SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, SKUPNO S SKUPŠČINO SIS ZA SOCIALNO VARSTVO, Kl BO V MESECU APRILU 1983 SkupnozasedanjezborovsskupščinoSISzasocialno varstvo Vsredo20. aprila 1983, ob 16. uri Sejadružbenopolitičnegazboraskupščineobčinebo: Vsredo, 20. aprila 1983, pozaključku skupnega zasedanja Sejazborazdruženegadelaskupščineobčinebo: Vsredo, 20. aprila 1983 pozaključku skupnega zasedanja Sejazborakrajevnihskupnostiskupščineobčinebo: V sredo, 20. aprila 1983 po zaključku skupnega zasedanja dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE ¦ '' ' : . J :. UUBUANA VIČ-RUDNIK , / -" ..' Številka: 06-2/82 - : ' • ' ' : Datum: 6/4-1983 •;' ¦¦ -. . ¦ . :'' VABILO . Na podlagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem * 11. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 20. aprila 1983 po končanem skupnem zaseda-nju zborov v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB7. V sprejem predlagam naslednji . DNEVNI RED: • ' . " ' ¦ ' 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšansga zapisnika 10. seje zbora 3. Obravnava in sprejem a) predloga odloka o določitvi enot, šievila sodnikov in so-dnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubtjani in številu namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, b) predloga dogovora o spremembi dogovora o zagotavlja-nju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Te-meljnega javnega tožilstva v Ljubljani, 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu urbani-stičnega reda na območju KS Brezovica, KS Vnanje Gorice in KS Notranje Gorice, 5. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa za izgradnjo muzeja Ijudske revolucije Slove-nije v Ljubljani, 6. Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983, 7. Obravnava in sprejem predloga sklepa o zaključnem računu dohodkov in prispevkov za leto 1982, 8. Obravnava programa in razvojne možnosti agroživilstva in preskrbe v" Ljubljani s programom sklada za investicije v kmetijstvu (gradivo SML), 9 Obravnava poročila o gospodarjenju komunalnih delovnih organizacij z usmeritvami za leto 1983, 10 Obravnava in sprejem poročila o gradnji objektov iz samopri-spevka II in III (gradivo SML), 11 Obravnava in sprejem predloga sklepa o soglasju k samou-pravnemu sporazumu o ustanovitvi SIS za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik, 12. Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve, imeno-vanja in kadrovske zadeve, 13. Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine SML, ' 14. Vprašanja in predlogi delegatov Predsednik zbora KS: Franc BRENČIČ, I. r. 2 SKUPŠČINA OBČINE \¦ '. ;«¦ ,i UUBLJANA VIČ-RUDNIK . v! .c Številka: 06-1/82 " . • \ . ' ¦ '¦'. .L Datum: 6/4-1983 ' '/-' . •-.; • " VABILO ¦¦¦'-' Na podlagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81. in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 10. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 20. aprila 1983 po končanem skupnem zasedanju zborov v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: __ ., . _• 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 9 seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu urbanistič-nega reda za območje KS Brezovica, KS Notranje gorice in KS Vnanje gorice 4. Obravnava in sprejem a) predloga odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani b) predloga dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 5. Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve, imenova-nja in kadrovske zadeve 6. Vprašanja in predlogi delegatov ...-,- . Predsednica DPZ Marija STANIČ, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK , ¦ Številka: 06-3/82 . .. "" Datum: 6/4-1983 : , ' VABILO Napodlagi 188. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 11. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič- Rudnik, ki bo v sredo, dne 20. aprila 1983 po končanem skupnem zasedanju zborov v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MOB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: • • ¦ 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 10. seje zbora 3. Obravnava in sprejem poročila o gradnji samoprispevka II in III (priloga SML), 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu urbani-stičnega reda za območje KS Brezovica, KS Notranje gorice in KS Vnanje gorice, 5. Obravnava in sprejem predlaga odločbe o ugotovitvi sploš-nega interesa ža gradnjo muzeja Ijudske revolucije Slovenije v Ljubljani, 6. Obravnava in sprejem. a) predloga odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubijani in števila namestnikov Temeljnega javnega tožil-stva v Ljubljani, • b) predloga dogovora o spremembi dogovora o zagotavlja-nju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Te-meljnega javnega tožilstva v Ljubljani 7. Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembi in dopo Initvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 (rebalans) 8. Obravnava in sprejem predloga sklepa o zaključnem računi davkov in prispevkov občanov za leto 1982, 9. Obravnava in sprejem predloga sklepa o izdaji soglasja SS o ustanovitvi SIS za zaposlovanje 10. Obravnava programa in razvojnih možnosti agroživilstva pre-skrbe v Ljubljani s programom sklada za investicije v kmetij-stvu (gradivo SML) 11. Obravnava poročila o gospodarjenju komunalnih delovnih organizacij z usmeritvami za leto 1983 (gradivo SML), 12. Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve, imeno-vanja in kadrovske zadeve, 13. Obravnava sejnega gradiva skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za sejo ZZD skupščine mesta Ljub-Ijane, 14. Vprašanja in predlogi delegatov Predsednik zbora ZD: Anton Dolničar, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK • Številka: 06-3/82 Datum; 6/4-1983 VABILO Na podlagi 180. in 188. členastatutaobčine Ljubljana Vič-Rudnik ^Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 50. in 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS. št. 1/79) sklicujeva skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter skupščine samoupravne interesne skupnosti za socialno varstvo, ki bo v sredo, dne 20. aprila 1983 s pričetkom ob 16.uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagava naslednji DNEVNI RED 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov in skupščine SIS 2. Obravnava poročila o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike in problematike zaposlovanja v občini Ljubljana Vič-Rudnik 3. Obravnava poročila o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn, za vojaške invalide in njihove družinske člane v občini Ljubljana Vič-Rudnik Predsednik skupščine Predsednikskupščine: SlSzasocialnovarstvo: ., MaksKLANŠEK I. r. Jože ŽUMER, I. r. , , POROČILO o uresničevanju družbenega dogo-vora o oblikovanju in izvajanju ka-drovske politike in problematike za-poslovanja v občini Ljubljana Vič-Rudnik UVOD • Kadrovska politika je temeljni del, je sestavina celovite družbe-noekonomske politike. V obdobjih, ko se družbenoekonomska politika srečuje z resnimi kratkoročnimi in razvojnimi problemi in protislovji, se takšni družbenoekonomski tokovi odražajo tudi v kadrovski politiki. Jo toliko bolj, ker so se nesorazmerja v naši prejšnji investicijski politiki, v ekstenzivnem razvijanju gospodar-stva - zlasti v nezadostni rasti produktivnosti dela in deležu rasti produktivnosti dela v prirasti družbenega proizvoda kazala na področju kadrov že nekaj let. Že precej let nazaj smo v SR Sloveniji na ravni mesta Ljubljane in v naši občini ugotavljali velika neskladja v kadrovskih virih - zlasti med izobrazbeno strukturo mladih generacij, ki so prihajale \z šol in potrebami združenega dela po novih delavcih. Tudi dokumenti IX. kongresa ZKS in XII. kongresa ZKJ, ter dokumenti sindikalnih kongresov postavljajo kadre, njihovo vlogo, strokovnost in njihov položaj kot odločujoč dejavnik v uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije in nadaljnjega ra-zvoja sistema socialističnega samoupravljanja. Poročilo v svojem uvodnem delu kaže nekaj ključnih gospodar-skih, demografskih podatkov in gibanj naše občine, ter tako omogoča stvarnejšo razpravo o dosedanjem uresničevanju nalog in usmeritev na področju kadrovske politike - dogovorjenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. Po podatkih zadnjega popisa leta 1981 ima občina Ljubljana Vič-Rudnik 73.309 stalnih prebivalcev, med katerimi je okoli 64,3% aktivnih in okoli 35,7% vzdrževanih prebivalcev. Z deležem aktivnih prebivalcev je naša občina nekoliko nad republiškim povprečjem, zaostaja pa za vsemi Ijubljanskimi občinami, zlasti za Centrom, kjer je 72% vseh prebivalcev aktivnih. Stopnja rasti aktivnega prebivalstva je v naši občini v zadnjih desetih letih bistveno počasnejša kakor v SR Sloveniji. V občini' znaša okoli 2,4%, v republiki pa okoli 7%. Po podatkih istega popisa je bilo v SR Sloveniji v letu 1981 okoli 42,7% prebivalcev zaposlenih v združenem delu. V naši občini predstavlja število zaposlenih delavcev v odnosu na stalno prebivalstvo okoli 24,6%, kar je znatno nižje od podobnih kazal-cev v drugih mestnih občinah (Center 20,3%, Bežigrad 59,9%, Moste-Polje 46,1% in Šiška 43,3%) in nas uvršča med slovenske občine z najnižjo zaposlenostjo prebivalcev. Seveda je dejanska zaposlenost naših občanov višja, vendar je pokazani odnos po-memben za oceno gospodarske razvitosti in dohodkovne spo-sobnosti občine. Za oceno uresničevanja izvajanja kadrovske politike v temelj-nih organizacijah združenega dela smo uporabili poleg analiz, ki smo jih pripravljali in - ali spremljali na področju izvajanja druž-benega dogovora, izkušenj in ugotovitev in razgovorov s kadrov-skimi službami, tudi - analizo in podatke 130 OZD, z 79% odzivnostjo od 165 . subjektov, kar predstavlja 83% vseh zaposlenih v občini - podatke strokovne službe SIS za zaposlovanje . , - statistične podatke 5..*~ I. IZVAJANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI UDELEŽENCEV DRUŽBENEGA DOGOVORA O KADROVSKI POLITIKI Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin (Ur. I. SRS št. 19/79, 27/82), določa skupno politiko, načela in naloge samoupravnih in drugih družbenih dejavnikov na področju kadrovske politike. V naši občini je bil dogovor podpisan v 99% OZD. Tak uspeh se ni ponovil pri sprejemanju sprememb in dopolnitev dogovora v prvi polovici 1982 (83%). Spremembe in dopolnitve dogovora so na področju kolektiv-nega dela, delovnih razmerij, vzgoje in izobraževanja. Iz analiz odgovorov OZD ugotavljamo, da je bila pri tem aktiv-nost družbenopolitičnih organizacij zadovoljiva. Razprave so po-tekale pod okriljem OO ZS, ter v sodelovanju s strokovnimi službami, kadrovskimi službami, delegacijami, poslovodnimi de-lavci. Le v 25 OZD se je vključila tudi 00 ZK. V 7 primerih je sodelovala mladinska organizacija. Na določeno neprizadetost družbenopolitičnih organizacij do problemov na kadrovsem področju kažejo tudi razprave o lentih plenih zaposlovanja. Od 130 OZD jih je odgovorilo 104, da so sporazum sprejele; le 66 OO ZS pa je o njem tudi razpravljalo. Že od leta 1981 se ponavlja ocena, da OZD nimajo usklajenih samoupravnih splošnih aktov z določili dogovora. Ta ocena le deloma drži, saj je 93 OZD že uskladilo svoje samoupravne akte z določili dogovora. Tudi v 14 OZD, ki menijo, da usklajevanje ni potrebno, ker da so določila neposredno uporabljiva, je treba samoupravni splošni akt čimprej uskladiti. V glavnem so vse OZD uskladile svoje samoupravne splošne akte z določili dogovora, ki opredeljujejo sestav razpisne komisije in postopek oblikovanj mnenj o kandidatih za poslovodne organe. Usklajevanje poteka zelo različno, zato je tudi usklajenost različna. Glede na to lahko sklepamo, da tudi uresničevanje določil dogovora poteka nee-notno. Stopnja rasti zaposlovanja v občini za obdobje v primerjavi z resolucijami leto resolucija dejansko gospodarstvo skupaj gospodarstvo skupaj 1979 . . 1,9 2,1 * 2,8 2,9 1980 -, ¦ 2,0 2,1 3,2 1,8 1981 ' 1,2 1,5 0 0,8 1982 0,9 1,0 0,8 1,7 II. VLOGA DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV PRI IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE . < Za hitrejši družbenoekonomski in samoupravni razvoj naSe družbe je izjemnega pomena uveljavljanje razredno opredeljene kadrovske politike v kateri bodo delovni Ijudje in občani imeli odločilen vpliv. Napori vseh dejavnikov odgovornih za kadrovsko politiko morajo biti usmerjeni v krepitev vpliva delavcev in delov-nih Ijudi za večjo demokratizacijo kadrovske politike in politike zaposlovanja. Na tem področju smo v družbi nasploh, pa tudi v naši občini, dosegli dobre rezultate, saj evidentiranje možnih kandidatov za prevzem raznih funkcij v skupščinskem in delegat-skem sistemu postaja vse bolj stalna aktivnost. Uveljavlja se vpliv delavcev - delegatov družbene skupnosti v svetih šol, OZD po-sebnega družbenega pomena, v razpisnih komisijah za imenova-nje poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in še kje. Vendar pa nimamo ocene o tem kako se ta vpliv uveljavlja skladno z družbenimi interesi. Vse prevečkrat so ti delegati prepuščeni sami sebi, nimajo stališč družbene skupnosti, ki jih je delegirala, tako ne bomo dosegli nadaljnje uspehe pri podružbljanju kadrovske politike. Vpliv družbene skupnosti na imenovanje poslovodnih organov je dokaj določen. Še vedno nismo uspeli kljub svidencam, da bi spremljali stro-kovni in politični razvoj posameznikov. Tu tudi družbeni dogovor o kadrovski politiki daje preohlapna merila zato, kakšni delavci so lahko imenovani ali voljeni za določena dela in naloge oz. funkcije. Pri odločanju o izbiri vsakega posameznika za odgo-vorno delo morajo prevladati strokovna, idejna in družbenopoli-tična aktivnost v celoti. Še vedno se nam prevečkrat dogaja, da nekoga kadrujemo, čez čas pa ugotavljamo, da ni uspešen Škoda je dvojna - družbena in osebna, osebna zato, ker če bi spremljali razvoj posameznika z vidika doseganja strokovnih rezultatov in družbenopolitičnega delovanja, bi ga lažje razpore-dili na mesto, ki bi odgovarjalo njegovi sposobnosti, družbena pa zato, ker ni zadovoljen pri svojem delu in ne daje pričakovanih rezultatov. Veliko več bomo morali storiti na vzpodbujanju in uveljavljanju take kadrovske politike, ki bo skladno s plani ka-drov, ki so eden bistvenih pogojev za usklajevanje potreb izobra-ževanja s potrebami dela in razvoja tehnologije. Zaenkrat pa ugotavljamo, da OZD premalo časa posvečajo usmerjenemu izobraževanju, kot da je to samo stvar šol in njiho-vih učiteljev, premalo se zavedajo, da je to eden pomembnejših dejavnikov pri izboljšanju produktivnosti dela. III. IZVAJANJE NAČEL IN MERIL ZA OPRAVUANJE NAJODGOVORNEJŠIH DEL IN NALOG V OZD Postopki kadrovanja in izbire kandidatov tako za poslovodne funkcije kot ostale najodgovornejše funkcije v OZD potekajo v skladu z vsemi veljavnimi predpisi. V razpisnih komisijah sodelu-jejo predstavniki družbene skupnosti v eni tretjini članov. Druž-bena skupnost koordinira mnenje o kandidatih v okviru koordi-nacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konfe-renci SZDL. Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin podaja načela kadrovanja za opravljanje naj-odgovomejših nalog in funkcij. Pri izbiri kandidatov zanavedena dela je poleg strokovne usposobljenosti potrebno enakovredno vrednotenje družbenopolitičnih meril, aktivnosti ter samostoj-nost in uspešnost opravljanja del in nalog, kar se tudi v večji meri že izvaja. Podatki za 152 poslovodnih organov (13 vršilcev dolžnosti ni zajetih), kažejo na dokaj ugodno izobrazbeno strukturo, saj jih ima polovica (51 %-78) visoko izobrazbo. V podobnem poročilu iz leta 1980*(zajetih 122 poslovodnih organov, je imelo visoko izo-brazbo 46%. Višjo strokovno izobrazbo ima 43 (28%) poslovo-dnih delavcev, srednjo 24 (15%) in 7 (5%) manj kot srednjo. 43% (65) poslovodnih organov je 98 članov ZKJ (64%). Po številu mandatov jih največ opravlja funkcijo v I. mandatu - 87. v drugem mandatu 37, v tretjem 16, v četrtem 7, petem 3, šestem 2 poslovodna organa. Družbeni dogovor o kadrovski politiki predvideva, da družbe-nopolitične organizacije in organi upravljanja pred ponovnim imenovanjem iste osebe za opravljanje poslovodne funkcije po-dajo oceno uspešnosti v preteklem mandatu, te ocene so se sicer izboljšale, vendar so presplošne Ocena zajema prikaz stanja pri družbenoekonomskem razvoju, razvijanju samoupravljanja in načelih delitve po rezultatih dela... V razpisnih postopkih poslovodnih organov v letu 1981 so le v treh OZD (od 36) podali oceno ob ponovnem imenovanju; v letu 1982 pa so v vseh OZD (17 od 40), kjer je kandidiral prejšnji poslovodni organ podali obširno oceno. Pri ocenah ugotavljamo, da je še vedno premalo poudarka na oceni in vlogi poslovodnega organa pri ekonomskih učinkih, uveljavljanju in razvijanju sa-moupravnih odnosov, ter kadrovske politike v OZD. To področje je omenjeno kar mimogrede, kot da je najmanj pomembno. Delavci s posebnimi pooblastiti - delavci, ki opravljajo najodgo-vornejše naloge Organizacije združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih po iastni presoji določijo tista dela in naloge, za katera se zahtevajo posebna pooblastila in odgovornosti. Tudi izbira teh delavcev poteka po istem postopku kot izbira poslovodnih organov, de določila statutov tako zahtevajo; dru-gače teče postopek brez članov družbene skupnosti v razpisnih komisijah. Oelavci, ki opravljajo najodgovornejše naloge (s in brez poo-blastil v statutih) ¦ . Panoga dejavnosti s poob. brez p. skupaj žensk industrija 79 35 114 21 kmetijstvo 8 5 13 5 gozdarstvo 9 3 12 1 vodno gospodarst. 3 1 4 - gradbeništvo 4 12 16 2 promet in zveze 15 6 3 trgovina 16 10 26 5 gostinstvo 7 - 7.1 obrt 20 9 29 7 stan. komunal. dej. 14 - 14 4 finančno teh. 12 6 18 5 gospodarstvo 173 86 259 54 Panoga dejavnosti s brez skupaj žensk pooblast pooblast. izobraževanje 66 20 86 36 znanstv. raziskov. 60 16 76 18 zdravstvo 11 2 13 9 negospodarstvo 137 38 175 63 skupaj 310-71% 124-29 434 117-27% Zajeti so tudi poslovodni organi. Izobrazbena struMura delavcev, ki opravljajo najodgovornejše naloge stopnja strokovne izobrazbe IV. stop V.st. VI. st. VII. sto. VIII. st. panoga dejavnosti zaht. dej. zaht. dej. zaht. dej. zaht. dej. zaht. dej. industrija 12 25 52 43 50 45 1 kmetijstvo 8 9 5 1 3 gozdarstvo 12 11 9 1 vodnogospodar. 1 4 3 gradbeništvo 1 7 10 1 5 8 promet in zveze 4 6 2 trgovina 2 4 6 7 7 15 11 gostinstvo 2 2 3 4 2 1 obrt 20 6 5 16 4 6 1 stan. komun. dej. 12 8 9 5 2 1 fin. tehnična 3 6 6 2 9 10 gospodarstvo 3 69 91 92 4 znanstvo raz.dej. 1 4 6 11 10 39 35 24 22 zdrav. kult. 3 3 6 6 3 4 1 izobraževal. 6 19 26 35 15 32 31 8 negospodarstvo 7 35 31 69 33 skupaj 10 84 104 139 122 189 161 22 37 število delavcev - 434 198 delavcev (46%) ima visoko strokovno (in VIII. stopnjo) izobra-zbe. Od tega 96 v gospodarstvu in 102 v družbenih dejavnostih. Razmerje med dejansko in zahtevano izobrazbo je ugodno - še posebej na VII. stopnjl. Podatki tekočega izobraževanja kažejo na 10% delavcev, ki se izobražujejo in sicer v večini primerov skladno s planom kadrov. Izobražujejo pa se v glavnem za pridobitev VII. stopnje in VIII. stopnje (11 delavcev) - v smeri svoje prvotne izobrazbe. Izobraževanja delavcev, ki opravljajo najodgovornejše naloge šola Število delavcev, ki se izobražujejo Izobr. je- ni v skladu s planom kadrov OZD Višja uprav. šola Visoka ek. komer. Pravna fakulteta Vls. šola za org. dela Ekonomska fak. 4 2 2 10 6 4 2 2 6 6 6 5 1 Fak. za soc, polit. vede 1 • 1 Višja prometna 1 1 III stopnja Pravna fakulteta 4 2 2 Strojna fakulteta 2 2 VEKŠ ¦ 1 ' 1 BF lesarstvo 1 • 1 ' Elektro fakulteta 1 1 ¦' FAGG 1 1 , Filozofska fakulteta 1 1 Delavci, ki opravljajo najodgovornefše naloge - člani ZKJ Skupaj 41 29 12 Starostna struktura delavcev, ki opravljajo najodgovornejše naloge Starost delavcev 61 in Panoga 30 let in 31-40 41-50 51-60 več dejavnosti manj iet let let let Industrija 2 40 56 15 Kmetijstvo 3 4 1 5 Gozdarstvo 1 2 5 4 - Vodnogospod. 