranje, če je vestno in strokovno anali- zirane, omog9.,.ča smiselno ukrepanje s srnjadjo in njenim okoljem. Seveda je zaže- leno te najnujnejše podatke dopolniti z dodatnimi. Eden takih podatkov, ki si ga lahko oskrbi sama lovska organizacija, je informacija o gibanju letnega prirastka srnjadi. Za informacijo o tem gibanju zado- stuje v določenem časovnem razdobju si- stematično zapisovati vse opažene mladiče in vse opažene srne. Iz tega ni težko izračunati, koliko mladičev pride na število opaženih srn, torej% letnega prirastka na število srn. Pri tem opazovanju je priporoč­ ljivo tudi zapisovati, koliko mladičev vodi posamezna srna. Visok delež mladičev od števila srn in če večina srn vodi po dva mladiča, pomeni zadovoljivo usklajenost in obratno. Zlasti zaželeno pa je podatke o usklaje- nosti, ki jih nakazuje divjad, dopolniti še z zasledovanjem stanja usklajenosti z oko- ljem oz. vpliva srnjadi na rastlinstvo. Žal pa je to dokaj zahtevno in profesionalno dalo povezano z znatno porabo časa in temu ustreznih stroškov. Zato ga lahko zadovo- ljivo opravijo predvsem gozdarske ustano- ve. Po vsej gozdni površini je namreč potrebno po določenem izbranem ključu razporediti zadostno število trajno označe­ nih nekaj m2 velikih ploskev. Na njih je potem potrebno popisati rastlinstvo po za- stopanosti vrst in deležih, s katerimi so posamezne izmed teh vrst poškodovane s pašo, objedanjem. Že rezultati analiz pr- vega popisa dovolj razločno prikažejo sta- nje usklajenosti srnjadi z okoljem, hkrati s tem pa nakažejo, kakšni ukrepi so potrebni med srnjadjo in v okolju. Popisi, ki si na istih ploskvah sledijo vsako naslednje leto ali v razmikih nekaj let, pa s trendi rezultatov analiz zanesljivo kažejo, ali se stanje uskla- jenosti giblje v zaželeni ali nezaželeni sme- ri. To paje tudi kontrola uspešnosti ukrepov gospodarjenja. Glede na ugotavljanje tren- dov lahko gospodarjenje ugotovi, katere ukrepe je potrebno kot uspešne še intenzi- virati ali izpopolniti in katere kot neučinko­ vite opustiti in zamenjati z boljšimi. Samo gospodarjenje z divjadjo in oko- ljem, ki svoje ukrepe utemeljuje na mer- ljivih, zanesljivo ugotovljenih kazalcih (bioindikatorjih) na divjadi in okolju, po- tem pa te ukrepa na isti način kontrolira in sproti dopolnjuje, lahko imenujemo strokovno in odgovorno. Zelo težko pa je za strokovno označiti gospodarjenje, ki se ravna po negotovih ocenah absolutne številčnosti divjadi in ničesar ne ve o tem, kakšne posledice puščajo taki ukrepi na divjadi in v okolju. če bi pri nas vpeljali strokovno obravnavanje srnjadi in tudi dru- gih vrst parkljaste rastlinojede divjadi na podlagi v živi naravi sproti ugotovljenih bioindikatorjev, bi ob bolje razviti divjadi kmalu potihnili tudi glasovi o njeni neuskla- jenosti z gozdom, vsaj deloma pa bi se zmanjšale tudi škode na kmetijskih kultu- rah. Žal pa doslej nismo uspeli dosti več kot priporočiti tak način gospodarjenja z divjadjo na nekaj strokovnih posvetih. O tem, kako uspešno je gospodarjenje z divjadjo na osnovi bioindikatorjev, govorijo preizkusi v praksi. V letih 1976-1980 smo na ta način dosledno gospodarili -v prvi vrsti z jelenjadjo in šele za tem s srnjadjo -na notranjskem lovskogojitvenem območ­ ju, zlasti v Gojitvenem lovišču Jelen - Snežnik, pa tudi v loviščih 18 lovskih družin. Doseženi uspehi, tako pri izboljšanju raz- voja divjadi kot pri znižanju škode z objeda- njem mladja gozdnega drevja, so bili ne- sporno dokazani. V reviji »Die Pirsch(( od 15. 3. 1980 lahko beremo, da so v nemški pokrajini Baden- WOrtemberg uredili gospodarjenje, ki svojih ukrepov vključno z višino letnih odstrelov ne bo več vodilo na podlagi neugotovljive G. V. 1/90 19 številčnosti, ampak izključno samo na ugo- tovitvah o telesni kondiciji srnjadi in podat- kih o stopnji objedenosti mladja gozdnega drevja. V aprilski številki revije Deutesche Jagd-Zeitung iz leta 1989 pa je poročilo o uspešnosti gospodarjenja s srnjadjo v po- krajini Baden-WOrtemberg, v katerem šte- vilčnosti srnjadi niti ne omenjajo več. Pač pa je v tej pokrajini s tem načinom gospo- darjenja s srnjadjo uspelo povsem odpraviti večne spore z gozdarstvom, ker je objeda- nje mladja upadlo na znosna mero. V nemških lovskih revijah pa zadnje leto tudi poročajo, kako so bili na Bavarskem, kjer vztrajajo na klasičnem »Številčnemcc obrav- navanju divjadi, prisiljeni v nekaj gorskih dolinah (npr. Allgau) začeti s popolnim odstrelom parkljaste rastlinojede divjadi, ker je z objedanjem ogrožala obstoj od onesnaženega ozračja že sicer močno pri- zadetih gorskih in tudi varovalnih gozdov. Pri nas ne bi smeli čakati, da voluntaristič­ no, strokovno vprašljivo obravnavanje di- vjadi na neznanstvenih osnovah pripelje v stanje, ko ostane za rešitev gozda edini izhod popolno odstranjevanje - torej uniče­ nje divjadi. Tega ne bi smeli dopustiti še zlasti zato, ker so nam dobro znane in prav pri nas tudi praktično preizkušene poti, ki takšno skrajnost lahko učinkovito prepreči­ jo. Ne samo v prid gozda, ampak v enaki meri tudi v prid ohranitve vseh vrst divjadi, ki je ravno toliko kot gozd vsega spoštova- nja vreden del žive narave. Vprašanje je samo, ali bomo za takšno gospodarjenje z divjadjo zmogli dovolj strokovnosti - tudi gozdarske da bi takšno pot še pravi čas ubrali. V Sloveniji je bilo leta 1988 uplenjenih 32.345 glav srnjadi ali okroglo 22 %več kot pred desetimi leti. Če je Javna površina v Sloveniji znašala leta 1988 po podatkih LZS okroglo 1,720.000 ha, bi ta odstrel pomenil 1,88 glave srnjadi na 1 OO ha leta 1989 in 1 ,54 glave leta 1978. Kljub poveča­ nju odstrela v zadnjem desetletju odstrelju- jemo letno v Sloveniji po vsej verjetnosti še vedno premalo srnjadi. Da je temu najbrž tako, je mogoče zaključiti že iz samega povečanja odstrela. Vsak, ki pozna način sprejemanja letnih načrtov odstrela po na- ših loviščih, si je docela na jasnem, da mora biti porast številčnosti srnjadi res 20 G.V. 1/90 občuten in splošno zaznaven, če sami lovci povečujejo odstrel. Da bo temu res tako, je mogoče zaključiti tudi iz vse glasnejših tožb gozdarjev o nevzdržnem objedanju mladja gozdnega drevja. Končno pa tako sklepanje podpira tudi primerjava intenziteta odstrela srnjadi na enoto površine med Slovenijo in drugimi srednjeevropskimi deželami, kjer je ta intenziteta, kljub manj ugodnim pogojem, pogosto kar nekajkrat višja. Končno so tudi v Sloveniji znana lovišča, ki v vse prej kot najboljših življenjskih pogojih okolja za srnjad - in ponekod še ob navzočnosti jelenjadi - odstre ljujejo letno na 1 OO ha dvakrat toliko, kot znaša slovensko pov- prečje. Koliko prenizek je letni odstrel srnjadi v Sloveniji, ni mogoče kar na pamet določiti. To bi lahko pokazala samo uvedba obrav- navanja srnjadi na osnovi bioindikatorjev. Tak način gospodarjenja s srnjadjo, ki bi odstrel od lovišča do lovišča uskladil z dejanskimi možnostmi okolja za preživljanje te divjadi, bi po vsej verjetnosti občutno povečal odstrel srnjadi v Sloveniji. Od tega pa bi imelo korist - poleg okolja, srnjadi in drugih dejavnosti- konec koncev tudi samo lovstvo. 4. OB DANAŠNJIH DOGNANJIH BIOLOGIJE JE IZBIRA SRNJADI ZA ODSTREL PO ZUNANJEM VIDEZU DOCELA NEUTEMELJENA Ni še dolgo tega, kar je štela izbira srnjadi za odstrel na osnovi »kakovosti«, ocenjene po videzu, za najpomembnejši gojitveni ukrep. Ravno zato so takšno izbiro tudi poimenovali »gojitveni odstrel«. Takrat so še bili prepričani, da je mogoče po zunanjem videzu razpoznavati tudi dedne - genetske - lastnosti srnjadi in po njih ocenjevati posamezne osebke za >>goji- tvene več« ali »gojitvene manj vredne«, če že ne kar za »degenerirane«. Z odstrel jeva- njem »gojitvene manj vrednih« ali »slabih osebkOV<< naj bi izbirni odstrel načrtno iz- boljševal dedne lastnosti srnjadi - seveda predvsem v smeri čim močnejšega rogovja, zaželene lovske trofeje. Ne glede na že takrat znane temeljne zakone dednosti~ po katerih se lastnosti obeh staršev dedujejo na potomce, so pri izbiri za odstrel name- njali neprimerno več pozornosti srnjakom kot srnam. A tudi pri srnjakih so največ r r l 1 pozornosti usmerjali na rogovje, čeprav je ta luksuzna, iz prebitka hranilnih snovi v organizmu nastala tvorba, biološko - za preživetje srnjaka - manj pomembna in čeravno je rogovje istega srnjaka lahko iz leta v leto docela drugačno. Ne glede na to, kako je bila ideologija izbirnega odstrela srnjadi že v času njenega nastanka na majavih nogah, so jo lovci v deželah, kjer je bilo lovstvo pod nemškim vplivom, sprejeli že v letih pred vojno. Po tej ideologiji so se potem ravnali še leta po vojni in se ponekod po njej ravnajo še danes. Miselnost izbirno gojitvene ideolo- gije se je, kot vse kaže, v lovcih globoko zakoreninila. Bržkone zato, ker so njena enostavno iz reje domačih živali privzeta načela velikemu delu z biologijo manj se- znanjenih lovcev lažje razumljiva in bližja od zahtevnejših dognanj sodobnih bioloških znanosti. Naj bo temu kakorkoli že, ostaja dejstvo, da se mnogi lovci izbirno gojitvene miselnosti vse do danes še niso otresli. Tako preživela izbirna gojitvena misel- nost marsikje po Evropi in tudi pri nas še danes vsiljuje praksi nekaj docela odvečnih in nepotrebnih načinov izbire srnjadi pri odstrelu. Ker ta izbira srnjadi nima nikakr- šnih neposrednih učinkov, o tem ne bi bilo vredno govoriti, če bi ne učinkovala posred- no. Z nepotrebnim izbiranjem pri odstrelu namreč marsikod resno ovira izpolnjevanje letnih planov odstrela srnjadi po količini in sestavi. Neizpolnjevanje še sicer zelo previdno načrtovanega letnega odstrela po količini in napačna razporeditev tega odstrela med oba spola in po posameznih starostnih skupinah srnjadi ima za razvoj srnjadi in njeno okolje porazne posledice, še zlasti, če se iz leta v leto ponavlja. Srnjad je vse slabše razvita - torej je učinek ravno na- sproten tistemu, kar naj bi izbira dosegla- nezaželene posledice v okolju kot je tudi objedanje mladja - pa se stopnjujejo. To pa je zadosten razlog, ki nas sili nekoliko podrobneje spregovoriti tudi o tako prežive- l em, a žal še prisotnem vprašanju izbirn.ega odstrela srnjadi. Kako je pri nas še danes živa in prisotna izbirno gojitvena miselnost, najbolje doka- zujejo ))Smernice za gojitev srnjadi«, ki jih je lovskim organizacijam kot obvezne pred- pisala Lovska zveza Slovenije s sprejemom »Samoupravnega sporazuma o enotnih go- jitvenih smernicah in rajonizaciji divjadi v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990«. V teh smernicah je namreč še danes govor o »gojitveni vrednosti« srnjadi in o kriterijih, kako to vrednost oceniti. Kot v dobrih starih časih izpred petdeset ali več let delijo te smernice srnjad še dandanašnji na »gojitvene več vredno« ali »A« in »gojitveno manj vrednoc< ali »B<<. Najpomembnejše merilo za ločevanje srnjadi na >)boljšo« ali »slabšo<< je telesna teža. Vendar pa smernice ne pozabljajo niti na rogovje. Ker gre za ocenitev srnjaka, je potrebno ob njegovi teži upoštevati tudi razvoj rogovja. Pri tem se rogovje ocenjuje tako, kot so ga pri izbiri ocenjevali že pred vojno. Prizadevanje, da bi bile >>sodobnej- še«, je v teh smernicah opaziti samo v tem. da tudi pri srnjakih v nekaterih primerih dajejo odločilnejšo veljavo oceni >)sodob- nejše'< telesne teže kot oceni »staromodne- ga« rogovja. A ne glede na to, med izbiro, ki so jo priporočali pri odstrelu srnjadi v letih pred vojno, in izbiro, ki je danes predpisana s j)smernicami«, ni bistvene razlike. Kakor da v teh dolgih desetletjih številnih dognanj biologije sploh ne bi bilo. Avtorji naših gojitvenih smernic za srnjad in očitno tudi vsi, ki so smernice sprejeli in potrdili kot obvezne, živijo še danes v prepričanju, da je po videzu srnjadi mogoče kar na pogled ugotoviti njeno »gojitvene vrednost«, kar lahko pomeni samo njene dedne lastnosti. če bi temu ne bilo tako, v smernicah ne bi zapisali: »Praviloma se odstrel srn kategorije >)A« ne izvaja.'< Ali: )>Pri dveletnih in starejših srnjakih je dovo- ljen odstrel v kategoriji A do največ 20% od skupnega odstrela srnjakov tega starost- nega razreda.<< Te zahteve so smiselne predvsem, če smo prepričani, da imajo A srne in srnjaki tudi A mladiče. Vendar pa to ni tako enostavno. Kljub temu pa po mnogih lovskih družinah te zahteve do- datno dopolnijo in zaostrijo s prepovedjo odstrela tako imenovanih »A« srnjakov v času do prska z razlago: ))da bi močni plemenjaki imeli še enkrat priložnost zaplo- diti sebi enako potomstvo«. Prepričanje avtorjev smernic v smiselnost izbire pri odstrelu dokazuje tudi zahteva, ki smo jo že omenili v enem prejšnjih poglavij. Za- hteva namreč, naj mladiči moškega spola G. V. 1/90 21 1' ! ' (srnjački v prvem letu življenja) v skupni količini odstrela srnjadi ne bodo zastopani z deležem višjim od neznatnih 5%. Takšno zahtevo si je mogoče razložiti samo z željo, da bi med temi srnjački v prihodnjem letu, ko jim odženejo šila ali prvo rogovje, tudi po tem znaku ocenjevali, kako so zasno- vani v gojitvenem oz iru; da bi bila izbira med njimi »zanesljivejša«. Kakšna je ta zanesljivost v okoljih, kjer srnjačke - lan- ščake po svojih teritorijih preganjajo odrasli srnjaki, pa smo tudi že omenili. Iz takšnih in podobnih v smernicah zapi- sanih zahtev ni težko zaključiti, da gre samo za mlade poganjke iz starega panja izbirno gojitvene ideologije, ki so jo spozna- nja biologije sicer že dolgo tega uspela posekati - a še zdaleč ne izkoreniniti iz miselnosti lovcev in njihove prakse. Sicer naše smernice res nikjer več izrecno ne omenjajo ))izboljševanja dednih lastnosti srnjadi«, kot je to bilo nekoč običajno, vendar pa je mogoče iz tega, kar je v njih zapisano, upravičeno sklepati, da zato v možnosti »genetskega izboljševanja srnja- di« niso nič manj trdno prepričane. Kdorkoli zahteva izbiro in zanjo postavlja kriterije, bi se poleg tega, ali je takšna izbira smiselna, moral vprašati, ali je po kriterijih, ki jih postavlja, sploh praktično mogoča. če zaenkrat pustimo ob strani načelno nesmi- selnost izbire srnjadi za odstrel, moramo ugotoviti, da po kriterijih, kot jih postavljajo smernice, že čisto praktično ni mogoča. Najpomembnejši kriterij pri tej izbiri je na- mreč telesna teža. Že razlika 1 kg v telesni teži razmejuje ))A« in »B<< kategorijo srnjadi. ln tako točno naj bi lovec v prosti naravi ocenil telesno težo žive srnjadi, preden ukrivi prst na sprožilcu. Da tako točna ocena telesne teže niti v najidealnejših okoliščinah ni mogoča, menda ni potrebno posebej dokazovati. Priložnosti medse- bojne primerjave srnjadi in možnosti ločitve vsaj na večje in manjše so redke in z izjemo mladičev-dvojčkov omejene na čas, ko se srnjad pozimi združi v skupine. Sicer pa je večji del Javne dobe srnjad mogoče videti predvsem posamezno, običajno na večji razdalji in v vse prej kot idealnih svetlobnih razmerah jutranjega ali večernega mraka, pogosto še delno zakrito v zarasti. V takšnih okoliščinah je izključena tudi najbolj pri- bližna ocena telesne teže. kaj šele na 22 G.V. 1/90 kilogram točna. Kdor temu ne verjame, naj to na lovu sam praktično preizkusi. . Ker to dobro poznamo, lahko trdimo, da je izbira pri odstrelu srnjadi na podlagi točne ocene telesne teže praktično nemo- goča. Vrhu tega je takšna izbira tudi nesmi- selna, ker se teža srnjadi- vsaj v tako ozkih okvirih, kot jih postavljajo smernice - v toku letnih časov spreminja. Ne glede na ta dejstva- ki so znana ali bi vsaj morala biti znana - ))napačne« odstrela >)pretežkec< srnjadi ponekod, vsaj pri srnjakih, tudi san- kcionirajo - če že ne huje, vsaj s kritiko. Po smernicah obvezne zahteve, ki jih v praksi ni mogoče izpolniti, seveda zavirajo izpolnjevanje že sicer dokaj nizko načrtovaM nih letnih odstrelov srnjadi. še zlasti opazen je njihov zaviralni učinek pri odstrelih netro- fejne srnjadi! ker je lovec v nenehni nego- tovosti, ali bo odstrelil >>pravilno« ali ))nepra- vilnO<<. Ob takšnih dvomih bo kljub morebit- nim posledicam še nekako odstrelil srnjaka, ki ga mami s trofejo. Za trofejo je pač vredno tvegati očitke ali celo morebitno kazen. A čemu bi vse to tvegal za že sicer neprivlačni odstrel netrofejne srnjadi, s ka- terim ima samo neprijetno delo in odvečna pota - očitke