IZPREMEMBE V NAČINU DAJANJA REGRESA
KMETIJSTVU
V sestavu raznih oblik pomoči in spod-bujanja kmetijske proizvodnje ter inve-sticij v kmetijstvo sploh pripada poinemb-no mesto tudi ta-ko imenovanemu regre-su za kmetijsko opremo i.n proizvodna sredstva. Da bi ustvarila čim bolj ugodne pogoje za uporabljanje "sodobuih agroteh-ničniji uJcrepov, je družbena 'skupinist za-čenši od 1. 1952 odobravala regres. to je, dajala je kmetijskiin proi/.vajalnim organi-zacijain povračilo pri nakupu kmetijsikih strojev, pmetuiih gnojil. s-rcdstev za varstvo rastlin, goriva in niazivu. nvozu plemenske žirine, ribi&kih in čebelarskih sredstev itd., da bi bilo mogoče ta sredstva nakupovati po dostopnih cfnali, ki ustrezajo eenam kmetijskih   prsoizvodov.
Višina regresa se je spreminjala v sikladu s patrebo po mtenzivnejšem pospeševanju posaineznih kmetijskih vej kakor tudi s potrebo po čedalje večji uporabi agroteh-ničnih. ukrepov, odvisna pa je bila tudi od razmerja med cenami kmetijskih in in-dusirijskih proizvodov. Koliikor so cene kmetijskih pridelikov naTaščale, industrij-skih pa se zničevale, ali pa so ustale na ejiaki ravni, sc je ziiiževala tudi viškia re-gresa. Kako se je to^ delalo v razdobju 1. 1954—1957, najbolje razvidimo iz nasled-njega orientacijskega pregleda odstotkov regresa za posamezne iadelke od prodajne cene proizvajalca:
veliki        vprežnl
leto            traktorji    in  srednji      in  hišni
stroji          stroji
umetna gnojila
sredstva
za   varstvo
rastlin
goriva         Izdelkl
in               za
maziva       ribarstvo
1954                  .60              50              45               65              68              53              60
1955                    60              47              40               65              65              53              60
1956                    41              45              40               50              38              46              60 195T                  39              43              56               41              58      •        46     '         60
Kakor je razvidno, je bil regres največji za velike kruetijske stroje, umetna gnojila iu sredstva /.a varstvo rastliu. Po diu^i strani opazimo, da so se žačeli regresi tako za ta kakor za draga aredstva od 1. 1956 naprej zmanjševati. To zato, ker smo d<>-segli zna>ten uspeh v uvajanju iai uporab-ljaaju regresiranih sre<istev v knietijstvu, a tudi zato, kt*r cene kmetijskiih pridelkov stalno narajščajo ter lahko proizvajalci otivetlejo^ več sredstev za reproflukeijo. Tako so"od 1. 1952 do" 1957 narasle cene kmetijskih pridelkov za 56 odstotkov, re-gresi pa so se zuižali pri traktorjih za 40 ©dstotkov, vprežniih in ročniili strojih za 10 odstotkov, umetnih gnojil 14 odstotkov, gorivu iiD mazivu <3 odstoikov, me<ltein ko je bil regres pri velilkih in srednjih kine-tijskih strojili povišam za 7 odstotkov. Ti podatki opozarjajo na dejstvo, da regresi niso bili zni/.evani v skladu s p«v!5an]cni cen kmetijskih pridelkov in <la jo ?.kupno«t tako trošila zelo velika sredstva, ki bi jih laiJco prihranila.
Za katere proizvode se bo priznaval regres
Zniževanje rcgresa v za-dnjlh treh letih ni neugodno vplivalo na proizvodnjo, niti ni bilo ovira za nakup opreme in drugih sred-stev. Statističnj pcdatJci nasprotno kažejo. da je bilo v tem 6asu nakupljenih več stro-jev in druge oprem^, kakor Je bilo s pla-nom določeno. Tako je plan računal, da bo "v 1. 1957 uakupljfuih stroje- in naprav, iutietni,h gnojil. goriva in maziva. živine iin poljedelskiJi edstev za 19.300 mJlijonov drn, kupljeno pa jih \6 bilo za 22.900 mili-jonov din. To dejstvo kaže. da se je kme-tijstvo že orientiralo k čim večji U|>orabi agrotehnikc kakor tudi, da je sposobno, da si jo čedalje bolj zagotovi samo iz lastnili sredstev.