1 1 2 - - Gradbeništvo 1 5 7 3 Promet in zveze 1 3 1 1 - Trgovina - 6 13 7 - Gostinstvo " ¦ - - S 2 Obrt 17 13 7 1 Stanov. komun. dej. - 7 6 1 - Finančne stor. - 3 5 9 1 Gospodarstvo 10 84 111 52 2 Izobraževanje 9 14 27 31 5 Znanstven. razisk. 1 14 28 27 6 Zdravstvo 1 5 4 2 1 Negospodarstvo 11 33 59 60 12 Skupaj 21-5% 117-27% 170-39% 112-26% 14-3% Starostna struktura delavcev, ki opravljajo najodgovornejše naloge je pomaknjena v 40. in 50. leta. Mladih delavcev z odgovornimi funkcijami je le 5% (21). 173 delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, oprav-Ija najodgovomejše naloge v I. mandatu, 75 jih opravja ta dela v II. mandatu, 34 v III. mandatu, 12 delavcev v IV. mandatu, 4 delavci pa v V. (in več) mandatu. Izobraievanje delavcev, ki opravljajo najodgovornejie naloge na ioli za poslovodne kadra prl GZS Panoga dejavnosti Individ. posl. Del z najodg. nal. organ Industrija 16 8 Kmetijstvo 2 ~ Gozdarstvo .. .4 2 Vodnogospodarstvo , - - Gradbeništvo ' . 2 - . - Promet in zveze ;l 2 Trgovina . . .1 3 Gostinstvo - - Obrt . 2 . ,• . :.¦- Stanovanj. komunal. dej. ,3 .8 Finančnadej. — — Izobraževanje - - Znanstveno razisk. 3 - - Zdravstvo - - Skupaj 51 Poleg individualnega izobraževanja delavcev ob delu poznamo za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi še posebno obliko funkcionalnega izobraževanja. ki ga vodi GZS Udeležba delavcev naše občine je še skromna. So pa tudi organizacije, ki zelo skrbijo za sprotno izobraževanje strokovnih kadrov - GG Ljubljana, Hoja, PTT. V letošnjem letu v OZD načrtujejo izobraže-vanje 15 delavcev na šoli za poslovodne kadre pri GZS. Panoga dejavnosti članstvo v ZKJ da ne industrija kmetijstvo gozdarstvo vodnogospodarstvo gradbeništvo promet in zveze , . trgovina gostinstvo obrt stanovanjsko-komunal. finančne 58 56 6 7 8.4 3 1 7 9 6 13 1» 4 ¦ ,. 3 12 .. 17 9 » 4 14 gospodarstvo izobraževanje znanstveno razisk. zdravstvo 130 43 28 6 129 43 48 7 skupaj 207 - 48% 227 - 52% Število posameznih funkcij ni merilo zaaktivno udejstvovanje. Ugotavljamo, da imajo delavci, ki opravljajo najodgovornejše naloge in ki se aktivno udejstvujejo tudi na drugih področjih družbenega življenja največkrat 1-2 funkciji. Aktivnost delavcev (članov ZK in ne članov), ki opravljajo na-jodgovomejše naloge Panoga dejavnosti član ZK član ZK aktiven neaktiven ni član ni član aktiven neaktiven industrija kmetijstvo gozdarstvo ' -vodnogospodarstvo gradbeništvo promet •> trgovina ^ gostinstvo ¦ ; obrt ' stanov. komunala finančno 43 19 29 23 4 2 2 5 3 4 2 3 -3 - 1 6 \1 7 Z » 10 2 11 ¦t ¦ 1 - - 5 a - 4 s tt 6 4 - 5 ^_______1_______4 10 29 14 - 26 17 15 14 17 3» 4 2 6 1 gospodarstvo izobraževanje znanstveno razisk. zdravstvo Od 434 detavcev z najodgovornejšimi funkcijami je članov ZKJ 207 ali 48%. Posebnega poudarka je bil deležen pregled članov ZKJ še na drugih področjih - aktivnih je 130 članov ZKJ. Brez zadolžitev je 77 delavcev - članov ZKJ. Ugotavljamo, da je pre-malo članov ZKJ aktivnih. Od člana ZKJ se zahteva aktiven, ustvarjalen, odgovoren odnos pri njegovem strokovnem delu, v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, delu, delegacij, v krajevni skupnosti - skratka v vsem druzbenem dogajanju. ....,_' • . IV. ORGANIZACIJA KADROVSKIH SLUŽB V OZD ' . Najodgovornejši činitelj vsake dejavnosti so kadri, zato je še posebej pomembno kako se organizirati, katere pogoje ustvariti, da bomo imell dovolj ustreznih kadrov. Udeleženci dogovora smo se obvezali, da bomo za učinkovito in dosledno uresničevanje načel kadrovske politike in za učinko-vito izvajanje kadrovskih funkcij organizirali kadrovske službe, ki bodo usposobljene za strokovno delo, ki bo omogočalo in zago-tavljalo uspešno izvajanje kadrovske politike. še posebno pa je to pomembno sedaj, ko morajo kadrovske službe postati nosilke strokovno operativnih nalog, ki so podlaga za deiovanje sistema usmerjenega izobraževanja znotraj OZD. Ustrezna organiziranost pogojuje strokovno izvajanje nalog, le-ta pa je odvisna od števila in strokovnosti zaposlenih. Primer-jali smo organiziranost strokovne dejavnosti s področja kadrov- ske funkcije glede na število zaposlenih v OZD in število zaposle-nih v kadrovskih službah. Stanje v OZD je naslednje: - v OZD, kjer je zaposlenih do 30 delavcev se naloge kadrov-ske dejavnosti izvajajo v sklopu splošnih služb in splošnih sektor-jev. Število zaposlenih na teh delih - 1 delavec - v OZD, kjer je zaposlenih do 150 delavcev se naloge kadrov-ske dejavnosti izvajajo največ v kadrovsko splošnih službah in splošnih službah. Število zaposlenih na teh delih 1-2delavca (do 4 delavci) - v OZD, kjer je zaposlenih do 500 delavcev se naloge kadrov-ske dejavnosti izvajajo največkrat v kadrovsko splošni službi in v kadrovskem sektorju. Število zaposlenih delavcev na teh nalogah je 2-4 delavci - v OZD z nad 500 zaposlenimi pa se naloge kadrovskih dejav-nosti izvajajo pretežno v kadrovskih službah (kadrovsko - so-cialna služba). Število zaposlenih delavcev 2—4 (v TTL 10 delav-cev, v lliriji Vedrog 13 delavcev). V OZD naše občine opravlja dela in naloge na kadrovskem področju 180 delavcev. Kadrovska struktura zaposlenih delavcev v kadrovskih službah stopnja strokovne izobrazbe IV. nižjaV. srednja VI. višjaVII. visoka opredeljeno v razvidih del in nalog ' 7 lV77 57 39 dejanska zasedba 36 76 42 26 58 delavcev nima ustrezne izobrazbe. še posebej je zaskrblju-joča raznovrstnost poklicev. Gospodarska zbornica je ustanovila v jeseni 1981 šolo za usposabljanje odgovornih kadrovskih delav-cev z namenom, da se kadrovska dejavnost še okrepi in razvijejo kadrovske službe glede na gospodarske potrebe združenega dela. Za kadrovske delavce je še posebnega pomena funkcio-nalno izpopolnjevanje iz žive gospodarske prakse o stabilizacij-ski naravnanosti in prestrukturiranju gospodarstva, ter vključeva-nju v mednarodno menjavo, doseganju višje kvalitete in storilno-sti. Do sedaj so se udeležili te oblike funkcionalnega izobraževa-nja 4 delavci iz viških organizacij združenega dela, kar je odločno premalo. Naziv organizacijske oblike kadrovske dejavnosti kaže poleg stopnje organiziranosti tudi njeno mesto v hierarhični shemi OZD, ki kadrovski dejavnosti dopušča ali onemogoča dostop do poslovodnega kolegija (40 delavcev iz kadrovskih služb ima po-sebna pooblastila in odgovornosti, 48 delavcev je brez teh poo-blastil). Na sejah kolegijev sodeluje 53 delavcev. V. PLANIRANJE IN NAČRTOVANJE POTREB PO KADRIH • Zakon o usmerjenem izobraževanju podrobno določa pravice irt obveznosti defavcev v OZD do planiranja in izvajanja izobraie-vanja. Celovita vsebina plana kadrov mora sloneti na razvojnih ciljih OZD iz katerih izhajajo: število potrebnih kadrov, njihovedelovne naloge, njihova izobrazba... Za pridobivanje potrebnih kadrov je potrebno načrtno izvajanje naslednjih kadrovskih funkcij: izobra-ževanje, Stipendiranje, kadrovanje. Način pridobivanja kadrov je pomemben sestavni del plana kadrov, saj se z njegovo pomočjo izognemo stihiji na področju"zaposlovanja. Vse zajete OZD navajajo, da so v njihovih srednjeročnih planih opredelili tudi kadrOvsko politiko. Vendar so le v 29 OZD gospo-darskih in 19OZDdružbenih dejavnosti njihovi srednjeročni plani opredeljeni tako številčno kot s posameznimi profili. Za kvalitetnejše in realnejše planiranje kadrovskih potreb je potrebno razviti pogojem ustrezen sistem planiranja. Zaradi šte-vilnih problemov pri kadrovskem planiranju v sedanjih pogojih (ukinjene investicije, pomanjkanje repromateriala...), OZD po-trebujejo učinkovito in pravočasno strokovno pomoč s strani nosilcev kadrovske dejavnosti. Informacije morajo vzajemno po-tekati med uporabniki in izvajalci, da bodo uporabniki lahko svoje plane učinkovito zastavili. Samoupravno odločanje s spre-jemanjem samoupravnih sporazumov o usklajevanju letnih načr-tov zaposlovanja pa pomeni novo kvaliteto na področju kadrov-skega planiranja. Za leto 1982 je bil v OZD sprejet prvič samou-pravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja. Temeljno izhodišče reforme izobraževanja je nujnost usklaje-vanja strukture izobraževanja z družbenimi potrebami po izobra-zbi za delo. Na osnovi pozitivnih izkušenj ter dopolnjene zakonodaje je bil za leto 1983 oblikovan ter na osnovi javne razprave v novembru in decembru dopolnjen samoupravni sporazum o usklajevanju let-nih načrtov zaposlovanja, ki ga je do 10. 3.1983 podpisalo 65,8% zaposlenih delavcev v občini. Osnovna merila, ki jih vsebuje sporazum, so zlasti naslednja: - produktivno in selektivno zaposlovanje v odvisnosti od /asti dohodka in količinskega obsega proizvodnje, - izvozna userjenost predvsem na konvertibilno področje, - novo zaposlovanje na režijskih in administrativnih delih, bo izjemoma mogoče le v tistih OZD, kjer bo z lastnimi akcijskimi programi utemeljena nujnost novega zaposlovanja in izvedena uskladitev v koordinacijskem odboru za zaposlovanje, - omejevanje pogodbenega, nadumega in dopolnilnega dela, ukinjanje zaposlovanja upokojencev in nadomeščanje z rednimi oblikami zaposlovanja, - podpisniki samoupravnega sporazuma bodo v letu 1983 zaposlili vse štipendiste, ki bodo končali šolanje. Za tiste štipen-diste, ki jih ne bo mogoče zaposliti, bodo organizirali dopolnilno nsposabljanje ali prekvalifikacijo, - prednostno se bodo zaposlovali predvsem invalidi in iskalci zaposlitve, ki jim je delo prenehalo zaradi ukinitve delovne orga-nizacije, - izobrazbena struktura se bo izboljšala s prednostnim zapo-slovanjem pripravnikov tako, da bodo vsi delavci od vključno IV. stopnje strokovne izobrazbe zaposleni kot pripravniki, če se zaposlujejo prvič in sicer najmanj 50% pripravnikov na novoza-poslene delavce. Organizacije združenega dela za leto 1983 ocenjujejo rast zaposlovanja za 3,6% (v povprečju pa za 3,1%), oz. za okoli 560 delavcev. Ti rezultati so nastali na osnovi odgovorov OZD v mesecu avgustu in septembru 1982, ko je bilo v OZD še veliko optimizma za nova zaposlovanja. Sledili so ukrepi in prav gotovo bo real-nejča stopnja nižja. Vseeno pa bo potrebno usklajevanje z OZD s posebnim poudarkom na zaposlovanju v industriji in kmetijstvu. (PRILOGA II. - kazalci načrtov zaposlovanja v TOZD za leto 1983 v občini Ljubljana Vič-Rudnik) Na dodatnih in nadomestnih delih in nalogah bi se predvidoma zaposlilo okoli 575 delavcev za nedoločen čas, ter 48 delavcev za določen čas. Poleg tega ocenjujejo OZD, da bodo zaposlile še okoli 89 pripravnikov za nedoločen čas, ter 67 za določen čas. Precejšnjo neusklajenost med resolucijsko usmeritvijo (1%) in načrti zaposlovanja združenega dela narekuje, da bo potrebno nadaljevati za usklajevanjem načrtov še zlasti v tistih organizaci-jah, kjer predvideno število zaposlenih ne prlnaša ustreznih eko-nomskih rezultatov. Ugotovitve iz načrtov zaposlovanja za leto 1983 kažejo na to, da OZD načrtujejo izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih, predvsem v pogledu zniževanja deleža kadrov I. in II. stopnje in povečanje deleža kadrov z višjimi stopnjami. VI. USMERJANJE UCENCEV V IZOBRAŽEVANJE IN IZOBRAŽEVANJE OB DELU Naloge na področju usmerjanja ufiencev v usmerjeno izobraže-vanje so se izvajale na trinajstih osnovnih šolah in eni srednji šoli s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom, t. j. v 39 oddel-kih osmih razredov in 36 oddelkih sedmih razredov osnovnih šol. V to je bilo zajetih 2012 učencev sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Program se je izvajal na učencih tretjih in četrtih letnikov ene gimnazije s petimi oddelki in šestih štiriletnih sred-njih šolah z 19 oddelki. V delpvne naloge je bilo zajetih tudi 1276 učencev usmerjenega izobraževanja v desetih programih izobra-ževanja, ki so se izobraževali v srednjih šolah usmerjenega izo-braževanja občine Ljubljana Vič-Rudnik. V krog dejavnosti so sodila predavanja za učence in starše na osnovnih in srednjlh šolah. Od tega je bilo 57 predavanj za učence osnovnih šol in 13 za njihove starše. Predavanja smo izvajali v sodelovanju s šolskimi svetovalnimi delavci. Tudi učenci Cetrtih letnikov gimnazije so l§ili informirani o možnostih izobra-ževanja, zaposlovanja in štipendiranja v petih predavanjih. Na področju naše občine se je 14 OZD aktivno vključilo v izvajanje zakona o usmerjenem izobraževanju - z organizacijo in izvedbo 80-urnega proizvodnega dela za učence usmerjenega izobraževanja. Namen proizvodnega dela je bil dosežen - 628 učencev se je aktivno vključilo v delovni proces in neposredno spoznalo samoupravne odnose. V letošnjem letu pa moramo še pridobiti dodatno število OZD, ki imajo pogoje za izvedbo proiz-vodnega dela. Usposobljenih je 126 inštruktorjev PD, vendar OZD predvidevajo še dodatno usposabljanje inštruktorjev v letu 1983, zaradi večjega števila učencev (I. in II. letnik). Uresničitev začrtanega razvoja (prestrukturiranje, proizvodna usmeritev gospodarstva, visoka udeležba kvalificiranega ustvar-jalnega dela), terja bistvene premike v sedanji kvalifikacijski strukturi zaposlenih na višji nivo (tabela I. - priloga - Struktura zaposlenih po panogah v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982). Slednjega pa seveda ne bomo zmogli le z izobraževanjem mladine, temveč z najrazličnejšimi oblikami izobraževanja in usposabljanja že zaposlenih delavcev. Izobraževanje že zaposlenih delavcev ima tri osnovne funkcije: izobraževanje za delo, za samoupravljanje, za vsestranski osebni razvoj posameznika. Študenti ob delu na visokošolskih delovnih organizacijah z ob-močja občine Ljubljana Vič-Rudnik (Vir: Zavod za statistiko SRS, XI zvezek 1982) Ljubljana Vič-Rudnik leto skupaj višja visokošol. družben. tehniš. kmetij. umet. ak. 1979/80 263 122 109 58 71 . 1 1 1980/81 356 121 100 59 72 1 3 1981/82 313 85 98 58 67 2 3 Mesto Ljubljana 1979/80 1913 642 540 356 344 7 23 1980/81 1952 715 545 345 322 6 19 1981/82 1610 447 476 325 335 11 16 Opazen je upad zanimanja za tako obliko pridobivanja višje strokovne izobrazbe. Vendar je bilo do sedaj v veliki meri pri-sotno tudi napačno razumevanje te oblike izobraževanja, saj je izobraževanje ob delu velikemu številu delavcev predstavljalo spremembo poklica in dela - najpogosteje iz tehničnih poklicev v družbenoslovne usmeritve, kar je pomenilo prehanjanje kadrov s področja, ki ustvarja dohodek na področje, ki ga lahko le posre-dno ustvarja. To ilustrirajo tudi naslednji podatki (za Slovenijo) v šolskem letu 1981/82 je bilo vpisanih y I. letnik študija višjih in visokošolskih VTOZD 3726 študentov ob delu. Po prehodni izo-brazbi je bilo kar 2466 št. s tehnično predizobrazbo. Na višjo upravno in višjo pravno se jih je vpisalo 723 delavcev, v tehnične stroke le 438. Ta trend je bil zaustavljen z zaostrovanjem pogojev vpisa in zmanjševanjem možnosti zaposlovanja v neproizvodnih dejavnostih Hitrejše spreminjanje kvalifikacijske strukture bo mogoče do-seči tudi z večjim usmerjanjem delavcev, ki v delovnem procesu pokažejo sposobnosti in se želijo še izobraževati. OZD bodo morale več naporov vložiti v ustvarjanje pogojev za vsestranski razvoj delavčevih delovnih in kreativnih sposobnosti. Premajhna skrb se kaže v razvoju inventivne dejavnosti. Predlagane inovacije uveljavljene 1980 122 100 1981 140 122 1982 142 131 Predlogi in uveljavitve so podane v 26 OZD naše občine, največ iz IJS, Tovila, Sistemov za energetiko. VII. ŠTIPENDIJSKA POLITIKA S sprejetjem družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji v letu 1980 in občinskimi samoupravnimi sporazumi, ki so bili sprejeti v letu 1981, so bili podani pogoji za nove, vsebin-sko kvalitetnejše premike v politiki štipendiranja. Temeljna oblika so kadrovske štipendije. f V občini je skupno 419 kadrovskih štipendistov in 293 štipendi- stov iz združenih sredstev Odnos med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev je v razmerju 58,8 : 41,2 za kadrovske štipendije. Število razpisanih štipendij se je glede na lansko obdobje (256) zvišalo na 269 (stanje 15. 2. 1983). Največ je razpisanih štipendij za III. in IV. stopnjo zahtevnosti. Upadlo je število nepodeljenih štipendij, čeprav še vedno ostaja kar 115 nepodeljenih štipendij, predvsem na III. in IV. stopnji zahtevnosti (94). Primerjava (po oceni) med številom kadrovskih štipendij in številom zaposlenih kot relativnim kazalcem razvitosti kadrov-skega štipendiranja kaže, da je občina Ljubljana Vič-Rudnik udeležena z 2,1% glede na republiško povprečje - 4,5% zato je aktivnost za povečanje deleža kadrovskih štipendij toliko bolj pomembna. Ugodno se razvija struktura tako kadrovskih kot štipendij iz združenih sredstev po izobraževalnih usrneritvah in ustreza zastavljenemu razmerju 70:30 v korist proizvodnih pokli-cev. Kvalifikacijska struktura je v primerjavi z ostalimi Ijubljan-skimi občinami ugodna, saj je pretežno na V. in VII. stopnji zahtevnosti. Ugotavljamo, da OZD pogosteje planirajo štipendije za II., III. in IV. stopnjo izobraževanja. V kolikor ne bodo planirale kadrovskih štipendij na višjih stopnjah izobraževanja. je vprašanje, kako bodo take delavce zaposlile. Združeno delo vsekakor potrebuje strokovnjake vseh usmeritev, kot tudi stopenj izobrazbe in ne bi smelo tako kratkoročno planirati in graditi svojo kadrovsko re-produkcijo na sedanji stopnji razvitosti. Iz razpisov kadrovskih štipendij ugotavljamo, da se v občini najpogostoje in v največjem številu pojavljajo kadrovske štipen-dije za III. IV. stopnjo izobrazbe - kovinska, elektrotehniška in lesarska usmeritev. Ob tem pa je največ nepodeljenih štipendij še vedno za III. in IV. stopnjo V drugi sklop sodijo štipendije na področju gradnje, ekonomske, gostinske in turistične usmeritve. Zelo malo pa je razpisanih in podeljenih štipendij za kmetijstvo, rudarstvo, računalništvo, naravoslovnomatematično usmeritev. Štipendije Iz THovega sklada V okviru štipendijske politike pa imajo štipendije iz Titovega sklada, poseben družben pomen. Sklad naj bi stimuliral in vspod-bujal izobraževanje mladih delavcev, učencev in študentov, ki s svojim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo na vseh področ-jih življenja in dela, dosegajo nadpovprečne defovne in študijske uspehe s tem, da so hkrati tudi aktivni družbenopolitični delavci. V občini Ljubljana Vič-Rudnik je bilo v letu 1981, ter letu 1982 podeljenih po 6 štipendij iz Titovega sklada in sicer: po ena mlademu delavcu in 5 otrokom delavcev In to čeprav so bile v obeh letih razpisane po 4 štipendije za mlade delavce Zato je v bodoče nujna večja aktivnost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v združenem delu v zvezi s predlaganjem delavcev za štipendije iz Titovega sklada. ŠTEVILOŠTIPENDISTOVOBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK V . LETU 1982-83 V PRIMERJAVIZ LETOM 1981/82 1981/82 1982/83 skupaj IIMV V VI Vllskupaj III—IV V VI VI kadro. 461 štipen. 