r N a j t e č j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja ra vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 291. — ŠTEV. 291. GLAS NARODA List slovenskih delavce? t Ameriki. Entered m Second Glass Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, THURSDAY. DECEMBER 12, 1929. — ČETRTEK, 12. DECEMBRA 1929. r" i The largest Slovenian Daily the United States. Iwoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. m u I TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. ZOPETNI UPOR V AUBURN DRŽAVNI KAZNILNICI PET KAZNENCEV, NADPAZNIK IN TRIJE PAZNIKI SO MRTVI; WARDENU JE SLABA PREDLA Tisoč sedemsto kaznencev se je ves dan upiralo paznike m in miličarjem. — Kaznenci so se po-last li osemdesetih paznikov in wardena. — To je bil ie drugi upor v teku petih mesecev. — Kolovodja med mrtvim1. ABURN, N. Y., I I. decembra. — V tukajšnji državni kaznilnici se je završil v petih mesecih že drugi spor. I 700 kaznencev se je ves dan upiralo paznikom in državnim miličarjem. Proti večeru so se pa morali udati, kajti miličarji so se posluževali aeropla-nov in plinskih bomb. Usmrčenih je bilo pet kaznencev. Med mrtvimi je tudi nadpaznik George A. Durnford, ki je baje s kaznenci strašno slabo ravnal. Tudi trije pazniki so mrtvi. Kaznenci so se polastili osemdesetih paznikov in wardena Edgara Jeningsa, jim odvzeli orožje, jih zaprli v celice ter jih dobro zastražili. Ob petih popolne je izjavil nadomestujoči gover-ner Herbert H. Lehman, da so miličarji napravili mir. Kolovodja vstaje je bil James Sullivan. Njegovo truplo so našli na dverišču. Uporniki so porezali vse brzojavne in telefonske žice, toda klic za pomoč je bil k sreči že prej oddan. Ko so miličarji naperili strojne puške proti kaznilnici in je bilo izdano povelje, da je treba streljati brez pardona, so se kaznenci udali. Pozneje so našle oblasti v nekem skrivališču veliko zalogo železnih in svinčenih cevi in nožev. Ko je bila vstaja na višku, so imeli kaznenci na razpolago najmanj sto revolverjev, katere so odvzeli stražnikom. Glede razmer v kaznilnici bo uvedena natančna preiskava. ŽELEZNIŠKA NESREČA Y BELGIJI Velika železniška nesreča se je pripetila v Belgiji, ko je b:l uničen delavski vlak. ZASTRUPLJENJE Z RADIJEM Nova žrtev radija se nahaja v newyorski bolnici. — Ženska bo tožila za odškodnino. BRUSELJ, Belgija, 11. decembra. Ena najhujših nesreč v Belgiji v zadnjih treh leti, se je pripetila v bližini Namurja včeraj, ko je neki vlak skočil iz tira. Ubilo se je devet oseb, poškodovalo pa osem in šestdeset. Vozovi so se pričeli takoj g roma-diti na kup lesa in železa in obupne krike ranjenih je bilo slišati na velike rasdalje. Vse žrtve so Belgijci in štirinajst njih je bilo tako poškodovanih, da so jih morali prevesti v vojaško bolnico, kjer umirajo. Kralj Albert je takoj odšel na po-zorišče nesreče ter je sprejel poročilo železniških uradnikov glede vzroka nesreče, ki se je pripetila ob vhodu na Namur postajo. Pozneje Je tudi obiskal ranjene v bolnici. STAVKA V ILLIN0ISU ___SE ŠIRI Nova unija je dosedaj obdržala kontrolo. 500 stavk&rjev je odšlo v Springfield, da nabirajo nove člane. TAYLORWILLE, 111., 1. dec. — National Miners unija je obdržala v Taylorville okraju svojo kontrolo danes zvečer ter se bo najbrž razširila premogarska stavka na vso državo in mogoče na celo deželo. Zadnji štirje oddelki v tem polju, namreč oni iz Tovey Mine št. 8 so prestopili včeraj zvečer k National Miners uniji. Takoj nato je odšla karavana kakih sto avtomobilov, kojih vsaki je nosil štiri do pet premogarjev, proti Springfieldu. Šerif Dunbar iz Christian okraja je rekel, da bodo nabirali ti premo-garji nove člane v Springfield o-kraju, predno bodo odšli šestdeset milj južno od tukaj, da piketirajc Peabody rov št. 10 v Nokomis polju. National Miners unija je nova organizacija, ki se je razvila iz strankarskega toja v notranjosti United Mine Workers organizacije. 3000 premogarjev stavka v Taylorville okraju Andy Keirs, predsednik krajevne unije United Mine Workers v Kinkaid, je bil vržen iz dvorane od moških in žensk, ki so hotele priseči na novo zastavo. Nekako sedemsto stavkarjev drži še vedno z United Mine Workers, a nočejo delati, čeprav so jih zastražili narodni miličarji. Zahteve delavcev so že znane. ORANGE, N. J., 11. decembra. — ICmalu potem, ko so pokopali Mrs. Quito McDonald, eno petih žrtev radijskega zastrupi jen j a, se je izvedelo za nadaljni slučaj, katerega bo v kratkem objavila bolnica za kožne bolezni na iztočni 19. cesti v N°w Yorku. Bolnica je Mrs. Arthur Hihery iz Kinsley, West Orange, ki bo pre-skana z njenimi otroci vred, ki so jsumljeni, da se jih je lotila ista bolezen. Mrs. Frances Hoare, ki je izjavila pred dvemi tedni, da je istotako Tbolela s svojimi otroci vred na isti bolezni, je objavila danes, da bo vložila tožbo proti United States Radium Co. za $25,000. To vsoto so namreč zahtevale žrtve, ki pa so sprejele uravnavo $10,000 v gotovini, | letnih $600 in plačanje vseh zdravniških stroškov. 