pa še za povrhu. Ob takšnih zahtevah izbire zato srnjake še odstrelijo, medtem ko ostaja odstrel srn in mladičev marsikod iz leta v leto neizpoinjen. Ko že govorimo o izbiri pri odstrelu srnja- di, se skoraj ni mogoče izogniti omembe nekaj načelnih in teoretičnih, z njim poveza- nih vprašanj. O njih je že bilo veliko izreče­ nega in napisanega, a vse kaže, da še ne dovolj. Med prvimi se zastavlja načelno vpraša- nje, ali je izbira, ki naj preoblikuje srnjad (ali katerokoli drugo divjad) po željah in merilih človeka sploh dopustna - seveda ob predpostavki, da bi takšno preoblikova- nje sploh bilo mogoče. Cilj izbire je z doslednim odstreljevanjem vseh po merilih človeka za ))manj vredne<{ spoznanih oseb- kov, spremeniti genetske ali dedne lastnosti srnjadi. Ko se vprašujemo, ali je takšno početje dopustno, ne bi smeli pozabiti, da so dedne lastnosti, ki v različnih življenjskih razmerah oblikujejo današnjo srnjad tak- šno, kakršna je, že rezultat neke izbire. ln to rezultat zelo dolgotrajne in neusmiljeno dosledna naravne izbire. Ta je v milijonih letih oblikovala dedne lastnosti tako, da omogočajo srnjadi preživeti v vseh najraz- ličnejših okoliščinah, kakršne jo po okoljih, v katerih živi, lahko doletijo. Kako dober rezultat je dala naravna izbi- ra, najbolje priča naša današnja srnjad. Ne samo, da so njeni predniki preživeli sto in sto tisočletja sprememb, do katerih je po okoljih prihajalo po naravni poti -spomnimo se samo nihanj klime v preko milijon dolgi pleistocenski dobi in sprememb, ki so jim sledile v naravi - tudi sama očitno uspešno preživlja velike spremembe, ki jih v zadnjih desetletjih vnaša v naravo delovanje člove­ ka. ln to mojstrovino, ki jo je toliko časa oblikovala narava, da se je sposobna uve- ljavljati v tako različnih okoljih in življenjskih okoliščinah, naj bi zdaj po svojih zamislih in merilih začel popravljati človek z nekak- šno izbiro. Tudi če bi bilo mogoče z izbiro med prosto živeča divjadjo selekcionirati dolo- čene dedne lastnosti, bi se lahko ta izbira usmerila samo na nekaj, od človeka spo- znavnih in zaželenih dednih lastnosti. Ob tem pa bi zanemarila večino drugih v genet- skem kompleksu vsebovanih lastnosti eno- stavno zato, ker jih človek ne more spoznati ali pa jih ni sposoben upoštevati. V genet- skem kompleksu organizmov je namreč vsebovana množica genov. Poleg tistih, ki odločajo o vidnih lastnostih organizma so tudi geni, ki določajo njegove nevidne last- nosti, kot so različni biokemični procesi v celicah, značilnosti metabolizma, imunost in še vrsta drugih. Ravno te nevidne genet- ske lastnosti pa imajo veliko vlogo pri spo- sobnosti organizma za preživetje. Izbira usmerjena na nekaj opaznih lastnosti orga- nizma pomeni vedno rušenje medsebojne usklajenosti in uravnoteženosti genetskih lastnosti in siromašenje genetske raznoliko- sti populacij. Ravno medsebojna uravnote- ženost genetskih lastnosti ob njihovi veliki raznolikosti pa je največji porok za prežive- tje organizmov v različnih življenjskih oko- liščinah v prosti naravi. Tega pomembnega dejstva ne upošteva lovstvo, ko zahteva izbiro po zunanjem videzu med divjadjo, ne upošteva pa ga tudi gozdno gospodarstvo, ko po kriterijih zunanjosti določa posame- zno drevje ali cele sestoje za ))semenske«. Končne rezultate izbire po željah človeka lahko danes vidimo pri mnogih vrstah do- mačih živali, ki jih je človek ob možnosti nadzorovanega parjenja, kar v naravi ni mogoče, izoblikoval tako, da so poudarjeno razvile tiste dedne lastnosti, ki jih je želel. Pretežna večina teh domačih živali danes ne bi več preživela v prosti naravi. Že takšno načelno in teoretično razmi- šljanje nas torej privede do zaključka, da je vsaka izbira s ciljem spreminjanja priro- jenih naravnih genetskih lastnosti srnjadi (ali sploh divjadi) po željah človeka protina- ravna in škodljiva. Sodobni človek, ki bi si moral prizadevati ohraniti naravo in vse oblike njenega življenja čim bolj prvobitne, kjerkoli je to še mogoče, zato za takšno ravnanje, vsaj pri divjadi, ne bi več smel najti opravičila. Na vso srečo pa opravičil za spreminjanje in npopravljanje« genetskih lastnosti divjadi - vsaj dokler ostajamo pri izbiri z odstre lom in se ne podajamo na mračna pota genet- skega inženiringa - niti ni potrebno iskati. Enostavno zato ne, ker z izbiro pri odstrelu prosto živeči srnjadi sploh ni mogoče spre~ meniti dednih lastnosti. Doslej je bilo v praksi že večkrat dokazano, da je lahko imela izbira takšne ali drugačne kriterije, da so jo lahko izvajali kar najbolj dosledno ali pa sploh ne - srnjad je v vsakem primeru ostala takšna, kot je bila. Na njej ni bilo opaziti prav nobenih sprememb, kaj šele genetskih, ki bi jih podedovali potomci. Pač pa je bilo na srnjadi pogosto opaziti občutne fenotipske spremembe -torej spremembe, ki niso dedne - vedno ko se je močno spremenila številčnost in sestava njene po- pulacije ali pa so se spremenile življenjske možnosti v njenem okolju, zlasti prehran- ske. Mnogi lovci ne morejo dojeti, kako bi lahko izbira >>najboljših« osebkov ostala pri srnjadi brez učinka, ko pa je izbira po podobnih načelih dosegla tolikšne »uspe- he« pri domačih živalih. Ne morejo namreč razumeti, da razlike, ki jih lahko zaznajo in kakorkoli že ocenijo med posameznimi osebki srnjadi, največkrat prav ničesar ne povedo o dejanskih genetskih lastnostih teh živali. Razlike, ki jih je opaziti na zuna- njosti med osebki, predstavljajo fenotip ži- vali, ki se ne deduje, medtem ko genetskih lastnosti, ki se dedujejo, »največkrat« ni mogoče niti slutiti. Zato po zunanjosti ni G. V. 1/90 23 mogoče ocenjevati ~>gojitvene vrednosti« prosto živeče srnjadi. Takšni izbiri, ki izhaja iz ocene zunanjega videza srnjadi, se lahko tu in tam samo čisto slučajno posreči >>uga- niti« katero izmed dednih, v genih zapisanih lastnosti. A tudi takšni primeri za celoto genskega kompleksa populacije prav niče­ sar ne pomenijo. Zato življenje ali smrt posameznih osebkov, naj bodo že »dobri« ali »slabi«, dednih lastnosti populacije ne morejo spremeniti. To so glavna dejstva, ki že vnaprej izključujejo vsak učinek izbire pri odstrelu med prosto živeče srnjadjo. Vsa druga jih samo še dopolnjujejo. Nedvomno so splošne značilnosti srnjadi, po katerih to življenjsko obliko opredelju- jemo za vrsto Capreolus capreolus L., zapi- sane v njenem genskem kompleksu. Zato se te splošne lastnosti dedujejo iz roda v rod. A pretežna večina razlik, ki jih je mogoče opaziti med osebki iste vrste, spola in starosti, nastane tako, da različne živ- ljenjske okoliščine, v katerih se znajde ose- bek, tudi enakih, v genih zapisanih lastno- sti, le-tega različno izoblikujejo. Seveda te razlike niso dedne in ne vplivajo na ded- nost. Kot primer vzemimo težo srnjaka. V nje- govih genih je poleg mnogih drugih sporočil določena tudi neka najnižja in neka najvišja meja, med katerima se lahko giblje njegova telesna teža. Toda o tem, ali bo dejansko telesna teža, ki jo bo odrasli srnjak dosegel, bližje spodnji ali zgornji, v genih določeni meji, odločajo zunanje okoliščine. V prvi vrsti odločajo o tem življenjsko okolje s ponudbo hrane ter razmere v populaciji, ki mu omogočajo te možnosti v okolju izrabiti. Neredko pa imajo pri tem odločilno vlogo tudi slučajnosti, ki lahko srnjad doletijo, kot so dobre ali slabe klimatske razmere, zlasti zimske, v času njegove rasti in razvoja, napad parazitov ali bolezni, vznemirjanje in nešteto podobnih okoliščin. Glede na ugodne ali neugodne zunanje vplive in okoliščine lahko srnjak ob enakih genetskih lastnostih doseže težo preko 20 ali pa pod 16 kg. Bistveno pa je, da ostanejo v genih zapisane možnosti razvoja vrste enake ne glede na to, kakšen fenotip se je iz njih razvil. Zato lahko potomci pod 16 kg tež- kega srnjaka v ugodnih življenjskih razme- 24 G. V. 1/90 rah dosežejo telesno težo krepko nad 20 kg. ln obratno, teža potomcev krepko nad 20 kg težkega srn jaka bo lahko v slabih življenjskih razmerah padla globoko pod 16 kg. če ob tem upoštevamo, da so genet- ske lastnosti osebkov posameznih popula- cij srnjadi - zaradi dolgotrajnega skupnega življenja - ob potencialni možnosti medse- bojnega parjenja vseh osebkov nasprot- nega spola močno izenačene, si lahko zamislimo popoln nesmisel vsakega loče­ vanja srnjadi na »gojitvene več<< in >>goji- tvene manj vredno«. Do zaključka, kako nesmiselno je govoriti pri srnjadi o »A« in >>B<< osebkih, pa je mogoče priti tudi, ne da bi omenjali zakoni- tosti dednosti, s samo malo logičnega pre- misleka. Predvsem se je potrebno vprašati, kakšen smisel ima za izbiro postavljati me- rila, ki jih- kot smo že govorili pri ocenje- vanju telesne teže - v naravi sploh ni mogoče ugotoviti. A celo če bi lahko srnjad pred odstrelom točno stehtali, ne bi bilo med »A« in ))B« osebki mogoče postavljati na 1 kg natančne, vse leto in na vsej površini lovišča veljavne razmejitve. Teža srnjadi se prek leta spreminja. Zlasti mlada srnjad v prvem in drugem letu življenja zaradi hitrega telesnega razvoja spreminja težo iz meseca v mesec. Srnjak, ki bi bil pred prskom ravno še »A«, po prsku to gotovo ne bo več. Srno, ki ji je uspelo ohraniti dva mladiča, bi po dojenju že na pregled lahko razvrstiti v »8«, medtem ko si bo srna, ki je mladiča izgubila, do jeseni že znatno opomogla. Takšno razmišljanje že brez sklicevanja na dognanja biologije dovolj jasno kaže, kako v delitvi srnjadi po telesni teži na ))Acc in ))B<< ni niti najnavadnejše logike, kaj šele znanstvene podlage. A kljub temu pri nas komisije »izkušenih lovcev« že dolga leta po takšnih nesmiselnih merilih ocenjujejo odstrele srnjadi, ne da bi se same zavedale jalovosti takšnega početja. Pri tem ocenje- vanju presojajo »pravilnost« ali »nepravil- nost(( odstrelov srnjakov tako, da poleg telesne teže srnjaka upoštevajo tudi razvoj rogovja srnjaka glede na njegovo starost. Pri tem jih ne moti, da je bilo že pred vojno ugotovljeno, kako zelo variabilno je srnja- kovo rogovje (isti srnjak ima lahko letos )>A«, drugo leto pa »B« rogovje). Ne motijo ~- jih tudi skromne možnosti za oceno starosti srnjaka v naravi in tudi že uplenjenega srnjaka - na osnovi obrabe zobovja. Glede ocenjevanja starosti žive srnjadi bi bilo nujno upoštevati, da so možnosti za vsaj približno oceno starosti živega srnjaka zelo majhne. Včasih lahko pride celo do zamenjave dobro razvitega lanščaka še- steraka s šibkim starejšim srnjakom, čeprav je ugotavljanje starosti lanščaka še najeno- stavnejše. Čim pa je srnjak v 3. in višjih letih življenja, o zanesljivi oceni starosti ne more biti več niti govora. Vsi znaki, o katerih so nekoč menili, da govorijo o staro- sti srnjaka, kot je obarvanost glave, čelni čop, debelina vratu, moč telesa, znaki na rogovju in rožah, s starostjo srnjaka niso v prav nikakršni zvezi. Dolgo smo verjeli - in tudi v moji knjigi, ki sem jo napisal pred 14 leti, je o tem še govor - da se mladi srnjaki spomladi prej prebarvajo in si šele kasneje očistijo rogovje, medtem ko je pri starejših rogovje zgodaj očiščeno, a so še dolgo v pomlad sivi. Novejša dognanja Ellemberga, Wolfa, Neuhausa,· Albrechta von Bayerna in drugih na vidno markirani srnjadi pa dokazujejo, da tudi temu ni tako. ln če nimamo na voljo prav nobenih znakov, po katerih bi še živemu srnjaku vsaj približno zanesljivo ocenili starost, zakaj pripisovati tolikšen pomen ugotovljeni starosti potem. ko je srnjak že mrtev. ln kot vemo, pri srnjadi celo po zobeh ocena njene starosti po 12 do 14 mesecu, ko zamenja mlečne zobe s stalnimi, ni več točna napaka znaša ± 2 leti, neredko celo več. če ob vsem, kar je bilo rečenega o starosti, upoštevamo še vse tisto, kar smo omenjali o drugih merilih za izbiranje srnjadi za odstrel, lahko ugotovimo, na kako nego- tovih temeljih sloni ta izbira. Isto velja tudi za ocenjevanje pravilnosti in nepravilnosti odstrela srnjadi. če bi takšna izbira in ocenjevanje odstrela zadevala samo !ovce, vključno s sankcijami, ki jih po tako vprašlji- vih merilih lahko dobijo za »nepravilen« odstrel, bi to pač bila samo njihova stvar. A kot je že rečeno, dvomljiva izbira močno vpliva na obravnavanje srnjadi, od katerega sta neposredno odvisna tako sama srnjad kot njeno življenjsko okolje. To dvoje pa ni in tudi ne more biti izključna last ozkega kroga lovcev. Zato je skrajni čas tudi pri nas od lovstva odločno zahtevati, da izbiro srnjadi za odstrel postavi na bolj strokovne temelje, ki morajo izhajati iz tega, kar je do danes o srnjadi ugotovila znanost. Iz kritike izbire srnjadi za odstrel in opo- zoril na omejene možnosti, ki so za takšno izbiro na voljo, bi bilo popolnoma zgrešeno sklepati, da zagovarjamo odstrel srnjadi brez vsake izbire »kar od kraja« ali »kar pride pred cevce. Da temu ni tako, najbolje dokazuje zahteva po pravilni sestavi odstre- la. Takšna sestava odstrela pa pomeni izbiro srnjadi za odstrel po spolu in starostni skupini. Pač pa mora ta izbira ostajati v razumnih mejah dejansko možnega razpo- znavanja srnjadi v prosti naravi in zahtevati samo tisto, kar je smiselno in potrebno. Popolnoma zadostuje, če izbira zagotovi približno enako zastopanost srnjadi obeh spolov v odstrelu. Odstopanje od tega je dovoljeno samo z zmernim povečanjem deleža srn, nikoli pa srnjakov, kot se tako pogosto dogaja pri nas. Kar zadeva razde- litev odstrela po starostnih skupinah, zado- stuje, če izbira zagotovi, da pri posame- znem spolu polovica ali nekaj več odstrela odpade na mladiče (v prvem letu življenja) in srnjad v drugem življenjskem letu. Ostali del odstrela naj odpade na srnjad v 3. in višjih življenjskih letih. Ta starejši del ne sme nikoli biti večji od onega mlajšega, zmerno odstopanje je dovoljeno samo v obratni smeri. Takšna sestava odstrela pa je v bistvu tudi vse, kar naj zagotovi izbira srnjadi za odstrel. Podrobnejše razčlenjevanje od- strela po starosti ni potrebno. Docela neutemeljena je vsaka izbira srnjadi za odstrel po kakovosti, enostavno zato, ker za oceno kakovosti srnjadi ni prav nobenih zanesljivih in stvarnih meril. Tisto, kar lahko človek zanesljivo spozna za sla- bo, pa šteje že v sanitarni odstrel in ne v izbiro po kakovosti. Samo po sebi je umev- no, da je srnjad, ki jo je mogoče spoznati za bolno ali resno poškodovano, nujno čimprej odstreliti. V kolikor toliko normalnih razmerah pa je takih primerov malo. Srnjad, ki je namenjena za odstrel, je najbolje odstreliti čim prej. Na ta način se okolje razbremeni izkoriščanja od živali, ki morajo prej ali slej iz njega, obenem pa izboljšajo življenjske možnosti tisti srnjadi, G. V. 1190 25 ki bo v njem ostala. Načelo, da je tisto, kar je potrebno odstreliti, najbolje odstreliti čim prej, še posebno velja pri odstrelu mladičev. Zgodnji odstrel mladiča - dvojčka omogoči boljši razvoj preostalemu in obvaruje doječo srno hujše izčrpanosti. A tudi če vodi srna samo enega mladiča, ji zgodnji odstrel enega mladiča zagotovi, da dočaka zimo bolje pripravljena. Zato poleže drugo leto krepkejše potomstvo, pozimi pa porabi manj hrane. Tudi zgodnji odstrel srnjadi obeh spolov v drugem letu življenja je zaželen, ker izboljšuje odnose v populaciji srnjadi. Naša zakonodaja s sedaj določe­ nimi lovnimi dobami za mladiče in srnice v drugem letu življenja ne dovoljuje zgod· njega odstrela te srnjadi, kot to omogočajo zakoni mnogih drugih dežel z naprednim lovstvom. Zato bi jo bilo priporočljivo tudi v tem oziru v doglednem času spremeniti. POVZETEK Prilagodljivost različnim naravnim življenjskim razmeram in sposobnost kljubovanje mnogim pri- tiskom civilizacije omogočata srnjadi še danes širjenje na nove površine ln povečevanje številč­ nosti. Zato je srnjad za lovstvo zelo zanimiva vrsta. A v zvezi s tem so tudi nekateri nezaželeni pojavi, kot je nazadovanje kakovosti srnjadi in njen negativni vpliv na rastlinstvo po njenih živ- ljenjskih okoljih. Ravno zato se je s srnjadjo začela ukvarjati tudi znanost, ki je uspela v zadnjih letih priti do mnogih novih spoznanj o biologiji in načinu življenja te divjadi. V nasprotju s pričakovanji pa teh novih spoznanj ne uporab~ ljajo v vsakdanji lovski praksi, ki neredko ravna, kot da teh spoznanj še ne bi bilo. Namen tega prispevka je opozoriti na nekaj takih razhajanj znanqsti in prakse. 