152 151 22 136 419 109 169 13 128 štip. 314 iz zdr. sred. 40 181 29 64 293 53 169 18 53 Neugoden pa je trend zaposlovanja štipendistov za doloten čas (v letu 1980-20%. v letu 1981-17% \n v letu 1982-41%). stopnja . določ. nedol dol. nedol. doloi. nedol. izobr. čas čas fias čas čas čas 19 80 1981 1982 IIHV 2 85 1 82 11 75 V 5 13 5 20 11 21 VI 3 4 113 6 VII__________________14 18 13 16 24 17 Skupaj 24 120 20 119 49 119 Organlzacije, kl v letu 1982/83 ne štlpendirajo KIP Ljubijana, Rašica Ljubljana TOZD konfekcija Horjul, Pe-karna Center Ljubljana, Gradbeno obrtno podjetje Tmovo, IPK Mladost Zagreb, SOZD Mercator DSSS, Komunalno podjetje Ljubljana, OZD Remont Ljubljana, Splošna finomehanika Ljub-Ijana, Galvanotehnika Glinek - škofljica, Mizarstvo Trnovo Ljub-Ijana, Obrtna zadruga Triglav Ljubljana v ustanavljanju, Varnost Ljubljana DSSS, Varnost Ljubljana TOZD tehnična zaščita, Var-nost Ljubljana TOZD Varovanje premoženja Ljubljana-Vič, Mer-cator interna banka Ljubljana DS, Inštitut za celulozo in papir Ljubljana, Gradbeni center Slovenije Organizacije, ki štipendirajo najmanj 2 leti: SŽ DO Tovil Ljubljana, Slovenijales Žičnica TOZD proizvodnja strojev in naprav, IGO industrija gostinske opreme Ljubljana, llirija Vedrog DSSS, Hoja TOZD pohištvo Polhov Gradec. Hoja TOZD stavbno mizarstvo Ljubljana, Gozdno gospodarstvo Ljub-Ijana DSSS, Elektroprojekt Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan, Inšti-tut za geodezijo in fotogrametrijo Ljubljana, IEVT Ljubljana, To-bačna tovarna, ISKRA - TOZD-i VIII. ZAPOSLOVANJE, PRIPRAVNIŠTVO, POGODBENO IN NA-DURNO DELO a) zaposlovanje Po podatkih Zavoda SRS za statistiko (evidenca RAD-1) je bilo konec leta 1982 zaposlenih v družbenem sektorju 18419 delavcev od tega 6082 (33%) v negospodarskih dejavnostih. V zasebnem sektorju pa je bilo zaposlenih 1424 delavcev. Od leta 1980, ko je bilo v občini skupno zaposlenih 19508 delavcev, se je število povečalo za 335 delavcev, pri temer je bila rast v letu 1981 minimalna in sicer 0,2%, v letu 1982 pa nekoliko višja in sicer 1,5%. Doseženo rast v povprečju lahko ocenjujemo, da je skladna z resolucijskimi usmeritvami, pri čemer je treba omeniti, da na gibanje zaposlovanja v občini vplivajo selitve posameznih OZD znotraj Ljubljane pa tudi preregistracije nekaterih organizacij. Za ilustracijo je pri tem pomemben podatek, da se je v Ljubljani v letu 1982 število zaposlenih v družbenem sektorju znižalo za 167 delavcev (indeks 99,9) in je znašalo koncem decembra 1982 177710. Večji porasti števila zaposlenih v občini so bili v letu 1982 na področju finančnih storitev (povečanje za 145 delavcev indeks 115,7), zdravstvu in socialnemu varstvu (povečanje za 167 delav-cev- indeks 113,1), gradbeništvu (povečanjeza42-indeks 112,4), gostinstvu (povečanje za 33 - indeks 112,5) itd. Zmanjšanje pa je bilo najpomembnejše v trgovini in sicer za 492 (indeks 75,2). b) pripravništvo V občini je v letu 1982 združeno delo zaposlilo 258 pripravni-kov. Največ pripravnikov so zaposlile OZD s področja izobraževa-nja (69) industrija (43), zdravstva in socialnega varstva (26) itd. V gradbeništvu niso zaposlili nobenega pripravnika, pa tudi v go-stinstvu, obrti, kmetijstvu, prometni in stanovanjsko-komunalni dejavnosti, kjer so zaposlile v celem področju po enega ali dva pripravnika niso vzpodbudni rezultati. V globali so sicer doseženi cilji, ki so bili postavljeni v spora-zumu v letnem načrtu zaposlovanja (1 pripravnik na 100zaposle-nih), vendar na račun le nekaterih področij dejavnosti. Zaskrblju-joč pa je podatek, da je 106 pripravnikov zaposlenih za določen čas. OZD so se s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o letnem planu zaposlovanja v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 obvezale, da bodo imeli pri zaposlovanju prednost mladi, ki so zaključili šolanje. Iz odgovorov OZD je razvidno, da so v zadnjem letu v 69 OZD zaposlili pripravnike. Zaposlitev pripravnikov Stopnja izobr. dol. č.ned. č. dol. č.ned. č. dol. č.ned. č. 1980 1981 1982 M-IV - 23 - 21 2 29 V 14 42 14 40 36 73 VI . 13 15 13 21 7 21 VII 48 31 58 23 61 29 Skupaj__________________75 111 85 105 106 152 c) Potrebe po delavcih in kritje potreb Za celovitost prikaza gibanja zaposlovanja v okviru občine navajamo podatke o potrebah po delavcih in kritje teh potreb ter podatke o gibanju brezposelnosti. Združeno delo je v letu 1982 prijavilo pri skupnosti za zaposlo-vanje 3477 potreb po delavcih (dodatnih in nadomestnih vključno s fluktuacijo), kar je za 2,2% več kot v letu 1981, oziroma 3,2% več kot v letu 1980. V porastu je bilo v letu 1982 tudi število kritih (zasedenih) potreb in sicer za 4,1% glede na elto 1981. Pri prijavljenih potrebah po delavcih je bil v letu 1982 največji porast pri kadrih z visoko šolo (indeks 131,1), ter pri kvalificifanih delavcih (indeks 106,4), pri kritju pa opažamo porast pri priuče-nih (indeks 113,3). Zaradi izrazite deficitarnosti nekaterih poklicev (industrija, gradbeništvo, gostinstvo) je delež kritja potreb v primerjavi s prijavljenimi potrebami zelo nizek - pri priučenih delavcih le 50%. Zelo visok indeks kritja pa je pri nepriučenih delavcih (149,1), kar je posledica neustreznega zaposlovanja zaradi defi-cita priučenih delavcev. Nepriučenih delavcev se torej zaposli več, kot pa je zanje prijavljenih prostih del in nalog. Kvalifikacijska struktura potreb združenega dela po delavcih je v letu 1982 boljša kot v letu 1981, zlasti z vidika zmanjševanja deleža potreb po delavcih ozkega profila. OZD so v letu 1981 od vseh prijavljenih potreb za kar 49,3% zahtevale poklice ozkega profila, medtem ko je ta delež v letu 1982 znašal 46,4%. d) brezposelnost Podatki o gibanju brezposelnosti koncem decembra 1982, ka-žejo da je bilo v občini prijavljeno pri skupnosti za zaposiovanje 423 iskalcev zaposlitve, od tega 188 ali 14,4% žensk. V primerjavi ,z decembrom 1981, ko je bilo prijavljenih 318iskalcevzaposlitve, beležimo torej porast za 105 delavcev ali za 33%. V letu 1981 ni bilo porasta števila nezaposlenih. Od vseh iskalcev zaposlitve jih je bilo koncem leta 1982 54,8% mlajših od 26 let. Delež mladih med iskalci zaposlitve je v obdobju 1980-1982 v rahlem porastu predvsem zaradi omejenih možnosti zaposlovanja na administrativnih in režijskih delih ter na ta način povečanega števila delavcev s suficitarnimi poklici družbeno-slovnih usmeritev. Med mladimi iskalci zaposlitve pa je bilo v mesecu februarju 1983. leta 141 iskalcev prve zaposlitve. Glede na problematiko zaposlovanja le-teh je bilo v okviru skupnosti za zaposlovanje že v. letu 1982 sklenjeno, da seskupaj z DPO pristopi k razreševanju te problematike. Tako je bil organiziran razgovor s prvimi iskalci zaposlitve v mesecu marcu 1983, akcijo sta vodila OS ZSS in OK ZSMS v sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje, ter kadrovsko službo SOb Ljubljana Vič-Rudnik. Delavci, ki opravljajo najodgovornejše naloge - člani ZKJ : Panoga dejavnost; članstvto vZKJ da industrija kmetijstvo gozdarstvo ' ' vodnogospodarstvo gradbeništvo promet in zveze trgovina gostinstvo obri stanovanjsko-komunal. finančne 58 56 6 7 8 4 3 1 7 9 6 13 13 4 3 12 17 9 9 4 14 gospodarstvo izobraževanje znanstveno razisk. zdravstvo 130 43 28 6 129 43 48 7 skupaj 207 - 48% 227 - 52% Število posameznih funkcij ni merilo za aktivno udejstvovanje. Ugotavljamo, da imajo delavci, ki opravljajo rtajodgovornejše naloge in ki se aktivno udejstvujejo tudi na drugih področjih družbenega življenja največkrat 1-2 funkciji. Aktivnost d«lavc«v (Oanov 2X in n« tianov), M opravljajo na-)odgovorn*ji« naloge Panoga dejavnosti član ZK član ZK ni član ni član aktiven neaktiven aktiven neaktiven industrija 43 19 29 23 Kmetijstvo 4 2 2 5 gozdarstvo 3 4 2 3 vodnogospodarstvo - 3 - 1 gradbeništvo 6 1 7 2 promet - - ¦ - - trgovina 3 10 2 11 gostinstvo 1 1 - 5 obrt 8 4 5 12 stanov. komunala 5 4-5 finandno 3 1 4 10 gospodarstvo izobraževanje 29 14 26 17 znanstveno razisk. 15 14 17 30 zdravstvo 4 2 6 1 Namen razgovora je bil iskalce čim celoviteje seznaniti s sta-njem brezposelnosti v naši občtni in moinostmi zaposlovanja. tudi na osnovi ustreznega usposabljanja ali preusposabljanja za pridobitev znanj za opravljanje deficitamih del oz. nalog. Pri vsem tem se pa pojavlja dodatna težava, da želijo OZO zaposio-vati posebej delavce z višjo in visoko izobrazbo z delovnimi izkušnjami, kar dodatno vpliva na teiji prodor mladih v združeno delo. Glede na klasifikacijsko strukturo je največ iskalcev zaposlitve s 4-5 letno srednjo šolo (128 ali 30,3%). priučenih delavcev (98 ali 23,2%) in kvalificiranih delavcev (57), še pomožni delavci (66), avtomehaniki (7), frizerji za ženske (6), vozniki tovomjakov (6), gradbeni tehniki (6), ekonomski tehniki (9), likovni tehniki (8), gimnazijski maturanti (55), socialni delavci (5), dipl. ing. arhitekti (5), itd. Po podatkih (OOK - Skupnost za zaposlovanje - februar 1983), je bilo med iskatci zaposlitve 141 oseb, ki so prvič iskale zaposli-tev. Njihova kvalifikacijska stmktura: 49 - brez poklica, 9 z ozkim profilom, 8 - poklicna šola, 54 - srednja šola, 11 - višja šola in 10 z visoko šolo. Med 423 iskalci zaposlitve jih je na zaposlitev čakalo do 3 mesece 194, od 3-6 mesecev 96.62 oseb je čakalo na zaposlitev od 6-12 mesecev. ter 71 oseb nad 12 mesecev. Relativna brezposetnost (razmerje med iskalci zaposlitve in zaposlenimi), je konec decembra 1982 znašala 2,13, kar je precej nad Ijubljanskim povprečjem (1,01%). V letu 1982 je prejemalo 56 iskalcev zaposlitve denamo nado-mestilo, ter 14 denarno pomoč. Delež sredstev za socialno var-nost v zadnjem času stalno narašča. Osnovni razlog za povečane potrebe po teh sredstvih je poleg povečanega števila iskalcev zaposlitve še noveliran zakon o zakonu o zaposlovanju za primer brezposelnosti, ki pravico do denarne pomoči razširja na priprav-nike, ki so uspešno opravili pripravniški staž, krajši od 9 mesecev, pa niso uspeli dobiti nadaljnje zaposlitve. e) Podatki o pogodbenem in nadurnem delu V obdobju januar-avgust 1982 je bilo v občini sklenjenih 926 pogodb o delu po podatkih, ki jih je skupnost za zaposlovanje zbrala s posebnim vprašalnikom o izvajanju načrtov zaposlovanja (zajetje okoli 85%). Od skupnega števila pogodb o delu jih je bilo sklenjenih v gbspodarskih panogah 346 (37,4%) in negospodar-skih panogah 580 (62.6%). Med panogami najbolj izstopa izobra- ževanje z 447 sklenjenimi pogodbami o delu, sledi industrija z 99 pogodbami, DPS, SIS in DPO z 82 pogodbami itd. Primerjava s podatki zbranimi v letu 1981 (za leto 1980 in devetmesečje 1981) kaže, da se je število sklenjenih pogodb o delu nekoliko zmanj-šalo. Največ pogodb je bilo sklenjeno za opravtjanje nekvalificira-nih rezijskih del (snažilke). Vzroki 2a sklepanje pogodb o delu pa so najpogosteje bolniški izostanki, sezonska opravila, povečan obseg dela, neplanirane dodatne naloge itd. Zakon o delovnih razmerjih določa, kdaj je možno za opravija-nje občasnih del skleniti pogodbe o delu in jih tudi časovno omejuje. Z vidika skupnosti za zaposlovanje je še posebej po-bemben 217. člen zakona, ki zavezuje vse OZD, da za deto po pogodbi lahko sprejmejo nezaposleno ali delno zaposleno osebo, druge osebe pa samo, če skupnost za zaposlovanje ugo-tovi, da ni usireznih nezaposlenih ali delno zaposlenih oseb. Novela zakona o delovnih razmerjih v 59. členu določa. da je delo prek polnega delovnega fiasa nad 30 ur na mesec, toda ne vefi kot 48 ur na mesec in delo po pogodbi o delu nad 60 dni, toda največ 90 dni v posameznem koledarskem letu ali izven primerov, ki jih določajo določbe 1ega zakona, možno opravljati ob predho-dni odobritvi pristojnega organa občinske skupnosti za zaposlo-vanje ob posebej upravičenih primerih, ko to zahtevajo objek-tivne okoliščine. V skupnosti za zaposlovanje je ta odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje, ki v skladu z določili zakona, določili samoupravnega sporazuma o usklajeva-nju letnih načrtov zaposlovanja in na osnovi podatkov strokovne službe o iskalcih zaposlitve, ter tudi na osnovi mnenja kadrovske službe SOb Ljubljana Vič-Budnik, ter mnenja OPO, predvsem OO ZSS in OK ZSMS odobrava t. j. odloča o vlogah poslanih iz OZD. Pogodbeno delo bo tudi v prihodnje še potrebno, ker je z rednim zaposlovanjem zaradi specifičnosti del pogosto neracio-nalno ali nemogoče v običajnth oblikah zaposlovanja. V letu 1983 bo usmeritev na vseh področjih, da se pogodbena deta selektivno omejijo, pri čemer je treba upoštevati vrednost pogodbenih del, število delavcev, čas za katerega je pogodba sklenjena in vrste dela, za katero se sklepajo pogodbe. V občini je bilo v osmih mesecih 1982 opravljenih po podatkih OZD okoli 370000 nadur (le za ilustracijo - okoli 185 delavcev, upoštevajoč 2000 ur neto letnega delovnega fonda), od tega največ v industriji -162371 nadur in v izobraževanju 65910 nadur, v ostalih panogah je obseg dela preko polnega časa precej manjši. Primerjava z podatki iz leta 1981 omogoča oceno, da je obseg nadur v upadanju. Največ nadur je bilo potrebnih za opravljanje strokovnih del v neposredni proizvodnji in za finančno-računovodska dela. OZO navajajo kot razlog za opravljanje nadur predvsem bolniške izo-stanke, povečan obseg dela, pomanjkanje delavcev, itd. Zakon o delovnih razmerjih navaja primere, kdaj sme trajati deto prek polnega delovnega časa, prav tako določa, da je OZD dolžna voditi mesečno evidenco o izrabi delovnega časa in opravljenih nadurah in jo obravnavati na organu upravljanja, ter o tem dva-krat letno obvestiti skupnost za zaposlovanje Ta določba se doslej po večini ni izvajala. Velik obseg opravljenih nadur je v precejšnji meri posledica visoke odstotnosti z dela. Po podatkih zdravstvene skupnosti je bilo v letu 1982 na račun bolezenskih izostankov in nege družinskih članov izgubljenih 300159 delov-nih dni ali 4,8% od celotnega delovnega fonda (od tega 2,7% do 30 dni). Pri tem niso upoštevani izostanki zaradi porodniških dopustov. Ž boljšo organizacijo dela, stimulativnejšim nagrajevanjem in preventivnim zdravstvenim varstvom in po drugi strani z dosle-dnim sankcioniranjem neupravičenih izostankov, bi lahko obseg izostankov precej zmanjšali, s tem pa tudi potrebe po nadurah. STRUKTURA ZAPOSLENIH PO PANOGAH V OBČINI UUBUANA VtC-RUDNIK ZA LETO 1982 Vir MK-LP-83 Skupnost za zaposlovanje dr. mgr. PANOGA_____________________________skupaj I. NKV II. PK III. KV IV. niž. V-SR VI.-VIŽ. VI/2-VIŠ VII-VIS Vll/2-VIS VIII. 01 - industrija_________________________100.0 17,0 28,8 9,4 23.7 13,1 3,4 0.3 4,1 0,2 0,0 02 - kmetijstvo________________________100,0 15,0 15.0 28.3 21,4 11,6 2,9____________5JJ_______________ 03 - gozdarstvo_______________________100,0 17,1 19,7 16.1 10,4 20,2 0.5___________14,5 0.5 1.0 04 - vodno gospodarstvo ____________1.00,0 7,2 23,9 26,8 23.4 11.5 1,0____________6J_______________ 05 - gradbeništvo____________________100,0 13,7 23,9 16.9 28,6 12.9 2.0____________2J______________ 06 - promet in zveze 100,0 5,2 0,6 23,0 44,2 18.4 5.2 3,4 07 - trgovina 100.0 7.1 9,0 12,1 49,5 19,3 1,7 1,3 08 - gostinstvo 100,0 8,6 26.7 50,5 11,4 5,2 5.2 1,9 0,5 09-obrt 100,0 8,8 11,4 5,9 45,4 24,0 3.9 0.6 10 - stenovanjska komunala 100,0 6,4 59.3 7,3 11,3 13,4 1,8 0,5 11 - finančne tehn. st._________________100,0 8,6 21,3 9,5 22,5 22.5 5,7____________9,5 0,2 0,2 12-znanstvenoraziskoval. izobraž. 100.0 7,6 6,4 3,8 10,3 23.4 9,3 0,9 20.4 5,6 12.3 13 - zdrav. social. var._________________100.0 8,0 11,3 17.3 6,4 34,2 11,2 1,4 8,1 2,0 0.1 14 - DPS, SIS, DPO___________________100.0 4,7 7.4 11.5 12,3 24.2 14,0 0,7 23,7 0,3 1,2 01 -11 gospodarstvo 100,0 13,6 27,1 11,3 25.8 14,8 3.2 0,3 3,8 0.1 0,0 12 -14 negospodarstvo 100.0 7,3 7,7 7,8 9,6 26.0 10.3 1,0 17,9 4,2 8,2 01 -14 družbeni sektor 100,0 11,5 20,5 10.2 20,3 18,6 5,6 0.5 8,5 1,5 2,8 KAZALCI NAČRTOV ZAPOSLOVANJA V (T)OZD ZA LETO 1983 V OBČINI UUBUANA VIČ-RUDNIK Število zaposlenih Indeks rasti zaposl. Predvideno zapost. v 11963 presežki stanje povprečje 31.12.83 0 83 delavci pripravniki delavcev PANOGA 3112.8221.1283 1.12.82 1.12.8331.12.82 0 1982 ned. Cas dol. čas ned. čas dol. čas 1983 01 - industrija 6107 6364 6037 6283 104,2 104,1 197 7 49 8 02 - kmetijstvo 173 192 171 191 111,0 111.7 19 03 - gozdarstvo________________________193 198 194 197 102.6 101.5 6_____________________________ 04 - vodno gospodarstvo 209 210 208 210 100.5 101,0 3 7 05 - gradbeništvo 255 270 249 264 105,9 106,0 14 1 06 - promet in zveze 174 185 167 182 106,3 109,0 7 1 07-trgovina 926 937 920 940 101,2 102.2 31 4 1 08 - gostinstvo _____________________210 216 214 219 102,9 102,3______5_______________ 1________ 09-obrt____________________________509 540 505 534 106,1 105.7 27_____________7______________ 10 - stanovanjska komunala ________931 955 930 936 102.6 100.6 30_____________2______________ 11 - finančne tehn. st. 613 582 614 572 94,9 93,2 20 4 2 1 1 12 - izobraževanje_____________________3446 3612 3412 3532 104,8 103,5 154 21 10 41 9 13 - zdrav. social. var.__________________1226 1278 1218 1266 104,2 103.9 47 6 11 14 3 14 - DPS, SIS, DPO_____________________594 584 600 588 98.3 98.0 15 3 3 _______I^ 01-11 gospodarstvo_________________10300 10649 10209 10528 103.4 103.1 359 18 65 12 1 12 -14 negospodarstvo________________5266 5474 5230 5386 103.9 103.0 216 30 24 55 13 01-14 družbeni sektor_______________15566 16123 15439 15914 103.6 103.1 575 4& 89 67 14 Vir - Anketa MK-SP 2-83 (zajetje CCA 85%) STALIŠČA IN SKLEPI 1. Kadrovska politika še ni postala pomemben sestavni del samoupravljanja in družbeno-ekonomske politike. Preiti mora na delavce, ki jo bodo prek DPO v občini samoupravnih organov v OZD, DPO in s pomočjo poslovodnih organov, ter strokovnih služb podružbljali in izvajaii. 2. Vpliv družbene skupnosti v OZD posebnega družbenega pomena bomo hitreje, dosledneje in uspešneje uresničevali, če bodo ti delegati razpolagali s stališči družbene skupnosti, ki jih delegira, takoda ne bodo prepuščeni sami sebi, kotjetosedaj. V kratkem času je potrebno organizirati posvet, oz razgovor z vsemi delegati svetov O2D. 3. Veliko več pozornosti je potrebno nameniti evidentiranju mlajših strokovnjakov, ki so zaposleni v OZD in ki po družbeno dogovorjeni kadrovski politiki izpolnjujejo pogoje za opravljanje poslovodne funkcije. 4. Samoupravni organi in DPO se morajo zavzeti za to, da pred ponovnimi imenovanji iste osebe na poslovodno funkcijo v isti OZD, podajo oceno ekonomske uspešnosti, samoupravnem de-lovanju vključno z ugotovltvami o 9tanju na kadrovskem po-dročju. 5. Strokovne sluzbe ne dajejo dovolj ustreznih strokovnih pred-logov za učinkovitejše uveljavljanje družbenega dogovora o ka-drovski politiki, čeprav lahko ugotovimo, da se dogovor v večini OZD dosledno uresničuje, še vedno pa je premalo dejavna vloga DPO znotraj organizacije. 6 V vsaki OZD je potrebno oceniti ustreznost organizacije kadrovske službe in usposobljenost kadrovskih delavcev ter po polrebi dopolniti njihovo sestavo tako, da bodo strokovno obvla-dovali ključne kadrovske funkcije. 7. Poleg stalne skrbi za izboljšanje kvalifikacijske strukutre zaposlenih, z izobraževanjem ob delu in iz dela, morajo še pose-bej kadrovske službe skrbeti za stalno izobraževanje svojih delav-cev. Vsi vodje kadrovskih služb se naj udeležijo šole za kadrovske delavce, ki jo organizira Gospodarska zbornica Slovenije. 8. V vsaki OZD je potrebno ponovno ugotoviti zahtevnosti del in nalog in v razvidih del in nalog določiti višje stopnje strokovne izobrazbe, zlasti na kadrovskem področju. Zadnji čas je, da se potrebo po kadrovskih štipendijah v smeri dosega strokovne izobrazbe, povečajo. Predvsem to velja za industrijo. 9. Ob vsaki obravnavi poslovnih rezultatov je potrebno izposta-viti tudi problematiko izvajanja kadrovske dejavnosti in zaposlo-vanja. 