147 ŽRTEV PR0H1B1CIJE EVANSTON. 111., 11. decembra. Glasilo National Worn an s Christian Temperance Union, je objavilo poročilo prohibicijskega komisarja Dorana, iz katerega je razvidno, da so prohibicijski agent je izza u-veljavljenja prohibicije usmrtili 147 oseb. V istem času je bilo usmrčenih 57 agentov. TEŽKA KAZEN ZA KOMUNISTE ST. CLAIRSVILLE, O., 10. dec. — Dva komunista, ki sta bila dne 20. novembra spoznana krivim kriminalnega sindikalizma. sta bila obsojena na pet let ječe. To sta Tom Johnson iz Clevelanda in Charles Gwynn iz Lansinga. ORTIZ RUBI0 V iWM. CASTLE NEW Y0RKU JE ZAČASNI Semkaj je dospel novoizvoljeni predsednik mehiške republ'ke, da počaka bivšega predsednika Callesa. POSLANIK V New York je dospel iz Hot Springs, Arkansas, Pascual Ortiz Rubio novoizvoljeni mehiški predsednik z ženo in tremi otroci m večjim spremstvom da se posvetuje s prejšnjim mehiškim predsednikom, Plutarcom Ellias Callesom, poslanikom Mor r o worn, Thomas La-montom in drugimi. Calles bo dospel še danes iz Evrope. V hotelu Ambassador, kjer stanuje kot gest mesta za štiri dni, je izjavil Mr. Ortiz Rubio, da ima njegov sedanji obisk dvojen namen. V prvi vrsti hoče utrditi prijateljstvo med Združenimi državami in Mehiko potom osebnih stikov in drugič hoie dobiti počitek po napornem delu vodstva kampanje. Čeprav namerava obiskati tudi La-monta ter druge bankirje, ki imajo v rokah mehiško posojilo, je Ortiz i vendar prepričan, da ne potrebuje Mehika ravno v sedanjem času ni-kake finančne pomoči. Neredi, ki so v preteklem času dslali velike | skrbi ameriškim trgovcem v Me- I hiki. se ne bodo v bodočnosti več j ponovili. ' — Mehika je danes najbolj miro- ^ ljubna dežela na svetu, — je rekel presednik. — Sel sem sam, nezavarovan, včasih na konju skozI osamljene vasi tekom predsedniške kampanje in nikdar nisem bil v resnič- { ni nevarnosti. Ortiz Rubio je zelo zmanjševal važnost aktivnosti Jose Vasconse-losa o katerem se glasi, da pripravlja revolucijo v deželi. Predsednik Hoover je i-menoval pomožnega dr* žavnega tajnika začasnem poslanikom v Tokio. PUSUDSKl RESNO ZBOLEL BERLIN, Nemčija 11. decembra. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je poljski diktator maršal Pil-sudski nevarno zbolel. Vsied njegove bolezni tudi ni bil sestavljen nov kabinet, ki naj bi nadomestil kabinet Svitalskega. POTRES NA ŠPANSKEM LUGO Španija, 11. decembra.— Prebivalstvo tukajšnjega kraja je čutilo močan potres. Zapadno od vasi se je pojavila v zemlji 50 čevljev široka in 100 čevljev dolga razpoka. RAZOČARANA MADARSKA. — ^ Vlak je ravno zapustil Bruselj , ter vozil vlak preko precej strmega klanca. Vlak Je vsled tega zavozil z največjo naglico proti Namur postaji, kjer se je pripetila nesreča j ter so se, vapovl nagromadili drug na drugega, ' 4 ■ _______" ADVERTISE in "GLAS NARODA" NAVIGACIJA PO JEZERIH USTAVLJENA TOROTTO, Canada, 11. decembra. — Dva dni pred oficijelnim zaključen jem sezije, so danes ustavili ves promet na jezerih vsled silnih viharjev. VELIKA ZLATA POLJA V SIBIRIJI LONDON, Anglija, 11. decembra. Tukajšnji "Daily Mail" je dobil iz Moskve poročilo, da se je posrečilo ekspedicij profesorja* Obruževa odkriti velika zlata polja med rekama Indgirka in Kolina v Jakutsk okraju. Ozemlje, v katerem se nahaja zlato, je dolgo 450 milj In 350 milj široko. "Reichspost" poroča iz Budimpešte, da je v tamošnjih političnih kregih nastalo meliko razočaranja zaradi zadržanja Velike Britanije in Francije v komisiji za vzhodne reparacije v Parizu. Tudi stališče Italije nasproti Madžarski je dokaj razočaralo budimpeštanske politične kroge, ki sedaj zatrjujejo, da je bilo italijansko prijateljstvo predvsem platoničnega značaja in da mu manjka praktične osnove. Zato se v Budimpešti govori o možnosti preorijentacije zunanje politike Madžarske. Član parlamentarnega odbora za zunanje zadeve dr. Vogya je priobčil v "Nemzeti Ujsaku" članek, ki zagovarja možnost nove politične orijentacije ter politiko gospodarskega sodelovanja med Madžarsko in Avstrijo. Ta politika bi bala dokaj mogoča, ako se Avstrija iznebi svoj ih nacij onalističnih v elementov in če v njej zavladajo krščanski so-cijalci. Madžarsko-avstrijsko zbli-žanje je doslej oviral pofcret za "Anschluss", toda popuščanje Madžarske v trgovinski pogodbi z Av-srijo kaže le — to pot k zbližan ju z Madžarsko. K0ND0URI0TIS JE RESIGNIRAL Predsednik grške republike, ki je vodil republiko tri leta, je resigniral radi visoke starosti. WASHINGTON. D. C.. 11. dec. — Predsednik Hoover je dovršil danes vse priprave za ameriško soudeležbo pri mornariški konferenci v Londonu, ko je objavil imenovanje William Castla mlajšega, pomožnegi državnega tajnika, na poslaniško mesto na Japonskem. Mr. Castle bo odplul