1. Zelja imeti čim več srnjadi je nasprotna naravi te vrste, ker ne upošteva njenega načina prehrane in teritorialnega vedenja, ki že sama po sebi omejujeta gostoto njene naseljenosti, s tem pa tudi številčnost. Srnjad je, kar zadeva prehra- no, izbiralec koncentrirane hrane. To pomeni, da v vsakem okolju pase druge in v skupni količini paše z drugačnimi deleži zastopane rastlinske vrste. Ker takih rastlinskih vrst po okoljih ni na pretek, jih lahko tudi zmanjka, če jih nenehno objeda veliko število srnjadi. Teritorialno vedenje je določen del leta pri obeh spolih izrazito. Zato prihaja do sporov za teritorije. Pomanjkanje kako- vostne paše in pogosto ponavljanje stresnih situa- cij pri sporih za teritorije se zelo negativno odra- žajo na srnjadi in na njenem življenjskem okolju. Zato je srnjad lahka dobro razvita in zdrava samo, če gostota njene naseljenosti ni večja od tiste, ki jo dovoljujejo življenjske možnosti okolja, v kate- rem živi. Zato je tudi temeljni cilj gojitve srnjadi v 26 G.V. 1190 ohranjanju njene številčnosti, kakršno dovoljujejo razmere danega življenjskega olmlja. 2. Zimsko krmljenje srnjadi je nepotrebno in škodljivo, ker s špekulativnimi nameni prepre- čuje naravna prilagajanje srnjadi zimskim življenj- skim možnostim. Srnjad, ki si jeseni nabere za- loge energije v obliki podkožna tolšče, pozimi zmanjša svoj metabolizem tudi s spremembami v svojem prebavnem aparatu. Zato ob racionalni porabi energije lahko preživi zimske mesece ob minimalnih količinah hrane, ne da bi pri tem stradala. Krmljenje, zlasti s koncentriranimi krmili, pa ta naravni proces prekine in umetno tudi pozimi vzdržuje visoko aktivnost prebavnega apa- rata. S tem doseže ravno nasprotje tistega, kar je imelo namen doseči. Srnjad začne stradati, ob tem pa z objedanjem prizadeva znatno škodo gozdu. Zato je mogoče izboljšati zimsko prehrano srnjadi samo z ohranjanjem in izboljševanjem naravnih virov njene prehrane in ne s kakršnimkoli že krmljenjem. 3. številčnost srnjadi ostaja izhodišče vseh gojitvenih ukrepov, čeprav je dokazano, da srnjadi ni mogoče prešteti. Pri nas kat tudi marsikod drugod po svetu načrtujejo gojitvene ukrepe na osnovi absolutne številčnosti srnjadi, ki jo ugotavljajo spomladi z opazovanji v naravi. A že pred leti so številni raziskovalci (Andersen 1953, Strandgaard 1968, Ueckermann 1969, El- lemberg 1975 in drugi) dol(azali, da zaradi objek- tivnih razlogov z opazovanji ni mogoče niti pri- bližno oc~nili dejanske številčnosti srnjadi v prosti naravi. Ce je pri tako ugotovljeni številčnosti najmanjša možna negativna napaka 1 OO o/o od ocenjenega števila srnjadi, pogosto pa je tudi kar za nekajkrat večja, potem tudi načrtovanje na tako nezanesljivi podlagi ne more biti resno. Zato je skrajni čas, da se prične z utemeljevanjem gojitvenih ukrepov na analizah v naravi ugotovlje- nih indikatorjev, ki pričajo o relativnem odnosu srnjadi z njenim življenjskim okoljem. Analize teh indikatorjev torej odgovarjajo na vprašanje, ali je populacija srnjadi s svojim življenjskim okoljem usklajena ali je prevelika ali bi je okolje preneslo še več. Ti indikatarji so telesne teže srnjadi, višina prirastka njene populacije in obseg objedenosti rastlinstva v okolju. Na takšnih osnovah smo že gospodarili z divjadjo na Snežniku, sedaj pa tako že 9 let uspešno gospodarijo s srnjadjo v deželi Baden-Wurtemberg. 4. Ob današnjih spoznanjih biologije je iz- bira srnjadi za odstrel po zunanjem videzu brez vsake podlage. Izbira srnjadi za odstrel po videzu so dolga leta šteli za najpomembnejši gojitveni ukrep. Miselnost te izbire se je med lovci tako zakoreninila, da se je še danes ne morejo otresti. Zata se v nekoliko prirejeni obliki takšna izbira pojavlja celo v današnjih smernicah za gojitev srnjadi. V teh smernicah je še vedno govor o ))gojitveno več vredni ali ),A« in ngojitveno manj vredni« ali 1>B~c srnjadi. Kriterij za takšno delitev srnjadi je točno določena meja v telesni teži, pri srnjakih tudi razvoj rogovja glede na starost. Danes, ko je znano, da so takšne razlike med osebki srnjadi pretežno fenotipskega in ne geno- T i tipskega izvora, je tudi ocenjevanje »gojitvene vrednosti cc srnjadi na tej podlagi docela neuteme- ljeno. Poleg tega, da točna ocena telesne teže srnjadi v naravi pri lovu sploh ni mogoča, pa je tudi ~nano, da se teža srnjadi v toku leta spremi- nja. Ze dolgo j~ tudi znano, kako variabilno je srnjakovo rogovje. Zato z izbiro srnjadi za odstrel še nikjer niso ničesar dosegli. Pač pa takšna nesmiselna izbira vedno pomeni resno zavoro pri izpolnjevanju odstrela srnjadi po količini in sesta- vi, ki sta za srnjad in njeno okolje dejansko pomembna. ERKENTNISSE DER BIOLOGIE SOLLEN GRUNDLAGEN DER REHWILDHEGE SEIN Zusammenfassung Einleitung. Die Fahigkeit, sich verschiedenen natUrlichen Lebensbedingungen anzupassen, sowie die Widerstandskraft gegen den Druck der Zivilisation ennoglichen dem Rehwild heute noch eine raum- und zahlenmassige Ausbreitung. Deshalb ist das Rehwild eine fOr jagdliche Bewirt- schaftung besonders interessante Wildart. ln diesem Zusammenhang machen sich aber auch unerwOnschte Erscheinungen bemerkbar, z. B. ZurOckgehen der Qualitat des Rehwildes und seine negativen EinfiOsse auf das Pflanzenreich in seinen Lebensarealen. Deshalb befasste sich mit dem Rehwild auch die Wissenschaft, die in letzten Jahrzehnten zu zahlreichen neuen Erkent- nissen Ober die Biologie und Lebensweise dieser Wildart gekommen ist. Im Gegensatz zu den Er- wartungen haben sich aber die neuen Erkent- nisse in der Praxis nicht durchsetzen konnen, welche oft handelt, als ob es zu diesen neuen Erkentnissen Oberhaupt nicht gekommen ware. Diese Arbeit mochte gerade auf diesen Zwiespalt zwischen der Wissenschaft und der Praxis auf- merksam machen. 1. Der Wunsch, moglichst viel Rehwild zu haben, steht im Gegensatz zur Natur dieser Wildart und berOcksichtigt nicht den Nahrungs- bedarf und das Territoriatverhalten des Reh- wildes, welche die Wilddichte und damit auch die BesUinde begrenzen. Was die Nahrung an- belangt, ist das Rehwild ein Ausleser der konzen- trierten Nahrung, was bedeutet, dass es sich mit ganz bestimmten Pflanzenarten ernahrt, die jedoch von Gebiet zu Gebiet verschieden und in verschiedenem Verhallnis vertreten sind. Diese Pftanzenarten bestehen aber in keinem Gebiet in grosseren Mengen, so dass sie auch ausgehen konnen, wenn sie von einer grasser Zahl des Rehwildes ausgebeutet werden. Das Territorial- verhalten ist zu bestimmten Jahreszeiten bei beiden Geschlechtern ausgepragt und fUhrt zu Konflikten. Mangel an Qualitatsnahrung und sich oft wiederholende Stress-Situationen beeintrachti- gen das Rehwild und seinen Lebensraum. Das Rehwild kann nur dann gesund und gut entwickelt sein, wenn die Wilddichte den Lebensbedingun~ gen entspricht, die es in einem bestimmten Lebensraum vorfindet. Damit ist auch das Ziel der Rehwildhege gesetzt, namlich Erhaltung einer solchen Rehwilddichte, die durch die natOrlichen Gegebenheiten bedingt ist. 2. Die WinterfuHerung des Rehwildes ist i.iberfiUssig und schadlich, weil sie aus speku- lativen GrOnden die natOrliche Anpassung des Rehwildes an die winterlichen Verhaltnisse ver- hindert. Das Rehwild, welches sich im Herbst die Energiereserven in Form des Unterhautfett- gewebes angesammelt hat, verlangsamt im Winter den Metabolismus, um durch einen ratio- nellen Energieverbrauch ohne zu hungern auch beim minimalen Nahrungsangebot den Winter durchzustehen. Die Futterung, insbesondere mit Kraftfutter, verhindert diesen natOrlichen Vorgang und erhalt kunstlich auch im Winter eine hohe Aktivitat des Verdaungssystems. Damit erreicht man Oblicherweise genau das Gegenteil zum Erwunschten: das Rehwild hungert und verursacht noch mehr Schaden im Wald. Bessere Nahrungs- verhaltnisse sind deshalb nur durch Erhalten und Verbessern des natOrlichen Nahrungsangebotes zu erreichen und nicht durch FOtterung. · 3. Die Wilddichte ist im mer noch die Grund- lage fUr alle Hegemassnahmen, obwohl wir wissen, dass man das Rehwild nicht zahlen kann. Bei uns und auch in anderen Landern werden die Hegemassnahmen auf Grund der FrOhjahrsbestande geplant, die man mittels Beobachtungen in der Natur feststellt. Doch bereits vor Jahren haben mehrere Forscher (Andersen 1953, Strandgaard "1968, Ueckermann "1969, Ellenberg 1975 u. a.) mit Versuchen bewiesen, dass es aus objektiven Grunden nicht moglich ist, die Rehwildbestande mittels Beo~ bachtungen wenigstens annahernd zu bewerten. Wenn der kleinstmogliche Fehler 1 OO % der tat- sachlichen Wilddichte betragt (und oft noch viel grosser ist), kann man eine Planung auf so unge- wissen Grundlagen nicht ernst nennen. Deshalb ist es nun die hochste Zeit, dass man die Hege- massnahmen auf Grund der Analysen von in der Natur evidentierten Anzeigern bestimmt, welche das relative Verhaltnis zwischen dem Rehwild und seinem Lebensraum anzeigen und die Ant- wort auf die Frage geben, ob die Rehwildpopula- tion im Einklang mit ihrer Umwelt steht oder ob sie zu gross bzw. zu klein ist. Diese Anzeiger sind das Korpergewicht des Rehwildes, der natOr- liche Zuwachs und der Umfang des durch das Rehwild verursachten Schadens an der Flora. So haben wir im Snežnik das Rehwild bewirtschaften und so wird es bereits seit 9 Jahren auch in Baden-WOrttenberg erfolgreich bewirtschaftet. 4. Bei heutigen Erkentnissen ist der Ab- schuss des Rehwildes auf Grund seines Aus- sehens ganzlich ohne Grundlage. Der Abschuss des Rehwildes auf Grund seines Aus- sehens galt jahrelang das die wichtigste Hege- massnahme. Die ldeologie der Auslese fasste bei Jagern so tiefe Wurzeln, dass man sie nicht los· werden kann. Diese ldeologie findet man immer noch, obwohl in einigermassen modifizierter Form, auch in offiziellen Richtlinien fOr Reh- wildhege. Di ese Richtlinien erwa_hnen immer noch G. V. 1/90 27 das »fOr dfe Hege mehrwertiges« oder A und »fOr die Hege minderwertiges« oder B Rehwild. Der Masstab fOr diese Einteilung ist eine genau bestimmte Grenze im Korpergewicht und bei Bocken auch die Qualitat der Trophae. Da wir heute wissen, dass Unterschiede beim Rehwild vorwiegen pheno- und nicht genotypisch bedingt sind, ist eine solche Bewertung des »Hege- wertes« ganzlich grundlos. Dazu wissen wir auch, dass ein genaues Ansprechen wahrend der Jagd nicht moglich ist, dass sich das K6rpergewicht des Rehwildes im Laufe des Jahres verandert und dass die Trophae variabel ist. Deshalb konnte man mit dem •>Auslesehegeabschuss<• auch nirgends nicht erreichen. Wohl aber stellt eine solche sinnlose Auslese immer ein emstes Hindernis beim Ausuben des zahlen- und struk- turmassigen Abschusses dar, welcher tatsachlich die Qualitat des Rehwildes beeinflusst. UTERATURA 1. Andersen, J. {1953): Analysis of a Danish Roe~deer population, Danish Rev. of Game biology, No. 2, Copenhagen 1953. 2. Briedermann, L. (1982): Der Wildbestand die grosse Unbekante, VEB Deutscher Land- wirtschaftsverlag. Berlin 1982. 3. Bubenik, A. (1962): Wilddichte- Fassungs- vermčgen - Wildschaden, Osterreich. Arbeits- kreis tur Wildtierforsh., Jhrb. 1962/63. 4. Bubenik, A. (1971): Rehwildhege und Reh- wildbiologie. F. G. Mayer Verlag, Munchen 1971. 5. Bubenik, A. (1984): Ernahrung, Verhalten und Umwelt des Schalenwildes, BLV Verlags- gesellschaft, Munchen, Wien, Zurich 1984. 6. Ellemberg, H. (1975): Neue Ergebnisse der Reh-Okologie: Zahlbarkeit, Wachstum, Ver- 28 G.V. 1190 mehrung, Allgem. Forst Zeitsch., Nr. 50, Munchen 1975. 7. Hespeler, 8. (1988): Rehwild heute, Lebensraum, Jagd und Hege, BLV Verlagsgesell- schaft, Munchen. Wien, Zurich 1988. 8. Hofmann, R. R. (1976): Die Charakterisie- rung des widerkauen des Schalenwildes nach Asungstypen, Beilage zu DJV Nachrichten Nr. 2/1976. 9. Hofmann, R. R. (1977): Morphologische Untersuchungen am Darm des Rehes (Capreolus capreolus Linne 1758) einschliesslich der assozi- irten Strukturen, Arbeitskr. Wildbiologie und Jagd- wissenschaft an der Justus Liebig-Universitat Giessen, Lahn 1977. 10. Hofmann, R. R., Geiger, C. und Konig, R. (1976): Vergleichendanatomische Untersuchun- gen an der Vormagenschleimhaut von Rehwild (Capreolus capreolus) und Rotwild (Cervus elaphus), z. f. Saugetierkunde 41/3 1976. 11. Hofmann, R. R., Herzog, A. (1980): Die Notzeit des Schalenwildes, Bestandsaufnahme und Definition, DJV Nachrichten Nr. 5, 1980. 12. Kurt, E. (1970): Rehwild, BLV Verlags- gesellschaft, Munchen 1970. 13. Simonič, A. (1974): Populacija kot izhodi- šče sodobnega gospodarjenja z divjadjo, Gozdarski vestnik 32, 2-4, Ljubljana 197 4. 14. Simonič, A. (1976): Srnjad, biologija in gospodarjenje. Založba LZS, Ljubljana 1976. 15. Strandgaard, H. (1969): Studies on the Behaviour of marked Roe-deer with Relation to the Regulation of their Numbers. Trudi IX. meždunar. kongresa biologov - ohotovedov, Moskva 1969. 16. Strandgaard, H. (1972): The Roe-deer (Capreolus capreolus) Population of Ka10 and the Factors Regulating its Size, Communication No. 95 from Vildbiologisk Station Ka10 841 O R0nde, Denmark 1972. GDK: 172.8 Armillaria spp. Novejša dognanja o sistematiki in biologiji štorovk (Armillaria spp.) Alenka MUNDA* Izvleček Munda, A.: Novejša spoznanja o sistematiki in biologiji štorovk (Armillaria spp.). Gozdarski vest- nik, št. 1/1990. V slovenščini, cit. lit. 25. Iz novejših taksonomskih raziskav je znano, da je v Evropi razširjenih pet vrst štorovk. Te so: Armillaria mellea, A. ostoyae, A. lutea, A. borealis in A. cepistipes. Zbrali smo podatke o biologiji in ekologiji posameznih vrst ter o njihovem pomenu za gozd. Predstavljamo tudi nekaj pomembnejših dognanj iz fitopatoloških raziskav teh vrst gliv. 1. UVOD štorovka ali mraznica (Armillaria spp.) je v naših gozdovih zelo razširjena gliva. Njeni trosnjaki rastejo v velikih šopih na štorih in mrtvih koreninah, pogosto pa jih opazimo tudi na živem drevju (slika 3). Od poznega poletja pa vse do hujšega mraza jih zlahka najdemo skoraj v vsakem gozdu. Mraznico botanično uvrščamo v podde- blo prostotrosnic (Basidiomycotina), razred kožastih gliv (Hymenomycetes), red listi- čark (Agaricales) in družino kolobarnic (Tricholomataceae ). štorovko obravnavamo v gozdarstvu kot zajedavsko glivo. Okužba s to glivo pov- zroči belo trohnobo v koreninah in korenič­ niku t~r s tem sušenje in propad okuženega drevesa. Mraznica je znana zlasti kot zaje- davka korenin iglavcev. Okuži jelko, bor in smreko, med listavci pa najmočneje hrast. Vendar je nevarna tudi za mnoge druge drevesne vrste in grmovnice. Ugotovili so, da ima kar šeststo gostiteljev {RAABE 1962). Poleg gozdnih drevesnih vrst in grmičevja okuži tudi sadno drevje in vinsko trto ter številne zelnate rastline (npr. krom- pir in jagode). " A. M., dipl. inž. agr., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. Synopsis Munda, A.: Recent lnvestigations ofTaxonomy and Biology of the Honey Fungus (Armillaria spp.). Gozdarski vestnik, No. 1/1990. ln Slovene, lit. quot. 25. Recent taxonomical studies showed that the european strains of the Armillaria mellea complex belong to five distinct species: Armillaria mellea, A. ostoyae, A. lutea, A. borealis and A. cepistipes. Data about their biology, ecological specialisation and pathogenicity are given. ln the paper the more important phytopathological investigations about the Armillaria root rot are also summarized. Prva bolezenska znamenja na drevesu, ki ga je okužila štorovka, so odmiranje posameznih vej v krošnji ter majhni, oble- deli in porjaveli listi ali iglice, ki predčasno odpadejo. Na mladih drevesih vse iglice ali listi naenkrat odmrejo. Pri iglavcih opazimo močno smolenja iz korenin in koreninskega vratu. Smola, ki se cedi iz okuženega drevesa, se s prstjo sprime v značilne kepe. Okuženo drevo propade zato, ker gliva uniči kambij na koreninah in korenin- skem vratu. Namesto kambija se pod lu- bjem razraste belo kožasto podgobje, ki v mraku luminiscira. Les trohni in trohnoba zajame poleg korenin tudi ves koreničnik. Drevo propade naenkrat ali postopoma, odvisno od tega, kolikšen del korenin je gliva zajela. Potek bolezni je odvisen od raz- mer v rastišču. Kjer je preskrba z vodo slaba, drevo mnogo hitreje propade (KOM- MEDAHL, WlNDELS 1979). Gliva zajeda drevesa vseh starosti. Znano je, da povzroči množično sušenje mladih iglavcev, če jih posadimo na krče­ vina listnatega gozda. Prav tako ogroža tudi starejše sestoje. Okužba napreduje navadno v obliki kroga. Gliva pa lahko uniči tudi le posamezno drevo. Ameriški fitopatolog BOYCE (1961) na- vaja, da štorovka navadno okuži le oslabela G. V. 1190 29 :drevesa, ki rastejo na neprimernem rastiš- ču, ali pa drevje, ki so ga napadli škodljivci in prizadela suša. Nekateri drugi razisko- valci menijo, da gliva lahko uniči tudi pov- sem nepoškodovano drevje (SINGH 1978, 1980). 