10. Načrtovanje kadrov z letnimi, srednjeročnimi in dolgoroč-nimi plani, ki naj bi upoštevali planske usmeritve ožje in širše DPS, ter lastne razvojne možnosti, še vedno ni sestavni del teh planov in odgovornosti OZD Povsod moramo priti do reatnih kadrovskih planov, najkasneje do sprejema novih letnih načrtov OZD. 11. OZD morajo dosledneje uresničevati določila samouprav-nega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za leto 1983, predvsem na področju zaposlovanja pripravnikov, mla-dih ki iščejo prvo zaposlitev, vse preveč je zaposlovanja za določen čas, zmanjševanje. oz. tem kjer je to mogoče ukinitev pogodbenega in nadurnega dela. POROČILO o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn, za vojaške inva-lide in družinske člane v občini Ljub-Ijana Vič Rudnik za leto 1982. Borci NOV, borci za severno mejo. vojaški invalidi in družine padlih borcev uživajo v naši socialistični skupnosti posebno družbeno varstvo. Področje družbene skrbi urejata federacija in repubtika z za-konskimi in podzakonskimi predpisi. Dopolnilno varstvo pa ure-jajo odloki občinskih skupščin ki so dogradili sistem varstva borcev in vojaških invalidov. Sredstva financiranja borčevsko invalidskega varstva se zagotavljajo proračunsko Rast zveznih sredstev je bila v zadnjem letu počasnejša od gibanj na področju osebne porabe Prihaja do razkoraka med potrebami in dejan-skimi možnostmi zagotavljanja zadostnih finančnih sredstev O pravicah splošne družbene skrbi in pomoči odločajo na prvi stopn|i občinski upravni organi za vprašanja borcevin vojaških invalidov. Poleg upravnih organov je še vrsta drugih strokovnih služb ki vključujejo v svoje delovno področje tudi obravnavano probiematiko, Borcem, vojaškim invalidom in drugim vojnim udeležeocem se posebne pravice zagotavljajo v samoupravnih interesnih skupnostih pokojninskega in invalidskega zavarovan zdravstvenega varstva. socialnega varstva. socialnega skrbstva in v samoupravnih stanovanjskih skupnostih Samoupravne inte-resne skupnosti imajo ustanovljena posebna delovna telesa, ki so delegatsko sestavljena tudi iz vrst borcev z nalogo. da sprfemljajo in uveljavljajo vprašanja na posameznih področjih Zelo aktivno sp vključujejo v reševanje socialne vamosti borcev komisije. ki deiujejo pri občinskem odboru zveze borcev Borčevska organizacija se je uveljavila kot pomemben družbe-nopolitični dejavnik v delegatskem sistemu in krajevni samou-pravi Močno jfi prisotna v SZDL po krajevnih organizacijah in na občinski ravni V razpravah je značilna široka demokratičnost obravnave vseh odprtih vprašanj Borci zavzeto obravnavajo ukrepe in nepravilnosti. ki se pojav-Ijajo Odločno pa tudi povedo dažehjo več objektivnih informacij o raznih nepravilnostih Zahtevaio pa tudi poročilo o tem kaj so ukrenili proti tis.tim. ki so povzročili nepravilnosti V vseh oblikah boja in odpora proti sovražniku je med NOV od 1941 do 1945 sodelovalo 4062 še živečih borcev z območja, občine Zdravstveno varstvo je glede na starost m zdravstveno stanje v sistemu družbene skrbi eno najpomembne|ših področij Uveljav-Ijeno je popolno zdravstveno varstvo borcev s pravico do siste-matičnih pregledov. zdraviliškega zdravljenja in oprostitve plačila participacije Ena pomembne|ših sprememb zveznih zakonov s področja temel|nega borčevskega in invalidskega varstva \e prenos uve-Ijavljanja in koriščenja zdravstvenega varstva borcev vojaških invalidov in družin padlih borcev v samoupravne interesne skup-nosti zdravstvenega varstva Pomeni vključitev tudi teh skupin v samoupravni sistem samoupravnih interesnih skupnosti s čimer bi bila omogočena njihova enakopravna vključitev v odločan|e o obsegu in pravicah iz zdravstvenega varstva Ambulanta za borce je v naši občini dobro zaživela. Borci so zadovoljni z osebjem ambulante. Redno se vršijo sistematski pregledi, le škoda je. da odziv borcev in zadovoljiv. Redno dela tudi težko pričakovana zobozdravstvena služba, ki dobro rešuje ¦tudi protetiko Področje dejavnosti socialnega skrbstva je predvsem organizi-ranje patronažne službe in sosedske pomoči borcem, nege in oskrbe na domu ter vključevanje v domove za starejše občane. Zdraviliška dejavnost je bila vsa leta eden pomembnejših se-stavnih delov sistema zdravstvenega varstva Mnoge od borcev in vojaških invalidov že zmaguje starost in se otepajo z raznimi boleznimi, zato so toliko pogosteje koristili to obliko zdravstve-nega varstva. S sprejemanjem nove zakonodaje pa je prav področje zdravili-škega in klimatskega zdravljenja vojaških invalidov in nosilcev Partizanske spomenice 1941 precej omejeno. V letu 1982 so bila finančna sredstva za to dejavnost prvič omejena. Po razdelilniku zveznega komiteja je za vsakega poten-cialnega upravičenca bilo namenjeno 3.701,60 dinatjev Po tem izračunu je naša občina razpolagala z 1.812.802,00 dinarji aii za 56 odstotkov manj v primerjavi z letom 1981. Neporavnani računi iz leta 1981, pa so nas zatekli v letu 1982 v znesku 426.583,95 dinarjev. Komisija za vprašanja vojških invalidov se je aktivno vključila v reševanje zdraviliškega zdravljenja, vendar zaradi omejenih mož-nosti ni mogla bistveno prispevati k izboljšanju trenutnih razmer. Občinski odbor zveze borcev je iz sredstva »zdravljenja« ublažil nastalo situacijo z 10 dnevnim rekreativnim zdravljenjem v Banjo-lah, Strunjanu in Mojstrani Po posameznih letih je zdraviliško zdravljenje in rekreacijski oddih koristilo: 1979 1980 1981 1982 borci vojaški invalidi imetniki PS 1941 druž. čl in druž. inv. upr. 162 272 248 239 143 164 172 74 48 49 57 27 316 327 331 422 70 vojaškim invalidom in imetnikom PS 1941 zdravljenje ni bilo odobreno. Povprečna cena zdravljenja vojaškega invalida in imetnika PS 1941 je znašala v 1980 1981 1982 planinah na morju kopališčih 14.718 16.349 28.105 9.613 13.020 15.624 13.937 16.892 25.042 Prav cene so že tako majhno dodeljeno kvoto še dodatno osiromašile Tudi v letu 1983 ni pričakovati izboljšanja. Zdravniške komisije bodo pri svojem delu upoštevale predpisane pogoje in kriterije, da bodo v okviru zagotovljenih sredstev odobrile zdravljenje z medicinskega in socialnega vidika najbolj potrebnim upravičen-cem. Med podobnimi primeri pa bodo imeli prioriteto tisti, kate-rim je bilo v lanskem letu zdravljenje zavrnjeno zaradi manjkajo-čih sredstev Dodatek za zaposlene borce je ena izmed temeljnih oblik materialne skrbi za borce NOV, ki jo je uvedla federacija in jo dopolnilno ureja še republika. To obliko varstva uživa 8 borcev Število upravičencev upada, ker se borci upokojujejo. Z uveljavitvijo zakona o starostnem zavarovanju kmetov je bilo socialno vprašanje kmetov borcev enotno urejeno. Varstveni dodatek k starostni pokojnini je pomemben socialni popravek, ki je tudi sistemsko urejeno glede usklajevanja skladno z gibanjem mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov. Varstveni do-datek je odvisen od stopnje socialne ogroženosti kmeta borca. Pomembno je upoštevati, da v primerih, kjer so na kmetijah ostali ostareli borci sami, je dohodek od zemlje prej fiktivni kot realni vir preživljanja. V takih primerih sta varstveni dodatek in sta-rostna pokojnina edini redni dohodek. O upravičenosti in višini varstvenega dodatka presoja in odloča koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev Skupščine samoupravne skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnik. Varstveni do-datek prejme 59 kmetov borcev NOV. Za ohranitev gmotnega položaja upokojencev se po veljavnih predpisih pokojnine usklajujejo z gibanjem osebnih dohodkov vseh delavcev na območju republike. Stalne priznavalnine borcem NOV in borcem za severno mejo so pomemben del sistema materialnega varstva borcev in njiho-vih družinskih članov. Priznavalnine se financirajo v sistemu splošne porabe iz občinskih sredstev To obliko pomoči preje-majo socialno in materialno slabše preskrbljeni borci z nižjim osebnimi dohodki. Valorizacija je zagotovljena z vezavo prizna-valinin na mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov Valorizacija priznavalin je bila opravljena v mesecu juniju. Število prejemnikov je po letih naslednje: leto število najnižja najvišjapovprečje index l')7S 205 600 2.300 1.471 l')7y 210 600 2.800 1.788 121 l')«(l 215 1.000 4.100 2.295 156 1981 211 1.000 5.100 2.828 192 19X2 212 1.000 6.000 3.105 211 Pri stalnih priznavalninah so vključeni tudi borci za severno mejo (20) in udeleženci balkanskih vojn 1912-1918. V naši občini živi 36 borcev za severno mejo in 3 borci udeleženci balkanskih vojn 1912-1918. Njihova povprečna starost je 84 let. S staranjem borcev, naraščanjem njihovih materialnih potreb, slabšanjem zdravstvenega stanja, so se pokaza/e potrebe po družbeni pomoči z enkratnimi in občasnimi priznavalninami, ki borcu in invalidu pomagajo premostiti trenutne materialne za-drege. Ta pomoč je namenjena za pogrebne stroške, za nakup kurjave, pomoč pri bolezni, itd. Višina pomoči se giblje od 3.000 do 7.000 dinarjev. V letu 1982 jo je prejelo 277 upravičencev. Skrb krajevnih organizacij za svoje člane je stalna. V ta namen je uvedena posebna oblika varstva - tovariška pomoč. Člani redno, najmanj pa enkrat letno, obiskujejo nepokretne in tiste člane, ki so že dalj časa bolni, ali se nahajajo v domovini za starejše občane in pa starejše nad 70 let. Ob obiskih, ki jih je bilo 594, jim izročajo skromna darila. Taki obiski na domovih so uspešna oblika odkrivnaja težkih socialnih primerov in tudi me-rilo nadalnjega deta in pomoči V domovih za starejše občane, ki so locirani na območju naše občine živi na Bokalcih 35 članov in v Koleziji 29 članov. Zaradi razkoraka med pokojninskimi prejemki in življenjskimi stroški marsikateremu borcu ostane malo ali pa so celo brez denarja. Ti upravičenci prejemajo žepnino, ki se giblje od 600 do 1.600 din mesečno. Glede na to koliko lastnih sredstev jim ostane. Žepnino prejme 39 naših članov. Vojaški invalidi so kategorija borcev za katere je v zakonodaji in praksi urejeno. Varstvo vojaških invalidov se deli na temeljne pravice, ki jih ureja zvezni zakon in na dopolnilno varstvo, ki ureja republika. -V naši občini je številčno stanje vojaških invalidov naslednje: 1978 1979 1980 1981 1982 vojaški invalidi 291 mirnodobski invalidi 58 družinski inv. upravičenci 461 288 301 291 275 57 59 59 65 445 450 426 384 Invalidski prejemki in njihova valorizacija so vezani na gibanje osebnih dohodkov. Čeprav temeljni invalidski prejemki, osebne in družinske invali-dnine, dodatek za postrežbo in tujo pomoč, ter ortopedski doda-tek v glavnem niso edini redni dohodki vojaških invalidov in družinskih invalidskih upravičencev, so kljub temu v preteklem letu pogostoma postavljali vprašanja kako je z njihovim poveča-njem. To je bilo razumljivo, saj smo vsi priča naglemu naraščanju življenjskih stroškov. Glede na gibanjex>sebnih dohodkov je bilo z redno valorizacijo invalidskih prejemkov pričakovati, vendar je 6o sprejetja prišlo šele po zagotovitvi sredstev v mesecu novem-bru. Poleg pravic iz zveznih sredstev imajo vojaški invalidi in družin-ski invalidski upravičenci, ki materialno niso preskrbljeni pravico do družbene pomoči v obliki invalidskega dodatka iz republiških sredstev Prejema ga 26 vojaških invalidov in 126 družinskih invalidskih upravičencev. Višina invalidskega dodatka je vezana na dohodke, ki jih ima invalidski upravičenec in na mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov. V preteklem letu so bili ti prejemki valorizirani štirikrat. Vojaški invalidi prejemajo veči- noma dohodke še iz drugih virov, zato manj koristijo pravico do invalidskega dodatka. Predvsem so upravičeni do invalidskega dodatka družinski upravičenci po padlih in umrlih borcih, ki drugih virov dohodkov nimajo Poleg pravic iz osebne invalidnine, ortopedskega dodatka in dodatka za postrežbo in tujo pomoč imajo vojaški invaidi še pravico do ugodnosti ob nakupu osebnega motornega vozila, znaka za ustavljanje in parkiranje, oprostitve plačila cestnine. rehabilitacijo, pogrebnine, posmrtnine. na svoje prejemke lahko tudi uveljavljajo administrativne prepovedi. Ob ukinitvi invalidskih izplačilnih knjižic je bilo v naši občlni organizirano nakazovanje denarnih prejemkov preko AOP službe. Z Ljubljansko banko smo se dogovorili in uskladili celotni sistem tako, da prejemke nakazujemo po seznamu, ki jih pripravi upravni organ, na zahtevo uživalca invalidske prejemke izplaču-jemo preko pošte, na tekoči račun ali na hranilno knjižico Z nakazovanjem prejemkov po seznamih so prejemki izplačljivi prve dni v mesecu Poleg pravic, ki jih uživajo borci, vojaški invalidi in družinski invalidski upravičenci, uživa varstvo še 36 družinskih članov osebe v obvezni vojaški služb in 59 civilnih invalidov vojne Upravni organ je uspešno zagotovil vojaškim invalidom pre-dnostni nakup goriva, predvsem premoga Vključil se je tudi v akcijo ob razdeljevanju bencinskih bonov, saj imajo invalidi dol'">-čene prednosti. Za realizacijo invalidsko-borčevskih pravic (brez pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja) je bilo porabljenih 1980 1981 1982 zveznih sredstev 19,829.748,7522,410.170,5531,088.658.10 rep sredstev 10,726.846,2513,060 777,3515,755.367,40 obč sredstev - 10,163.486,9010,798.000,0013,674.233.00 Navedeni podatki kažejo, da je občinskemu upravnemu or-ganu, ki odloča o pravicah in jih istočasno tudi realizira pover-jena velika odgovornost Poleg del in nalog v postopku za prizna-nje in realizacijo pravic, morajo delavci vzpostaviti pristen člove-ški odnos z borci. včasih tudi z določeno mero strpnosti in razumevanjem raznih človeških težav, predvsem pa se morajo povezovati in aktivirati ustrezne druge službe pri reševanju pro-blemov Veliko število predpisov in množice računov komplicira sistem Smernice za nadaljnje delo Proučevanje in spremljanje problematike socialne in mate-rialne zaščite borcev in vojaških invalidov Preko krajevnih zdru-ženj borcev in vojaških invalidov bomo zbrali podatke kako naši borci in vojaškiinvalidi živijo, jih analizirali in izdelaii predloge za rešitev problemov Proces podružbljanja bomo dopolnjevali in utrjevaii preko frontne organizacije SZDL, krajevnih organizacij in z vključeva-njem v samoupravne interesne skupnosti Z vključevanjem bo omogočeno enakopravno odločanje vsem de^egatom uporabni-kom Pri iskanju ureditve financiranja temeljnih pravic borcev in vojaških invalidov si bomo prizadevali za uveljavitev boljšega, bolj racionalnega in enotnega sistema materialnega varstva Zav-zemali se bomo za postopni prenos pristojnosti financiranja temeljnih pravic borcev in vojaških invalidov na republike Povečali bomo sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skup-nostmi Starostna struktura borcev in vojaških invalidov se viša. potrebni so večje zdravstvene m sosedske skrbi V sodelovanju z zdravstvenimi službami in slu?bo socialnega skrbstva si bomo prizadevali za ureditev patronažne službe na domu predlog Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ura-dni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. členastatutaobčine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skup-ščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne .....sprejela ODLOK o sprejemu urbanističnega reda za območje Krajevne skupnosti Bre-zovica, Krajevne skupnosti Vnanje Gorice in Krajevne skupnosti Notra-nje Gorice. 1 člen S tem odlokom se sprejme urbanistični red za območje Kra-jevne skupnosti Brezovica, Krajevne skupnosti Vnanje Gorice in Krajevne skupnosti Notranje Gorice. ki ga je izdelal ZIL-TOZD Urbanizem, Kardeljeva ploščad 23 Ljubljana. št. projekta 2729 v aprilu 1982. 2 člen Urbanistični red obsega analizo stanja v prostoru, zasnovo razvoja, komunalno infrastrukturo ter pravilnik o izvajanju urba-nističnega reda 1 '¦ ; 3. člen Za graditev objektov in naprav v naseljih in območjih, za katere veljajo določila tega odloka, je investitor dolžan pridobiti lokacij-sko dokumentacijo, razen za gradnjo kmečkih gospodarskih po-slopij, in pomožnih poslopij v območjih za katere ni predvidena izdelava zazidalnega načrta in se lokacijski pogoji ugotavljajo pri gradbenem dovoljenju 4. člen Manjše odmike sprejetega urbanističnega reda za navedeno območje, ki je sprejeto s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 5. člen .. Urbanistični red je stalno na vpogled delovnim Ijudem in obča- nom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, pristojnim za urbamzem, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem 6 člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljub-Ijane. 7 člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati za območja Krajevnih skupnosti Brezovica, Vnanje gorice in Notranje gorice določila odloka o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/74) 8 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 350-20/18 Predsednik Datum: , Skupščineobčine Ljubljana Vič-Rudnik Maks KLANŠEK obrazložitev Urbanistični red za Krajevne skupnosti Brezovica, Vnanje Go-rice in Notranje Gorice je po naročilu Izvršnega sveta S O Ljubljana Vič-Rudnik izdelal ZIL TOZD Urbanizem - LUZ ob sodelovanju Ljubljanskega regionalneg zavoda za spomeniško varstvo Vodnogospodarskega podjetja Hidrotehnik T02D Hi-droingeniring, Mestnega vodovoda Ljubljana in Komunalnega podjetja Ljubljana Obravnavano območje obsega prostor ob jugozahodnem robu Ijubljanskega obmoftja, ob prehodu preko ravnice Ijubljanskega Barja, Od Borovnice preko osamelcev ob Vnanjih in Notran/ih Goricah na jug proti območju Podpečl. V grobih potezah zajema obravnavarv prostor dvoje osnovnih prirodnih območij: obrobje Ijubljanskega barja na območju Bre-zovice ter prvi barjanski prostor z značilnimi osamelci Urbanistični red obravnava celotno območje navedenih krajev-nih skupnosti kjer živi cca 4.000 prebivalcev. Domačega prebival-stva je ciobrih 60% ostalih 40% pa predstavljajo prebivalci drugih krajev Bližina Ljubljane brez dvoma pripomore k privlačnosti tega območja za doseljevanje, saj imajo vse tri krajevne skupno-sti značaj stanovanjskih predelov. Velika večina aktivnega prebivalstva (cca 96%) je zaposlena izven območja obravnavanih krajevnih skupnosti Pretežni del so zaposleni v Ljubtjani, nekateri pa v bližnjih naseljih kot so Pod-peč, Borovnica in Vrhnika Z neposredno kmetijsko proizvodnjo se tako ukvarja samo 4% aktivnega prebivalstva, nekaterim pa je kmetijsko kot dopolnilni vir dohodka. Zaradi neposredne bližine Ljubljane in nekaterih drugih manj-ših središč ter dobrih prometnih povezav tudi v bodoče ni predvi-deno povečanje delovnih mest v območjih obravnavanih krajev-nih skupnostih Skozi območje obdelave potekajo naslednje važne prometne povezave: avtocesta Ljubljana - Razdrto, magistralna cesta Ljub-Ijana - Postojna. regionalna cesta Brezovica - Podpeč. ki je nosilka colotne prometne povezave in magistralna železniška proga Ljubljana - Postojna s postajami v Brežovici in Notranjih Goricah Vodooskrba naselij v U. R je urejena \z večih lokalnih vodovo-dnih sistemov, ki imajo premajhne kapacitete in so tudi sanitarno oporečni Le del naselja Brezovice je priključen na sistem Ijub-Ijanskega mestnega vodovoda. Zato bo treba za rešitev vodoo-skrbe zgraditi zahodno vodovodno zanko, ki je predvidena od žrpališča Brest proti Podpeči. Notranjim in Vnanjim Goricam do Brezovice Kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno in bo zaradi tega, ker pri-manjkuje sredstev za izvedbo kanalizacije potrebno fazno ozi-roma etapno urejanje odvajanje odpadnih voda (v prvi fazi pred-videvamo izgradnjo nepropustnih greznic ter organiziran odvoz) Elektrooskrba območja ni problematična in obstoječe omrež/e in naprave ne bodo predstavljale ovir za predvideno bodočo poselitev. Na področju PTT prometa je predvidena izgradnja ATC na Brezovici in na Notranjih Gdricah. S povečano gostoto pozidave bo potrebno urediti tudi organi-ziran odvoz odpadkov in smeti na centralno odlagališče v Ljub-Ijani Zaradi velikih krajinskih vrednosti celotnega območja, red predvideva pri vseh gradbenih oziroma ureditvenih posegih upo-števanje prvin spomeniško varstvenih vrednot ugotovljenih v spomeniško varstvenem elaboratu, ki ga je izdelal Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo in je sestavni del tega urbanističnega reda. Urbanistieni red je Izvršni svet S. O. Ljubljana Vič-Rudnik s sklepom št. 350-20/81 z dne 13/10-82 (Ur list SRS, št 38-82) javno razgrnil od 5/11 do 5/12-1982. Javna razgrnitev je bila opravljena v prostorih Krajevnih skup-nosti Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice ter v avli S. O. Ljubljana Vič-Rudnik. V času razgrnitve je bilo danih 25 pripomb in sicer 12 v KS Brezovici, 4 v KS Vnanje Gorice in 9 v KS Notranje Gorice Pripombe so se nanašale predvsem na razširitev zazidljivih površin, na režim urejanja posameznih zazidalnih otokov in na očuvanje kmetijskih zemljišč. Dane pripombe sta obravnavala Komite za urejanje prostora in varstvo okolja na svoji 5 seji dne 22/2-1983 in Izvršni svet S. O. Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 39. seji dne 9/3-1983. Po proučitvi danih pripomb in predlogov Komiteja je Izvršni svet zavzel naslednja stališča: - upoštevati je vsa stališča glede varovanja kmetijskih površin - v vseh treh krajevnih skupnostih je omogočiti gradnjo v otokih, za katere ni obvezna izdelava zazidalnega načrta - v pravilniku o izvajanju urbanlstičnega reda je predvideti etapno komunalno opremljanje in obvezo krajevnih skupnosti glede preprečevanja gradenj izven površin, ki so predvidene za pozidavo. Izvršni svet predlaga zborom skupščine, da urbanistični red Krajevnih skupnosti Brezovica, Vnartje Gorice in Notranje Gorice obravnavajo in sprejmejo. ZAZIDALNI OTOK z.o. po povr.z.o. nova povr. predlog predv. sedanje št. preb. predlagana prevladujoča predlogi načina __________________________UR - 197^________po DR - 19?4 z.o._________gostote št.preb. v KS (popie 61)______namembnost z.o.