proti Tok:-ju dne 31. nocembra, vendar pa bo dospel na svoje novo mesto en dan poprej, predno se bo konferenca pričela. Kakorhitro pa bo konferenca končana ter bo uredil svoje ta-momje zadeve, se bo zopet vrnil v državni department. Pri objavi imenovanja je predsednik Hoover skrbno poudarjal dejstvo, da bo ostal v Tokio, le za čas londonske konference, ker namreč dobro pozna razmere, ki bodo prišle v pretres pri mornariški konferenci. DEVALERA ZBIRA DENAR ZA PROPAGANDO Ustanoviti hoče neodvisen strankarski organ v ameriškem slogu. Nadaljeval bo kampanjo za popolno prostost o-toka. Eamon de Valera, voditelj irske stranke za popolno neodvisnost, je iospel v New York z ameriškim parnikom "Republican" ter rekel, da bo nadaljeval z nalogo, da zbere pol milijona dolarjev, da ustanovi prvi list na Irskem, ki bi bil dejanski nepristranski v svojih noricah. — Jaz bom načeloval uredniški koloni ter podpiral svojo stranko n stvar resnične irske neodvisno->ti, kajti vsak članek bo absolutno nepobarvan in brez predsodkov, - je rekel Mr. De Valera. — Absolutno sem se izročil tej olitiki, čeprav vem, da je skrajno ežko vzdržati nepristransko poli-iko glede novic. Pošteno pa sem iver jen, da bodo konečno zmagale x>štene in natančne novice. Tako na Irskem kot v Angliji so novice prepojene s strankarskim duhom. V tem oziru bom skušal slediti ameriškemu vzgledu. — Zaenkrat ima naša stranka le ;sem glasov manj kot naši nasprotniki, a ni zastopana niti od mega lista. Svojo moč smo pokarali s tem ,da smo se vzdržali kljub »manjkaju podpore časopisja. — Neprecenljiva je škoda, kate-x> je storilo naši deželi pomanjkanje noedvisnega in konstruktivne -ga časopisja, — je rekel. — Obstoječi irski listi in dnevniki so lastnina par družin, ki zro povsem drugače na celokupni položaj kot narod v splošnem. Ljudje kupujejo te liste le radi tega, ker morajo, če hočejo dobiti novice. Posledica tega je, da so splošno razširjeni na Irskem angleški listi kot Daily Mail Mail in Daly Express. ATENE. Grika. 11. decembra. -Včeraj je resigniral predsednik grške republike, admiral Kondouno-tis. ki je nastopil vlado 4. decembra 1925. Ministrski predsednik Venizelo? je obiskal danes predsednika, a ^a ni mogel pregovoriti, naj umakne svojo resignacijo. Predsednik je venomer poudarjal, da ne more vršiti svojih dolžnosti radi napovedovane starosti in radi oslabljenega zdravja. Ministrski predsednik je pozneje sklical kabinetni svet ter povabil tudi strankarske voditelje, a konečno odgodil vso zadevo do sate te. Parlament se bo sestal v soboto, da izvoli novega predsednika. Senatni predsednik Zaimis bo prevzel dolžnosti predsednika, dokler ne bo izvoljen novi predsednik. Kondouriotis, kil je star štiri in sedemdeset let, se je odlikoval v dolgi javni službi. Bil je zmagoviti poveljnik grškega brodovja v balkanski vojni in regent po smrti kralja Aleksandra ter tudi po od-potovanju kralja Jurija II. leta 1923. Osebna rivalstva med politiki, ar-madnimi in mornariškimi poveljniki so delala tek vlade po vojni skrajno težavnim. Kralj Jurij H. bil prisiljen zapustiti Grško decembra leta 1923 in spomladi prihodnjega leta je bila ustanovljena republika. Admiral Kondouriotis je cil imenovan provizoričnim predsednikom republike dne 4. decembra 1926. BOJNE LADJE SE BLIŽAJO _ ŠANGHAJU Nanking izjavlja, da je evakuacja nepotrebna, a inozemci zapuščajo še nadalje mesto, ker se boje upornikov. j SANGHAJ. Kitajska. 11 der ! Ameriška križarka "Pittsburgh" in | šest ameriških rušilcev hiti danes j f rot i Sanghaju, soglasno s povelji, j katera je dal včeraj admiral Char-| les McVay mlajši Pričakuje e, c! i j bodo dospele ameriške bojne ladje j v četrtek, da zaščitijo, če potrebno, j ameriška življenja in lastnino v o-! zemlju Kitajske, ki je razdrapan > I od državljanske vojne. Štiri angleške bojne ladje, križarka "Berwick" in trije rušilcri. so do spele danes zjutraj iz H.ngkonga. Rušilci bodo najbrž odpluli po Jangtse reki navzgor da zavarujejo Angleže. Japonska lahka križarka "Atnka ' je odplula zgodaj danes zjutraj iz i Šanghaja v Nanking in japonska lahka križarka " Hirao" bo najbrž j dospela še danes iz mornariške po-^ stojanke Kure. Ameriški konzularni uradniki ob-javljajo, da bodo do danes zvečer odšli vsi Amerikanci iz Nankinga. z izjemo konzularnih oblasti Združenih držav. Krajevni konzularni uradniki poudarjajo, da je akcija izključno varnostna odredba, čeprav je upravičena. J. M. SAVAUGE ODSTOPIL KOT KONZUL SOUTHAMPTON, Anglija, 10. decembra. — Arner. konzul v South-amptonu, John M. Sauvage, je stopil iz konzularne službe. Sledil mu je James B. Young. Mr Young je bil poprej konzul v Benetkah v Italiji. SOVJETSKI ATEISTI POŽIGA JO SVETE PODOBE GORLOVKA. Rusija, 10. dec. — Množica nekako 15.000 ljudi je opazovala danes požiganje nekakih 1 tisoč svetih podob, katere so pustili krajevni rudarji, ki so se pridružili organizaciji bojevitih ateistov. Podobe so nagromadili na kup na glavnem trgu mesta ter ga zažgali. Ob istem času so zaprle oblasti edino cerkev, ki je še obstajala v tem majhnem kraju Doneč okraja. ..iifiiTJliiE Naročite se na "Glas Naroda" -največji slovenski dnevnik ▼ Zdru-ienih državah. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Dim. 800 ........ 1 ».80 Lir 188 M 1,000 ........ $ 18.40 M 800 M S, 000 ........ f 49.75 M 800 M »,000 ........ % tO.50 M 500 M 10,000 ........ $180.00 M 1000 v Italijo t I TI 8tranks, hi nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, op0-sarjamo, da smo vsled sporatuma 0 naiim svesam 9 starim kraju r stanu tniiati pristojbino ta toka izplačilo od 3% na 9% Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Ei Izplačilo večjih zneskov kot g or s J navtdeae, bodisi v dinar J ls lirah ali dolarjih dovoljujemo le boljle pogoje. Pri Tolikih šilih priporočamo, da se poprej jt nam sporasamete glede nsksstls. IZPLAČILA PO POiTI SO RKDNO IZVftftKNA V BVIH DO Tita* YBDNI* EV J HA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER Em PRISTOJBINO 79%. SAKSER STATE BANK 0 OOBTIiANDT STREET, KMW XOBK, WL 1 Tslsphons: Bonlflf 0996 "8 L i 8 If A K O D A" NEW YOSJt, THURSDAY, DECEMBER 12, 1929 Ae L«tG EST SLOVENE DAILY in C. 8. A U Glas Naroda" Dopisi. Cftraed and Published by 6LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank S&Juer, President Lemont, IlL Štev. 275 Glas Naroda me je zelo Loula Benedlk, Treasurer j razveseliia in to ne toliko ker piše Place of business of the corporation^ addresses o t above of3cers:jm°j nepozabni prijatelj g. J. R., da 116 W. ltth Street, Borough of Manhmtan, New York Ctty. N. Y »| ° za>cih zaiumal, pač pa, da sem zvedel zanj, kajti o zadnjem nisem imel najmanjše slutnje, kje da prebiva. Issued _Everv Day Except 8undaya and Holidays._____j Tcraj, dragi mi, naj Ti služi to Za celo leto velja list sa Ameriko Za New York sa celo leto___S7 00 moje odprto pismo v naglici, dokler Za pol leta ____________________________$3-60 ne zvem Tvojega naslova in bodi Za Inozemstvo sa celo leto---4*7.00 medtem u ver jen, da se Te čez sto- O L A 6 NARODA" (Voice «f the People) lil Kanado ------ Za pol leta ------- Za četrt leta___ Ameriko ...'..„46.00 ........43.00 ____4140 Za-pol leta .43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvremSl nedelj m praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. govoll poilljati po Money Order. Denar naj se bla-Prl spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. »GLAS NARODA", 116 W. IStb Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea S8T8 KITAJSKA krat "spominjam dan za dnevom! Kakor je nekdaj papež Inooencij pisal pismo angleškemu kralju, da tako "gvišno" leži vse v njegovin j prsih, se bom tudi jaz skušal izraziti, kaj da v mojih leži. Evo ti citat pisma papeževega: "Kakor leži v skrinji zaveze božje poleg tabel zakonov šiba, tako leži v prsih papeževih strašna moč uničenja in sladka miloba milosti". V mojih prsih pa ležijo sladki spemini onih veselih, mladostnih, nedolžnih in blagodejnih minulih časov, ko smo se zgrinjali tedaj še v tujini okrog svojih prijateljev ket stebrov slovanskega "Drevesa" Združene države so poslale par bojnih ladij v kita j- iin »rinAŠSLli k njemu to- kar ,prine- se čisti in plodni spomladanski cvet -ko vodovje, dasi sta že dve ameriški križarki zasidrani svojemu srcu, da zamore roditi ob pred kantoiiskiin pristaniščem. ; določenem svojem času — prijeten in okusen sad. Za to "Drevo" pri- Proti Kitajski plujejo tudi štiri angleške križarke, poznavam tudi Tebe, dragi mi pri- ne ozirajo se 11a to, da ima Anglija v kitajskem vodovju jatclj? | Toda, žalibog, danes ne najdem precej močno mornarico. Vzgledu Združenih držav in Anglije bo sledila tudi Japonska. Tz tega je razvidno, da se pripravljajo na Kitajskem velike stvari. več tem podobnih dreves. Danes, kateri smo še ostali od tedanje družbo. smo samo še — "disjecta membra", — scattered limbs or remains. in bogato. Prav rad bi ti vse na tančno opisal, pa bi mi preveč časa vzelo in bojim se, da bi gospod u-rednik ne bil preveč prijazen moji preobširni "čečkariji", dasi mu moram dati priznanje, da je mož, ki je vse časti vreden, kadar se gre za blagor ljudstva oziroma — naroda in da ni tak, kot so oznanjevalci "sreče", katere ne morejo najti brez neumnežev. Ni takšen, kot so nedovršeni eklesijastiki, kateri ne najdejo "nebeških vrat" brez "grešnikov". Voda vsebuje namreč alkale, žveplo, železo, apno, magnozij, ma-gnesa, magnezni sulfat in karbonat. sodium, siliko itd., itd. Voda je preiskana < analyzed > od države in je zdravilna, tako, da se jo smelo prišteva k pravemu — "medical ingridients". Moja žena je imela neko bolezen na obrazu oziroma o-česu več kot 15 let in noben zdravnik ji ni mogel dati zdravil, da bi ji pomagala, jaz pa