2. SISTEMATIKA RODU ARMILLARIA V številnih starejših virih, ki so posvečeni štorovki, avtorji poudarjajo, da je mraznica presenetljivo variabilna gliva. Opozarjajo na morfološke razlike njenih trosnjakov, predvsem pa na njeno variabilno patoge- nost Obravnavajo jo bodisi kot zajedavko, ki povzroči propad drevesa, bodisi kot gni- loživko, ki živi le v odmrlih drevesnih delih. Tako različna, celo nasprotujoča si dogna- nja o biologiji in patogenosti štorovke so vzbudila domnevo, da je populacijo glive, ki so jo poznali le kot eno vrsto Armillaria mellea, mogoče razdeliti na več vrst. V začetku sedemdesetih let je francoski mikolog Romgnesi opisal štiri vrste štorovk: Armillaria mellea, A. bulbosa, A. obscura in A. ostoyae (WATLING 1987). Kasneje so rodu Armillaria oziroma Armillariella, kakor so rod tedaj imenovali, dodali še nove taksone. Pri opisovanju in ločevanju vrst so uporabljali tradicionalno metodo, ki sloni predvsem na proučevanju morfoloških zna- čilnosti trosnjakov, rizomorf podgobja in čiste kulture glive. S to metodo pa sistema- tika rodu Armillaria niso mogli povsem raz- jasniti. Kljub pazljivemu opazovanju mnogih morfoloških značilnosti (velikost in barva klobuka, razporeditev lusk na njem, barva in obstojnost zastiralca, dolžina in oblika beta, zadebelitev dnišča beta, velikost tro- sov, prisotnost zank na osnovi bazidijev) posameznih vrst med seboj niso mogli zanesljivo ·ločiti. Šele potem, ko so raziskali genetiko štorovke, so olajšali in pospešili taksonom- sko delo. Prelomna so bila zlasti dognanja Finca KORHONENA (1978), ki je ugotovil, da je mogoče združiti evropske oblike što- rovk v pet intersterilnih skupin. Merilo, ki ga je pri tem uporabil, je bilo ugotavljanje kompatibilnosti posameznih izolatov što- rovk v čisti kulturi. Ta genetska metoda danes velja za temeljni postopek pri razpo- znavanju in določanju vrst štorovk. Pet intersterilnih skupin, ki jih je ugotovil Korhonen, so kasneje primerjali s taksoni, ki so jih določili na podlagi morfoloških meril, in ugotovili, da je v Evropi razširjenih pet vrst štorovk. Te vrste so: Armillaria mellea (Vahl ex Fr.) Kummer, A.lutea Gillet (sinonim A. bulbosa/Barla/Kile et Watling), A. ostoyae (Romagn.) Herink, A. cepistipes Valen. in A. borealis Marxmuller et Korho- nen. V hrastovih gozdovih v toplejših prede- lih Evrope je razširjena tudi brezobročna štorovka Armillaria tabescens (Scop. ex Fr.) Emel. Spoznamo jo po tem, da na betu nima zastiralca. Zaradi te lastnosti so jo dolgo uvrščali v rod Clitocybe. Ta dognanja so vzbudila veliko zanima- nje za raziskavo taksonomije štorovk pov- sod po svetu. Začeli so spremljati zemljepi- sno razširjenost posameznih vrst in zbirati podatke o njihovi ekologiji in patogenosti. Slika 1. Kompatibilno križanje izolatov štorovke - Slika 2. Križanje haploidnih izolatov štorovke v nastanek diploidnega micelija čisti kulturi na sladnem agarju 30 G.V. 1/90 To delo je dolgotrajno, vendar je le tako mogoče pravilno oceniti pomen posame- znih vrst štorovk za gozd in s tem ovredno- titi škodo, ki jo povzročajo. Tudi v Sloveniji preučujemo vrstno se- stavo rodu Armillaria in razširjenost posa- meznih vrst. Pri določanju vrst uporabljamo genetsko metodo, ki smo jo v celoti povzeli po Korhonenu {1978). Ker je taksonomsko delo temelj za nadaljnje proučevanje što- rovk, bom postopek o določevanju vrst nekoliko natančneje opisala. štorovke izoliramo in jih vzgojimo v čisti kulturi na gojišču iz sladnega agarja. Nato jih združimo oziroma križamo s preizku- snimi primerki. Preizkusni primerki so izolati iz evropskih vrst štorovk, ki nam jih je iz svoje zbirke poslal Korhonen. Pri križanju uporabljamo haploidne izolate, pridobljene iz enega trasa. Da bi ugotovili, kateri vrsti štorovk določen vzorec pripada, ga zdru- žimo s petimi preizkusnimi primerki, ki pred- stavljajo vseh pet vrst štorovk. V enem izmed petih križanj se haploidna micelija (podgobji) združita v diploidni micelij, kar pomeni, da sta osebka kompatibilna in pripadata isti vrsti. Ker se haploidno in diploidno podgobje štorovke morfološke zelo značilno !očita, kompatibilno reakcijo zlahka prepoznamo. Haploidna micelija (slika 1) se zrasteta v homogeno celoto, spremeni se njuna barva in struktura ter nastane temen, s skorjo (pseudostromo) prekrit diploidni micelij, iz katerega začnejo rasti rizomorfe - koreni- nam podobni spleti hif (slika 2). Nasprotno pa v primeru, ko primerka pripadata ra.l:lič­ nima vrstama, nastane inkompatibilna reak- cija. Micelija rasteta vsaksebi, ohranita zna- čilno strukturo in barvo ter se med seboj inhibirata. 3. BIOEKOLOŠKE ZNAČILNOSTI EVROPSKIH VRST ŠTOROVK IN NJIHOV POMEN V GOZDNEM EKOSISTEMU Patogeni in za gozd zelo škodljivi vrsti sta predvsem Armillarla ostoyae in A. mel- Slika 4. Podgobje štorovke pod lubjem okuženega drevesa Vse slike: dokumentacija IGLG, foto: Dušan Jurc G. V. 1/90 31 1 lea. Gliva A. ostoyae je agresivna zaje- davka iglavcev, zlasti vrst iz rodov Pinus in Picea. V Franciji ta vrsta povzroča veliko škodo na Pinus pinaster in P. uncinata {GUILLAUMIN, BERTHELAY 1981). Naj- demo jo tudi na listavcih, ki rastejo v bližini okuženih iglavcev, vendar je zanje le po- stranskega pomena. Nasprotno prava što- rovka {Armillaria mellea) prevladuje v listna- tih gozdovih. lglavci, zlasti starejša dreve- sa, se okužbi s to glivo uspešno upirajo z. obilnim izločanjem smole. Ni še pojasnjeno, zakaj smolenja ne ovira vrste A. ostoyae pri vzpostavitvi zajedavskega odnosa. Umetna okužba sadik različnih drevesnih vrst je pokazala, da je Armillaria mellea nekoliko bolj virulentna kot A. ostoyae. Sadike so propadle hitreje in v večjem številu kot pri okužbi z vrsto A. ostoyae {RISHBETH 1983). Zanimivo je, da so sa- dike iglavcev celo manj odporne kot sadike listavcev. Armillaria mellea je kot zajedavska gliva znana tudi v kmetijstvu. Veliko gospodarsko škodo lahko povzroči v vinogradih, sadov- njakih in celo v nasadih vrtnic {GUILLAU- MIN in sod. 1983). Med manj patogenimi vrstami je najbolj razširjena Armillaria lutea. Raste v listna- tem in mešanem gozdu, v topolovih nasa- dih in na grmičevju, npr. na leski. Njeni trosnjaki imajo značilno zadebelitev pri dnu beta. Druga njena značilnost je oblikovanje velikega števila rizomorf. Gost splet rizo- morf najdemo pod lubjem starih štorov in v zgornjem sloju tal. So črne, zelo čvrste in debele, razrastejo se lahko celo dvajset metrov stran od okuženega drevesa {RISH- BETH 1983). Njihova bujna rast glivi omo- goča, da se hitro širi in naseli v novega gostitelja. Tudi trosnjaki lahko zrastejo več metrov proč od okuženega drevesa {KOR- HONEN 1978). Armillaria lutea je zajedavka oslabelih dreves, pogosto pa živi v njih le kot gniloživ- ka. Korenine okuži šele takrat, ko se njihova odpornost zmanjša zaradi neugodnih talnih in podnebnih razmer. WARGO {1983) je iskal povezavo med fiziološkimi dogajanji v oslabelih drevesih in okužbo s štorovkami. Ugotovil je, da nastanejo v drevesu, ki so ga prizadeli škodljivci, suša, industrijski plini ali kaj drugega, kemijske spremembe, ki 32 G.V. 1/90 zmanjšajo odpornost dreves in hkrati spod- budijo rast štorovke. V koreninah oslabelega drevesa se po- veča vsebnost glukoze in dušičnih spojin. To glivi omogoči oksidiranje fenol nih snovi, ki ji sicer škodijo in zavirajo njeno rast in prodiranje v notranjost korenin. Oksidirane fenolne snovi gliva celo izkoristi kot ener- getski vir za svojo rast. Podobne kemijske povezave med gostiteljem in zajedavsko glivo nastopijo tudi ob daljšem zasičenju tal z vodo. V poplavljenih koreninah se zaradi anaerobnih razmer nakopiči etanol. Po- dobno kot glukoza tudi etanol v manjših količinah pospešuje rast štorovke in ji po~ maga oksidirati škodljive fenolne substance {WEINHOLD, GARRAWAY 1966). Umetna okužba sadik, ki jo je RISHBETH (1983) uporabil za ocenjevanje patogenosti štorovk, je pokazala, da je gliva Armillaria lutea zelo šibek patogen. Iz Francije poročajo, da ta gliva prevla- duje v hrastovih gozdovih in sodeluje pri uničenju doba (Quercus robur) {GUILLAU- MIN, BERTHELAY 1981). Vrsti Armillaria lutea je zelo podobna A. cepistipes. Z gotovostjo ju lahko ločimo le s križanjem po Korhonenovi metodi. Ta vrsta je gniloživka, le izjemoma šibka zaje~ davka. Njeni trosnjaki včasih rastejo posa- mič med travo, navidez neodvisno od lesnih ostankov v tleh. Vrsta A. borealis je, kot nam pove njeno vrstno ime {lat. boreus severni), razšir- jena predvsem na severu Evrope. To je najbolj razširjena vrsta mraznic na Finskem (KORHONEN 1978). Raste predvsem na smrekovih in borovih štorih. Kot sekun- darna zajedavka pa včasih povzroči belo trohnobo v koreničniku iglavcev. Njeni tros- njaki se razvijejo prej kot pri drugih vrstah štorovk, običajno že konec avgusta (KOR- HONEN 1978). V toplejših delih Evrope je razširjena brezobročna štorovka Armillaria tabescens. Tudi ta je gniloživka. Opazili so, da v sestojih iglavcev na težkih tleh včasih pov- zroči belo trohnobo korenin, zlasti kadar so korenine oslabele zaradi daljšega zasičenja tal z vodo (RAYNER, BODDY 1988). Kljub temu da so nekatere vrste štorovk zajedavke, druge pa le gniloživke, je njihov življenjski krog do neke mere podoben. Del svojega razvoja tudi zajedavske vrste žive kot gniloživke, razkrajajo odmrJe ostanke dreves in s tem sodelujejo pri kroženju snovi v naravi. Pri naselitvi in izkoriščanju odmrlega lesa se posamezne vrste ne spe- cializirajo več na iglavce ali listavce. Vselej so odmrli deli listavcev boljša podlaga za njihovo rast (GUILLAUMIN in sod. i 983). V panjih iglavcev so štorovke namreč izpo- stavljene zelo močni konkurenci drugih gliv. Poleg tega so ti štori slabša hranilna osnova za njihovo rast in se hitreje izčrpajo. Na- sprotno pa so v štorih listavcev mraznice prevladujoče, druge glive jih le počasi izpo- drivajo in nadomeščajo (RISHBETH 1988). Iz odmrlih ostankov okuženih korenin in štorov začnejo rasti rizomorfe. Širijo se proti zdravim koreninam in jih okužujejo. Potek okužbe z rizomorfami štorovke je prvi podrobno opisal THOMAS (1934), ka- sneje ga je dopolnil še RYKOWSKI (1975, i 978). V grobem poteka okužba takole: rizomorfa raste in ko doseže korenino, se na več mestih nanjo pritrdi. Nato se razveji in se vrašča med luske lubja ter tako prodre v notranjost korenine. Mesto, kjer gliva prodre v korenino, je lahko precej oddaljeno od mesta, kjer je rizomorfa pritrjena. Gliva lahko okuži korenino tudi tako, da nepo- sredno prebije lubje. V tem primeru gre za kombinacijo mehaničnega in kemičnega prodora. Kot tretjo možnost RYKOWSKI omenja, da lahko gliva prodre v notranjost korenine brez rizomorf, v obliki resastega micelija, vendar je tak način prodora redek. Med celicami parenhima se micelij glive širi z nepovezanimi hifami. Te se spet povežejo v agregirano obliko (rizomorfe), ko prodrejo do kambija. Nastanejo rizomorfe pod lu- bjem (rhizomorpha subcorticalis), ki so v primerjavi z rizomorfami v tleh (rhizomor- pha subterranea) sploščene (slika 4). Iz micelija pod lubjem nato hife prodirajo v les in v njem povzročijo belo trohnobo. Na nadzemnem delu drevesa se zname- nja obolenja pokažejo šele potem, ko se razširi podgobje štorovke iz korenin v kore- ninski vrat, ga povsem obraste in uniči kambij ter s tem prekine transport hranil. štorovke največkrat okužijo večje korenine in koreninski vrat drevja. Na korenine, ki so tanjše kot dva milimetra, se rizomorfe ne pritrdijo (PATTON, RIKER 1959). Od tega, kje prodre rizomorfa v korenino, je v veliki meri odvisno, kako hitro bo okužena drevo propadlo. Najhitreje drevesa propadejo, če jih gliva okuži na koreninskem vratu (RY- KOWSKI 1975). Kako hitro se pojavijo zna- menja obolenja in kdaj drevo propade, je odvisno tudi od drevesne vrste same. Pri umetni okužbi sitke (Picea sitkaensis) je med inokulacijo in pojavom obolelosti prete- klo sedem mesecev, dva meseca kasneje so sadike odmrle. Pri boru pa so se bole- zenska znamenja pokazala šele po petinšti- ridesetih mesecih (SINGH 1980). Mraznice pogosto okužijo gostitelja tudi brez rizomorf, le z micelijem, ki se ob stiku med koreninami dveh sosednjih dreves raz- širi iz obolelih v zdrave korenine. Tak način je značilen za nekatere izolate vrste A. ostoyae, ki naredijo zelo malo rizomorf, a so vseeno zelo virulentni (RISHBETH 1988). štorovka okuži drevo tudi z bazidospora- mi. Te dozorevajo na trosnjakih, ki se jeseni razvijejo na štorih in na koreninah okuženih dreves. Bazidiospore okužijo go- stitelja samo skozi rane. Bolj pogosto kot korenine bazidiospore okužijo štore, ki po redčenju ostanejo v sestoju. To je z epide- miološkega vidika zelo pomembno, ker se na štorih oblikujejo nova bolezenska žariš- ča. Od tu se gliva širi proti zdravim koreni- nam. Podgobja, ki se razvijajo v sosednjih . štorih, navadno pripadajo isti vrsti, a različ­ nim klonom, kar dokazuje, da so panje okužile bazidiospore. 4. SMERI PROUČEVANJA ŠTOROVK Pri proučevanju sistematike rodu Armilla- ria raziskovalci še vedno izpopolnjujejo po- stopek za določanje vrst štorovk in hkrati iščejo nove, hitrejše in enostavnejše nači­ ne. Doslej znane metode namreč ne dajo povsem zanesljivih rezultatov, tudi Korho- nenova genetska metoda ne, čeprav je delež napačno razpoznanih vrst majhen. Omeniti je treba delo francoskih raziskoval- cev, ki poskušajo ločiti vrste z imunološkimi metodami in elektroforezo. S temi meto- dami ugotavljajo razlike v vsebnosti protei- nov. Opazili so, da so razlike očitne le med vrstama Armillaria lutea in A. cepistipes. Ti dve vrsti sta si morfološko zelo podobni, G.V. 1/90 33 zato je metoda dragocen pripomoček za njuno ločevanje. Podatek, kateri vrsti primerek štorovk pripada, nam pogosto premalo pove o nje- govi patogenosti. Ta nas z vidika fitopatolo- gije najbolj zanima. Za oblikovanje učinko­ vitih varstvenih ukrepov bi morali poznati in upoštevati razlike v stopnji patogenosti tudi med različnimi osebki iste vrste, še zlasti pri obeh patogenih vrstah Armillaria mellea in A. ostoyae. Precej natančno je mogoče oceniti patogenost določenega primerka mraznic z umetno okužbo sadik. Za ta namen so najprimernejše sadike rdečega bora in navadne smreke. Na sadikah listav- cev se razlike v patogenosti slabše odra- žajo (RISHBETH 1983). Metoda je dolgo- trajna in zahteva večletna opazovanja, zato se za rutinsko določanje patogenosti ni uveljavila. Potrebovali bi hitrejši postopek, ki bi omogočil okužbo v laboratoriju in pod nadzorovanimi pogoji. Med prvimi takimi poskusi je bil test, s katerim ocenimo pato- genost posredno, z okužbo krompirjevih gomoljev. Bolj ali manj patogeni vzorci štorovk se ločijo po tem, kako hitro se podgobje glive širi v krompirjevem gomolju in kolikšen delež gomolja preraste {GRE- GORY 1985). Vendar se tudi ta postopek ni uveljavil. Rezultat testa je namreč odvi- sen od sposobnosti glive, da napravi riza- marte, kar pa ni merilo za njeno patogenost. Boljši je postopek, ki sta ga izdelala Nemca ZOLLFRANK in HOCK (1987). Uporabila sta kulturo gostitelja in zajedav- ke, v kateri smrekova sejanka in micelij štorovke istočasno rasteta in se razvijata v gojišču, ki jima ustreza. Gliva po nekaj mesecih rasti okuži mlado smreko. Posto- pek poteka v laboratoriju v sterilnih in nad- zorovanih pogojih. Je zanesljiv in primerno hiter, saj se okužba izvrši že v šestih mesecih. 