________________ure.ian.1a z.o.______ KS BRE7.0VICA__________________..........ZlllAi______k4,l_ha_______________32^*0........l65_6........._............______..............._........____........ VS 220/1 ' VS 220/1 34,2 ha 16 ,1 ha 50 600 stanova,nja, spremljajoče ¦ . dejavnosti ZN VS 220/2 . VS 220/2 12,2 ha 4, 0 ha 30 120 ¦ . etanovanja LD VS 220/3 , VS 220/3 9.9 ha 11,6 ha 30 J40 . stanovanja LD VS 220/4-a ' - - b,0 ha 50 240 ~ ' ' centralne dejavnoeti, obrt stanovanja ZN VS 220/4-b ' - - 2,b ha 30 80 • • obrt, etanovanja LD VS 220/5 ¦ VS 220/"» II,1* ha II,1« ha 50 570 \_ ' stanovanja LD • VS 220/6 - - - A2,0 ha 50 600 .. stanovanja, spremljajože - ¦ dejavnosti, obrt ZN VŠ 221/1-a VS 221/1 5,5 ha 7,1 ha - -- '. šola, VVZ, športni objekti ZN VS 221/l-b(del) - - " 9,6 ha 50 i»90 ' ' centralne dejavnoeti, ' _______ stanovania_____________________LD__________________ KS VNANJE GORICE }b ha 62,9 ha 2510 lig^ VS 221/1-b (del) - - 5,B ha 50 290 stanovanja LD VS 221/2-a VS 221/2 23,6 ha • 13,^ ha 30 400 . . stanovanja, spremljajoče .r dejavnosti LD VS 221/2-b ¦ VS 221/2 - lb,5 ha ¦ 30 ¦¦ 56O ' stanovanja, obrt LD VS 221/2-c - - 6,u( 124.189.000 I21.42f.000 99 3 721 Dov.k li ot.doh.od poltllc. d*|av«o»l 40,010.000 40,122.000 100 4 722 Da«*kodoMb.doh.likodf>rom«<>no|r*mlt. •» frovlc 21,708.000 27.546.000 127 73 Prihadki od dovfco od pcom. prcitvadov in aarihrv t«r ad prom.ta rMprantibiin in provic 87,245.000 92.845,000 106 10 740 Oav^ltnoprih.od pmoi.ln pr«tnotenj. provic,nizan no doh.odouvb 4,478.000 1,594.000 35 11 740 Davalt na pomil sh»b 4,000.000 3,069.000 77 12 740 Dav.k rtodoh.od »avt, 6,492.000 5,718.000 88 13 741 Cov«k r>o ^dHčin. in dorita 3,390.000 3,367.000 99 14 741 Davoldutovor.cat.vaiila 260.000 260.000 100 15 748 OoMknodok.odiaKnomio 720.000 624.000 87 16 Oavvk od skuFraga doh. ctčanav 15,084.000 15,730.000 74 Prihodki ad davko na prih., od fnmoisnfa in r»«nio2«nj. pm»ic lar od dnigih dovfcov 34,424.000 30,362.000 88 17 750 Upravio lakso 2,052.000 2,923.000 142 18 750 Tok» r«, prm.porklarj.v jn kopitorj^, 3,257.000 2,541.000 78 19 751 Komunalna »k» »o bivanj« » turittičnih krajih 15.000 197.000 2647 20 752 SodnelakM 6,587.000 6,561.000 100 75 IVihodfci od tda 11,911.000 12,422.000 104 21 770 Prih.popoMfc.mdpisih- 4*nam* kazni 9,613.000 9,941.000 103 22 771 Prihodki od og.in orgoniiocii DPS-ioliniiliraoi I3.8B5.000 16,020.000 115 23 778 Dtugi prihodki-neUmitirani 1,360.000 416.000 30 77 Pritodki oo mrf>.mdaiiih in prfhodki upnK.arspnot CPS 24,858.000 26,377.000 106 VSeCA ffilHODKI 2A RAZPCSfDITEV 4l!,7«2.00O 423.005.000 103 ». «A2PO«eD KIHOCKOV V POSBN6* CEIU mOKAČUNA SI*V *•;¦ Vnu odhodln «» 1983 KAolooi 1983 Imhk. po»k. konta________________________________________________________________ 1 2 3 ~ 4 5 6 1 400-00 Snd.n CC uprav.7 6 401-01 Srad.K>m««.lid.uprav.or9. 17.880.000 17,647.600 ««,7 7 401-02 Snd.mirato.lid.ioTO 360.000 355.300 W,7 8 402-00 Snd.oMrtlKKiioupr.ag. ^, 100.000 2,075.200 98.7 9 402-01 RoiilrlMv raiunalivHlKgo ii«. 1,000.000 9V.000 9»,7 40 $Md»Miad>log|X>«.ois. 97,566.400 96,300.600 9«,7 10 41D-00 Srad.n OC funkc.ik>»J«li>. In ii»t*»9a »v«M 9,180.000 9,060.700 11 416-00 R.fcv.iKnovanjskih vprataij 1,000.000 987.000 12 418-00 Snd.ia ponb.naioi« *upii. In i,,rin^a>v.w 2,718.000 2,682.000 13 418-01 Pi«v.i»ilj<». 87,260.000 86,755.000 99,4 23 442-01 rVltp.mraiuiuobiiM Lj.- l«i!gmi - 2,500.000 442 ftisp«v«k pnra&mu nadcfei. skuDnciti 87,260.000 89,255.000 102,3 24 446-00 Ptnp.tovani« kiraMjtfva 4,300.000 4,300.000 100,0 446 Oopolnilnand.SU 4,300.000 4,300.000 100,0 25 447-00 T.m.jc~notoiil»vo 4,015.100 3,962.900 98,7 26 447-01 T«m.»jdt>i« Ijubliain 24,663.800 24,343.200 98,7 27 447-02 Sod«6» slrulmga d«lo 1,276.300 1,259.700 9«,7 28 447-03 DruJb.pror/obi.Kimoupravlion. 889.000 877.400 98,7 447 Skupoj pravaHdj« 30,844.200 30,443.200 98,7 29 447-04 Zovodiodružfe.plan.Li. in Skup.zo o»n« Lj. 1,476.800 1,457.600 98,7 30 447-05 Skupno* ilov.obiin 510.000 503.400 98,7 31 447-06 Skupnon občin li.ragij« 125.600 124.000 98,7 32 447-07 Pbnio milic* Viisi MiMr.lid. 3,952.700 3,901.300 98,7 33 447-08 fcaojo m!lio> Vii xa wm 382.500 377.500 98,7 34 447-09 Poffojo irilim V5č^Winoic. >tafK»aij 3,000.000 3,000.000 100,0 35 447-10 UP «o» Ljubljpn. 475.300 469.100 98,7 36 447-11 INDOK 90.600 89.400 98,7 37 447-12 VMarinaabci potfafa Krlm 430.000 424.400 98,7 38 447-13 Wt.r.poittjo Krim-m vadtnj« •vidanc« o vtf.smit.pngladik 60.000 59.200 98,7 447 Snd.zadtlo 1kup.uproy.or9. 10,503.500 10,405.900 99,0 » 44*4) h*vHmm**.mH.p%4. ».»7.000 2,541.000_______ tt.0 DK J.1S7.0« 1.M.O0O 7»,0 «4 S««M,|NMMM*<«I» ORIkSB IM.I44.MD 1M.MS.I00 100,« 40 «0-00 UheclHa Mt.M ««• M. In W! I« otoll araikl » »mI l>M*ril».m 4M.O00 451.400 H,7 41 4S0-O1 taMt« Gln».)l,aOO.aOO »».000 M.7 «50 Si«X iii m lMhi*mm|» 1« vtgi*> 1,440.000 1,431.400 M.7 4] 451-00 4SI SAZU -Mnnm.nadamt. 700.000 700.000 679.400 47».400 ¦7,1 »7,1 43 452-00 5oAM>c.li0trf.M< \\.in> baroMn NOV m. draiflcna- 8,464.300 8,354.200 98,7 51 458-01 Muam,ob6»» (ris«nol. kmoNOV 2,011.600 2,015.000 98,7 52 458-C2 Z*ovl|«m iz vofn 1912-1918 943.400 936.100 »7,7 54 458-04 Enbo»«o.n».po~oiiborc.- zo »v.mBjo in bore.Iz vojn 1912-1«I8 270.300 246.800 ¦8.7' 55 458-05 IW«faU«>o,ln». NOV.aonovlhpoiMn 525.000 518.200 98,7 56 458-06 TMtHnpoMibciomNCV 909.000 «97.200 98,7 458 Srad.s> unljovliani« Imlj. provlc borcovfvojn.inml.ifi dndin podlih borm 15,329.600 15.lS0.300 »8.7 45 SraditvoiaAiiibmtfcjmri. 26,055.600 25,515.500 »7,9 57 460-00 Kraj*»no dcurrat 8or|. 405.000 597.100 »8.7 58 460-01 KSMo 586.300 578.700 »8,7 5» 460-02 KSBmorica 605.000 597.100 »8,7 60 460-03 rSČmivA 481.700 475.400 »8,7 61 460-0« KSDoVtKo 814.200 803.600 »8,7 62 460-05 KSGeli»Ko 739.500 729.900 »8,7 63 460-06 KS Golo-Zopoft* 444.300 438.500 »8,7 64 460-07 KSHsjul 832.900 822.100 »8,7 65 «40-06 KS lg 674.800 666.000 »8,7 66 460-09 KSHkgM 425.700 420.200 »8.7 67 460-10 KSKoUiijo 411.300 8»».400 »8,7 68 460-11 KSK««j. 73».50O 72».»00 »8,7 6» 460-12 KSK,.. 739.500 729.900 »8,7 70 460-13 KS Isvrlca 613.600 613.500 »8,7 71 460-14 KSMoMtMVt «»2.600 881.090 »8,7 72 460-IS KSMv«W 586.300 578.700 »8,7 73 460-16 KSMIIor, ior.lt. 892.600 881.000 »8,7 74 460-17 KS NoMij* garle* 642.300 633.900 98,7 75 460-18 KS KH>*o gorlco 407.000 401.700 98,7 76 460-1» KSNruni S86.300 578.700 »8,7 77 440-» KSM^tMK 679.600 670.800 »8,7 78 460->l Ki MiMt-tnMrl« «33.»00 822.100 9»,7 7» 460-22 KSKotnva |*r)a 739.500 729.900 98,7 80 460-23 KSKoklH«. 481.700 475.400 »8,7 81 460-24 KSKob ' 586.300 578.700 98,7 82 460-25 KSKsiMcMlM ' »11.300 899.400 98,7 83 460-36 KSRufeltt 586.3» 578.700 »8,7 84 460-27 KSSmiMt '892.600 881.000 98,7 85 460-28 KS 5krfl|lw «23.600 615.500 »8,7 86 460-2» KSTomlM) $30.300 523.400 »8,7 87 «60-30 KSTnww> 892.600 881.000 »8,7 88 «40-31 KSTuiok 444.300 «36.500 »8.7 8» 460-32 KSV.llk.LaK. 779.000 768.900 98,7 »0 460-33 KSVil »11.300 899.«00 «8,7 »I 460-34 KS Vm). ggrfc* ' «05.000 597.100 »8,7 »2 460-35 KSVrhml 739.500 729.900 »8,7 »3 460-36 KSZcknllog 455.700 449.800 »8,7 »4 460-37 KSŽalMi* 425.500 «20.000 98,7 »5 460-38 fri>a«ln>nb».na»tMMiart|. KS 8,000.000 7,896.000 »8,7 460 Srvkho *o KS 33,347.400 32,913.800 »8,7 »6 461-00 Obtlnfco kanf.SZOL 5,721.000 5,646.600 »8,7 »7 461-01 OKSZI>Lnrx»barM»lo mrgdlr. Zafotak 250.000 246.000 »8,4 »8 461-02 l»laioni«*°>>to hWolaawna 5,123.800 5,057.200 »8,7 «» 461-03 OKZKS 200.000 I »7.400 »8,7 100 461-0« Zv~.**vt«.| borc*» NOV 1,834.000 1,810.200 78,7 101 461-05 OtC ZKVS 1,148.000 1,133.100 »8,7 102 461-06 OK ZSMS 2,437.000 2,405.300 »8,7 103 461-07 Zvua prijat.lj« iM'n 880.000 868.600 98,7 10« 46I-0B GbLi«iti odbor M^haa krlfa 224.600 221.700 98.7 105 461-09 ObCinAiodbarMaVoinlioldr.. Of in donicih« «io». 527.500 520.600 »8,7 106 461-10 Nai«il6»k 179.200 176.900 »8,7 107 461-11 Z»|»^»l»,u»|.mriawi 15.000 397.000 2646,0 461 M.ndiAmpDlhKM ln Avibm orjoMtocij. 18,540.100 18,680.600 100,8 103 462-00 VkH.v&o. k>ifa..HOV I.344.00D 1,326.500 98,7 10» 462-01 T^oib>>inur<>.del<..s«HhMh. h*mr«rlcotaMrlaiov 15,240.000 I5,?40.000 100,0 110 462-02 Srtd.B.ufTOv.!2vr«>..*rotti rutanj imih gndOTj 2,000.000 1,97i»«d.xa dng>l|M«> MhMpMbi 1,340.000 1.443.100 107,7 46 Smdtfvo nchigi bIoIm •kuliMM poMU 73.661.500 73,433.200 99.7 117 470-00 Izloionj« y »olno prarat. nnrvo 3,769.000 3,769.000 100,0 47 lzloLan|« v tfalno pntoi. ranrvo 3,769.000 3,769.000 100,0 118 48000 Obraul lo 1,700.000 1,700.000 100,0 119 481-00 SttdklSDK In baninl irnHkl 173.000 120 482-00 OdploSlo anulMr 6,300.000 6,300.000 100,M/ 121 488-00 Srtd.,iilot«ionopfio partl|o proraiuno pr! SML- za lnl«ry¦ sprejela -*-¦¦¦" SKLEP o zaključnem računu davkov in pri-spevkov za leto 1982 i Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1982 in zaključni račun za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišfia za leto 1982 se potrdi II Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1982 obsega: - obremenitev na davkih in prispevkih 7a leto ' 1982 771.172.581,00 - obresti in stroški prisilne izterjave v !etu 1982 10 542 446,00 - plačila davkov in prispevkov v letu 1982 743.191.294,00 - neporavnani prispevki in davki na dan 31. 12. 1982 - . 38.523.733.00 III. Zakjučni račun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča obsega - obremenitevprispevkazaleto1982 -" 32 453.393,00 - plačila pnspevka za letc 1982 24210172,00 - neporavnani prispevki na dan 3112. 82 8 243.221,00 IV Ta sklep velja takoj - ••_¦¦- Številka 422-484/83 ¦ \ . , ., Datum • ;. . PREDSEDNIK « ... SKUPŠČINE OBČINE 1 . LJUBUANA VlC-RUDNIK ' . . Maks KLANŠEK obrazložitev Na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov je dolžna uprava za družbene prihodke po preteku leta pripraviti zaključni račun davkov in prispevkov, ki ga nato pregleda stro-kovna komisija, imenovana od izvršnega sveta Strokovna komisija, ki je pregledala zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1982, je svoje delo opravila in s tem v zvezi prodložila poročilo: Davčni zaključni račun obsega brutto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa in pregled dolgov in predplačil za zavezance V njem je prikazan v letu 1982 dosežen promet po računih s stanjem na dan 31 12 1982, ki zajema vse družbene obveznosti, ki jih je uprava za družbene prihodke odmerjala, izterjevala in vodila o njih evidenco Komisija je pregled zaljučnega računa opravila po vzorčni metodi Pregledovala je prenos saldov iz leta 1981 v leto 1982 in ugotovila soglasje s pregledom dolgov in predplačil Pregledsne so bile tudi knjižbe odmerjenih zneskov, zneskov pripisov in zneskov odpisov ter knjižbe dospelih plačil Komisija je primerjala plačila s prometom službe družbenega knjigovodstva in ugotovila soglasje pri vseh računih Praznitve iz zbirnega računa davkov in prispevkov so se vršile dvakrat me-sečno, kot to določa pravilnik o knjiženju davkov in prispevkov Davčno knjigovodstvo je v letu 1982 šestkrat sestavilo ključ za delitev dohodkov uporabnikom ZAKLJUČKI KOMISIJE: Ob pregledu zaključnega računa čavkov in prispevkov obča-nov za leto 1982 se je komisija posluževala evidence iz knjigovod-stva in odmere in ni ugotovila niti formalnih niti materialnih nepravilnosti. Zato komisija predlaga občinski skupščini Ljubljana Vič-Rudnik, da potrdi zaključni ra-čun davkov in prispevkov za leto 1982 V potrditev predlagamo tudi zaključni račun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, čeprav ta potrditev ni posebej predpisana. Zaradi celovitosti opravljenega denarnega prometa na davkih in prispevkih za leto 1982, s katerim opravlja občinska uprava za družbene prehodke. srno šteli za primerno, da promet nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča vključimo v potrdi-tev zaključnega računa. V zaključnem računu nadomestila za uporabo stavbnega zem-tjišča je prikazan promet, dosežen v letu 1982 s stanjem na dan 31 12. 1982 in vsebuje: bru11o bilanco, pregled doseženega ^prometa, pregled dolgov in predplačil Zakjučni račun je sestav-Ijen na podlagi evidence in ima analitični račun zavezancev in račun denamega prometa Na podlagi 8 člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS. št 8 78) in 175 člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št 2/78,35/81) je ¦skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu spo-razumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za zaposlova-nje Ljubljana Vič-Rudnik. 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k samou-pravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanie Ljubtjana Vič-Rudnik, katerega je skupščina SIS za zaposlovanje sprejela na seji dne 24. 9 1982 2 . ' ¦ ' Ta sklep vel|a takoj ' Predsednik skupščine obrine Številka: 025-3/R3 . '; , Ljubljana Vič-Rudnik Datum ¦ ¦• / - Mak^ KLANŠFK obrazložitev Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za zaposlovanje Liubljana Vič-Rudnik je po svoji vsebini dopolnitev samouprav-neg.i sporazuma sprejetega v letu 1978 Ugntavljamo da je sa-moupravni sporazum vsklaien z določili zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ. št 53/76) zakone o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS. št 17/79). zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS. št 8/78) in drugimi predpisi Iz ugotovitvenega sklepa št 147/82-ML je razvidno, da je bii samoupravni sporazum spreje!, kar je bilo ugotovljeno na 3 redm seji skupščine SIS za zaposlovanje. dne 24 9 1982 8 člen zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezpo-selnosti določa. da samoupravni sporazum o ustanovitvi skupno-sti potrdi skupščina občine, z območja. za katero je skupnost ustanovljena Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog Sklepa obravnaval na svoji 41 seji dne 23 3 1983 ter sklenil da ga posreduje delegatski skupščini v obravnavo in sprejem IZVRŠNI SVET KADROVSKE ZADEVE Na podlagi 26 in 27 člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. I. SRS. št. 24/77 in 22/81), komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, predlaga zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnemu zboru, da RAZREŠI tajnika in namestnika tajnika občinske volilne komisije skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik tajnik Bovcon Belko - roj 1940, stanujoč v Ljubljani. Bratovževa ploščad 22 namestnik tajnika Zaviršek Nevenka - roj 1952, stanujoča v Šmarjah Sap 72 Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve. pred-laga skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik, da imenuje: namestnika predsednika občinske volilne komisije. tajnika in namestnika tajnika občinske volilne komisije namestnik presednika Srhoj Jurai - roj 1955, po poklicu pravnik, zaposlen vPTT Ljubljana. stanuje v Ljubljani. Črtomirova 9 tajnik Pogačnik Jožica - roj 1941. po poklicu pravnica. sekretarka sekretariata za občo upravo in proračun SOb Ljubljana Vič-Rudnik. stanuje v Ljubljani, Oražnova 2 namestnik tajnika Šurbek Jelka - roj 1950. po poklicu dipl pravnica, svetovalka za upravni nadzor SOb Ljubljana Vič-Rudnik, stanuje v Ljubljani Rimska 25 Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske " '" . zadeve delegati so sklenili SKRAJŠAN ZAPISNIK 9. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo dne 23. marca 1983. Sejo družbenopolitičnega zbora je sklicala in vodila pred-sednica zbora Marija Stanič. Seji družbenopolitičnega zbora so prisostvovali še predsednik IS Joško Vučemilo s člani IS Marinc Viktorjem, Abunar Stanetom in Jelen Tanjo. Od 30. delegatov družbenopolitičnega zbora je bilo prisotnih 22 delegatov, 4 delegati so izostanek opravičili, 4 pa izostanka niso opravičili. Na predlog predsednice zbora Marije Stanič, se v dnevni red vključi še: a) razprava o predhodni informaciji o gospodarskih gibanjih v občini b) predlog o imenovanju predsednika Temeljnega sodišča v Ljubljani. Hkrati je bil sprejet predlog predsednice zbora, da se »Obravnava predloga zakona o prostoru« umakne z dnevnega reda. Po tej spremembi je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 8. seje zbora z dne 22. 12. 1982 3. Razprava o predhodni informaciji o gospodarskih gibanjih v občini Ljubljana Vič-Rudnik 4. Obravnava in sprejem poročila o delu izvršnega sveta in upravnih organov občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 5. Obravnava in sprejem poročila o delu in problematiki vzgojno-varstvene organizacije Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 6. Obravnava in sprejem predlogov sklepov komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve 7. Vprašanja in predlogi delegatov . . K točki 1./ Ugotovitev sklepčnosti zbora Iz prezenčne liste zbora je razvidno, da je od 30 delegatov družbenofjolitičnega zbora prisotnih na seji 22 delegatov, 4 opra-vično odsotni in 4 izostanka niso opravičili. Zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom. K točki 27 Odobritev skrajšanega zapisnika 8. seje zbora Skrajšan zapisnik je bil objavljen v delegatskem gradivu št. 1. Ker ni bilo pripomb ali dopolnitev je zbor zapisnik soglasno sprejel. K točki 3./ Razprava o predhodni informaciji o gospodarskih gibanjih v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1982 Uvodno poročilo je podal predsednik IS že pred pričetkom seje zbora. V širši razpravi o podani informaciji so aktivno sodelovali Marija Stanič, Barlič Janez, Klanšek Maks, Šketa Jože in Vuče-milo Joško. Na podlagi razprave je zbor sprejel naslednji SKLEP-. - Podana predhodna informacija o gospodarskih giba-njih se kot pozitivno soglasno sprejme. - Organizacijam združenega dela, ki se soočajo s težavami, naj IS v okviru svojih možnosti nudi vso potrebno pomoč za normalizacijo stanja zlasti v naporih iskanja lastnih možnosti v OZD - spreminjanje organizacijskih oblik, izboljšavi obstoječega strokovnega kadra, spreminjanju poslovnih načrtov itd. - za pomoč pri reševanju nastalih težav v nekaterih OZD naj IS prouči možnost imenovanja posebne komisije iz vrst strokovnja-ko\r za posamezna področja, ki bo po svoji strokovni plati v stanju nuditi tem OZD strokovno pomoč, oceniti stanje, ter proučiti strokovne predloge za odpravo posameznih težav, - na področju kadrovske politike je postopoma potrebno vključevati mlajši strokovni kader - agresivnejši v pozitivnem smislu, ki bodo smelejše zastavili programe sanacije obstoječega stanja, problematika Tobačne Tovarne Ljubljana naj se prične reševati dolgoročno in odgovorno v širšem in ne samo v občins merilu IS mora v svoji pristojnosti odločneje in odgovorneje ukrepati tudi v okviru mesta in republike za odgovornejše reševanje problemov TTL za kar ima vso podporo delegatske skupščine, - v prihodnjih načrtovanjih investicijskih naložb naj se se-stavni del načrtujejo tudi potrebe po strokovnem kadru, s čimer bodo uresničena načela SS o zaposlovanju in štipendiranju, - glede na nastajajočo problematiko socialne varnosti delav-cev z nizkimi OD se priporoča OZD, da v okviru lastne možnosti vendarle zagotove svojim delavcem možnosti, da si z lastnim delom zagotove socialno ekonomsko varnost, - pri sprejemanju samoupravnih sporazumov beležimo neza-dovoljive rezultate (SIS za ceste, energetiko) zato je prav, da se delegati DPZ aktivno vključijo v akcijo sprejemanja v vseh svojih sredinah. K točki 4. Obravnava in sprejem poročila o delu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Vič Rudnik za leto 1982 Uvodno poročilo je bilo podano pred sejo zbora. V širši raz-pravi o poročilu IS in upravnih organih za leto 1982 so sodelovali: Stanič Marija, Klanšek Maks, Petje Miroslav, Barlič Janez, Pinoza Tatjana in Vučemilo Joško. Na podlagi razprave je zbor sprejel naslednji SKLEP:- Sprejme se poročtlo o delu IS in UO skupščine ob-čine za leto 1982 s pozitivno