sem ji svetoval vodo, s katero se izmiva že kakega pol leta in bolezen je skoraj že popolnoma izginila. To vsak lahko petrdi, kdor jo pozna. Jaz sem bii takisto vedno bolan ne želodcu, preden sem vodo zasledil. Zdravniki so me vedno pehali sem pa tam, tako, da sem se počutil pravega "vagranta". Danes se čutim popolnoma zdravega. Iz Jugoslavije. Svinja odgriznila otroku obe roki. V Obrcvcu pri Siju v Dalmaciji je žena posestnika Babiča prea hišo prala perilo. Svoji hčerki Milici je naročila, naj pazi na 3-meseč-no dete. Deklica je pa pustila otroka samega. Nenadoma je v sobo j, . . , . , , bolnico, kjer je prišla svinja, ki se je lotila otroka, j , Odgriznila mu je obe roki. Ogromna tatvina v Zagrebu. Veletrgovina L. Grivičič je eno največjih zagrebških trgovskih podjetij s svilo in raznim manufak-turnim blagom. V trgovini so že pred dobrim letom opazili, da izginja na zagoneten način razna roba, vendar tatu niso mogli do žive ga. Končno je Grivičič tatvine prijavi) policiji, ki je pričela uslužbence nadzorovati. Detektivi so ugotovili, da krade blago poslovodja Ante Rukavina, ki je bil sam določen za kontroliranje uslužbencev predvsem pa delavcev. Policija ga je zaprla. Toda tatvine kljub temu niso ponehale. Iz trgovine in skladišča je izginjala dan za dnem različna roba in policija se je kmalu prepričala, da ima opravka še z drugimi rafiniranimi tatovi, ki pa so kradli na svojo post Čeprav se je kradlo že več mesecev, se je detektivom šele sedaj posrečilo priti lopovom na ^led. Te dni so namreč prijeli Franka Bzika. ki je prodajal najfinejšo svilo za bagatelo. Svilo je kupila neka dama po 20 dinarjev meter, čeprav je bila vredna Smrtna nesreča v Zagrebu. 20. novembra se je v Zagrebu pripetila težka nesreča, katere žrtev je postala 40-letna delavka Josipa Munokovič. V Vlaški ulici jo je povozil tovorni avtomobil. Težko poškodovano so prepelali v pa podlegla poškodbam. Avtomobil ji je zlomil hrbtenico. Peter Zgaga HK. O KRITIKAH IN VABIL.H. Ugriznjena noga. Zatoraj, dragi mi, opomnil bi te rad samo še na to-le. da pozabiš pri meni hi pri sebi, da bi šla še j tako hitro v "nirvano", v večna j najmanj 20-krat toliko. Dama je Tuga ob spominu sama na izgu- | lovišča. Jaz le mislim, da se bova1 ^^Podajalca * tako je posel bo dveh prisostvovalcev našega še videla in še zapela ter da se niti P01101!1 v roke B^ik. kvareta, ki sta bila moj brat Janko' tista zverjad še rodila ni, katero j ce Poročila, prihajajoča iz Kantona, Šaughaja ill To- f ^natelj Kari Vremšak, je veli-; bova midva streljala, izvzemši, 1 . . . ka. Danes se mi pa kar lasje jeze ,naju bodo poslali na Galipolis o- j kija, so svet na marsikaj pripravila. ijn prsa se stisnejo skupaj, tako da i tok, kjer velike želve doživijo pet! ..... . . „ . bi bilo trentutno težko zadeti oni j do šest sto let. Ampak ne misli se- JJasi so bila jako nejasna m netočna, so vendar raz" vrhni kateri se nahaja> če se; daj, da zato, ker sem se tako izra-j odevala, da SO Kaj Soku, kot roditelju liaeijonalistov, ne motim, sem pa tam v naših pes- zil, na nameravam ali celo želim ure štete in da ga bo najbrž nadomestil kak drugi ueral. : mih. Vendar pa petja še nisem popolnoma odložil. Včasih se pa ven- XT , ,. . ,. . „.. . ,. . „ ^ darle ukradem od doma in grem Nadalje so javljala poronla, da prodirajo čete Cainj na kratek obisk k sosedUj moJemu Fak-Weya, ki je znan kot poveljnik radikalnih "železnih f prijatelju, ker njegova sedemnajst- d i vizij* \ proti Kantonu. letna hčerka Prav lepo' ™ Nekatere brzojavke celo namigujejo, da bo spretno zaigra. Tedaj si pa že lah-Čail0" misliš, da mi pride prva ona na i--\X7V.: . x r i i i j . , .n misel, kateri se tudi svečenik upi- r ak \\ ej najbrž se danes dospel v Kanton ter ustanovil . . w 1 ■ rati ne mere m ker prav za prav iz- haja cd svečenika — "Da, čisto kot nebo....", vendar klicajoč — "N^kar, nekako delavsko vlado. Pa tudi če bi se načelnik železnih divizij zavzel to nikar se me ne boj....'" Bolj v srce segajoče pesmi menda Slovenci nimamo razven one — "Morje Adrijansko". Naj še omenim, da mi je dr. S. iz Maywccd-a že pred leti zelo laskavo pisme pisal in me vabil ,na-aj v službo v laboratorij, pa bilo že prepezno. najvažnejše mesto kitajskega Juga, bi bil uspeli le začasnega pomena. Kajti proti Oaiighovn jn proti Hankovu prodirajo armade generalov Fenga in Vena, ki skušata dobiti nadvlado nad vso Kitajsko. Zdaj se bore na Kitajskem tri sile za prvenstvo, nobena teh sil pa ni tako močna, da bi se mogla brez tujo' ši je tu, kjer bivam sedaj pomoči polastiti kontrole nad Kitajsko. In nadalje ni nobena teh treh sil dovolj močna, da bi pomirila Kitajsko ter omogočila tej ogromni republiki miren razvoj. Če ne varajo znamenja, je danes Kitajska pred državljansko vojno, ki bo zahtevala še večje žrtve kot so jih dosedanje. Pri teh kalkulacijah se pa ne sme prezreti važnega