5. ZATIRANJE ŠTOROVK Zelo pomembno področje raziskovanja je zatiranje parazitskih vrst štorovk. Ker jih ne moremo zatirati neposredno, je treba pozornost posvetiti predvsem posrednim, gojitvenim ukrepom. Znano je, da štorovke najmočneje okužijo drevesa, ki rastejo na neprimernem rastišču in so izpostavljena 34 G.V. 1/90 podnebnim stresom, škodljivcem ter one- snaženemu zraku. Močno okužena rastišča naj bi pogozdili z drevesnimi vrstami, ki so za okužbo s štorovko manj občutljive. Med sorazmerno odporne drevesne vrste uvrščajo bukev, jesen, macesen, lipo, češnjo ter tiso, med zelo občutljive pa bor, smreko, javor, brest in oreh (GREIG, STROUTS 1983). Podatke tujih avtorjev o občutljivosti in odpornosti drevesnih vrst proti štorovki moramo še preveriti v naših podnebnih razmerah. Štori in drugi ostanki okuženih dreves so žarišča za razvoj štorovke. Od tu se okužba širi v korenine zdravih dreves. Priporočajo, naj bi panje po poseku izkopali in odstranili iz sestaja (ROOTH in sod. 1977}. Tak postopek bi močno zmanjšal infekcijski po- tencial glive. Žal je predrag in povzroča preveč razdejanja v gozdu, zato ga ne moremo uporabiti v praksi. Primeren pa je za okrasne in sadno drevje. GI ivo so posku- sili zatirati tudi tako, da so panje obdelali s fungicidi. Za ta namen so učinkoviti priprav- ki, ki vsebujejo klorpikrin in metilbromid {RA YNER, BODDY 1988). Vendar se tudi ta ukrep ni uveljavil. Že dlje časa poskušajo mraznice zatirati tudi biološko. štore takoj po poseku naselijo z glivami, ki so njeni antagonisti. Mednje sodijo nekatere vrste iz rodov Rhizopus, Mucor, Fusarium. Najbolj izraziti antagonisti pa so glive iz rodu Trichoderma. Ugotovili so, da je bilo biološko zatiranje z glivami Trichoderma spp. veliko bolj uspešno, ka- dar so prej s kemičnim ali fizikalnim šokom oslabili obrambne reakcije štorovke. To so dosegli tako, da so glivo obdelali s fungici- dom (metil bromid) ali pa jo izpostavili vplivu visoke temperature in suhega zraka. Takšni ukrepi glivam Trichoderma spp. niso škodili, mraznico pa so toliko oslabili, da so jo antagonisti zlahka Izpodrinili ali celo uničili (MUNNECKE in sod. 1981). Tudi zarezovanje lubja nekaj let pred posekom dreves je znano kot zatiralni ukrep za štorovke. Z njim dosežejo, da zaporedje naselitve gliv v drevesnih ostan- kih poteka nekoliko drugače: prevladajo gniloživke, ki panje naglo razkrojijo in izpo- drinejo štorovko. Podoben učinek so dose- gli tudi s premazovanjem štorov z arborici- dom 2,4,5-T in z amonijevim sulfamatom. Ti dve kemikaliji preprečila odganjanje iz panjev listavcev in spremenita zaporedje naselitve gliv v korist gniloživk. Bioloških zatiralnih ukrepov zaenkrat v praksi še ne uporabljajo, še naprej jih izpopolnjujejo. 6. NAMEN RAZISKAVE ŠTOROVK V SLOVENIJI Kljub temu, da so štorovke pri nas zelo pogoste in razširjene glive, ne vemo natan- čno, kakšen je njihov pomen za gozdarstvo in kolikšno škodo povzročajo. To vprašanje bomo skušali pojasniti tako, da bomo ugo~ tovili, katere vrste štorovk so zastopane v Sloveniji, in prikazali njihovo razširjenost. To je osnovni namen naše raziskave. Ugo- tovili bomo, kje se pojavljata obe patogeni vrsti Armillaria mellea in A. ostoyae. Ta območja bi morali natančneje proučiti, razi- skati razmere rastišča, spoznati, katere dre- vesne vrste glivi ogrožata in oceniti njuno patogenost Tuji podatki o ekologiji in pato- genosti posameznih vrst mraznic in o njiho- vih gostiteljih so za naše kraje le relativne vrednosti, zato jih moramo dopolniti in pre- veriti v naših podnebnih razmerah. Z razi- skavo taksonomije in patogenosti si bomo ustvarili pregledno podobo o pomenu posa- meznih vrst štorovk pri nas in dobili zane- sljivo izhodišče za proučevanje biologije in načrtovanje zatiralnih ukrepov proti parazit- skim vrstam mraznic. LITERATURA 1. Anderson, J. B., Korhonen, K., Ullrich, R. C., 1980: Relationship between European and North American biological species of Armillaria mellea. Experimental Mycology 4, str. 87-95. 2. Boyce, J. S., 1961: Forest pathology. New York, McGraw-Hill, str. 104-108. 3. Gregory, C. G., 1985: The use of potato tubers in pathogenicity studies of Armillaria isola- tes. Plant Pathology 34, 1, str. 41-45. 4. Greig, B. J. W., Strouts, R. S., 1983: Haney fungus, Arboricultural leaflet 2, 16 str. 5. Guillaumin, J. J., Berthelay, S., 1981 : Deter- mination specifique des armillaires par la met- hode des groupes de compatibilite sexuelle. Spe- cialisation ecologique des especes fran9aises. Agronomie 1, 1 O, str. 897-908. 6. Guillaumin, J. J. et al, 1983: Taxonomy and biological cycles of the French Armillaria species. Proceedings of the Sixth International Conference on Root and Butt Rots of Forest Trees, Melbour- ne, str. 43-56. 7. Kommedahl, T.,'Windels, C. E., 1979: Fun- gi: Pathogen or host dominance in disease. Ecology of root pathogens. Amsterdam, Elsevier scientific publishing company, str. 1-82. 8. Korhonen, K., 1978: lnterfertility and clonal size in the Armillaria mellea complex, Karstenia 18, 2, str. 31-42. 9. Lung-Escarmant, B., Mohammed, C., Du- nez, J., 1985: New methods of determination of the European armillarias: immunology and polya- crylamide gel electrophoresis. European Journal of Forest Pathology 15, 5/6, str. 278-288. 10. Maček, J., 1983: Gozdna fitopatologija, Ljubljana, VTOZD za gozdarstvo BF, 267 str. 11. Munnecke, D. E. et al., 1981 : Interactions involved in. Plant Disease 65, 5, str. 384-389. 12. Patten, R. F., Riker, A. J., 1959: Artificial inoculation of Pine and Spruce trees with Armilla- ria mellea. Phytopathology 39, str. 615-622. 13. RAABE, R., 1962: Host list of the root rot fungus, Armillaria mellea, Hilgardia 33, str. 25-88. 14. RAYNER, A. D. M., BODDY, L., 1988: Fungal decomposition of wood. lts biology and ecology. Chichester, John Wiley & Sans, 587 str. 15. Rishbeth, J., 1983: Pathogenicity tests for Armillaria. Proceedings of the Sixth International Conference of Root and Butt Rots of Forest Trees, Melbourne, str. 131-139. 16. Rishbeth, J., 1988: Stump infection by Armillaria in first-rotation conifers. European Jour- nal of Forest Pathology 18, 7, str. 401-408. 17. Rooth, L. F., Shaw, C. G. 111., Ralph, L., 1977: Marking Ponderosa pine to combine com- mercial thinning and control of Armillaria root rot. Journal of Forestry, 75, str. 644-647. 18. Rykowski, K, 1975. Mode of infection of Scots pine by Armillaria mellea (Vahl.) Karst. in forest plan1ations. European Journal of Forest Pathology 5, 2, str. 65-82. 19. Rykowski, K., 1978. lnfection biology of Armillaria mellea (Vahl.) Karst. Proceedings of the Fifth International Conference on Problems of Root and Butt Rot in Conifers, Kassel. 20. Singh, P., 1978: Armillaria root rot in Gana- dian forests; status of the disease and research on it. Proceedings of the Fifth International Con- ference on Problems of Root and Butt Rot in Conifers, Kassel, str. 197-204. 21. Singh, P., 1980: Armillaria root rot: artificial inoculalion and developement of the disease in greenhouse. European Journal of Forest Patho- logy 1 O, 7, str. 430-431. 22. Wargo, P. M., 1983: How stress predispo- ses trees to atack by Armillaria mellea. Procee- dings of the Sixth International Conference on Root and Butt Rots of Forest Trees, Melbourne. 23. Watling, R., 1987: The occurence of annu- late Armillaria species in northern Britain. Notes from Royal Botanic Garden, Edinburgh 44, 3. .24. Weinhold, A. R., Garraway, M. B., 1966: Nitrogen and carbon nutrition of Armillaria mellea in relation to growth promoting effects of ethanol. Phytopathology 56, str. 108-112. 25. Zollfrank, U., Hock, B., 1987: lnfection of Norway Spruce by Armillaria under controlled conditions. European Journal of Forest Pathology 17, 4/5, str. 266-270. G. V. 1/90 35 GDK: 903 Rezultati gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v dosedanjil:lletih srednjeročnega obdobja 1986-1990 Milan ŠINKO* Izvleček Šinko, M.: Rezultati gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v dosedanjih letih srednjeročnega obdobja 1986-1990. Gozdarski vestnik, št. 1/ 1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. Prispevek obravnava uresničevanje srednje- ročnega plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije za srednjeročno obdobje 1 986-1990 v dosedanjih letih tega obdobja. Analizirani so posek in tržna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov, vlaganja na področju enostavne in razširjene gozdne re- produkcije ter vlaganja v gozdne ceste. Obravna- van je tudi ekonomski vidik vlaganj v gozdove predvsem v povezavi z viri sredstev in razmerjem do vrednosti blagovne proizvodnje. Zaradi ne- uresničevanja nekaterih osnovnih planskih po- stavkje vprašljivo reševanje razvojnih problemov. 1. UVOD V srednjeročnem obdobju 1981-1985 je bilo po oceni sestavljalcev plana za obdobje 1986-1990 doseženih in uveljavljenih nekaj pomembnih rezultatov pri gospodarjenju z gozdovi, k čemur naj bi bistveno prispevala tudi SlS za gozdarstvo SR Slovenije. Na podlagi tega mnenja je bil pripravljen tudi plan za srednjeročno obdobje "1986-1990, v katerem je zapisano, da se naj dosežena in uveljavljena praksa polno upošteva. NaM men prispevka je ugotoviti, kako so bila predvidevanja uresničena in predstaviti re- zultate pri gospodarjenju z gozdovi v dose- danjih letih srednjeročnega obdobja 1986- 1990, ki vplivajo tudi na oblikovanje razvojM nih možnosti gozdarstva v letih 1991-1995. * M. Š., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61 ODO Ljubljana, Večna pot 83, YU. 36 G. V. 1/90 Synopsis Šinko, M.: The Results of Forest Managing in SR Slovenia in the Recent Years of the Middle· termed Period lasting 1986-1990. Gozdarski vestnik, No. 1/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. The article deals with the exercising of the middle~termed plan of the self-managing commu- nity of interests for forestry of SR Slovenia for the middle-termed period from 1986-1990 in the recent years of this period. The yield produce and market production of forest timber assortments as well as investments in the field of simple and extended forest reproduction and forest road construction are analysed. The economic aspect of investments into forests is also dealt with, especially in connection with funds sources and the relation to the goods production value. The solving of some developmental problems grows questionable due to omitting of the exercising of some basic plan items. 2. SEČNJA IN TRŽNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV Velikost poseka in blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov sta bila kot eno temeljnih izhodišč za obdobje 1986-1990 določena na podlagi gozdnogospodarskih načrtov in potreb po lesu v predelavi lesa in na drugih področjih porabe lesa. Ob tem se je upoštevala kot pomemben cilj tudi uskladitev obsega poseka in blagovne preM izvodnje gozdnih lesnih sortimentov z zmogljivostjo gozdov, in sicer tako, da bo stopnja pokritja planiranih potreb po lesu z domačo lesno surovino iz SR Slovenije v letu 1990 znašala 74% (64% z gozdnimi lesnimi sortimenti in 1 O %z lesnimi odpadki v predelavi lesa). Skupni planirani etat ni bil dosežen v nobenem planskem letu in tudi sečnja za leto "1989 ni planirana tako, da bi se pribli- žali tako povprečnim kot skupnim srednje- ročnim količinam. Neizpolnjevanje plana je posledica manjše sečnje listavcev, po- Preglednica 1. Primerjava sečnje v obdobju 1981-1985 in 1986-1990 (v 000 m3) Izvršena sečnja Planirani etat Izvršena sečnja Plan 1981-1985 1986-1990 1986 1987 1988 1989 Skupaj 3470 3600 3501 3448 3433 3470 - iglavci 2040 2000 2049 2063 2045 1938 - listavci 1430 1600 1452 1385 1388 1532 Družbeni sektor 1539 1560 1569 1595 1603 1461 - iglavci 961 960 1030 1030 1013 903 - listavci 578 600 539 565 590 558 Zasebni sektor 1931 2040 1932 1853 1830 2009 - iglavci 1079 1040 1019 1033 1032 1035 li stavci 852 1000 913 820 798 974 Preglednica 2. Tržna proizvodnja lesa v obdobju 1981-1985 in 1986-1990 (povprečno na leto v 000 m3) Doseženo Plan Doseženo Plan 1981-1985 1986-1990 1986 1987 1988 1989 Skupaj 2670 2500 - iglavci 1660 1540 listavci 1010 960 Družbeni sektor 1478 1350 - iglavci 885 820 - listavci 593 530 Zasebni sektor 1192 1150 - iglavci 775 720 - listavci 417 430 sebno v zasebnem sektorju. Srednjeročni plan predvideva povečanje deleža listavcev na 45 % skupnega poseka v primerjavi z realizacijo v prejšnjem srednjeročnem ob- dobju (ko je bil delež listavcev samo 41-od- stoten). Vendar delež listavcev v dosedanji realizaciji obdobja 1986-1990 nikoli ni pre~ segel 41 %, leta 1988 celo samo 40 %. lglavci prevladujejo v družbenem sektorju (leta 1986 npr. 66 %), v zasebnem pa je razmerje med iglavci in listavci bolj uravno- teženo (1. 1986 53% iglavcev in 47% listavcev). Sečnja iglavcev v družbenih go- zdovih je bila na meji zmogljivosti gozdov (posek znaša 95 %prirastka), sečnja listav- cev v zasebnih gozdovih pa dosega pri- bližno 55% prirastka. Izpolnitev skupnega desetletnega etata, kot je predpisan v gozdnogospodarskih načrtih za obdobje 1981-1990, bi zahtevala v letu 1990 bistveno manjšo sečnjo v druž- benih gozdovih (iglavcev 570.000 m3 in listavcev 523.000 m3} in znatno povečanje sečnje v zasebnem sektorju - predvsem listavcev (iglavci 1,131.000 m3 in listavci 2625 2586 2540 2385 1704 1714 1620 1476 921 872 920 909 1424 1440 1412 1268 911 929 877 769 513 511 535 499 1201 1146 1128 1117 793 785 743 707 408 361 385 410 1,415.000 m3). Seveda, če je bila sečnja v letu 1989 realizirana po planu. Zaradi določene stopnje negotovosti ob pričakovanih sistemskih spremembah v go- .zdarstvu SR Slovenije in opravičenem pri- čakovanju, da okoliščine, ki so bile vzrok za dosedanjo (ne}realizacijo sečnja (druž- benoekonomske razmere: predvsem cene v zasebnem sektorju in organiziranost v širšem pomenu ter ))naravne(( danosti: umi- ranje gozdov), ne bodo bistveno spreme- njene, je nerealno pričakovati izpolnitev . predpisov desetletnih gozdnogospodarskih načrtov. Stanje v sečnji lesa se le delno odraža tudi v proizvodnji za trg, saj so planirane količine dosežene in dosedaj celo prese- žene zaradi velike ponudbe iglavcev. Manj kot je planirano je predvsem listavcev iz zasebnih gozdov. · Pretežni dobavitelj lesa iz slovenskih go- zdov ostaja družbeni sektor, ki je v letih od 1986 do 1988 dobavil od 54% do 56% vsega lesa. Veča se pomen družbenega sektorja v dobavah listavcev, saj je leta G. V. 1190 37 Preglednica 3. Struktura tržne proizvodnje lesa (v % skupne tržne proizvodnje) Plan Doseženo Plan 1990 1986 1987 1988 1989 lglavci- skupaj 100 100 100 100 100 - les za mehansko predelavo 65 66 63 62 61 - les za vlaknine in plošče 22 23 22 - tehnični les za druge namene 35 12 14 16 39 Li stavci - skupaj 100 100 100 100 100 - les za mehansko predelavo 41 40 37 45 41 - les za vlaknine in plošče 26 26 30 - tehnični les za druge namene 39 7 8 3 38 20 27 29 22 21 Preglednica 4. Poraba lesa za proizvodnjo plošč in vlaknin (v 000 m3) Skupaj 1986 1987 Poraba lesa- skupaj 1657 1466 - iglavci 999 919 - listavci 658 547 Izvor lesa - les iz gozdne proizvodnje - SR Slovenija 587 622 - druge republike 516 368 - uvoz 252 193 - ostanki iz mehanske predelave lesa 302 283 - iglavci 272 262 - listavci 30 21 1987 nanj odpadlo 59 % tržnega deleža listavcev. Vendar menimo, da je treba upo- števati tudi količine listavcev, ki so se iz zasebnega sektorja na drugačne načine prav tako pojavile na trgu. Struktura tržne proizvodnje iglavcev kaže na zmanjšanje deleža lesa za mehansko predelavo, predvsem zaradi povečanja de- leža tehničnega lesa za druge namene. Po letu 1986, ko je bil v poseku iglavcev velik delež poseka zaradi naravnih ujm (400.000 m3), pada delež lesa iglavcev za plošče in vlaknine, kar se kaže v nezmanjšanem uvozu lesa iz drugih republik in tujine. 