Uix>števaj č to, prav tako pa tudi, da se položaj kmetijskih organizacij in proizva-jaJcev čedalje bolj iizboljšuje, nadalje upo-števajoč znatno povišanje kmetijske proi^z-vodnje v lanskem letu v primerjavi s prejš-njimi leti je .zrezni Lzvršai svet na svoji zadnji seji z dne 14. januarja letos sprejel odJok o dajanjiu povratiJa pri nakupu opreme in rezervnili delov za potrebe kme-tijstva. Po tem odloku je za 1. 1958 določen nov način dajanja regresa v kmetijstvu tako. da se bo v prihodnje odobraval re-gres samo za tisto kmetijsko opremo, ki je bistvene važnosti za pos-peševanje proiz-vodnje: za traktorje s pri'kljiičtiiini stroji, korabajne. velike mla'ti]nice. raotorne pri-kolic«, praši.lnike za varstvo rasilin, bager-je, elcvatorje rtd.. medtem ko so ukinjemi regresi za n^katere, vrste vprežnc in ročne oprtOTe, stroje za sušenje sadja in vrtnin, naprave za pridelovanje oljk, naprave za mehanizacijo hlevov in kurniikov, zatein vi-nogradniške i;i kletarske naprave, za neka-tere priključne slroje za vinogradništvo itd. Po drugi stra.ni je bitl zmanjšan regres za umetna gnojila, sredstva za varstvo . rastlin, gorivo in mazivo kakor tndi za po-ljedelsko opremo.
S temi spremembami se zmanjša pov-prečni odstotek regresa od prodajne cene proizvajalca pri opremi od 40 na 30 od-stotkov. To bo vplivalo^na zvišanje cen teh sredstev z regresom v povprečju za 1" od-stotkov. Pri umetnrili gnojilih ie bil regres zmanjšan od 41 na 31 odštotkov, kar po-meni. da se b<> raven cen teh proizvodov skupaj z regresom povečala za približno 17 odstotkov. Regres za sredstva za varstvo rastlin in industrijskih proizvodov za p«-trebe ribištva jc bjl znižan za 25 odstotkov,
medtem ko je pri gorivu in maaivu U> zni-žanje neznatno in bo verjetno vplivalo na majkno podražltev teli proizvodov. Ni pa nujno, da bi se dejansko zvišaaje cen gi-balo na garnii ravni, ker so še veduo re-zerve za znizanje cen pxi proizvajalcLh in v prometul
Kdo ima pravico do regresa
Po novem ^dl^ku ostane število tistih, ki bodo lahko izkoristili regres večinoma ena-ko: kmetijsska- posestva, krnetijske zadruge, ekonomije, delo\~ne zadruge, snecializirame zadruge, poslovne zveze, razne kmetijske ustanove in proizvajalne kmetijske in riibi-ške organiizaetje sploh. V bodoče ne bodo imela pravice do regresa ind-ustrijaka in trgovinska podjetja, zato ker ni potrebno, da bi se Uikvairjala z opravljanjem uslug z dajanjem kmetijskih strojev posameznim proizvajalcein, medtem ko bodo imeli po-samezni proizvajalci še napi-ej prav-ioo do regresa za nakup rezervaLFi delov. Po dru-gi strani je z novim-odlokotn regres raz-širjen tudi na ustanove in na organizacije, ki varujejo zemljišča pr<rd hudourniki in erozijo. nadalje na kmetijske fakultete, te-čajne centre in šole za usposabljanje ka-drov v kmetijsivu.
Prehod k taki poliitiki in načinu dajaaja rejerresa v kraetijstvu je bil gospodarsko nn-jen in upravičen. Naše kmetijstvo se je od uvedbe regresa 1. 1952 znatno razvilo ia napredovalo. Razeu tega se je okrepila ma-torialna podlaga proizvajalnih organizacij — kmetij^kih posestev, zadirug in drug-ih. Zadruge so ua. priiner z odkupovanjem iin prometora s kmetijskimi pridelkd realizi-rale taka materialna sredstva, da kot dru-ge proizvajalne orgauizacije nimajo več pKitrebe po regresu pri taki opremi, kakrš-ne so vprežne in ročne naprave in draga bo]j drobna orodja — ki jih lahko naku-pujejo tudi same brez kakršne koli pomoči, iz lastnih sredstev. Zato je z novim odlo-kom tudi položeno težišče na .dajanje re-gresa predvsem za velike kmetijske stroje (traktorje, kornbajne ia druge), ki bistveno vplivajo ua napredek proizvodnje in ki bi jih organizacije brez poinoči skupnosti še vedno ne mogk' nakupovati z Iastnimi sredstvi.
Z znižanjem regresa borao dosegli znaten niaterialni ueimek s prilirankora približno 9 milijard din. Ta sretlstva bo lahko skup-nost koristno uporaibila za finansiTanje drugih potreb. Prav tako bo znižanje re-gresa pozitivno vplivalo na kmetijske or-ganizacije, da bodo bolj smotrno nakupo-vale in varovale kmetijsko opremo, kakor tudi na Ix>lj gospodarno in smotrno poslo-vanje' tovarn, ki izdelujejo to opremo.
S. Š.