faktorja. To je kuomintang, kitajska narodna in ljudska stranka, ki je pod predsedstvom ('ang Kaj-Šeka na vladi. Vprašanje pa je, kako močna je, kako strnjena bo stopila v boj in če ji je sploh mogoče izvajati kak vpliv na bodoče razvoje. V interesu Kitajske bi bilo, če bi se ljudska stranka ojačila in če bi se kitajski voditelji sporazumeli. Na ta način bi bilo mogoče preprečiti državljanske* vojno ter zadržati tuje sile izven Kitajske, ki preže nanjo kot roparske živali. postati ena od teh galipoliških želv. dolgo živečih Sedaj pa že moram nehati in poslati "pismo" na pristojno mesto, kajti če se zakasni, potem se ne bova zedinila za veselo božično pesmico, katere prekrasna harmonija že skoraj zveni na uho — "Glej čudno se nebo svetli, kaj nek' to mera biti....?" Velike poneverbe. V Bosanki industrijski banki so prišli na sled velikim poneverbam, ki jih je izvršil uradnik Prnjato-vič. Pri skcntraciji so ugotovili 700 tisoč Din primanjkljaja, vedno pa Šc prihajajo nove stvari na dan. Dcscdaj sc ugotovili, da je mož po-neveril 900.000 Din. Prnjatcvič je pobegnil, vendar je izdala policija za njim tiralico. Strašen umor pri Banjaluki pojasnjen. Začelo se je v Gmucndnu na Avstrijskem. Emit R se je šetal svojim 61etnlm sinčkom skozi tiho ulico. Mimo je prikoracal ovčarski pes, ki je bil videti najkrotkejše vrste. Hipoma je mali zavpil in sc prijel za nogo. Tedaj je pridrvel po ulici.majhen avto in se ustavil. Izstopil je gespod. ki se je predstavil kot zdravnik, in velel, da hoče dečku zastonj preiskati ugriznjeno nogo. Ugotovil je rano, jo desinii-ciral in obvezal, nato je izjavil, d^ je pripravljen nastopiti kot priča, če bi hotel dečkov oče tožiti last nika pa za odškodnino. Lastnik je bil ves iz sebe. Še nikoli mu ni bil zvesti sultan nakadil podobne in razume se. da ga ni bila nobena volja imeti opravke s sodnijo. Dal je očetu * 100 šiJingov. samo da je cdstopil cd tožbe. Dva dni pozneje re je zgodilo nekaj podobnega v sosednem kraju Emil R. se je šetal s sinčkom po i cesti, sinčkova noga ni bila obve- i zana. iz česar bi sledilo, da mu ti- ' sti ugriz ni prizadel toliko škode.1 kolikor bi je moralo biti, če bi io primerjali ž njegovim vriščem. Tn spet je prišel mimo pes v družbi svojega gospodarja. Hipoma silen krič. otrok se prime za nogo. po cesti pridrvi majhen avto, iz njega izstopi človek, ki se predstavi za zdravnika itd. itd. — ista storija se ■ je ponovila v naslednjih dneh v raznih krajih še trikrat in vsakokrat je vrgla dečkovemu očetu po 100 šilingov prostovoljne odškodnine. Če v tretjič ne, v šestič, da je bil lastnik šestega popadljivega psa slučajno sam zdravnik in čeprav je bil njegov neizogibni kolega iz malega avta izrekel mnenje, da gre Težko mi je pisati kritike, še težje pa sestavljati vabila za to ah ono prireditev. Imamo pa med ameriškimi ^Sio-venci mojstre za vsako stvar, in tudi za te stvari jih imam j. Pravilno in dosledno izražanje je poglavitno. To znajo nekateri, da se kar kadi. Posebno umetniki, ki prihajal ) iz starega kraja, so deležni v U»m pogledu velike časti In pozornosti. Dosti takih vabil sem že videl in sem prišel do zaključka, da mora biti vabilo izrazito, da je v vabilu izkazana umetniku primerna čast., da je primerno potrkano na splošno slovensko zavednost in — kar ie glavno. — da je konec dober. V koncu mora biti vse izraženo, konec mora biti kvintesenca vt?-ga. Ko je potovala operna pevka g2. L. po Ameriki, so nekateri trdili, ri i potuje in poje iz gole ljubezni do umetnosti, drugi so pa zopet zatrjevali. da zaradi kosmatega mor-giča. ki ga ima na svoji vili v Ljubljani. Jaz ne vem. kaj bi rekel, ker nisem imel časti slišati njene umetnosti. še manj pa brskati po njenih morgičlh. ker imam že svojih cez glavo. Izza enih dni pa hranim dragocen spemir. namreč vabilo za umetnost navdušenega rojaka. Medtem, ko ti izrekam svojo hvalo za Tvoj pozdrav, Te obenem tudi jaz prisrčno pozdravljam in že- pim predmetom po glavi, nato pa lim vesel Božič in srečno Novo leto! jo je z nežem zabodel. Na kraju zločina so orožniki našli žepni ro-^ bec katerega j 2 morilec v borbi z žrtvijo izgubil. To je bilo zanj used-— no. Orožniki so domnevali, da je Je bil nervozen ter je imel savo najbrž umeril za težko rano. kar bi bil priprav-Nedavno so našli blizu Banjaluke ]jen potrditi tudi pred sodniki, se umorjeno seljakinjo Samo Ninkovi- ; je hotel (lastnik namreč' sam pre-eevc. Morilec je žrtev udaril s to- pričati, kako je s tem. In je bil zelo F. Pleško. slov. farmar. oslabele ledvice in revno zdravje. UBOJ V ZGORNJI VOLČINI. BREZPOSELNOST V AVSTRIJI. Martinovanje je bilo to pot na Štajerskem zares krvavo. Iz vseh krajev poročajo o pobojih in o smrtnih žrtvah, pa tudi v maribor s ko bolnico so prepeljali več težko ponesrečenih. Krvav pretep je bil te dni tudi v Zgornji Vclčini v Slovenskih goricah. Tam so se pijani fantje