3. LESNOBILANČNA RAZMERJA Iz preglednice 4, ki prikazuje porabo lesa za proizvodnjo plošč in vlaknin, vidimo, da se sorazmerno veliki deleži (27-30 %) lesa iglavcev namenjenega mehanski predelavi pojavijo v proizvodnji plošč in vlaknin kot ostanki mehanske predelave, ostanki me- hanske predelave listavcev pa le v višini okoli 3%. Količina lesa za proizvodnjo 38 G. V. 1/90 Za plošče Zavlaknine 1988 1986 1987 1988 1986 1987 1988 1578 691 595 695 966 871 883 913 262 253 264 737 666 649 665 429 342 431 229 205 234 635 203 218 239 384 404 396 431 276 186 249 240 182 182 213 252 193 213 299 212 191 207 90 92 92 277 182 170 185 90 92 92 22 30 21 22 plošč in vlaknin se je v primerjavi s prejš- njimi srednjeročnimi obdobji ustalila in ne narašča več tako skokovito. CiiL da bi leta 1990 dosegli 7 4 % pokritje planiranih potreb po lesu, je bil dosežen že na samem začetku planskega obdobja (skupno 76% v letu 1986). Z domačim lesom je zadovoljivo pokrita poraba lesa za mehansko predelavo, nezadovoljiva pa je oskrba predelave lesa v plošče in vlaknine s tanjši mi sortimenti listavcev. Plan za leto 1989 predvideva zmanjšanje stopnje pokri- tja (72 %). 4. VLAGANJA V GOZDOVE 4.1. Enostavna gozdnobiološka reprodukcija Posamezni letni plani nege v srednjeroč­ nem obdobju niso bili doseženi v nobenem sektorju. Odstopanja od plana sicer niso velika, vendar seštevanje primanjkljajev zbuja dvome o možnosti realizacije nekate- Preglednica 5. Pokritje porabe lesa z lesom iz Slovenije Skupaj poraba lesa - iglavci - listavci Les za mehansko predelavo- skupaj - iglavci - listavci Les za vlakni ne in plošče -skupaj - iglavci - listavci Tehnični les za druge namene- skupaj iglavci - listavci Drva %pokritja porabe lesa z lesom iz Slovenije 1986 1987 1988 plan 1989 76 80 78 72 84 88 86 82 64 66 64 59 91 89 100 99 71 67 54 67 63 71 40 46 97 100 97 100 100 100 100 100 89 98 73 73 69 46 100 100 100 100 95 99 63 61 70 46 100 Preglednica 6. Obseg enostavne gozdnobiološke reprodukcije (povprečno letno v ha) Izvršen o Plan Izvršen o Plan 1981-1985 1986-1990 1986 1987 1988 1989 Nega gozdov 22.278 26.000 23.654 24.564 24.204 24.890 - družbeni gozdovi 12.212 13.400 12.228 12.877 12.767 13.190 zasebni gozdovi 10.066 12.600 11.426 11.687 11.437 11.700 Obnova gozdov 4.569 5.600 5.258 5.346 4.719 4.630 - družbeni gozdovi 2.287 2.800 2.299 2.361 2.324 2.050 - zasebni gozdovi 2.282 2.800 2.959 2.985 2.395 2.580 Preglednica 7. Obseg razširjene gozdnobiološke reprodukcije Izvršen o 1981-1985 Melioracije gozdov 1775 - neposredna premena 1039 - družbeni gozdovi 354 - zasebni gozdovi 685 - posredna premena 736 - družbeni gozdovi 260 - zasebni gozdovi 476 Pogozdovanje 23 - družbeni gozdovi 12 - zasebni gozdovi 11 Vzdrževanje nasadov - družbeni gozdovi - zasebni gozdovi rih z gozdnogospodarskimi načrti predpisa* nih del. Zasebni sektor izstopa z velikim izostankom nege in relativno velikim obse- gom obnove - še posebno v letih 1986 in 1987. Kot celota pa je sedanje srednje- ročno obdobje po količini uspešnejše kot predhodno (1981-1985). (povprečno letno v ha) Plan Izvr še no Plan 1986-1990 1986 1987 1988 1989 4810 3726 2088 2700 3280 860 1201 590 706 870 270 507 254 265 340 590 694 336 441 530 3950 2525 1498 1994 2410 1130 1153 777 984 1020 2820 1372 721 1010 1390 60 52 11 22 4 25 37 6 17 3 35 15 5 5 1 7800 6243 4430 5458 5050 2600 2800 1658 2189 1970 5200 3443 2772 3269 3080 4.2. Razširjena gozdnobiološka reprodukcija V obdobju 1986-1990 je opazen pred- vsem velik obseg planirane posredne pre- mene gozdov (skupno za 536 o/o več, kot je je bilo izvršena v predhodnem planskem obdobju). V zasebnih gozdovih je bilo pla- nirano za 5,9-krat več posredne premene, G. V. 1/90 39 ' Preglednica 8. Odpiranje gozdov z gozdnimi cestami Izvršena 1981-1985 Novogradnje gozdnih cest 440 - družbeni gozdovi 213 zasebni gozdovi 227 Rekonstrukcije gozdnih cest - družbeni gozdovi - zasebni gozdovi Novogradnje in rekonstrukcije gozdnih cest 440 - družbeni gozdovi 213 - zasebni 227 Preglednica 9. lzvršenost plana Gozdni lesni sortimenti iglavci - listavci Vlaganja v gozdove - obnova gozdov - negagozdov - melioracija gozdov - pogozdovanja - gradnja gozdnih cest letne realizacije pa niso nikoli presegle 50 % plana, kar kaže na nerealnost pri planiranju. Kljub neizpolnjevanju letnih pla- nov pa bosta oba sektorja bistveno preko- račila z gozdnogospodarskimi načrti predpi- san obseg posredne premene. Realizacija neposredne premene po po- sameznih letih močno niha (po začetnem zagonu leta 1986). Z gozdnogospodarskimi načrti opredeljen obseg ne bo realiziran. 4.3. Gradnja gozdnih cest Odpiranje gozdov z gozdnimi cestami je pogoj za izvajanje predvidenega poseka in drugih vlaganj v gozdove. Iz tabele 1 O lahko ugotovimo, zakaj nekateri temeljni razvojni cilji niso in tudi ne bodo doseženi. Gradnja gozdnih cest je močno zaostala za planiranim obsegom, glede na pred- hodno srednjeročno obdobje 1981-1985 pa sploh ni primerljiva. Težnja upadanja gradnje gozdnih cest je razvidna tudi iz plana za leto 1989. Težnja upadanja hitrosti odpiranja zasebnih gozdov (letni plan 1989 40 G.V. 1190 (v km) Plan Izvršena Plan 1986-1990 1986 1987 1988 1989 256 226 169 164 140 117 115 81 91 87 139 111 88 73 53 69 81 59 46 55 36 45 34 30 28 33 36 25 16 27 325 307 228 210 195 153 160 115 121 115 '172 147 113 (dosežen% plana- povprečnega letnega o~sega) Izvršen o Plan 1981-1985 1986 1987 1988 1989 99 105 103 102 95 104 111 111 105 96 94 96 91 96 95 123 94 95 84 83 109 91 94 93 96 56 77 43 56 68 87 18 37 7 113 94 70 64 49 predvideva samo 38 % povprečne letne planirane količine za srednjeročno obdobje) bo predstavljala omejitveni dejavnik pri re- ševanju razvojnih problemov pri gospodar- jenju s temi gozdovi. 4.4. Ekonomski vidiki vlaganj v gozdove Srednjeročni plan 1986-1990 kot celovit cilj in splošna usmeritev navaja, da mora biti zagotovljen takšen obseg vlaganj v gozdove, ki ustreza planirani intenzivnosti izkoriščanja gozdov, saj naj bi bil od tega neposredno odvisen planirani obseg bla- govne proizvodnje gozdnih lesnih sortimen- tov ustrezne debelinske in kakovostne strukture. Gibanja po posameznih letih ka- žejo, da splošna usmeritev ni bila upošteva- na. Iz preglednice 9 vidimo, da je fizični obseg vlaganj v gozdove odvisen od dose- ženih planiranih količin gozdnih lesnih sor- timentov (predvsem iglavcev). S padanjem količine pridobljenih gozdnih lesnih sorti- mentov se vlaganja v gozdove zmanjšujejo bolj kot sorazmerno. Preglednica 1 o. Viri sredstev za vsa vlaganja v gozdove (%vrednosti blagovne proizvodnje) 1986 1987 1988 vooo.ooo % vOOO.OOO % vooo.ooo % Skupaj 12.087 23,8 24.176 22,6 65.118 20,4 Lastna sredstva GG ( + druge organizacije) 9.107 17,7 18.808 17,4 52.581 16,3 Združena sredstva porabnikov lesa 1.119 2,3 2.775 2,7 4.221 1,4 SlS za gozdarstvo 1.426 2,9 2.077 2 6.131 2 Krediti 255 0,5 218 0,2 270 0,1 Drugi viri 180 0,4 298 0,3 1.915 0,6 Preglednica 11. Vrednostni obseg vlaganj v gozdove 1986 v 000.000 din Biološka vlaganja- skupaj 6.091 - družbeni gozdovi 3.081 - zasebni gozdovi 3.010 - enostavna reprodukcija 4.588 - družbeni gozdovi 2.459 zasebni gozdovi 2.129 - razširjena reprodukcija 1.503 - družbeni gozdovi 622 - zasebni gozdovi 881 Vlaganja v gozdne ceste 3.228 - družbeni gozdovi 1.708 - zasebni gozdovi 1.520 Ostala poraba sredstev za gozdno- biološko reprodukcijo 2.767 - družbeni gozdovi 1.214 - zasebni 1.553 Razlog za manjša vlaganja v gozdove v vseh oblikah je predvsem v zmanjševanju deleža sredstev za vlaganja v gozdove od vrednosti blagovne proizvodnje. Ker je to zmanjšanje posledica določenih vzrokov (cene, planiranje), bi morali razmere po posameznih letih natančneje analizirati. Od leta 1986, ko je delež znašal 23,8 %, je do leta 1988 padel na 20,4 %. Zmanjšala so se lastna sredstva gozdnogospodarskih or~ ganizacij in sredstva porabnikov lesa. Ostali viri so bili tako kot v prejšnjih letih manj pomembni. Gozdnogospodarske organizacije z last~ nimi sredstvi niso mogle pokriti izpada pri- liva združenih sredstev porabnikov lesa, ki so za vlaganja prispevali samo še 1 ,4 % vrednosti blagovne proizvodnje. Za prib!. 30 % so se zmanjšala tudi sredstva SlS za (v% vrednosti blagovne proizvodnje) 1987 1988 1.% v 000.000 din % v 000.000 din % 12 13.248 12 33.673 10 6.632 17.200 6.616 16.473 9 10.916 10 26.346 8 5.645 14.167 5.271 12.179 3 2.332 2 7.327 2 987 3.033 1.345 4.294 6,4 4.971 5 14.193 4 2.725 6.898 2.246 7.295 5,4 5.957 5,6 18.253 5 2.742 7.951 3.215 10.302 gozdarstvo, pa še ta so se porabila pred- vsem za financiranje nalog, ki so poseb- nega družbenega pomena na kraškem ob- močju. Krediti in drugi viri pa za vlaganja v gozdove niso bili pomembni viri. Vrednostni obseg vlaganj v gozdove se je izraženo v denarju sicer povečeval, delež sredstev za vlaganja od vrednosti blagovne proizvodnje pa je vztrajno padal. Najbolj so se zmanjšali deleži blagovne proizvodnje za biološka vlaganja (z 12 % na 10,5 %) in gradnjo gozdnih cest (s 6,4 % na 4,4 %). 5. SKLEPNA OCENA Ne glede na splošne želje (zaradi lesa) se obseg sečnje v slovenskih gozdovih zmanjšuje oziroma ostaja enak. Izjema je družbeni sektor, ker so gozdna gospodar- G, V. 1/90 41 stva očitno iz povsem ekonomskih razlogov prisiljena celo prekoračevati etat. Poveča­ nje etata iglavcev je že deloma posledica umiranja gozdov. Tržna proizvodnja gozdnih lesnih sorti- mentov se prav tako zmanjšuje. Struktura se nebistveno spreminja. Pokritje porabe lesa v Sloveniji z lesom iz slovenskih go- zdov je visoko in nad planskimi predvideva- nji. Vlaganja v gozdove v enostavno repro- dukcijo so v skladu s planom, zaostaja pa razširjena reprodukcija v glavnem zaradi pomanjkanja sredstev. Bistveno so se zmanjšala vlaganja v izgradnjo gozdnih cest Vrednostni obseg vlaganj v gozdove se realno zmanjšuje. Delež sredstev za vlaga, nja v gozdove, izražen v % od vrednosti tržne proizvodnje, je upadel, kar je posle- dica povečanih proizvodnih stroškov v izko- riščanju gozdov v letih 1 987 in 1988 in izpada sredstev porabnikov lesa ter manj- šega združevanja sredstev na ravni republi- ke. THE RES UL TS OF FOREST MANAGING IN SR SLOVENIA IN THE RECENT YEARS OF THE MIDDLE-TERMED PERIOD LASTING FROM 1986-1990 Summary The felling extent in SR Slovenia decreases or it is in the process of stagnation. The exception is the sector of socially owned forests, where forest enterprises are even forced not to obseJVe the annual cut out of economic reasons. The increase of the annual cut in coniferous trees is partly the consequence of the dying back of forests. 42 G. V. 1/90 Market production of forest timber assortments is in decrease as well. The structure is not changing essentially. Timber demands in Slovenia are covered by wood from Slovene forests to a high degree, higher than it was planned. The scope of investing in forests as regards the simple reproduction (regeneration, tending, protection) meets the plan yet the extended reproduction (ameliorations, plantatlon main· tenance) laggs behind. The main reason is insufficient funds. An essential decrease can be established in the investments into forest road construction. The real value extent of investing into forests has become smaller. The funds share intended for investing into forests and expressed as a percentage of the market production value is lower, which is the consequence of greater production costs in forest exploitation in the period from 1987 to 1988 and the loss of consumer funds as well as less financial means provided by the republic. VIRI 1. Srednjeročni plan samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo za obdobje 1986-1990, SlS za gozdarstvo SRS, Ljubljana 1986. 2. Plan SlS za gozdarstvo SRS za leto 1989, Ljubljana 1989. 3. Poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1985 in za celotno plansko obdobje 1981-1985, Ljub- ljana 1986. 4. Poročila SlS za gozdarstvo Slovenije o ure- sničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana SlS za gozdarstvo za obdobje 1986-1990 v letih 1986, 1987, 1988. 5. Statistični letopis SR Slovenije 1988, Zavod SRS za statistiko, Ljubljana 1988. 6. Zaključno poročilo o območnih gozdnogo- spodarskih načrtih v Sloveniji, Ljubljana 1986. GDK: 902 Nekaj o zgodovini samostana Bistra ter pregled gospodarjenja z gozdovi tega predela v obdobju od prve svetovne vojne do danes Tomaž KOČAR* 1. ZGODOVINA GRADU IN POSESTI BISTRA Ob južnem robu Ljubljanskega Barja, približno na sredini med Borovnica in Vrhni- ko, stoji tik ob cesti mogočno staro poslopje. Debele stene in kamniti zidovi pričajo o njegovi davni preteklosti. To je nekdanji samostan Bistra, v stari Avstriji imenovan Freudenthal. Ime nosi po istoimenski rečici, ki tam izvira iz skal v sedmerih izvirih. Stavbo obdaja obzidje, katerega sestavni del je tudi stražni stolp, od koder je lep razgled na grajski park z ribnikom in na Ljubljansko Barje. Poslopje pod stolpom je začelo nastajati pred davnimi 700 in več leti, se pravi v obdobju od l. 1255 do 1260, ko sta koroški vojvoda Bernard Spanheimski (1202-1256) in njegov sin Ulrik 11. (1256-1309) tu usta- novila kartuzija - samostan molčečih, belih menihov. Poleg Bistre so imeli kartuzijanci v Sloveniji še samostane v Žičah, Jurkloštru in Pleterjah. V Bistri so kartuzijanci gospo- darili pol tisočletja. Imeli so velika posestva, saj so ob ustanovitvi dobiti 114 kmetij, v 14. stoletju pa tudi Koper z okolico, kjer so gojili vinsko trto in fige ter pridobivali olje in sol. Starodavna pot, ki je vodila z Barja mimo Borovnice na Pokojišče in naprej čez Cer- knica in Bloke tja do morja, je bila prav na Pokojišču »Zastavljena« z mitnico. Sem so morali tlačanski kmetje prinašati dajatve - ))colengo« (die Zoll - nemško - carina, mitnica). še danes se reče pri domačiji kmeta Petrovčiča na Pokojišču »pri Colnar- ju«. V pročelju imenovane hiše je vzidan starodaven kamnit grb samostana Bistra z letnico 1659 in imenom (verjetno) enega * T. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tržaška c. 2, YU. izmed bistriških menihov ali »Uslužbencev« (slika 1 ). Samostan je imel nad svojimi tlačani popolno posvetno oblast, tako sodno kot izvršilno. Ostanki kamnitega zidu pri straž- nem stolpu naj bi bile nekdanje zidane vislice - gavge. Poslopje samostana je bilo večkrat požgano. Tako je kmalu po ustano- vitvi samostana in njegovem silnem gospo- darskem vzponu požar l. 1264 skoraj popol- noma uničil samostan. L. 1382 je spet zagorelo in škoda je bila tako velika, da v listinah vse tja do l. 1423 ni zaslediti nobene Slika 1. V pročelju hiše kmeta Petrovčiča na Pokojišču št. 5, ••pri Colnarju« po domače, je vzidan grb samostana v Bistri G. V. 1/90 43 kupne pogodbe. Tudi sosedje - plemiči iz Loža ter Vipavski in Tolminski gospodje so močno posegali v pravice samostana Bi- stra, v 15. stoletju pa tudi Turjačani. Tudi razmah protestantizma v 16. stoletju (bliž- nja Ljubljana je bila eno izmed središč luteranstva na Kranjskem) je negativno vpli- val na redovno življenje in gospodarstvo kartuzijancev iz Bistre. Tako se je ob koncu 16. stoletja število redovnikov močno znižaM lo, povečale pa so se tudi zahteve dežel- nega kneza. še večja nevarnost pa je kartuzijancem pretila od jezuitov, ki naj bi dobili Bistro kot dotacijo, vendar je bil l. 1595 sklenjen sporazum in Bistra je še naprej ostala kartuzijanska. Znani sta bili samostanska knjižnica in šola. Srednjeveške rokopise in 58 inkuna- bul z grafičnimi odtisi, lesorezi in bakrorezi iz Bistre hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Dokončno pa je usahnila oblast menihov iz Bistre, z njo pa tudi bogato duhovno življenje samostana, s prihodom cesarja Franca Jožefa 11. na prestol. že v času . vladanja njegove matere, cesarice Marije Terezije in sovladanja obeh, so se začeli za plemstvo in samostane ,,slabši« časi. Prosvetljena vladarja absolutista sta jim odvzela mnoge pravice in velika posestva. Tako je cesar Franc Jožef Il. 29. 1. 1782 razpustil samostan Bistro in celotna posest je prešla v upravo verskega sklada (prepis imetja je bil opravljen šele 14. 4. 1794). Trinajst redovnikov, trije konverzi (spreobr- njenci - v drugo vero) in prior (prelat) so se razkropili. Kar ni bilo dodeljeno ver- skemu skladu, so prodali, oltarje in opremo pa oddali okoliškim cerkvam. Poslopje gradu Bistra je bilo na novo (menda nazadnje) pozidano l. 1773, ko je požar upepelil večino samostanskega po- slopja. Ted aj so porušili skoraj polovico nekdanjega samostanskega poslopja s cer- kvijo vred, kar je ostalo, pa so prezidali. Sedanja podoba gradu Bistra je z začetka 19. stoletja. Na dražbi dne 1 O. 7. 1826 je Bistro - poslopja s posestvom ter gospo- stvo Loško ter imetje Planino - za 113.000 goldinarjev kupil trgovec in tovarnar Franc Galle (kupna pogodba z dne 11. 