oceno, saj je le to vsebovalo celoviti pregled delovanja IS in upravnih organov v letu 1982, - poročila IS in UO v naslednjem obdobju naj bi vsebovala poleg pregleda delovanja več nakazanih problemov, s katerimi se srečuje IS in upravni organi v poročanem obdobju. Poročilo naj zajame pregled naporov in realizacije zlasti na področju po-družbljanja državne uprave, racionalizacije njenega poslovanja, napore za hitrejše in kvalitetnejše reševanje zadev za občane in delovne Ijudi, dviganju strokovnosti delavcev in dela uprave itd. - Glede na posebej izpostavljeno problematiko finansiranja KS naj IS predloži na eno prihodnjih sej podrobnejšo analizo o naporih za usklajeno reševanje problematike KS, pri čemer je bila podana pobuda za izdelavo nekakšne prioritetne liste, na podlagi katere bi se postopoma reševali posamezni problemi. Hkrati je bila podprta pobuda, da IS s strokovnimi službami vlaga vse napore za racionalizacijo delovanja KS, s proučeva-njem združevanja posameznih opravil in strokovnih služb, - zaradi popolnejšega pregleda dela in pogojev upravnih or-ganov naj IS posreduje zboru podrobnejši pregled kvalifikacijske strukture del in nalog uprave po zahtevani in dejanski zasedbi, glede na strokovnost delavcev uprave, iz katere bo razvidna struktura del in nalog ter zasedba teh mest po dejanski oziroma zahtevni strokovni izobrazbi. K točki 5. Obravnava in sprejem poročila o delu in problema-tikt VVO za leto 1982 Uvodno poročilo je podal tajnik samoupravne interesne skup-nosti tov. Perat Samo in dopolnila Jelen Tanja članica IS. V razpravi so sodelovali: Marija Stanič, Perat Samo, Jelen Tanja, Tomšič Marjan, Durjava Ema, Petje Miroslav, Snoj Vilma in Barlič Janez. Db zaključku razprave je zbor sprejel naslednje SKLEPE:- v okviru usmerjenega izobraževanja je potrebno sistemsko reševati vprašanja varuhinj in dokončno izpeljati šola-nje vzgojiteljic na višji stopnji, kar je naloga posebne izobraže-valne skupnosti za pedagoško usmeritev, - potrebno je dokončno urediti vprašanje pripravništva vzgoji-teljic, - pripravi otrok na šolo je potrebno posvetiti posebno pozor-nost, ker se s to pripravo povezuje vzgoja in delo s predšolskimi otroki z delom in smotrom šole in so osnova za vključevanje otrok v vzgojnoizobraževalni proces, - vzgoja predšolskih otrok je interdisciplinarni proces, ki terja vključevanje večjega števila strokovnjakov v neposredno delo z otroki in za otroke Zato je potrebno aktivno in koordinirano vključevanje tudi drugih SIS ter strokovnih služb, ki so nujno potrebni za uspešno opravljanje vzgojnovarstvenega dela in uspešno pomoč otrokom, - glede na to, da so OD v VVO občutno manjši kot v ostalih družbenih sferah, je potrebno vložiti vse napore za izenačevanje OD, kar bo mogoče le z uveljavitvijo diferenciranega pristopa v posameznih družbenih dejavnostih, ker takšno stanje prav go-tovo pogojuje slabo kadrovsko zasedbo v VVO, - programe WO je potrebno razširiti z dodatno obliko vključe-vanja otrok (popoldanska oblika vzgojnoizobraževalnega pro-cesa) zlasti za območje vaških KS in s tem omogočiti večji obisk in hkrati zmanjšanje stroškov, - z vso resnostjo proučiti upadanje interesa starševza vključe-vanje predšolskih otrok v 80-urni program predpriprav za šolo, , - končno je zbor pozitivno ocenil napore pristojnih služb in VVO za uspešno izvedeno reorganizacijo poslovanja VVZ in usta-novitev enovite vzgojnovarstvene organizacije ter njeno uspešno delovanje v občini. K točki 6. Obravnava in sprejem predlogov sklepov komisije za volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve Uvodno obrazložitev podanih predlogov sklepov je podala taj-nlca komisije tov. Jelen Tanja. Po razpravi je zbor sprejel naslednje SKLEPE: 1. Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani se rmenu/ejo: Becete Mirjana, Dobrovnik Franc, Maiek Darja in Štrajn Stanko, 2. Za predsednika Temeljnega sodišča v Ljubljani se imenuje: Tomc Emil, Domžale, Rove 48 3. Za člane razpisne komisije se imenujejo vsi člani po predla-gani listi, ki je sestavni del zapisnika. 5. Za sodnika porotnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvoli: Renko Anja, Ljubljana, Kidričeva 6. 6. Dolžnosti predsednika in njegovega namestnika komisije za izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki se razreši Šketa Jože in Fegeš dr. Jože. Za predsednika komisije za izvajanje DD o kadrovski politiki se imenuje Burnik Bojan, Ljubljana, Celovška 99/b in za namestnika predsednika Lubej Marjana, Ljubljana, Tržaška c. 51/a. K točki 7. Vprašanja in predlogi delegatov Vprašanj in predlogov delegati DPZ niso podali. Seja DPZ je bila zaključena ob 18.35 uri. Zabeležil: Predsednica DPZ: Janez Jagodič, I. r. , Marija Stanič, I. r. SKRAJSAN ZAPISNIK 10. seja zbora združenega dela skupščine občine Ljubtjana Vič-Rudnik, ki je bila 23. marca 1983 s pričetkom ob 16. url. Sejo zbora je sklical in vodil predsednik Anton Dolničar. . Zbor združenega dela je soglasno sprejel naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 9. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem poročila o delu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982, 4. Obravnava in sprejem predloga dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za leto 1983, 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o davkih občanov, 6. Obravnava in sprejem poročiia o delu in problematiki vzgojnovarstvene organizacije Ljubljana Vlč-Rudnik za leto 1982, 7. Obravnava in sprejem predloga sklepa o izdaji soglasja k spremembi imena delovne organizacije Certter za tehnično izobraževanje v Zavod za tehnično izobraževanje, 8. Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve, imeno-vanja in kadrovske zadeve, 9. Obravnava gradlva skupšfiine mesta Ljubljane in določitev delegatov za udeležbo na seji zbora združenega dela SML 10. Vprašanja in predlogi delegatov. . K TOČKI 1. Na podlagi oddanih pooblastil delegatov je bllo ugotovljeno, da je na seji prisotnih 35 delegatov zbora združenega dela od skupno 49 delegatov. Seje zbora združenega dela se niso udeležili delegati nasled-njih konferenc delegacij: - št. 4 - Iskra Elektrozveze TOZD SEM - št. 7 - Iskra Commerce TOZD Servisi, - št. 11 - llirija Vedrog dsss, - št. 16-HojaTOZD Galanterija Podpefi, ' '•¦.'¦ I - št. 19 - Zmaga Ljubljana, ' / - št. 24 - Gostinsko podjetje Vič, - št. 25 - HP Kolinska TOZD Vinocet, - št. 32 - SGP Grosuplje, ¦>. - št. 34 - Dom srednjih šol, , - št. 36 - OŠ Trnovo, j. • " - št. 37 - Šolske delavnice Tš, • . - št. 39 - Fakulteta za elektrotehniko, - št. 40 - FNT in - št. 43 - ZD Ljubljana TOZD OZV Vič-Rudnik. Na seji zbora združenega dela so bili navzoči tudi: Jožica Krištof, podpredsednica skupščine občine, Janko Ja-pelj, Jožica Pogačnik, Metka Simonič, člani izvršnega sveta, Aleš Golja, predstavnik skupščine skupnosti otroškega varstva, Mitja Paulin, direktor uprave za družbene prihodke, Trček Andreja, pomočnik direktorja uprave za družbene prihodke in Milena Smola, pomočnik predsednice komiteja za družbene dejavnosti. K TOČKI 2. Skrajšan zapisnik 9. seje zbora združenega dela skupščine občine z dne 26. januarja 1983 je bil brez pripomb in dopolnitev soglasno odobren. K TOČKI 3. Pred pričetkom seje so delegati vseh treh zborov skupščine občine poslušali uvodno poročilo predsednika izvršnega sveta Joška Vučemila k poročilu izvršnega sveta in upravnih organov za leto 1982, povezano z informacijo o gospodarskih gibanjih v občini v letu 1982. V razpravi je sodeloval Martin Krnjak, delegat konference dele-gacij št. 46 - KZ Ljubljana TZO Vič. Tovariš Krnjak je med drugim poudaril ugotovitev delegatov konference, da sredstva sklada za intervencije in za razvoj kmetij-stva pravzaprav ne dosegajo pfičakovanega učinka, nakazilo sredstev kasni, znana tudi niso izhodišča za izplačilo premij. Vse to pa negativno vpliva na realizacijo planov odkupa. Pogoji, ki jih morajo kmetovalci izpolnjevati za pridobitev pra-vice do premije niso najprimernejši. Težave nastajajo tudi pri regresiranju semen, saj še danes ni povsem jasno, kolikšen bo regres za semena. Predlagal je tudi, naj bi se sredstva intervencijskega sklada dajala tekoče ali celo vnaprej, s čimer bi odpravili nejasnosti, predvsem pa obseg administracije. Konferenca delegacij št. 49 - upravni organi SO, je podala naslednji pisni predlog: Izvršni svet naj v poročilu o delu upravnih organov vključi tudi prizadevanja za odpravo neprimernega odnosa do občanov (n. pr. nerešene zadeve občanov), nerešene zadeve pa prikaže tako, da bo iz poročila razvidno, katere zadeve niso rešene po krivdi delavcev uprave in katere po krivdi občanov, ki oddajajo nepo-polno dokumentirane vloge, ipd. Poleg tega naj poročilo pove vzroke za nerešene zadeve (kadrovska zasedba, organizacija dela, ipd). Razpravo je strnil predsednik zbora z naslednjimi ugotovit vami: - iz poročila in tudi na podlagi vseh gradiv, ki so bila predlo-žena zborom skupščine lahko zaključimo, da je izvršni svet uspešno nadaljeval aktivnosti, ki jih je terjalo prilagajanje spre-menjenim pogojem gospodarjenja in življenja ter dela v občini kot celoti in reševanje tekočih nalog ter vprašanj, - izvajanje sprejetih skupščinskih usmeritev in sklepov ostaja še vedno premalo poudarjeno v predlogih in poročilih, ki so predložena delegatom. Zato je potrebno dogovoriti tak način dela, da bodo delegati lahko tekoče spremljali, kako izvršni svet in upravni organi izvršujejo sprejete usmeritve in sklepe delegat-ske skupščine, - izvršni svet si prizadeva, da tekoče daje odgovore in poja-snila na delegatska vprašanja in predloge. Ob tem ugotavljamo precejšen pozitiven premik, vendar pa je potrebno zagotoviti še kvalitetnejša in jasnejša pojasnila in odgovore, seveda pa terjati tudi od delegatov čimbolj konkretna vprašanja. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov v preteklem letu s predhodno informacijo o gospodarskih gibanjih v občini v letu 1982. K TOČKI 4. Krajše uvodno poročilo k predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983, je podal direktor uprave za družbene prihodke, Mitja Paulin. Vse pripombe in predlogi, podani v razpravi o osnutku dogo-vora v decembru 1982, so bile posredovane odboru udeleženk dogovora. Stališče odbora do teh pripomb in predlogov je objav-Ijeno v delegatskem gradivu. , Razprave ni bilo. - SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep, da skupščina občine pristopi k dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1983. K TOČKI 5. Uvodno poročilo k predlogu odloka o davkih občanov je podal direktor uprave za družbene prihodke Mitja Paulin. Na seji zborov v mesecu januarju 1983, ko so delegati obravnaval; osnutek odloka, je bila podana vrsta predlogov, pobud, pripomb. Odgo-vori in pojasnila na dane predloge, pobude, pripombe so objav-Ijeni v delegatskem gradivu Hkrati je tovariš Paulin obvestil zbor, da je konferenca delega-cij št. 44- obrtna dejavnost podala v zakonitem roku 6 amandma-jev k predlogu odloka, in sicer k členom 22, 24, 25, 26 ter za sprejem novega 32/a in 32/b člena. V usklajevalnem postopku, v katerem so sodelovali delegati konference, člani obrtnega združenja, delavci uprave za druž-bene prihodke in izvršni svet je bilo dogovorjeno, da predlaga izvršni svet amandma k 26. členu predloga odloka. Besedilo 26. člena bi se po predlaganem amandmaju glasilo: »Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje mate-rialne osnove dela se porazdeli na tri leta tako, da znaša v prvem letu 50%, v drugem 30% in v tretjem letu 20% od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo. Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje mate- rialne osnove dela po merilih iz 25. člena za posameznega zave-zanca ne sme presegati šestkratnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu za preteklo leto v SR Sloveniji. V primeru, da davčna olajšava ne presega 200.000 dinarjev, se znesek olajšave zavezancu lahko prizna v dveh letih v razmerju 2:1. Davčna olajšava do 100.000 dinarjev se prizna v prvem letu. Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto, v katerem so bila sredstva vložena, s predložitvijo dokazov.« Poročevalec je predlagal, da zbor združenega dela sprejme predlagani amandma. Istočasno je predlagal v sprejem dva re-dakcijska popravka, in sicer: - v 22. členu je pomotoma izpuščena pri osnovi 300.000 stop-nja 56%, - v 24. členu točki a) pa se beseda »detovnosti« pravilno glasi »dejavnosti«. Albin Oven, delegat konference delegacij št. 44 - obrtna dejav-nost je obvestil zbor združenega dela, da je delegacija v usklaje-valnem postopku dejansko umaknila amandmaje in soglašala z amandmajem izvršnega sveta k 26. členu. Istočasno pa delegacija predlaga in zahteva, da se sklep občin-ske skupščine, sprejet v preteklem mandatu, o ustanovtivi in delovanju družbenega sveta za družbene prihodke, realizira ter da delo sveta čimpreje zaživi. Konferenca delegacij št. 49 - upravni organi SO je podala naslednje pisno stališče oz. pobudo: Zavzemamo se za to, da bi bila davčna politika naravnana tako, da bi pri odmeri davkovzačetnikov vvečji meri upoštevali startno osnovo - zakonsko moč zavezanca, za pravičnejšo odmero dav-kov pri otvoritvi samostojne dejavnosti ter za stimulacijo zaposlo-vanja. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: 1. amandma k 26. členu v besedilu, ki je bilo predlagano, 2. predlog odloka o davkih občanov z amandmajem k 26. členu, 3. zadolžitev, da v mesecu aprilu prične delovati družbeni svet za družbene prihodke. K TOČKI 6. Milena Smola, pomočnica predsednice komiteja za družbene dejavnosti je podala krajše poročilo o delu in problematiki na področju družbene vzgoje in varstva otrok v občini v preteklem letu. Pri tem je poudarila, da pregled izvršnih nalog kaže, da postav-Ijene cilje in osnovne usmeritve v glavnem izvršujemo, več pozor-nosti pa bomo morali nameniti nadaljnjemu razvoju varstvenih družin, vključevanju otrok v 80-urni program vzgoje ter izboljša-nju kvalifikacijske strukture zaposlenih na tem področju. Aleš Golja, predstavnik skupščine občinske skupnosti otro-škega varstva je obvestil delegate, da je skupščina OV obravna-vala poročilo o delu in problematiki na področju družbene vzgoje in varstva otrok ter sprejela naslednje sklepe: - V okviru usmerjenega izobraževanja je potrebno sistemsko rešiti vprašanja varuhinj in dokončno izpeljati šolanje vzgojiteljic na višji stopnji, kar je naloga posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev, - Potrebno je urediti vprašanje pripravništva vzgojiteljic, - Pripravi otrok na šolo je potrebno posvetiti posebno pozor-nost, ker se s to pripravo povezuje vzgoja in delo s predšolskimi otroki z delom in smotri šole in so osnova za vključevanje otrok v vzgojnoizobraževalni proces, - Vzgoja predšolskih otrok je interdisciplinarni proces, ki terja vključevanje večjega števila strokovnjakov v neposredno delo z otrokom in za otroka. Zato je potrebno aktivno in koordinirano vključevanje tudi drugih samoupravnih interesnih skupnosti ter strokovnih delavcev, ki so nujno potrebni za uspešno pomoč otrokom (zdravstvene skupnosti, telesnokulturne skupnosti, skupnosti socialnega varstva, itd.). SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel poročilo o delu in problematiki vzgojnovarstvene organizacije Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1982 s sklepi izvršnega sveta ter s sklepi skupščine skupnosti otroškega varstva. K TOČKI 7. Zbor združenega dela je brez razprave sprejel sklep o izdaji soglasja k spremembi imena delovne organizacije Center za tehnično izobraževanje v Zavod za tehnično izobraževanje. K TOČKI 8. Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je bor združenega dela soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. o izvolitvi Mirjane Becele, Franca Dobrovnika, Barbare Knol, Oarje Maček in Stanka štrajna za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani, 2. o izvolitvi Anje Renko za sodnika porotnika Temeljnega sodišča v Ljubljani, 3. o sprejemu predložene liste evidentiranih kandidatov in o imenovanju le-teh za predstavnike družbene skupnosti, ki bodo sodelovali v razpisnih komisijah za imenovanje poslovodnih or-ganov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi OZD na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 4. o razrešitvj Jožeta Škete dolžnosti predsednika in Jožeta dr Fegeša dolžnosti namestnika predsednika komisije za spremlja-nje uresniCevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvaja-nju kadrovske politike ter o imenovanju Bojana Burnika za predsednika in Marjane Lubej za namestnika predsednika komisije za spremljanje uresničeva-nja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, 5. o izvolitvi Emila Tomca za predsednika Temeljnega sodišča v Ljubljani. K TOČKI 9. Prisotni predstavniki izvršnega sveta h gradivu, ki bo obravna-vano na seji zborov skupščine mesta Ljubljane 7. 4. 1983, niso imeli stališč in pripomb. Glede na to so delegati pooblaščeni, da na seji zbora združe-nega dela SML glasujejo za sprejem predlogov, navedenih v mestnem gradivu. Na 11. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane, ki bo 7. 4. 1983. so bili delegirani: . -» - s področja gospodarstva: \ : ' : ••'"' 1. MiskičZahid, KDšt. 31, 2. Urh Ivan, KD št. 13, : ¦ 3. MoharTeodor, KDšt. 1, 4. Turk Janez, KD St. 12, - s področja kulture in prosvete: 5. Jurič Marija, KD št. 33, " " 6. Petauer Tomaž, KD št. 35. - s področja zdravstva in sociale: 7. Krajnc Ivan, KD št. 42, - s področja obrti: 8. Oven Albin, KD št. 44. - s področja kmetijstva: - ' • 9. Križman Kristina, KD št. 48 K TOČKI 10. Ivan Urh, delegat konference delegacij št. 13 - Kemijski inStitut Boris Kidrič je podal vprašanje, kakšne ukrepe bodo morali upravni organi občine ali širše mesta storiti, da bi se stanje s preskrbo surovega masla izboljšalo. Franc Feltrin, delegat konference delegacij št. 2 - Elektroinšti-tut Milan Vidmar je postavil vprašanje, kakšen je konkretni pro-gram reševanja naslednjih problemov v srednjem šolstvu v ob-čini, če je iz delegatskega gradiva razvidno: - da v šolskem letu 1981/82 od 216 učiteljevkar 34,3% ni imelo ustrezne smeri in stopnje strokovne izobrazbe, - da je vseh 6 šol usmerjenega izobraževanja imelo le eno samo specialno učilnico, - da v teh šolah ni organizirana prehrana. Na vprašanja bodo podani pisni odgovori. Seja je bila zaključena ob 17.55 uri TajnikzboraZD: PREDSEDNIKZBORA.; Marja Mihelič, I. r. , Anton Dolničar, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 10. seje zbora krajevnlh skupnosti skupičlne občlne Ljubljana Vič-Rudnik, ki Je blla v tredo 23. marca 1983 ob 16. url. Sejo zbora je sklical in vodil predsednik zbora Franc BBENČIč. Na predlog predsednika zbora za dopolnitev 3. točke dnevnega reda z razpravo o informaciji o gospodarskih gibanjih v občinl za leto 1982, je bil soglasno sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 9. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem poročila o delu Izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 ter obravnava Informacije o gospodarskih gibanjlh v obeini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1982, 4. Obravnava In sprejem poročila o delu in problematlki vzgojnovarstvene organlzacije Ljubljana Vifi-Rudnik za leto 1982, 5. Obravnava in sprejem predloga dogovora o usklajevanju davčne politike v SRS za leto 1983, 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o davkih občanov, 7. Obravnava in sprejem predloga sklepa o izdaji soglasja k spremembi imena DO Center za tehnično izobraževanje v Zavod za tehnično izobraževanje, 8. Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve, ime-novanja ter kadrovske zadeve, / 9. Obravnava gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin SML, 10. Vprašanja in predlogi delegatov. ¦ ' K točki 1 Predsednik je razglasil sklepčnost seje zbora. Od 38 delegatov zbora je bilo na seji prisotnih 32 delegatov. '"" Seje zbora se niso udeležili delegati naslednjih krajevnihskup-nosti: Lavrica, Pijava Gorica, Rob, Tomišelj, Polhov Gradec in črni vrti. Na seji zbora so bili prisotni člani izvršnega sveta: Franc Krumberger, Tatjana Brank, Marjan Krmavner, Slavko Matičič ter Mitja Paulin - direktor uprave za družbene prihodke, Trček An-dreja - pomočnik direktorja za družbene prihodke, Maja Streho-vec - predsednica skupščine SIS za otroško varstvo. K točki 2 Skrajšan zapisnik 9. seje zbora z dne 26. januarja 1983 je bil soglasno sprejet. K točki 3 Uvodno poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov v preteklem letu povezano z informacijo o gospodarskih gibanjih v občini v letu 1982, je vsem trem zborom podal predsednik izvrš-nega sveta Joško VUČEMILO. V širši razpravi o poročilu in delu IS in UO v preteklem letu so sodelovali delegati KS Kolezija - Ciril Stanič, Milan Česnik-Turk Franjo, Dobrova - Zadnikar Franc in Matičič Slavko - član IS. SKLEP. Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel informa-cijo o gospodarskih gibanjih v občini v letu 1982 inporočilo o delu IS in UO skupščine občine z naslednjimi pobudami in predlogi iz razprave: - izvršni svet naj pri svojem delovanju izboljša odnos do dele-gatske skupščine, saj bo le tako delegatska baza bolje animirana preko delegacij za zbor občin in zbor združenega dela SML in skupščine SR Slovenije, - kljub očitnemu napredku na področju družbenega planira-nja v preteklem letu je potrebno delegatom pri sprejemanju skupščine aktov ponuditi še več informacij in kazalcev o družbe-noekonomskih gibanjih, - skleniti dogovor z Zavodom za družbeno planiranje Ljub-Ijana da pripravlja strokovno gradivo o družbenoekonomskem razvoju Ijubljanskih občin in mesta na podlagi skupno dogovorje-nih kazalcev tega razvoja, ki jih opredeljuje že uveljavljeni sistem družbenega informiranja, - nuditl večjo strokovno pomoč samoupravnemu razvoju KS in pripravi planskih dokumentov krajevnih skupnosti, - v večji meri izkoristiti intelektualni potencial v občini in pospešeno pripraviti nekatere razvojne rešitve, - izvršni svet naj več pozornosti usmeri obravnavi in reševanju gospodarske in kmetijske problematike, - izvršni svet naj predloži zborom občinske skupščine poro-čllo o storjenih ukrepih za napredek kvalifikacijske strukture zaposlenih v upravi, uresničevanju zakona o sistemu državne uprave in ukrepe za izboljšanje ufiinkovitosti dela upravnih orga-nov. K točki 4. Uvod v razpravo o delu in problematiki vzgojnovarstvene orga-nizacije Ljubljan Vič-Rudnik v letu 1982 je podala Tatjana Brank -članica izvršnega sveta. V razpravi sta sodelovala delegat KS Kolezija - Stanifi Cirll in Strehovec Maja - predsednica skupščine SIS za otroško varstvo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel porpčilo o delu in problematiki VVO Ljubljana Vič-Rudnik skupno s sklepi izvršnega sveta, sprejetimi dne 23, 2. 1983. K točkl S. Uvodno poročilo k predlogu dogovora o usklajevanju davtne politike v SRS za leto 1983 je podal Mitja Paulin direktor uprave za družbene prihodke. V razpravi sta sodelovala delegat KS Kolezija - Stanii Ciril in delegat KS Milan Česnik - Turk Franjo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za leto 1983. K točkl 6. Uvodno poročilo k predlogu odloka o davkih občanov je podal Mitja Paulin - direktor uprave za družbene prihodke, ki je podal amandma k26. členu odlokaodavkihobčanov, ki gajepredložila v zboru združenega dela konferenca delegacij št. 44 Glede na to, da je bil amandma k 26. členu na zboru ZD soglasno sprejet je tov. Paulin predlagal zboru KS sprejem odloka s predlaganim amandmajem. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o davkih občanov s predloženim amandmajem k 26. členu odloka. K točki 7. Obravnava in sprejem predloga sklepa o izdaji soglasja k spre-membi imena DO Center za tehnično izobraževanje v Zavod za tehnično izobraževanje. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor Krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog sklepa o izdaji soglasja k spremembi imena DO Center za te-hnično izobraževanje v Zavod za tehnično izobraževanje. K točki 8. Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je zbor KS soglasno sprejel naslednje SKLEPE: I.^Za sodnika temeljnega sodišča v Ljubljani se ime-nujejo: - Mirjana Becele, Franc Dobrovnik, Barbara Knol, Darja Maček in Stanko Štrajn. 2Za sodnika porotnika se izvoli Anja Renko 3. Za evidentirane člane razpisne komisije se imenujejo vsi člani po predtagani listi, 4. Za predsednika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvoli Tomc Emil, 5. Dolžnosti predsednika in namestnika komisije za spremlja-nje uresničevanja DD o oblikovanju in izvajanju kadrovske poli-tike se razrešita Jože Šketa in Jože dr, Fegeš. ' Za predsednika komisije za spremljanje uresničevanja DD o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike se imenuje Bojan Burnik, za namestnika predsednika pa Marjana Lubej. K točki 9. Obravnava gradiva mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin SML Ker predlogov oziroma stališč h gradivu skupščine mesta ni bilo, je zbor krajevnih skupnosti pooblastil delegate za zbor občin, da glasujejo o sprejemu osnutka dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983. ,, . Za 11. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane. ki bo v četrtek, 7. aprila 1983, so bili določeni delegati iz naslednjih krajevnih skupnosti 1. Golo-Zapotok - Mihelič Justin 2. Rakova Jelša - škafar Lidija 3. Milan Česnik - Sebaher Henrik 4. Krim i - Žagar Franc 5. Rakitna - Petrovčič Zinka 6. Stane Sever - Logar Jernej Predvidoma se za 12. sejo zbora občin SML določijo delegati iz naslednjih KS: Rožna dolina, Turjak, Trnovo, Vič, VnanjeGorice in Zeleni log. KtočkMO , . Vprašanja in predlogi delegatov , 1. KS Vrhovd: Delegacije želi pojasnilo sekretariata skupščine. zakaj člani delegacije ne dobivajo delegatske priloge. 2. KS Horjul. - Postavlja delegatsko vprašanje, zakaj pri obravnavi kmetij-ske problematike na predavanjih za kmete ne vključujejo polk-mete in jih ne obravnavajo kot kmetijske proizvajalce? - Delegacija prosi, naj se v razreševanje problematike prevo-zov delavcev na delo v Ljubljano vključi tudi sindikat. saj prevozi na delo zaradi premajhne zmogljivosti avtobusov, postajajo nez-nosni 3. KS Dobrova: Delegacija želi pisni odgovor na delegatsko vprašanje, postav-Ijeno na seji zbora 23. 2. 1983. 4. KS Galjevica: Prosi za informacijo, kako je z gradnjo trgovskega objekta na Orlovi, kjer je bilo gradbeno zemljišče oddano podjetju Sljeme iz Zagreba. Zanima jih, če je pogodba sklenjena in zakaj se ne prične z gradbenimi deli. 5. KS Golo- Zapotok: Delegacija postavlja vprašanje, kako je z nadaljnjo izgradnjo ceste Ig-Golo. saj je rekonstrukcija v srednjeročne planu občine. 6. KS Barje: Delegacija urgira na detegatsko vprašanje o ureditvi Ižanske ceste, ki je bilo postavljeno na seji dne 23. 2. 1983 7. KS Vič: Predlagajo, naj bi delegatsko prilogo dodatno pošiljali vsem predsednikom DPO in Komisij v KS. Seja je bila zaključena ob 18.40 uri Tajnik zbora KS: Bojan Zaletel, I. r Predsednik zbora KS: FRANC BRENČIČ, I. r. INFORMACIJA O finančnih rezultatih gospodarjenja na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1982 IzvrSni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je doslej seznanjal delegate občinske skupščine o gospodarskih gibanjih v preteklem letu meseca aprila, letos pa je že v mesecu februarju izdelal Predhodno informacijo o gospodarskih gibanjih v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1982, ki je bila objavljena v delegat-skem gradivu Naše Komune 9. marca 1983. Z omenjeno Predhodno iniormacijo so se delegati vseh treh zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik že seznanili na zasedanju 23. marca 1983. Iz podatkov finančnih rezultatov službe družbenega knjigovodstva je razvidno, da so bile ocene in sklepanja v Predhodni informaciji pravilna. Izvršni svet objavlja še Finančne rezultate gospodarjenja na območju občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v letu 1982, ki s Predhodno informacijo in uvodnim govorom predsednika izvršnega sveta na zasedanju skupščine 23. marca 1983, predstavljajo celovito in dokončno informacijo o poslovanju OZD v občini v letu 1982. Rnančni rezultati gospodarstva na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 temeljijo na podatkih 105 organizacij. V navedenem številu so zajete tudi delovne skupnosti in združena sredstva. Doseženi finančni rezultati občinskega gospodarstva v letu 1982 bistveno ne odstopajo od že ugotovljenih gibanj med letom. Iz analize finančnih rezultatov organizacij združervega dela je razvidno, da cekrtni prihodek, ki ga je v letu 1982 ugotovilo gospodarstvo na območju občine znaša 30.909.583 tisoč din in je za 27% večji od ugotovljenega celotnega prihodka v letu 1981, načrtovano višino pa presega za 3%. Kar 78,5% ugotovljenega celotnega prihodka je doseženo v področju trgovine in industrije. Ob koncu leta 1982 je v gospodarstvu na območju občine obseg neplačanih prihodkov precej manjši kot ob koncu leta 1981. Neplačani prihodki v znesku 430.762 tisoč din (INO 62,6) predstavljajo le 1,4% celotnega prihodka gospodarstva (ob koncu leta 1981 2,8%), kar je manj od povprečja v slovenskem gospodarstvu za leto 1982. Večji del celotnega prihodka (86%) oblikuje gospodarstvo s prihodki od prodaje blaga in storitev na domačem trgu. Navedeni prihodki v letu 1982 znašajo 26.518.839 tisoč din. Povečali so se za 26,6%. Prihodki od prodaje blaga in storitev na tujem trgu so bili v znesku 715.537 tisoč din za 56,6% večji kot v letu poprej, prihodki od skupnega prihodka na tujem trgu v znesku 398.393 tisoč din, pa za 59,8%. Zaradi tega se je delež prihodkov od prodaje na tujem trgu iz 2,9% v letu 1981 povečal na 3,6% v letu 1982. K tako visokemu povečanju navedenih prihodkov je v letu 1982 v glavnem vplival povečan obseg izvoza v treh industrijskih panogah in to: v predelavi kovin, proizvodnji elektrostrojnih apa-ratov in predelavi kemičnih izdelkov. Prihodki od prodaje blaga in storitev na tujem trgu v teh panogah so za 101% večji kot v letu poprej, prihodki od skupnega prihodka na tujem trgu pa za 73%. Za ugotovljeni celotni prihodek v letu 1982 je gospodarstvo na območju občine obračunalo porabljena sredstva v znesku 23.875.144 tisoč din, kar je za 30,1% več kot v letu poprej V primerjavi s celotnim prihodkorn so se porabt)ena sredstva po-večala hitreje skoraj v vseh panogah občinskega gospodarstva, predvsem pa se to nesorazmerje odraža v področju industrije. Počasneje od celotnega prihodka so se porabljena sredstva po-večevala v trgovini, stanovanjsko komunalni dejavnosti ter v področju industrije v panogi predelave nekovin, proizvodnji elek-trostrojnih aparatov in proizvodnji in predelavi papirja, medtem ko je bilo njihovo povečanje v kmetijstvu skladno s celotnim prihodkom. Takšno gibanje porabljenih sredstev je delovalo na postabša-nje gospodarnosti v poslovanju V letu 1982 je občinsko gospo-darstvo na 100 din porabljenih sredstev doseglo le 129,4 din celotnega prihodka ali za 2,4% manj kot v letu 1981 (industrija 138,9 din ali za 7% manj). Ooscžftni dohodsk gospodarstva na območju občine znaša 7.034.439 tisofi din in je le za 17,7% večji od doseženega dohodka v letu 1981. Na obseg in povečanje dohodka vpliva predvsem področje industrije, saj ustvarja skoraj polovico vsega dohodka v občinskem gospodarstvu. V letu 1982jetopodroLjedosegloleza 11,9% večji dohodek kot v letu poprej. Poslovanje v letu 1982 so v občinskem gospodarstvu sklenile z izgubo 3 organizacije združenega dela, skupni znesek izgube pa znaša 139.825 tisoč din (TTL-TOZD Proizvodnja 108.549 tisoč din, SCT - TOZD Opekarna Ljubljana 31 075 tisoč din, KIT LM -TOZD Strojni obrat Kozarje 201 tisoč din). Izguba je v celoti pokrila. Višina izgub v občinskem gospodarstvu konec leta 1982 kaže, da se v nekaterih panogah pogoji gospodarjenja vedno bolj zaostrujejo. To nam potrjuje primerjava podatkov o višini izgub z letom 1981. ko v občinskem gospodarstvu ni bilo izgub, hkrati pa se je povečalo število organizacij združenega dela, ki so poslo-vale na meji rentabilnosti. V negospodarstvu sta poslovno leto 1982 zaključili z izgubo 2 OZD (Zoološki vrt v višini 338 tisoč din, Zavod za tehnično izobraževanje v višini 96 tisoč din) tako da izguba občinskih organizacij znaša 140.260 tisoč din, kar predstavlja 16,7% vseh izgub v Ljubljani. Razporejeni dohodek je v gospodarstvu v letu 1982 znašal 7.150.477 tisoč din, kar je za 20,2% več kot lani. Na rast razpore-jenega dohodka so najbolj vplivale rasti dohodka za druge dolo-čene namene (IND 139,2), za splošne družbene potrebe (IND 128,8), za čiste osebne dohodke (IND 123,7) in za skupne druž-bene potrebe (IND 120,7), kar vse zmanjšuje delež sredstev za razširitev materialne osnove dela. V primerjavi z letom 1981 se je delež razporejenih sredstev za razširitev materialne osnove dela v razporejenem dohodku zmanjšal od 20,4% na 16,8% in znaša 1.200.960 tisoč din, nominalno pa so ta sredstva nižja za 1,1%. (IND = 98,9) Razporeditev dohodka po namenu: Znesek v tisoč din struktura I—XII I—XII IND V—XII I-XII 1981 1982 1981 1982 Del"dohodka za skupne družb. potrebe 1,131.435 1,366.225 120,7 19,0 19,1 -izdohodka 480.789 574.304 119,4 8,1 8,0 - iz čistega dohodka ¦ 650.646 791.922 121,7 10,9 11,1 Oel dohodka za splošne druž- benepotrebe 133.280 171.774 128,8 2,2 2,4 -izdohodka 67.361 93.261 138,4 1,1 1,3 - iz čistega dohodka 65.919 78.513 119,1 1.1 1,1 Oel dohodka za druge določene namene 1,123.483 1,564.270 139,2 18.9 21,3 Del dohodka za čiste 0D 1,930.430 2,388.693 123,7 32,5 . 33,4 Oel dohodka za skupno porabo delavcev 414.531 458.555 110,6 7,0 6,4 Del dohodka za akumulacijo 1,213.900 1,200.960 98,9 20,4 16,8 Razporejeni dohodek 5,947.060 7,150.477 120,2 100,0 100,0 Obveznosti za drugo družbeno porabo zavzemajo v letu 1982 v razporeditvi dohodka že 21,9% (v letu 1981 18,9%). Poleg dela dohodka za delovne skupnosti (IND 129,6) najbolj obremenjuje dohodke gošpodarstva visoko povečanje obveznosti za plačilo obresti od kreditov (IND 195,5). Te obveznosti so tako v letu 1982 skoraj še enkrat višje kot v letu 1981, najbolj obremenjujejo dohodek v industriji in trgovini. Razporeditev iz dohodka za določene namene: Znesek v 000 din Struktura ' W8» (—XII INO )-XII (-XII ' • ^ ' ' " '¦ '"¦'.'¦ • ¦^$81 '. 1982 1981 1982 - za delovno skupnost 485708 629,880 129,6 43,3 40,3 - za obrestl 232.217 453.642 195,3 20,7 29,0 - za ohranitev, izboljšanje in varstvo delovnega in življenj- skegaokolja 34.919 41.023 117,4 3,1 2,6 -začianarine 11.038 14.791 133,9 1,0 0,9 - za SLO in družbeno samoza- Sčito+ 14.560 87.649 601,9 1,3 5,6 - za kazni, takse in sodne stro- ške 2.976 3.267 109,7 0,3 0,2 - za zavarovalne premije 35.436 51.561. 145,5 3,1 3,3 - za plačilo bančnih stor 12.762 13.359 104,6 1,1 0,9 - ?a plačilo stroškov plač. pro- meta 16.835 20.033 118,9 1,5 1,3 - za druga plačib, 206134 155.170 75,2 18,3 9,9 - del dohodka, ki pripada tujim osebamiznaslovazagospodar- ' . jenje z vloženimi sredstvi in vr- nitve vloženih sredstev 6.756 7.121 105,4 0,6 0,5 - za druge določene namene 64.138 86.774 135.2 5,7 5,5 SKUPAJ 1123.483 1564.270 139,2 100,0 100,0 +sredstva za posebnega porabnika V letu 1982 je bilo v gospodarstvu na območju občine zaposleno poprečno 13.857 delavcev (organizacijski princip) ali le za 0,1% več kot v letu poprej. Na nizto stopojo zaposlovanja v letu 1982 je vplivalo zmanjšano število zaposlenib v nekaterih področjih gospodarstva (gradbeništvo, Irgovina, gostinstvo, obrt, stanovanjsko komunalna de-javnost, finančno poslovne storitve), število zaposlenih pa se je povečalo le v industriji (1,3%)inprometu(4,7%). Obračunani čisti osebni dohodek na delavca (mesečno poprečje) v letu 1982 znaša v gospodarstvu na območju občine 14.527 din (organizacijski princip) ali za 24,4% več od poprečnega čistega osebnega dohodka na delavca v letu 1981. Količinski obseg industrijske proizvodnje se je po izračunih komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo povečal za 1,2% (po podatkih OZD), kar je bistveno drugačen podatek od uradnega, ki ga izračunava po posebm metodologiji in objavlja statistika. 1 r~7?.:/.•'!•.;T>ii:c:":;x IT-. i?A.-ii-i.:"¦ :v¦:'tvaI/-1 7,0 ?:>.: \-'i:::-:?..icu- Iizcjba (hkkkalizih. •':•:::. - , (v 0(0 rtia) ! (v (.-<"".¦ '1.1 n) ;;tor>.(v 000 (v U.v r«ip.:;ti--p. J |(v CCO ii.-i.) , ____________.________,________.__________.___L_______-------]---------.--------------.----------L ¦ ¦ ;-xu. ..,.„ i-xi;...... :-ni. ,-..., i-xir. -..- r-x;i. -,..., i-zn. T,--, i-xii. ^r cospod;j?ct;c 105 3^,909.553 127,0 ?3,375-.i^!i?o.,i ^i.l^jl?l,9 7,054.^5:» 1:7;? ?,7^.^i5'ir.i,i i?9.3::r^ ... ^30.76.2 62,c HTOU5TRIJA ' '»9 10,773.09* 131,7 7,7S^-?72UJll,«» 307.210 1?6,2 3,023.3":? 111,9 J,350.5J2J 115,S 159-^2» ... 229.703 *l,a - prodalava nekorinsKih mdnin 1 165-931 117,9 10'*.316! 102,5 7.750 210,5 61.613 V>3,i. 64.3"3i 159,3 - - 331 10,1 - predelava ko-d.a 9 2,099.'«č-9 l«O,8 l,9«9.'*no| 1W,2 91.717 195,8 9*9-930 1L'5,5 1,041.6*7; 127,7 - - 116.513 25,7 - strojeBrodaja 2 219.996 109,8 136.403 1.10,9 6.135 179,7 83-589 10C,? 89.72*1111,3 - - 3°.069 93,3 - proi2v.«lektričniii I Btrojov ia aporatov 5 9S3.*59 15*,* 561.35? 15<',7 25.9°9 ±59,2 362.10? 160,5 *OS.016'162,5 - - 22.632 101,3 - predel.kemičnih I ! • i2del'Kc-v ! 7 1,T.^1.C-v,'ir-i ,1 r< ?.'¦•-'¦ lr':,i r-3.9*3! 7?r> ,l\ fejE.M"1 ' -, - i a"?.7-'v IC:,1 - - T-.?V <'"-¦ - prolsT.Kradb.oater-.ala 2 i 624.o?2| 112,0 4O3.l>j?i J.^,3 2G.5C1|2O8,* i'*O.17Cj &3,5 166.6711 92,* 51.075 ¦- 5.C'Cu \ZV: ,c - proisv.zag.lesa ia plsSč ? 271.772| 153,9 X-8.5O9 170,2 6.457 19*,3 63.564 116,9 69.7211121,5 - - 1.32-3 17?,3 - preizv.konč.lesrub izdel. 5 738.8861132,7 *71.**5 135,5 28.426 191,6 267.^*1 123,1 295.86? 132,* - - 12.005 179,7 - proiiT.konč.teistiljiih ' I j izdelkov ; 2 92.901 158,5 *5.Ba6 199,7 3.700 1?1,3 *7.014 132,0 50.71* 13*,2 - - 280 96,2 ; - proisv.obutvo in ga- i i • ' i lanterije 3 293.291! 1*0,5 188.527 l'»3,5 *.9O5 255,8 104.76* 135,4 109.669,133,0 ' - - 932 '116,* ! - proizv.živiiskih proisv. 2 641.255)137,5 *O5.3G1 139,7 13.880 239,9 235-894 13*,0 2*9.?7*il?7,* - - 11.395121*,4 - proizv.in predelava i ¦ 1 | . 1 tobaka 3 2,?15.002!1*2,1 2,088.373 162,7 25.*8* 62,5 126.630| *6,0 152.11*) *8,2 108.5*9 - 275'----- j - grarična de.javacst ! 2 24*.3?g: 119,7 151.i:S14l,a 9.0*6 218,5 93.M1-)! 95,9 102.255 1^0,9 - - 8.677 1^." EtETIJSTVO : 4 SOO.802; 12?,1 , 673.131 1,"'?,1 26-331 l??,5j 122.621 127,2 148.952'. 13*,C - - 6.691 121," fiOZDAHSTVO j 6 451.735!129,9 247.920 137,1 7.620 191,7 203.865 122,2 211.485.123,6 - - 832:85,C ! VODITO GOSPCDAnSTVO ! 1 I?5.*82|l22,5 75,6?0 130,1 5.604 15*,9 101.612 117,4 107.216'; 119,0 - - 339 8*,3 I GEADBEHlSTVO j 5 *25.27? 127,9 248.671 128,7 13-037 185,3 176.606 126,9 189.W3Jl29,7 201 - l*-557 1**,9 j raOHET - 2 954.763 14*,* 377.903 159,8 99-031 13?,* 576.860 135,8 675.891'156,1 - - 3.107 ------ j TRGCVUU " ic 13,473.015 123,2 12,155.263)122,9 75-185 173,3 1,317-753 126,* 1,392.953 128,5 - - 96.*29 172,* ¦ j GOSTIHSTVO 2 303.396 146,? 175.030|148,2 12-5*4 187,3 128.566 1*4,8 140.910 147,7 - - 105 1C*,? i OBRT 12 1,691.960 l.'o,4 1,)&?.0?! J l-v^,6 ;:6.950 J 233,C 52*.885J 12'*,? 551.8-';6 1?7,h " " ?5.*«"5 15 '. ' BTAH.-KOtt.DEJAVHOSt. 5 682.905 1C?,2 359.783J106.9 *5.579ji66,9 323.12?! 1C7,5 368.701 113,7 - - *.3C'3j *1,^ | ^IHAIICTIO POGLOVTfE STORITTE 9 1,172.103 116,2 656.679 126,7 72.025 193,9 535-424 105,7 607.**9 1U,6 - - *9.216 15v,3 RazporeJ.sred. Razp.sred.za .__^.r ,.., ^rcd.^n r«nro- .'.'oho.ii-k r.a I ;'jst.Aurv. ; brs.': .čiati r.tcp. a'K i- ^t;.-.r;-- sa CD (v CCO skM-p.porabo 'lUlJJ^-l"* diikcijo delnvs j 7. n;-o-,l. (po <-D nn delnv- n-jlne. I ;"-'^'Jkl. diaj delovcev l v CC.O dir.) l. v i.Cu dir.) (v dir.; :¦•_.•¦:> j-.i kp- cn ceseČDG sacr.ncr.ti z.-c?.:-.or>i.i i^v OCO dis) -.»c =»s«.:a Ov din) (v %) (v •»>) j-------------1-----------------,-------1------------1-------¦-------^-------1--------1---------------—1---------1— | i i—i--------- :-xi:....., :-xi:. ..... :-?:::...... :.