stepll, a gostilničar jih Je postavil pod kap. Zbrali- so se pred gostilno in začeli streljati v sobo, pa k sreči niso nikogar zadeli. Nato so se zaleteli v vežna vrata in hoteli vdreti v gostilno. Gostilničar Je v silobranu snel s stene puško in ustrelil med napadalce. Posestnik Feliks Najdenik se je zgrudil mrtev na tla, drugi so pa pobegnili. Število brezposelnih v Avstriji, ki prejemajo podporo, je 172,000, to je 18,000 več nego prejšnji mesec. Brezposelnih je v Avstriji 4 odst. vsega prebivalstva, med tem ko jih je v Nemčiji samo 1.5 odst. POPRAVEK. V torkovi številki Olasa Naroda je bilo pomotoma poročano, da sodelujeta pri koncertu Ropasove, ki se vrši v nedeljo popoldne ob treh v Kočevskem Domu, Ridgewood, L. I,, tudi pevski društvi "Danica" in "Domovina". Poročevalec. Res je tam zelo lep kraj, a še lep „ ... . ,. „ ....... J 1 J c To poročilo od Mi*. Eugenv \\ illiams, ■ Fayetteville. X. C., naj bi prepričalo J vsakega bolelmega Oitatelja o uspeSnosti Kako rad bi ti pokazal svoj kras-: Nuga-Tona On pravi: Predno sem za- . ! f^l jemati NuRra-Tone sem bil nervozen ru Elysium , katerega sem si sam in S]abeEa zdravja: ime! sem oslabele presenečen, ko je ugotovil, da dečkova noga ni kazala najmanjše ranice. Stvar se bo zaključila sedaj pred sodnijo. kjer bo imel prebrisani Emil priliko pokazati, kako je naučil nedolžnega otroka tak-seljak Kcsta ! ^ih komedij, in skrivnostni "zdrav-Lazič iz istega sela, ki je na zelo j nik» & malega avta natančno po- ' slatem glasu. Šli so k njegovi ma- : pisati, kje se je naučil videti rane teri in jo vprašali, če j2 to sinov j tam> kjer nl rcfcec. Nič liudsga sluteč je mati__ t:> potrdila. Morilca, ki jc po zlo- POZDRAV'!* činu pobegnil in se nekaj časa skrival. nazadnjs pa delal na žagi v Pred odhodom v stari kraj s par- uredil, po svojem okusu in nasadil ledvice Tn jetrX. Ko 'sem pa začel uži- pedgercu, so te dni crožniki areti- ; nikom Vulcania \ izrekam pozdra---------------*----* i vati Nuga-Tone, »m fe po 2o dnevni ^ Ko so ^^ kdo 1e morilec, j ve rojakom širom Amerike, in ob- bi 3a kmalu linčali in le s težavo so | enem se zahvaljujem tvrdki Sak- z različnimi sadeži ter cvetkami, j uporabi" opaVii' veliko izboljšanje, m tako, da se mi Zdi, da je danes V daj sem zdrav in, močan, ter se počutim .«.. __za deset let mlajši." resnici oni pristni — "the Greek, XuKa_Tone je au kongres geologov, na katerem so razni znanstveniki na temelju dolgoletnega raziskavanja podali tehtne dokaze, da so vsi ti kontinenti in kontinentalni deli tvorili nekoč enoten kontinent. Toda če je neovržena resnica, da so tvorili posamezni kontinenti nekoč enoten kontinent in so se potem odtrgali drug od drugega, da se odpravijo na samostojna potovanja okoli zemeljske oble, tedaj se morajo nahajati pač še dandanes na potovanju? Da! In neoporečne dokaze za to so nam dala merjenja geograskih dolžin posameznih točk i zemeljskih celinah in primerjave posa-sameznih rezultatov teh merjenj v raznih dobah. Neko točko v vzhodni Grenlandiji so izmerili na primer trikrat, L 1823., 1. 1870. in 1. 1908. Med prvim in drugim izmer-jenjem so našli razliko 420 m, med drugim in tretjim celo 1190, skupaj približno 1200 m. Za 1200 m se je premaknila ta točka v 85 letih v smeri od vzhoda proti zapadu, v prvem razdobju vsako leto prilično za 9 m, v drugem celo za 32 m! In to niso pomote, ki bi izvirale iz nepopolnega merilnega orodja, kakršno je bilo znastvenikom v prejšnjih časih na razpolago, kajti v novejšem času so izmerili nešteto drugih zemeljskih točk z najpopolnejšimi aparati in merjenja so ponavljali v določenih časovnih razdaljah, vsakokrat pa so se morali preveriti, da so se iste točke za večji ali manjši znos premaknile s svojih ležišč. Povprečna hitrost tega, za prosto oko nevidnega gibanja znaša 3.5 m na leto, v milijonu let tedaj 3500 km! Če premislimo ta pojav v razmerju s tisočletji in milijoletji, tedaj šele bomo razumeli, zakaj se obraz zemlje tako silno spreminja in zakaj je vsaka zemeljska karta, samo nekakšna momentana fotografija neprestano spreminjajočega se izraza v obrazu zemlje. PRODAM POSESTVO, zidana hiša, dve kleti in dve delavnici. zidan hlev, skedenj in kolar-nlca, vse z opeko krito, vrt, stelnik, njive, vinograd in hrastova in je-lova loža, vsega okrog 75 akrov. Prodam vse skupaj ali posamezno. Kdor se zanima, naj se oglasi: — Frank Kučana, Box 506, Trafford, Pa. m ADVERTISE "GLAS NARODA" Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TE PA STORiLI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKT Ali sle že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrlif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bol* niške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Doboglasilo JSKJ. Pilite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pishlcr, Ely, Služba za Električno