8. 1826). Galle je kupil posestva Bistra, Loka pri Cerknici in imetje Planina ravno v času 44 G.V. 1/90 največjih nasprotij in pravd med zemljiško gosposko in podložniki glede servitutov (služnostne pravice v gozdu do paše in lesa). Zemljiška gosposka Bistre, ki je bila pod državno upravo (verski sklad), je imela takrat skupaj s posestvom v Lokah pri Cerknici 7700 oralov (4431 ha) gozdov, od katerih jih je bilo kar 6700 oralov (3856 ha} obremenjenih s servituti. Galle je bil eden redkih, ki mu je na Kranjskem uspelo rešiti servitutno vprašanje še pred zemljiško odvezo. Tako se je ob nakupu teh posestev zavezal, da bo dominikalne (veleposestni- ške) gozdove z izjemo tistih, ki so bili služnosti prosti, razdelil med soseske upra- vičencev. Tako je Galletu ostalo le 1000 oralov (575 ha) gozdov, ki pa so bili služno- sti prosti. S tem so bile za te gozdove končane petdesetletne razprave o služnos- tnih pravicah. Na Kranjskem sta sicer tra- jala odkup in ureditev zemljiških dolžnosti več kot dvajset let, tj. od l. 1858 do 1880. Rodbina Galle je potem ostala lastnica gozdnega predela Bistra do konca 2. sve- tovne vojne. Poleg posestva s poslopji sta bili Galletova last tudi gostilna in žaga v Bistri. Žaga je bila najprej venecijanka, pozneje pa parna žaga. Glavnino posestva so tvorili gozdovi, ki se razprostirajo za samostanom vse do ceste, ki vodi iz Verda na Pokojišče in tja do Zavrhniških senožeti (v različnih virih so nekolikanj različni podat- ki}. Franc Galle je 4. 9. 1849 prodal Bistro in loško gospostvo svojemu sinu Antonu za 150.000 goldinarjev. Anton je 28. 7. 1863 umrl in obe posesti je podedoval njegov sin Viktor (prisvojil na listina je z dne 25. 1 O. 1870). Viktor je obe posesti 14. 2. 1872 prodal svojemu stricu Karlu Galletu za 268.000 goldinarjev. Zaradi bolehnosti pa je Karel 15. 6. 1887 obe posestvi prepustil svojemu sinu Francu (Karel je umrl 1. 5. 1890}. Kot zadnji lastnik je ostal njegov sin Bruno (menda je bil po poklicu gozdarski inženir}. Njemu so posest Bistra po koncu 2. svetovne vojne nacionalizirali. V gradu je bila nato gozdna uprava- do l. 1951, ko je poslopje dobil Tehniški muzej Slovenije. L. 1953 so bili za javnost že odprti gozdar- ski, lesarski in lovski oddelek muzeja. Tri leta pozneje je bil muzeju dodeljen še del gozda (7,32 ha), za gradom vse do železni- ške proge, kot nekakšno funkcionalno zem- ljišče za lovsko-gozdarske zbirke gradu in kot zaledje za les, potreben za vzdrževanje poslopij. 2 .. PREGLED DOSEDANJEGA NAČRTNEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI BISTRE Gozdna posest bivšega samostana je tik za gradom in kot sklenjena celota obsega skoraj 700 ha gozdov. To je pretežno kraški svet s pobočji in delno planotast, z nadmor- skimi višinami do 750 m. Ti gozdovi so danes najmanjša gozdnogospodarska enota ljubljanskega gozdnogospodarskega območja, ki pa je izredno zanimiva in pe- stra, tako orografsko kot floristično. Načrtno gospodarjenje s temi gozdovi se je začelo šele po prvi svetovni vojni, ko je takratni gozdni upravitelj Konig sestavil prvi gozdnogospodarski načrt - za obdobje 1924-1933. Gibanje gozdnih fondov za te gozdove bom prikazal v tabeli. Sestavljalec omenjenega načrta pravi, da je podnebje ugodno za naravno pomlajevanje teh go- Slika 2. Grad Bistra. (Obe sliki foto: Tomaž Kočar) zdov. Hkrati pa ugotavlja, da se jelka vedno slabše pomlaja. Pred prvo svetovno vojno so namreč opravljali predvsem oplodne sečnje, pri katerih ostajajo sestoji predolgo odprti in jelka se v takšnih razmerah ne pomlajuje. Konig pravi, da bi bilo treba vzgajati zmes jelke in smreke, ki bi pospe- šila naravno pomlajevanje jelke. Nadalje ugotavlja, da do tedaj (1. 1924) niso gospo- darili načrtno. Višino sečenj (oplodne seč­ nje kot način gospodarjenja) so šele v zadnjih letih (verjetno po 1 . svetovni vojni) določevali glede na okularne cenitve lesnih zalog. Konig je celotno površino gozdov (67 4,91 ha) razdelil na pet starostnih razre- dov, s tem da je bilo v prvem (do 20 let stari sestoji) 60,0 ha gozdov, v drugem (21-40-letni sestoji) 86,09 ha, v tretjem (41-60-letni sestoji) 85,83 ha, v četrtem (61-80-letni sestoji) 354,06 ha in v petem (nad 80 let stari sestoji) 88,91 ha. Obhodnjo je določil na 90 let. Ugotovil je, da je jelka glavna drevesna vrsta, kateri sta primešani smreka in bukev, posamezno pa še brest, lipa, jesen in celo nekaj tis naj bi raslo v teh predelih. G. V. 1/90 45 V tistih časih (menda prvič okrog l. 1906) so posadili tudi duglazijo, za katero Konig ugotavlja, da hitro in dobro raste. Od goz- dnih škodljivcev omenja lubadarja na smre- kah ter nevarnost snegolomov v hudih zi- mah. Škode zaradi divjadi ne omenja. Dalje Konig navaja, da so nasadi in pogozdova- nja v dobrem stanju (z nasadi misli verjetno sestoje!). Da bi dobavili čim večje količine lesa za žago, so delali goloseke, ki so jih zasadili s smreko. Posestvo je imelo svojo žago, les so pretežno izvažali. Žaga je lahko zrezala 4500-5000 m3 lesa letno. Izvažali so v glavnem prek Trsta v Italijo (Arhiv Slovenije, Ljubljana TOl, fascikel - 3 ovoj Xli. /Cesnaind/- zap. št. 9). Spravilo lesa iz gozda je bilo lahko, saj so bile zaradi ugodnega terena zgrajene mnoge poti. Načrtovalec omenja tudi stranske gozdne proizvode (stelja in oglje). Gospodarjenje z gozdom je vodil upravitelj z dvema pomoč­ nikama. Posestvo je imelo tudi stalno zapo- slene gozdne delavce. Pri sestavljanju nač­ rta so ponovno izmerili površine - izdelali so karto z vrisan imi oddelki in odseki; lesne zaloge so ocenili, delno pa uporabili tablice (poskusne ploskve). Za osnovanje staros- tnih razredov je Konig uporabil donosne tablice. Pri napotkih za gospodarjenje je predlagal nakup zasebnih gozdnih zemljišč v južnem delu posestva, ki leže sredi kom~ pleksa gozdnega predela Bistra~ in sicer v obliki zamenjave za dislocirane Galletove gozdne parcele; kjer meje ne potekajo po poteh, je predlagal izdelavo šestmetrskih presek, zunanje meje posestva naj bi zako- ličili s hrastovimi koli, na vogalih pa s kamni. Za gospodarjenje z gozdom je pred- lagal tudi prebiralne sečnje (kraški svet). Predlagal je tudi povečanje deleža jese- na, ki je rasel posamič, in sicer s saditvijo na praznih površinah. Naravno nepomla- jene goloseke naj bi zasadili s smreko. Skrbeli so za odstranjevanje plevela in grmičevja ter trebiJi omelo. Zaradi nevarno- sti napada lubadarja je v načrtu zahteval, naj posekano smrekovine obelijo in les čim prej spravijo iz gozda. V ta namen naj bi tudi zgradili cesto »Z malim padcem«, da bi lahko les vozili iz gozda na štirikolesnih vozovih. Pri strukturi lesne mase je Konig ugotavljal prevelik delež debelega drevja (4. in 5. starostni razred). Zaradi trajnosti 46 G. V. 1190 gospodarjenja je predlagal posek presežka 4. in S. starostnega razreda. Zaradi do- brega gospodarjenja je zahteval navodila načrta natančno izvajati in dokumentirati (v izkazih in mapah). Revizijo načrta naj bi izvedli l. 1934, ko naj bi ugotovili lesno zalogo vsega nad 20 cm debelega drevja. Glede na stanje lesnih zalog, ki ga je ugotovil okularno in deloma s tablicami, je izračunal letni etat v višini 3400 m3 , kar je znašalo 5,4 m3/ha. Ta etat so uporabljali tudi po izteku ureditvene dobe, se pravi po l. 1933 (odobritev krajevne banske uprave z vsakoletno odločbo). Nekako v l. i 938-1940 se je takratni upravitelj Galletovih gozdov Konig lotil revi- zije načrta za revir Bistra. Načrt je bil narejen konec l. i 940, (datiran s 1. 12. 1940) z veljavnostjo 1941-1950. Zaradi vojne načrta niso uresničili. Vse starejše sestoje (581 ,30 ha) so l. 1938 polno premerili, da so ugotovili dejan- sko lesno zalogo in prirastek. Na podlagi tega je Konig določil etat ter smernice za bodoče gospodarjenje. Za vse sestoje, mlajše od 20 let, so lesno zalogo ocenili okularno s Feistmantelovimi tabelami. Ti sestoji so se razprostirali na površini 89 ha. Njihovo skupno lesno zalogo so ocenili v višini 1241 m3 iglavcev. Pri polni premerbi so izmerili vsa drevesa, debelejša od 1 O cm prsnega premera. Konig je pri izračunu lesnih zalog ugotovil, da je glavna drevesna vrsta v gozdovih Bistre jelka, ki sta ji pri me- šani predvsem bukev in smreka, posame- zno pa se pojavljajo še javor, brest, lipa in jesen ter redke tise. Zanimiva je tudi manjša količina izmerjene duglazije, ki naj bi jo prvič posadili okrog l. 1906 (Galle je dobil sadike iz Amerike). Sestavni del načrta so bili prvič tudi opisi sestojev s fondi za vsak oddelek oz. odsek posebej. Pri oceni prejš~ njega gospodarjenja Konig ugotavlja, da so pred l. 1924 sekali gos podarili z oplodnimi sečnjami in zato se jelka tedaj ni pomlaje- vala. Ta način gospodarjenja so opustili in sekali na golo, potem pa sadili smreko, vzgojene v lastni drevesnici. Inž. Šivic po- roča (6), da je imela Bistra v omenjenem obdobju lastno drevesnico s površino 2400 m2 , kjer je bilo l. 1926 na zalogi 53.000 sadik, l. 1927 pa 19.000 sadik, od katerih so jih za lastne potrebe porabili 22.000 l. 1926, oz. 28.000 l. 1927, drugim pa jih prodali 6500 L 1926, oz. 2500 L 1927. Poleg smreke pa so v lastni drevesnici gojili tudi sadike listavcev. . Sečnja v obdobju 1931-1940 so dosegle količino 34.885 m3• :Za obdobje 1924-1931 ni podatkov o opravljenih sečnjah. L. 1937 so morali prenehati z golosečnjami, ker je te vojaška oblast v obmejnem pasu z Italijo prepovedala. Iz golosečnje so potem prešli na prebiralni način gospodarjenja in v pre- redčenih sestojih podsajevali, predvsem s smreko. Konig predlaga tako v prvem kot v drugem načrtu (1924 oz. 1941) naslednje: ker se jelka ne pomlaja, je treba saditi smreko, deloma tudi listavce Qesen), kar omenja tudi komisija, ki si je ogledala go- zdove v Bistri in podala mnenje o predlože- nem gozdnogospodarskem načrtu za dobo i 941-1950. Na podlagi dotedanjega stanja je imenovana komisija predlagala tudi sadi- tev duglazije. Pri tem ogledu so ugotovili, da so l. 1941 v revirju Bistra posadili 22.000 sadik smreke in 1 000 sadik jese na. V načrtu 1941-1950 Konig nadalje ugo- tavlja, da se bukev dobro pomlajuje in je celo treba paziti, da ne bi v teh sestojih prevladala. Zaradi tega so pri čiščenju in redčenju kultur vse listavce izsekali in tako gojili čiste smrekove kulture. (Načrtovalec iz l. 1952 oz. 1953 ugotavlja, da dela smrekovih kultur niso čistili. Tu so listavci prerasli smreke, izmed katerih se je le redkim posrečilo prerasti v zgornji sloj.} Nadalje Konig navaja, da so škode zaradi divjadi neznatne. Kot smo že omenili, je vojna preprečila vsako načrtno gospodarjenje v gozdovih. Sekali so malo, predvsem za potrebe voja- ških oblasti. Posebna škoda je bila storjena v pasu ob železniški progi, ki pelje skozi te gozdove ob njihovem severnem delu. Med zadnjo vojno so Italijani oziroma Nemci zaradi ohranitve proge ukazali posekati ši- rok pas vzdolž celotne trase, ki vodi skozi gozd. Po zaplembi imovine Galletovega vele- posestva ob koncu 2. svetovne vojne je upravljala z gozdovi Bistre Državno gozdno oskrbništvo Bistra, ki je bilo podrejeno Goz- dni upravi Ljubljana, ta pa ministrstvu za gospodarstvo in kmetijstvo s sedežem v Ljubljani. Popisa sečenj od konca vojne do l. 1948 ni. L. 1948 je te gozdove prevzelo v upravljanje novo ustanovljeno podjetje GG Ljubljana, ki je za območje gozdov okrog Vrhnike in Borovnice osnovalo goz- dno upravo Bistra. Kaj se je dogajalo v teh gozdovih po 2. svetovni vojni? Prvi povojni načrt (temeljni) za te go- zdove je bil sestavljen za obdobje 1953- 1962 (v načrtu ni točnega datuma veljavno- sti). Revizija tega načrta pa je bila sestav- ljena za obdobje 1. 1. 1962 do 31. 12. 1971. V času nenačrtnega gospodarjenja po koncu vojne so bile v teh gozdovih pose- kane ogromne količine lesa; v obdobju 1948-1951 povprečno letno približno 5600 m3, 90% nad prirastkom, kar je imelo za te gozdove dolgoletne neugodne posledice. V tem prvem povojnem gozdnogospodar- skem načrtu škode, ki naj bi jih v gozdovih Bistre povzročila divjad, niso omenjene. Načrtovalec pa opozarja na nevarnost sne- goloma v smrekovih kulturah. Zaradi nadaljnjega močnega sušenja in propadanja jelke ter njenega nezadovolji- vega pomlajevanja je GG Ljubljana napro- sila takratnega kustosa Ljubljanskega mu- zeja, dr. Maksa Wrabra za fitocenološko proučitev teh gozdov. Dr. Wraber je glede na ugotovljene gozdne združbe, prisotne na teh rastiščih, in glede na stanje teh gozdov nakazal smernice za nadaljnje go- spodarjenje s temi gozdovi. Terenske oglede je opravil avgusta l. 1954. Dr. Wra- ber poroča, da imajo gozdovi Bistre le delno ohranjeno naravno sestavo in struk- turo, večina gozdov pa je zaradi nenarav- nega načina gospodarjenja močno spreme- njena. Drevesni in grmovni sloj sta popol- noma spremenila svojo naravno sestavo, le zeliščni in mahovni sloj sta deloma ostala nespremenjena. Na podlagi opažanj na teh in sosednjih območjih je dr. Wraber v svoje poročilo zapisal, da gozdovi Bistre pripa- dajo naslednjim gozdnim združbam oz. va- riantam: Abieti-Fagetum dinaricum caricetosum albae: to je termofilna podzdružba dinar- skega jelovo-bukovega gozda. Nahaja se predvsem na plitvih do srednjeglobokih tleh, ki ob nepravilnem gospodarjenju z gozdom hitro degradirajo. Na tem rastišču je treba ohraniti gost sklep krošenj, posa- G. V. 1190 47 mezno ali skupinsko zmes listavcev in iglavcev v ustreznem količinskem razmerju in prebiralno strukturo gozda. Abieti-Fagetum dinaricum festucetosum silvaticae (dinarski jelovo-bukov gozd z gozdno bilnico} porašča strma pobočja s skalnimi bloki ali navaljenimi skalami, kjer skalnatost doseže tudi do 50 %. To so predvsem višje lege s plitvimi tlemi. Querco-Carpinetum abietosum (gozd gradna in belega gabra z jelko}. Dr. Wraber ga je opredelil kot ozek prehodni pas med jelovo-bukovimi in nižje ležečimi hrastovimi gozdovi. Ti gozdovi so bili najbolj izkoriš- čani in so zato tudi najbolj degradirani. V njih je treba pospeševati listavce. Dalje je dr. Wraber ugotovil manjše po- vršine (fragmente} združbe velikega jese na in gorskega javorja- predvsem v vrtačah z globokimi tlemi. Na ta mesta naj bi vnašali čim manj smreke. V smernicah za gospodarjenje z gozdovi je dr. Wraber pri preredčenih monokulturah smreke zapisal, da če se vanje v kratkem času (v petih letih} naravno ne bodo zase- menili listavci, bo treba umetno vnašati listavce v skupinah {lipo, javor, bukev, je- sen, zaradi pravilne zmesi pa tudi iglavce}. Prva revizija osnovnega gozdnogospo- darskega načrta je bila sestavljena za ob- dobje 1. 1. 1962 do 31. 12. 1971. Zakaj od 1 . 1 . 1962, če je bil osnovni načrt narejen za 1953-1962, nisem mogel ugotoviti. V besedilu tega načrta je zopet poudarjeno močno sušenje jelke. V ureditvenem obdo- bju so morali s spremembo načrta opravičiti intenzivne sečnje, ki so kar za 100% pre- koračile načrtovani etat. Ker drži star slo- venski pregovor ))nesreča ne pride nikoli sama«, je ob koncu veljavnosti ureditvene dobe pozimi 1971 !72 težak sneg naredil ogromno škodo v smrekovih monokulturah. Tu so se pokazale vse negativne strani vzgoje čistih smrekovih kultur. Zaradi od- prave posledic, ki so nastale z močnimi snegolomi, je bila podaljšana veljavnost načrta za leto dni, tj. do 31 . 12. 1972. S spremembo načrta so bile dane zahteve po osnovanju večjih površin, ki bi jih umetno pomladili s smreko povsod tam, kjer so bili opravljeni končni poseki od snega pre- redčenih sestojev. Smreko pa so sadili znatno manj gosto kot v prejšnjih obdobjih, 48 G.V. 1190 da bi se lahko v nasade naravno vrasli listavci, kar je narava kar dobro izkoristila in smrekove nasade ugodno dopolnila z javorjem, bukvijo, jesenom in deloma hra- stom, gabrom in drugimi listavci. V tem načrtu so že omenjene škode, ki jih v teh gozdovih povzroča divjad. Škoda, predvsem na jelovem mladju, je bila v načrtu pripisana predvsem srnjadi, verjetno pa jo je povzročila večinoma jelenjad, ki se je v tistem času pojavila v večjem številu. Nadaljnja revizija načrta (druga povojna}, je bila sestavljena za obdobje 1 . 1 . 1973 do 31. 12. 