-,•..... r-x::. -,..,!¦-:::¦....... :-x::. .... :-x:i .,.. ;:-:c-.J... 193.5 -•'-' 1932 ^ 1982 -'" i-J..: ¦'¦' i'>'3J •"'¦ j i^;.: •'• -9o;.' ¦•'" i>3: | ¦" | iv:--" ..... -----------------------------------------1----------1------1-----,—1------1 .—,------,., I 1 ^ . , GOSrCDARSr/O 5,239-127 123,1 ^>8.555 110,G l,.?C0.96C «8,9 :.'5^.08* 117,0 >16.rS0 117,^ 1?."57 K'0,1 1^.527 12*,* ^,0 I 73,'; 6,- ^," DfDUSTRIJA l,*13-378 125,o! 195-855 l.Xi,0 53G.1T-9 39,u 5-'»J.?69 K9,C 491.91? 11C,? 6.2yt 101,? 13-979 123,6 2,7 09,2 *,3 ^,' - predelava ne- kovin.rudnin 3^.892 137,6 5-922 171,6 B.?39! L"*«},* 11.019 ?39,t> 410.7r,? 1*9,7 1% 101,^ 1^.239 l';l,8 13,6 19^,? 18,1 l?vn/- - predol.kovin 420.163 129,1 65-667 i::3,5 235-6511 1C4 ,s 327.563 120,1 551.5^3 l?0,2 1.739 103,& 1^.7C9 12^,9 10,4 7^,2 l-*,5 35,"' - atrojeeradnja 33.9931 1C1 ,'* 2.898 S\ ' -j - 6.135 6?,7 JtKj.c-1 v ii. 6,.'- "."r.; 1(-*, i 1?.?>^ l.V,,'. - - 1,9' uo," - proizv.elek. I : , I j j \ I ! j 8troJ.apaxa.t. 1«2. 26? j 1K', 2 37-675 2*1,6 C?. 5-2| CC'.' -,C 93.^51 .?C1,9 702.^21 15S.C 555 102,9 I^.Ckt* 129,1 5,5 ::i,7 rL,,': :;.-.., - predel.kemič. i | ¦ ; izdelkov 1«S.23?'; 117,4 22.339 149,4 93.621 5^,5 152.554 78,7 639.77-') 97,1 001 95,6 13.402 113,8 6,2 46,? U ,2 ; 67,- - proizv.gradb. j materiala 93-559 116,0 11-515 67,3 12.3-42 46,7 5-5.B43 99,2 320.02'+ 86,2 443 98,8 12-964 120,6 2,3 37,3 -9,0 81,0 - proizv.žag. i leaa ia plošč 20.005 1^7,3 3-199 262,7 8.532 52,1 14.989 76,1 702.923 93,7 88 1C4,7 14.203 126,9 5,7 31,3 10,1] '&,'- - proizv.konč. .1 | lea.izdelkov 143.130 130,3 13-752 124,9 6.649 46,4 35-075 120,4 401.563 123,3 674J 99,113-463 125,2 1,0 3O,3 5,5|SO,--;. - - proizv.konč. I j I tokstil.izd. 19.023 124,4 2.279 109,0 12.965 144,3 16.666 149,5 566.438 133,1 89] 102,2 13-075 128,9 16,0 lCC.c ?: ,6 |:C'.,' - proizv.obutve 1 I ! in galaat. 62.589 129,7 6.03O|113,3 15-O3o!265,3 19-935 257,4 331.533 129,4 327 102,5 12.230 129,3 6,6 153,5 11,51149,7 - pToizv.živil. I i prois^odoT 71.465 13^,6 8.830 135,7 46.699 112,1 60.579 127,7 786.313 130,0 303 102,5 13-376 126,1 12,3 e?,° 16,01 93,"- - proizv.la pre- I del.tobaka 13^.245 119,7 .6.570 33," - - 25. W 54,3 109.849 45,1 695 101,9 12.435 119,7 - - 1,51 33,'- - eraTič.deoav. 44.069j110,6 4.563 116,4 27-472 70,7 36.513 85,0 509-333 92,2 172 98,8 14.823 1C8.5 8,8 40,9 11,7] «9,1 KMETIJSTVO 59.455|124,2 5-'768|103,6 15-914 1?9,? 42.2*5 155,8 496.440 123,3 238 100,0 14.362 125,21 1,8 112,5 SRhjJ,? GOZDARST^/O 73.900 122,4 23-084 114,3 31.602 186,5 39.222 187,5 793.249 122,2 258 100,3 17.192 120,4) 6,1 145.2 7,5 !!"-'¦>." VODNO 0CSPG3AR. 47.431 117,6 6-516 153,4 32.159 113,3 37.763 118,0 503-029! 113, C 208 100,9 14.437 130,8126,3! 79.5 31,5! -83."- GHADB3riŠTV0 81.050 121,6 12.85111%,8 45.."-«5 127,7 53.320 137,2 S4 3.40 J 1130,4 »,P3 q? , S 15.159 124 ,S) 1 = ,7 ; lOfl , ? 2" , ?• ill'-1. * EROMET 161.872 133,7 33.839 97,7 137.111 91,7 236.142 106,6 862.2721131,6 710 104,7 14.6^41i?9,pJ s,?| 64,5 l*t?\ 75,1 TRGOVDJA 574.170 122,4 76.881 98,0 208.019 119,9 283-204 l?O,6 530.069! 129," 2.6C1 08,0 13.^ 1°5,6 5,3hcS,l 7,2llie.' GOariUSTVO 71.623 136,9 11.817 226,1 21.?61 149,6 33-805 161,7 423-651 145,2 313 99,o!14.677 139,6 H.O 105,7 17,5 114,? OBRT 263-138 121,9 29.824 133,7 88.181 105,3 115.158 118,8 485.553 125,9 1-067 93,6 15-047 129,0 8,8 75,2 11,5 96," STAN.-EC«.DEJAV 207-822 113,6 24.912 77,5 15.104 75,2 60.682 128,1 332.773 lo9,H 9;.'3 99,1 13.103 117,1 3,4j 73,9 14,0 1.-7, ¦ Fnr.posi/GVNE STOBITVZ 305.290 116,9 37.209 93,5 70.168 88,5 142.194 122,1 570.314 108,5 977 99,0 19.450 121,0 5,7 6^,6 11,7 95,"' ------------------1_______I I II___________I__________|_________' ' 1____i------1-----L-----1-----:------- INFORMACIJA o uresničevanju operativnega pro-grama razvoja kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bil spre-jet na skupščini 24/11-1982 in objav-Ijen v delegatski prilogi 8/2-1983 Da bi lahko sprotno spremljali uresničevanje operativnega pro-grama razvoja kmetijstva v naši občini smo izdelali pregled opravljenih nalog iz tega programa, ki so bile rokovno oprede-Ijene za mesec februar in marec. V teh dveh mesecih bi od skupno 25 nalog morali opraviti že 9 nalog. Kako uspešno smo te naloge izvršili bomo pnkazali v nadaljevanju: 1. Kot prva naloga, ki sta jo morali opraviti kmetijski zadrugi je bilo posredovanje pregleda del in nalog ter pregleda izplačanih OD za pospeševalce. Ta naloga je opravljena. Pospeševalci so v lanskem letu prejemali poprečni mesečni dohodek od 16.007 do 17.806 din, kar je glede na obseg in karakter dela premalo. Delo pospeševalcev je potrebno bolje nagraditi, njihov osebni doho-dek pa bo moral biti odvisen od dosežene tržne proizvodnje. S tem bi zajezili veliko fluktuacijo. 2. Kar zadeva druge naloge to je usklajevanja pogojev korišče-nja sredstev sklada za intervencije, ki bi morala biti opravljena do konca februarja, naj povemo, da so pogoji za koriščenje mest-nega sklada dogovorjeni. Za koriščenje sredstev občinskih SIS pa tečejo še usklajevalni postopki rned občinami. Izmenjali smo si pravilnike o koriščenju sredstev SlS-a, s tem da damo nanj pripombe, oziroma najdemo enotna izhodišča. Naloga naj bi bila v celoti rešena najkasneje do 15. aprila 1983. 3. Tretja naloga, ki ji je rok potekel že konec februarja, je bila obrazložitev, ki jo je pripravilo TOZD Posestvo t. j. kaj za mlečno proizvodnjo na farmi Gmajnice predstavlja izguba zemljišč v Kozarjih in ob Tržaški cesti za potrebe industrijske cone. Naloga je opravljena, 2 GUP-om predvidena izguba obdelovalne zemlje v Kozarjih (30 ha) in ob tržaški železnici (od Dolgega mostu do poti na farmo - 40 ha) pomeni izgubo proizvodno najsposobnejših površin za pridelovanje krme za farmo Gmajnice. Izpad 70 ha površin bi pomenil zmanjšanje števila krav na farmi za polovico, po kriteriju 2 kravi na ha. To pomeni, da bi se moral sedanji stalež govedi na farmi zmanjšati od 300 na 150 krav. Tega pa si v naporih za povečanje hrane v nobenem primeru ne moremo privoščiti. 4. Med nalogami, ki bi jih po programu morali izvršiti do konca marca 1983 je med prvimi pregled vseh obdelovalnih površin, ki so v uporabi TOZD Posestvo, z njihovo proizvodno funkcijo. Delo na tej nalogi je v teku in bo po informaciji TOZD Posestvo končano najkasneje do 10. aprila 1983. 5. Komisija za oceno organiziranosti kmetijstva v občini se je prvič sestala že v začetku februarja, drugič v ožjem sestavu v začetku marca, vendar pa svojega dokončnega predloga še ni mogla izdelati, ker smo od Kmetijske zadruge Ljubljana prejeli zahtevane dodatne podatke z večjo zamudo. Komisija se bo ponovno sestala do 15/4-1983 in Izvršnemu svetu posredovala svoj predlog organiziranosti kmetijstva do 20. aprila 1983. 6. Pregled članstva v kmetijskih zadrugah in o kooperantih sta zadrugi izdelali. Članov obeh kmetijskih zadrug je 1059, koope-rantov 892, torej skupaj 1951 združenih kmetov. Izven zadružne organiziranosti pa je še okoli 620 kmetov. 7. Program za povečanje organizirane proizvodnje zelenjave in rejo konj je TZO Vič naredil pravočasno. V letu 1983 se planira 300 žrebet, za zakol 300 konj, za povečanje staleža je plan 40 žrebet. Proizvodnja zelenjave naj bi v letu 1983 dosegla skupno 2.668 ton. Ta proizvodnja se bo odvijala na 140 ha v zasebni kmečki proizvodnji in na 4 ha družbenih površin. 8. Za stimuliranje hribovske proizvodnje je naš komite posre-doval mestnemu skladu za intervencije v kmetijstvu predlog, po katerem naj bi bili pridelovalci v hribovitih področjih deležni večjih regresov, ki bi jih koristili preko rabe mineralnih gnojil. Koliko pa naj bi se tem proizvajalcem za doseženo tržno proiz- vodnjo še regresiralo \z občinskih sredstev pa bo določila skup-ščina SIS za razvoj kmetijstva, ki bo v ponedeljek 4. aprila 1983. 9. Kar zadeva vključevanje pedagoških in znanstvenih inštitucij v izobraževanje kadrov v kmetijstvu, smo z nekaterimi predstav-niki VTOZD Agronomija že opravili razgovore, programiran imamo še razgovor z VTOZD Veterine, nakar pa bi izdelali dolgo-ročnejši program sodelovanja. Računamo, da bomo nalogo lahko zaključili do 25. aprila 1983. Ljubljana, 30/3-1983 Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo PREDSEDNIK: Viktor Marinc, dipl. ing. agr. PLAN POMLAOANSKE SETVE 1983 Na osnovi lanskoletnih proizvodnih rezultatov v poljedelstvu in razvojnih usmeritev kmetijstva za leto 1983 je Komite za kmetij-stvo, gozdarstvo in preskrbo skupno s koordinacijskim odborom za pomladansko setev pri občini Vič-Rudnik izdelal predlog po-mladanske setve, sprejel pagajetudi Izvršni svetobčine. Pregled realizacije obsega proizvodnje v letu 1982 in predlog plana za leto 1983 je prikazan v naslednjih tabelah: Realizacija v letu 1982 Tabela št. 1 - zrno 128 71 910 818 38 3.108 946 4.018 silažna koruza 23 308 709 524 250 13.100 547 13.800 krompir - 1.070 220 23.540 1.070 23.540 vrtnine 4 193 77 130 180 2.340 134 2.417 Skupaj: 155 2.756 2.S11 Planzaleto1983 Tabelašt.2 I_______________Družbeni sektor Zasebni sektor Skupaj Poljščina skupaj skupaj ha q/ha pridel. ha q/ha pridel. ha ton ton ton jan ječmen - - - 60 26 156 60 156 jari oves 113 20 226 113 226 koruza - zrno 133 75 998 610 45 2.745 743 3.743 silažna koruza 30 350 1050 980 280 27.440 1.010 28.490 krompir - - - 900 250 22.500 900 22.500 vrtnine 4 200 80 140 190 2.660 144 2.668 Skupaj: 167 2.803 2.970 Družbeni sektor Zasebni sektor Poljščina jari ječmen jari oves koruza skupaj ha q/ha pridel. ton Skupaj skupaj ha q/ha pridel. ha ton ton 116 24 278 116 278 98 17 166 98 166 Proizvodnjo za leto 1983 smo planirali pod predpostavko, da bodo na voljo pravočasno in v zadostni količini semena, mine-ralna gnojila, žaščitna sredstva, gorivo in rezervni deli za kmetij-sko mehanizacijo v teku celotne vegetacije. Za izvedbo predvidene setve je trenutno na voljo zadosti se-mena iri ostalega repromateriala. Ljubljana, 23/3-1983 Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo PERIODIČNI PROGRAM Dela skupščine in njenih zborov za obdobje april-julij 1983 Predlog periodičnega načrta dela skupščine in njenih zborov za obdobje april-julij i2haja iz letnega programa dela skupščine in njenih zborov in vsebuje naloge, ki so ali bodo v tem obdobju predložene skupSčini oziroma njenim zborom v obravnavo in sprejem. Hkrati vsebuje predloženi periodični program tudi vse tiste zadeve, ki v 1. četrtletju niso bile realizirane iz objektivnih razlogov. Po sklepu predsedstva skupščine pa so posebej nav6-dene tudi naioge s pristojnosti skupščine SR Slovenije in skup-ščine mesta Ljubljane, ki so takšnega značaja, da mora tudi skupščina občine, kot konferenca delegacij, oblikovati svoja sta-lišča, mnenja in predloge in jih preko svojih delegatov posredo-vati pristojnim skupščinam. Predsedstvo skupščine občine že v tem časovnem obdobju predvideva tudi realizacijo nskaterih kompleksnejših tem, ki naj bi v podrobnosti analizirale nekatera področja na območju ob-čine. Tako zajema periodični program poleg rednih nalog še kompletnejšo analizo: kadrovske problematike in zaposlovanja, vlogo raziskovalnih organizacij in inventivne dejavnosti pri ra-zvoju delovnih organizacij. prostorski razvoj občine s problema-tiko in programi terstanje in razvojneusmeritveturizmavobčini. To bi bile hkrati tudi osrednje točke dnevnega reda predvidenih sej zborov. V predlaganem obdobju se predvidevajo 4 delovne seje skup-ščine oziroma zborov in slavnostna seja skupščine občine 27. aprila ob dnevu občinskega praznika, t.j. dneva ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije, ki bo na območju KS Vrhovci. Predsedstvo skupščine predlaga, da se v posameznih mesecih periodičnega programa realizirajo naslednje naloge: I. Na sejf zborov dne 20. aprlla 1983: a) Iz pristojno8ti skupščlne občlne: 1. Poročilo o kadrovski politiki in zaposlovanju Pristojnl zbori: ZZD, ZKS, DPZ, SIS za socialno varstvo Nosfld nalog: Kadrovska služba, komisija za volitve, imenova- nja in kadrovske zadeve, SIS za zaposlovanje 2. Analiza izvajanja resolucije o politiki družbenega plana za leto 1982 Pristojni zbori: ZZD, ZKS, DPZ Nosilcl nalog: Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo 3. Stanje in problematika osnovnega zdravstva v občini. Pri-stojni zbori; ZZD, ZKS, DPZ, SIS za zdravstvo. Nosilci nalog: SIS za zdravstvo 4. Poročilo o izvajanju skrbi za borce in invalide NOV. Pristojni zbori. ZZD, ZKS, DPZ, SIS za socialno skrbstvo. Nosilci nalog: Komite za družbene dejavnosti, Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV 5. Poročilo pravosodnih organov. Pristojni zbori: ZZD, ZKS, DPZ. Nositci nalog: Temeljno sodišče, Temeljno javno tožilstvo, Družbeni pravobranilec samoupravljanja, Sodišče združenega dela, Javni pravobranilec in sodnik za prekrške 6. Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za VP-4 Plutal. Pristoji zbori: Komite za urejanje prostora in varstvo okolja 7. Predlog odloka o sprejemu urbanističnega reda za območje KS Brezovica, KS Notranje gorice, KS Vnanje gorice. Pristojni zbori: ZZD, ZKS, DPZ. Nosilci nalog: Komite za urejanje prostora in varstvo okolja 8. Stališča in ugotovitve o samoupravnem razvoju KS. Pristojni zbori: ZKS, DPZ, Nosilci nalog: Sekretariat IS, Komisija za razvoj KS. . 9. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine za leto 1983. Pristojni zbori: ZZD, ZKS. Nosilci nalog: Sekretariat za občo upravo in proračun b) Iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljane: 1. Program in razvojne možnosti agroživilstva in preskrbe v Ljubljani s programorri sklada za investicije v kmetijstvu 2. Gospodarjenje komunalnih delovnih organizacij z usmeri-tvami za leto 1983 s problematiko izvajanja SS o temelj. planov komunalnega gospodarstva II. Na seji zborov dne 25. maja 1983: a) Iz pristojnosti skupščine: 1. Vloga raziskovalnih organizacij in inventivne dejavnosti pri razvoju delovnih organizacij. Pristojni zbori: ZZD, ZKS, DPZ.SIS za raziskovalno dejavnost. Nosilci nalog: Občinska raziskovalna skupnost 2. Problematika uresničevanja dogovorov o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1983. Pristojni zbori: ZZD. Nosilci nalog: Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo 3. Stanje in razvoj SIS za telesno kulturo na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. Pristojni zbori: ZZD, ZKS, DPZ, SIS za telesno kulturo. Nosilci nalog: SIS za telesno kulturo 4. Lovsko gospodarski in ribiško gojitveni načrt za obdobje 1981-1985. Pristojni zbori: ZZD, ZKS. Nosilci nalog: Občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo 5. Potrditev zaključnega računa prispevkov in davkov občanov. Pristojni zbori: ZZD, ZKS. Nosilci nalog: Uprava za družbene prihodke 6. Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikova-nju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1983. Pristojni zbori: ZZD, ZKS. Nosilci nalog: občinski sekretariat za občo upravo in proračun. Poleg rednih zadev bo skupščini predložena v mesecu maju še Informacija o poslovanju organizacij združe-nega dela v I. tromesečju 1983. b) Iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljane: 1. Ocena drobnega gospodarstva v Ljubljani s predlogi ukre- -pov 2. Izvajanje davčne politike v Ljubljani 3. Spremembe družbenega dogovora o izgradnji cest 4. Osnutek odloka o organizaciji in načinu ugotavljanja vredno-sti stanovanjskih hiš v lasti občanov c) Iz pristojnosti skupščine SR Slovenije (|unfj 1983) 1. Predlog za izdajo zakona »z osnutkom« o ugotavljanju do-hodka kmetijskih zemljišč 2. Analiza pridobivanja prihodkov občanov ter ugotavljanje izvora premoženja 3. Predlog zakona o gozdovih III. Na seji zborov dne 22. junija 1983: a) Iz pristojnostl skupščine občine: 1. Prostorski razvoj občine s problematiko in programi Pristojni zbori: ZZD, ZKS, DPZ, Nosilci nalog: Komite za urejanje prostora in varstvo okolja, Komite za kmetijstvo in gozdarstvo 2. Problenriatika Ljubljanskega barja Pristojni zbori: ZZD, ZKS, DPZ Nosilci nalog: Komite za kmetijstvo in gozdarstvo, Kmetijsko zemljiška skupnost Lj. Vič-Rud. 3. Spremembe in dopolnitve odloka o zaščitenih kmetijah Pristojni zbori: ZZD, ZKS Nosilci nalog: Komite za kmetijstvo in gozdarstvo 4. Načrt poteka trase vodovodnega omrežja Brest-Podpeč Pristojni zbori: ZZD, ZKS Nosilci nalog: Komite za urejanje prostora in varstvo okolja b) Iz pristojnosti skupščine mesta Ljubljane: 1. Uresničevanje politike varstva pred požarom v Ljubljani ¦ 2. Odlok o organizaciji štabov, enot in služb teritorialne obrambe v Ljubljani 3. Urejanje delovnega in obratovalnega časa v Ljubljani c) Iz pristojnosti skupščine SR Slovenije QuliJ 1983) 1. Osnutek zakona o prostoru 2. Osnutek zakona o urejanju naselij in drugih posegih 3. Osnutek zakona o stavbnih zemljiščih IV Na seji zborov 13. julija 1983: a) Iz pristojnosti skupščine občine: 1. Stanje in razvojne usmeritve turizma Pristojni zbori: ZZD, ZKS, DPZ Nosilci nalog: Občinski komite za družbeno planiranje in go-spodarstvo 2. Poročilo o izvajanju programa samoprispevka III Pristojni zbori: ZZD, ZKS, DPZ. Nosilci nalog: Komite za družbene dejavnosti 3. Predlog odloka o sprejemu zaključnega računa proračuna za leto 1982 . . Pristojni zbori: ZZD, ZKS, Nosilci nalog: Sekretariat za občo upravo in proračun b) Iz pristojnost! skupščine mesta Ljubljane: 1. Poročilo o uresničevanju družbenega plana mesta Ljubljane 2. Poročilo o preskrbi mesta Ljubljane c) Iz pristojnosti skupščine SR Slovenlje: 1. Poročilo IS SRS o uresničevanju družbenega plana SRS za obdobje 1981-1985 za leta 1981. 1982. 1983 in prva ocena mož-nosti razvoja v letu 1984 2. Uresničevanje sktepov in stališč o temeljnih usmeritvah na področju zunanje trgovinske mreže Iz predloženega periodičnega programa skupščine in njenih zborov za obdobje april-julij 1983 je razvidno, da je aktivnost dela skupščine in njenih zborov dokaj zahtevna, zlasti še, ker je v program vključenih vrsta pomembnih zadev iz pristojnosti skup-ščine mesta Ljubljane in skupščine SR Slovenije. Za vključene zadeve iz pristojnosti drugih družbenopolitičnih skupnosti predsedstvo meni, da so tako pomembna, da jih ne kaže izpuščati iz programa razprav tako v bazi kot tudi v skup-ščini občine O nekaterih zadevah bo sicer potekala širša javna razprava (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakon o prostoru itd.), vendarle mora o njih svoja stališča in mnenja podati tudi skupščina občine, kot konferenca delegatov, in se tako s celotno delegatsko bazo vključiti v javno razpravo. Tako kot letni program dela skupščine in njenih zborov, je tudi periodični program odprtega značaja, ki daje možnost vključeva-nja pomembnejših zadev v program v časovnem obdobju, za katerega je sprejet. Ljubljana, 31. 3. 1983 Predsedstvo skupŠčine občine VABILO Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik praznuje vsako leto občinski praznik v počastitev obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte27. aprila. Po dolgoletni tradiciji praznuje skupščina občine praznik vsako leto v drugi krajevni skupnosti s slavnostnim zasedanjem delegatske skupščine in zborovanjem delovnih Ijudi in občanov. Slavnostno zasedanje delegatske skupščine in zborovanje delovnih Ijudi in občanov bo vsredo,dne27.aprila1983ob10.uri na igrišču osnovne šole Vlado Miklavc na Vrhovcih. Delegate vseh zborov skupščine občine in delegate samoupravnih interesnih skupnosti vabimo da se slovesnosti polnoštevilno udeleže ter s svojo udeležbo prispevajo k slavnostnemu vzdušju zasedanja delegatske skupščine in zborovanja delovnih Ijudi in občanov občine Ljubljana Vič-Rudnik. Podroben potek slovesnosti in kulturnega programa, kakor tudi možnosti prevoza na slavnostni prostor, bo objavljen v sredstvih javnega obveščanja. Pripravtjalni odbor za proslavo občinskega praznika Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP -Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvrSnega sveta SRS je Natša komuna oproščana prometnega davka.