1982. Sušenje jelke se po navedbah načrta nadaljuje: do 1 ha velike »luknje«, pa tudi večje, zasajajo s smreko, do 3500 sadik na ha, da se lahko vmes pozneje naselijo listavci; vsaka večja koli- čina posebno mokrega snega povzroča snegolom. Načrtovalec navaja, da divjad povzroča škodo z objedanjem v mlajših smrekovih in macesnovih kulturah. Tretja revizija po vojni sestavljenega gozdnogospodarskega načrta z veljavnos- tjo 1. 1. 1983 do 31. 12. 1992 navaja med drugim naslednje: Škode, ki jih povzroča v gozdovih divjad, se ugotavljajo s primer- jalno metodo na podlagi analiz na ploskvah. Žledu, ki je pustošil predvsem po primorskih gozdovih v začetku novembra l. 1980, je sledil naslednji, prav tako uničujoč od 17. do 22. 12. 1983, ki pa je zajel predvsem osrednjo Slovenijo, tudi gozdove Bistre. Pojavi žleda si sledijo drug za drugim in tako je ta vremenski pojav spet poškodoval sestoje novembra l. 1985. Pojav žleda za- sledimo na nadmorskih višinah od 600 do 800 m. Na eni strani neugodni vremenski pojavi, na drugi strani pa naglo umiranje gozdov zaradi prekomernega onesnaževa- nja ozračja, voda in tal, skratka vsega okolja, so za celotno živo in mrtvo naravo vedno bolj usodni. Že dolgo tudi vemo, da so mo no kulture smreke zaradi neugodnega vpliva na tla in zaradi občutljivosti v naših podnebnih razmerah neprimerne. Ker ima kompleks gozdov predela Bistra več ali manj enako površino že 50 in več let nazaj, si je vendarle zanimivo ogledati razvoj gozdnih fondov in drugih primerljivih podatkov za obdobje od l. 1923 do dana- šnjih dni. Poleg površine, lesne zaloge {skupne in hektarske}, prirastka in etata, Tabela "1. Površina, lesna zaloga, prirastek, etat V letu: "1923 "1938 1952 1961 1972 "1982 Ured.doba 1924-33 194"1-50 "1953-62 "1962-71,72 "1973-82 "1983-92 Površina (v ha) 674,9"1 671,89 670,39 657,79 669,2"1 669,21 Lesna zaloga - iglavci 122.596 93.923 110.952 105.696 "1"19.423 - listavci 19.416 26.086 40.542 40.483 54.233 - skupaj 179.502 142.012 120.009 15"1.494 146.179 173.656 Lesna zaloga na ha - iglavci 182 140 "169 "158 178 - listavci 29 39 61 60 8"1 - skupaj 266 211 179 230 2"18 259 Letni prirastek - iglavci 1940 2254 2296,3 2736,5 - listavci 730 966 "1002,9 1363,3 -skupaj 2644 3518,7 2670 3220 3299,2 4099,8 Letni etat 2811 2"100 3200 - iglavci 2500 1772 (1422) (1613) (2080) 1392 1000 750 - listavci 500 398 (671) (739) (753) 4203 3100 3950 - skupaj 3400 3000 2170 (2093) (2352) (2833) Opomba: Podatki o etatih za l. 1962, 1973 in "1983, ki so v oklepaju, pomenijo prvotno določen etat, podatki nad njimi - brez oklepaja -pa spremenjene etate, ki so bili določeni višje zaradi močnejših sečenj, ki so bile posledica sušenja jelke, snegolomov ter škod zaradi ledu in vetra. Prirastek za l. "1953 in "1962 je izračunan le, kjer so lesne zaloge ugotavljali z metodo polne premerbe, za ostala leta pa je prikazan prirastek na celotni površini. Naj omenim tudi, da je v ureditvenem obdobju 1983-1992 do konca l. 1988 pri iglavcih že realiziranega približno 28.000 m3 etata, pri listavcih pa 51.000 m3• Do konca ureditvene dobe je še štiri leta, kar pomeni, da ostane, kljub popravljenemu zvišanemu etatu, na voljo le 1000 m3 iglavcev in 600 m3 listavcev na leto. bom prikazal tudi gibanje razmerij dreve- snih vrst, opravljenih sečenj in gibanje de- leža mladih sestojev (mladovje) glede na celotno površino gozdov. Ker vem, da so si številke tako podobne in pogosto ne povedo toliko kot pisana beseda, da so hladne in brezosebne, sem številke prihranil za konec tega prispevka. Kogar bodo primerjave, ki jih bom navedel, zanimale, jih bo prebral in se zamislil nad njimi, kdor številk nne ljubi«, bo pač branje odložil in prebral še kaj drugega. Zanimivi so tudi podatki o uporabljenih metodah ugotavljanja lesnih zalog. Tabela 2. Površine in deleži površin gozdov z izvedeno polno premerbo (ha) Delež skupne površine (%) - 581 503 528 461 560 - 86,5 75,1 80,2 68,9 83,7 Podatki kažejo, da so pri vseh načrtova­ njih od l. 1938 naprej gozdove gozdnega predela Bistra pretežno merili z metodo polne premerbe. Tabela 3. Površina mladovja oziroma do 20 let starih kultur in njihov delež v gozdni površini Leto 1923 1940 1952 "1960 1972 1982 Površina . (ha) Delež od skupne površine (%) 60 80 "131 "130 115 150 8,9 13,2 19,6 "19,8 "17,2 22,4 Zanimive pa so tudi količine letnih pose- kov v obdobju t. i. »planskih let« (1948- 1952): Leto 1948 "1949 lglavci 6.462 15.207 5.000 V ostalih letih do l. 1962 letna količina posekanih iglavcev ni presegla količine G. V. 1/90 49 Tabela 4. Delež drevesnih vrst v% Leto Drevesna vrsta sm je o .i. bu pi .l. o .l. ig l. list. 1938 22,5 63,8 12,7 1,0 86,3 13,7 1952 21,8 56,4 0,1 16,0 5,7 78,3 21,7 1961 29,6 43,6 19,8 3,6 3,4 73,2 26,8 1972 39,4 32,7 0,2 18,9 7,1 1,7 72,3 27,7 1982 48,7 19,9 0,2 21,6 8,7 0,9 68,8 31,2 Opomba: Delež drevesnih vrst iz l. 1938, ko so opravili polno premerbo, sicer ni zabeležen v gozdnogospodarskem načrtu za obdobje 1941-1950, pač pa sem ga približno izračunal iz podatkov v opisih sestojev, ki so bili narejeni za vsak oddelek (odsek) posebej. Ti podatki pa so nepopolni: razen višine lesne zaloge, posebej za iglavce in listavce, so večkrat navedeni le deleži skupin drevesnih vrst ali samo ena drevesna vrsta. Torej so deleži za l. 1938 samo približni. Tabela 5. Sečnje 1918-1923 1948-1961 Obdobje (61et) (141et) lglavci 49.550 Li stavci 5.285 Skupaj 13.485 54.835 Povprečno letno 2.248 3.917 Opomba: Za obdobje 1924-1947 ni podatkov. 2200 m3 razen l. 1953, ko je bilo posekanih še 2763- m3. Iz prikazenih primerjav in podatkov za obdobje 1924-1983 (skoraj 60 let) vidimo: 1. Površina gozdov predela Bistre se ni bistveno spreminjala. 2. Lesna zaloga se je v obdobju od l. 1 938 do l. 1952 znatno znižala zaradi izredno močnih posegov v gozdove v plan- skih letih po koncu 2. svetovne vojne, po l. 1952 pa je začela naraščati in je sedaj za dobrih 22 % višja od lesne zaloge pred 2. svetovno vojno. Sedanja višina lesne za- loge iglavcev se v primerjavi s stanjem pred 2. svetovno vojno ni bistveno spremenila, znatno višja pa je lesna zaloga listavcev. Ta je narasla glede na stanje l. 1938 za 179 %. Tudi pri prirastku je opaziti znaten dvig v primerjavi z vrednostmi iz l. 1938 (za 16,5 %). Visok prirastek v zadnjem obdobju je predvsem posledica dviga lesnih zalog mlajšega drevja, ki ima višji % priraščanja kot starejše oz. staro drevje. Površine mladovja (mladje, gošča, letve- njak) naraščajo, kar je posledica sušenja jelke. Delež listavcev v skupni lesni zalogi je močno narasel (s 13,7 % l. 1938 na 31 ,2 % l. 1982), zelo pa je v sestavi lesne 50 G.V. 1/90 1961-1972 1973-1982 (11 let) (1 O let) 34.239 21.350 16.795 8.910 51.034 30.260 4.639 3.026 zaloge upadel delež jelke. Padec s skoraj 64% skupne mase l. 1938 na borih 20% v l. 1982 je porazen. Jelka vse bolj izgublja svoje mesto v ))njenih« sestojih. Podatki o gibanju deležev posameznih drevesnih vrst kažejo, da je jelko v lesni zalogi v največji meri nadomestila smreka, a ne po zaslugi narave, pač pa po zaslugi človeka. Preve- lika je bila ta ))človeška darežljivostc<, Bolje bi bilo, ko bi že pred petdesetimi leti snovali manj smrekovih monokultur in raje sestoje obnavljali naravno ter jih vzgajali v stabil- nejše mešane sestoje. Končno bi navedel še nekaj misli in ugotovitev v zvezi z odnosi med gozdom in divjadjo v gozdovih Bistre. Predvojni gozdnogospodarski načrti predela Bistra ne omenjajo nobenih pomembnejših škod, ki bi jih povzročala divjad v gozdu. Ta že nekaj desetletij za gozdarje silno pereč problem se je pojavil nekaj let po koncu zadnje vojne. Jelenjadi na območju gozdov od Vrhnike proti Borovnici in naprej čez Rakitno, Krim in Mokre pred vojno ni bilo zaslediti (prvi jelen je bil na Mokrcu uplenjen okrog l. 1938). Po l. 195D-1960 pa se je ta divjad močno razširila, predvsem iz no- tranjskih gozdov (Snežniška pogorje) in povzroča v osiromašenih jelovo-bukovih gozdovih logaškega, vrhniškega, borovni- ško-rakitniškega in krimsko-mokrškega ob- močja občutno škodo. Pred jelenjadjo ni varno ne naravno mladje ne umetno osno- vani smrekovi nasadi z naravno primeša- nimi listavci in iglavci. Problem je očitno dolgoročnejše narav~. saj spadajo gozdovi Bistre po lovski rajonizaciji divjadi med osrednja območja za gojitev jelenjadi. Napi- sal sem osiromašenih gozdovih. De- jansko se je v teh kraških predelih zaradi neustreznega gospodarjenja z gozdovi dlje časa pred 2. svetovno vojno in še nekaj let po njej- golosečnje, osnovanje čistih smre- kovih monokultur - in zaradi sušenja jelke popolnoma spremenil nekdanji naravni se- stav gozdov. Spremenili so se struktura, delež in mešanost drevesnih vrst. Preštevil- čna jelenjad, ki se v iskanju hrane in miru pred vse večjim pritiskom človeka, tudi gozdarja s svojo mehanizacijo, v tropih premika iz kraja v kraj, skrajno neugodno vpliva na današnje stanje teh gozdov. Ker so gozdovi ogroženi zaradi vse več­ jega onesnaževanja širšega okolja, je za ohranitev gozdov Bistre nujno, da zmanj- šamo vsaj številčnost jelenjadi v njih. Na ta dejavnik propadanja naših gozdov je človek vendarle zmožen vplivati lažje in v krajšem času. Najlepše bi seveda bilo, če bi čimprej rešili tudi širše ekološke probleme sveta, se pravi zmanjšali onesnaževanje in druge negativne človeške vplive, a to seveda ni več le problem gozdov v Bistri, ampak problem vseh gozdov in tudi vseh ljudi tega sveta. POVZETEK Ob južnem robu Ljubljanskega Barja stoji med Vrhniko in Borovnica tik ob cesti grajsko poslopje, nekdanji samostan Bistra, v stari Avstriji imeno- van Freudenthal. Osrednje poslopje gradu Bistra je bilo zgrajeno sredi 13. stoletja, ko sta koroški vojvoda Bernard Spanheimski in njegov sin Ulrik 11. tu ustanovila kartuzijanski samostan. Kartuzijanci so samo- stanu Bistra s posestvom gospodovali pol tisočle­ tja, dokler ni l. 1782 cesar Franc Jožef IL samo- stan razpustil. Celotna posest je tedaj prešla v upravo verskega sklada. L. 1826 je posestvo kupil tovarnar in trgovec Galle. Rodovina Galleto- vih je bila lastnica posestva Bistra vse do konca 2. svetovne vojne, ko so posest nacionaliziran. Prvi gozdnogospodarski načrt za gozdove pre- dela Bistra je bil izdelan l. 1924 za obdobje 1924 do 1933 in predstavlja začetek načrtnega gospo· darjenja s temi gozdovi. Načrt je izdelal takratni upravitelj gozdov pri posestvu Bistra Konig, ki je gospodarjenje s temi gozdovi vodil vse do 2. svetovne vojne. Konig je izdelal tudi revizijo načrta za obdobje 1941-1950, ki pa je zaradi vojne niso uresničili. V načrtu iz l. 1924 Konig navaja, da so v preteklosti v teh gozdovih gospo- darili z oplodnimi sečnjami. Ker je bil po njegovem mnenju to vzrok slabega pomlajevanja jelke, je predpisal v teh gozdovih golosečno gospodarje- nje s sadnjo smreke. Večji delež smreke naj bi po njegovem mnenju tudi poživil pomlajevanje jelke. Od tedaj pa do l. 1937, ko je vojaška oblast v obmejnih predelih (z Italijo) golosečnje prepove- dala, so v teh gozdovih sekali na golo in površine pogozdovati predvsem s smreko. Po drugi svetovni vojni je bil prvi načrt izdelan šele za obdobje 1953-1962. V povojnih planskih letih so tudi v teh gozdovih sečnje močno narasle, z l. 1953 pa so se umirile in vse do l. 1982 dovoljevale ugoden razvoj lesnih zalog teh go- zdov. V obdobju veljavnosti zadnjega načrta- za obdobje 1983 do 1992 so se v gozdovih Bistre, podobno kot v mnogih drugih, začeli kopičiti neugodni vplivi, ki resno ogrožajo njihovo bodoč­ nost. Preštevilčna rastlinojeda divjad, zlasti jele- njad, vse bolj ovira obnovo teh gozdov. To je še posebno neugodno v času pospešenega sušenja jelke, katere delež v sestojih je od 64% (v l. 1938) do l. 1982 že padel na borih 20 % in se še naprej vztrajno znižuje. Prav v tem obdobju je več vremenskih ujm že tako ))načetecc gozdove Bistre še dodatno prizadelo. Izkušnje s smrekovimi mo- nokulturami, osnovanimi med obema vojnama, kažejo, da tovrstnih napak ne gre ponavljati in da se moramo pri gospodarjenju z gozdovi opreti na naravno obnovo in vzgojo mešanih, stabilnejših sestojev. Temu pri sedanjem gospodarjenju tudi posvečamo vso pozornost. VIRI 1. Gozdnogospodarski načrt za predel Bistra za obdobja: 1924-1933, 1941-1950, 1953-1962, 1962-1971, 1972, 1973-1982, 1983-1992- ar- hiv GG Ljubljana. 2. Smole, M.: Graščine na nekdanjem Kranj- skem, Ljubljana 1982. 3. Pozdravi iz slovenskih krajev, Ljubljana 1987. 4. Učna pot po gozdovih Bistre, Ljubljana 1976. 5. Šivic, inž. A.: Gozdarstvo v Ljubljanski obla- sti za leti 1926 in 1927, Ljubljana 1928. 6. Kobe, K.: Iz zgodovine Bistre. 7. časopis za slovensko krajevno zgodovino 1961. 8. Britovšek, M.: Razvoj fevdalne agrarne strukture, Slovenska Matica v Ljubljani, 1964. G. V. 1/90 51 GDK: 904(439.1) Obisk postojnskih gozdarjev na 1\lladžarskem UVOD V začetku junija je DIT gozdarstva GG Postojna organiziral strokovno ekskurzijo na Madžarsko. Obiskali smo Mezofeldsko Javno-gozdno gospodarstvo (Mezčfoldi Al- lami Erdo - es Vadgazdasag) v županiji Fejer, ki leži nekako na sredini med Blatnim jezerom in Budimpešto. Z ekskurzijo smo vrnili obisk madžarskim kolegom, ki so nas obiskali spomladi l. 1988. Glavno mesto te županije je Szekesfehervar, kar bi prosto prevedli kot prestolno belo mesto. To mesto je stara prestolnica Madžarske in tu so bili kronani vsi madžarski kralji. NAJPREJ NEKAJ SPLOŠNIH PODATKOV Gozdnatost Madžarske je okrog 18-od- stotna. Tako rekoč vsi gozdovi so družbeni, zasebnih gozdov je le okrog 1 % in še ti so skoraj vsi v županiji Zala. S približno dvema tretjinama gozdov na Madžarskem gospo- darijo gozdna gospodarstva, ki jih je na Madžarskem 19, s tretjino gozdov pa kme- tijski kombinati in kmetijske zadruge. Gozd- na gospodarstva so oblikovana tako, da ima v večini primerov vsaka županija orga- nizirano svoje gozdno gospodarstvo. Upravno je Madžarska razdeljena na 16 županij. Večini gozdnih gospodarstev je glavna dejavnost gozdarstvo s primarno predelavo lesa, šest med njimi pa je lovno-gozdnih gospodarstev. Njihova glavna dejavnost je lovni turizem. Pet izmed njih se ukvarja z gojitvijo visoke divjadi, eno pa predvsem z gojitvijo nizke divjadi. Obiskali smo prav slednjo. Naša ekskurzija je bila tako sestav- ljena iz dveh delov, gozdarskega in lovske- ga. Mezofeldsko lovno-gozdno gospodarstvo ima pet klasičnih gozdnih uprav in šest lovskih uprav s skupaj 1300 zaposlenih (30 inženirjev gozdarstva, 60 gozdarskih tehni- kov, 150 lju_di v administraciji). 70% vsega 52 G.V. 1/90 dohodka ustvarijo z lovskim turizmom in prodajo divjačina, le 30 % dohodka z goz- darsko dejavnostjo in še tu glavnino do- hodka ustvarijo s primarno predelavo lesa. NEKAJ VTISOV Z GOZDARSKEGA DELA EKSKURZIJE V gozdarskem delu smo si na hitro ogle- dali vso gozdarsko dejavnost, od vzgoje sadike do primarne predelave lesa. Mezo- feldsko ravno-gozdno gospodarstvo gospo- dari z 18.300 ha gozda (približno 18-od- stotna gozdnatost) s skupno lesno zalogo 2,0 milij. m3. Gospodarskih gozdov je 64%, 16 %je varovalnih gozdov, 5 %je namenje- nih rekreaciji (parki), 15% gozdov pa lovu. V drevesni sestavi močno prevladujejo li- stavci (cer, robinija, dob, bukev), le okrog 15% lesne zaloge je iglavcev (črni bor, rdeči bor, smreka). Letni posek znaša 55.000 m3. Tehnični les v celoti predelajo na svojih dveh žagah. Gospodarijo s sora- zmerno zelo kratkimi obhodnjami. Robinije- vim sestojem namenijo obhodnjo vsega 30 do 40 let, pri ceru, bukvi in ostalih hrastih 80 do 1 OO let. Tako kratke obhodnje imajo zaradi izjemno sušnih rastišč - na njihovem območju pade letno le 400-550 mm pada- vin, zaradi česar začnejo sestoji po tej starosti naravno odmirati. Omeniti velja tudi dejstvo, da so skoraj vsi gozdovi na njiho- vem območju nastali umetno, saj pred 150 do 200 leti tam gozdov skoraj ni bilo. Zaradi sušnosti rastišč gozdove obnavljajo panjev- ska (robinija) ali umetno, s saditvijo sadik ali setvijo semena (cer, graden). Po drugi strani pa tak način obnove narekuje tudi intenzivno gojenje divjadi. Zaradi vsega navedenega je pretežni del letnega poseka golosečnja {približno 160 ha/leto), le manjši del odpade na redčenja. Redčenja opravijo 2-3-krat med obhodnjo, pri čemer zadnje redčenje opravijo pri 2/3 obhod nje. Spravilo v glavnem poteka z zgibnimi traktorji (U