Uporabo Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti PERZIJSKE MELONE IN KROMPIR Vsaka dežela na svetu, vsak kraj na tem kontinentu, prispeva k zalogi hrane te metropole. Dragoceno hrano pripeljejo z ekspresnimi re-frigeracijskimi vlaki in parniki ter jo spravijo v ogromne ledenice, da se ne pokvari. Elektrika pomaga hraniti in ščititi te zaloge hrane. Elektrika goni dvigala, elevatorje, sesalke in zračne kompresorje. Potom elektrike cirkulira zmrznjena slana voda, ki hladi prostore, zrači shrambe ter odstranja nevarno mokroto, če jo je preveč v zraku. Električna razsvetjava, znamenja za varnost in električni aparati za požarni alarm pomagajo zaščititi za milijone vrednosti hrane, ki se lahko pokvari. Zelo važna služba je za vse naše odjemalce, če brezhibno dobavljamo elektriko velikim ledenicam. President The New York F.dison Company The United Electric Light and Power Company The Yonkcrs Electric Brooklyn Edison Company, Inc. New York and Queens Electric Light and Power Company Light and Power Company Organizacija krvavega režima v Rusiji. Skrivnost carja Aleksandra I. Pred mnogimi leti je Aleksan -der I., car-samodržec vseh Rusov, umrl v Taganrogu in tudi revolucija 1. 1825.. je že zdavnaj minila. Nekje na koncu velike Rusije se je potikal po stepah bosjak, ki se je imenoval Fedor Kuzmič. Živel ie kot puščavnik in se je s svojim majhnim šotorom selil sem in tja po teh daljnih krajih. Nihče ni vedel. odkod je bil prišel, a vsi so šepetali za njegovim hrbtom, da ta starec nosi s seboj neko skrivnost; tudi sam je storil vse, kar je mogel, da utrdi to legendo. Te skrivnosti pa ni izdal niti ob smrti, ki je končala njegovo potikanje 1. 1854. Starec se je vse do zadnjega delal sila tajinstvenega in je rad izrekal zagonetne besede, ki jih ni maral nikdar pojasniti. Edino, kar sigurnega vemo o njem, je to, da je bil zelo dobro podučen o vseh tekočih zadevah notranje in zunanje politike, da je podrobno poznal dobo vladanja pokojnega carja Aleksandra, da mu niso bile neznane dvorne etikete, da, bil je celo informiran o važnih državnih zadevah, ki so jih mogle poznati samo pomem- menti. Iz njega izhaja, da je bila' smrt carja Aleksandra I., ki ga je j zatekla po kratki bolezni dne 19. decembra 1825 v Taganroku, zares skrivnostna. Pisec najprej ugotavlja zelo natančno in po soglasnih pričevanjih sodobnikov, ki so poznali intimno življenje tega samodržca, da je bil Aleksander I. v resnici zelo veren in nagnjen celo k skrajnemu misticizmu; dolgo časa je sanjaril o tem, da bi odložil krono kot nadležno breme. Na poti v Taganrog, kamor je krenil zaradi caričine bo- j lezni, ga je prijela neka vročična bolezen, najbrž malarija in je čez štirinajst dni umrl. O njegovi bolezr^. imamo več natančnih dokumentov: caričin dnevnik, zdravnikov dnevnik in zapiske nekega spremljevalca, s katerim je bil car v prijateljih stikih. Začudo pa se te beležke ne ujemajo; tako n. pr. eden zaznamuje izboljšanje bolezni, dočim drugi beleži ob istem času poslabšanje. Ca-ričini zapiski se prekinejo osem dni pred carjevo smrtjo. Zakaj in čemu to? Iz teh sicer toli podrob- Ruska tajna policija' "Čeka" ali G. P. U. 'Državna politična uprava), kakor so jo prekrstili po njeni preosnovi, je postala v zadnjih časih ponovno predmet javne pozornosti. Kgijti prejela je nov nalog, naj se vrže s podvojeno močjo na i "protirevolucijske" elemente doma in v inozemstvu, ki so postali s svojim naraščajočim številom boljše-viškemu režimu skrajno neprijetni. S tem pa je začelo naraščati tudi število krvavih žrtev, s katerimi se skuša ta režim obdržati na krmilu. Znani ruski profesor Gečevič je pravkar objavil nekaj podrobnosti 0 organizaciji in delovanju "Čeke" ter njene naslednice G. P. U. na temelju sovjetskih zakonov in odredb. "Čeko" so osnovali leta 1917 v dobi "rdečega terorja". Takoj se je lotila svojega krvavega rokodelstva | in si je izmislila proti nasprotnikom boljševiškega gibanja najstrašnejše muke. Sovjetska vlada je zaščitila njeno morilno delo z dekretom. ki ga je izdal svet ljudski.: komisarjev 5. oktobra 1918 in ki je ( dovolil članom te organizacije da smejo uporabi ji ti v boju proti sovražnikom rdeče vladavine vsakršna sredstva, ki bi se jim zdf la potrebna. V tem času je izdala or^ i-nizacija svoj tednik, v katerem jz zagovarjala svojo krvoločnost in razlagala, da dovoljujeta marksizem in historični ir.atenjalizem vsko ravnanje proti političnim nasprotnikom. pa čeprav bi šlo za mučenje ujetnikov, ki se ne morejo več braniti. Že iz takšnih izjav je razvidno, do kakšnih absurdnosti vidijo ljudi ideje, ki so jih prebavili samo napol in ki jim za ideje sploh ni toliko, kolikor za sirovo oblast. Neki poznejši dekret sveta ljuskih komisarjev je "Čeko" naravnost pozival, naj bo v svojem delovanju neusmiljena. V tem dekretu je razlagal, da je takšna neusmiljenost potrebna, dokler se ne bi država kolikortoliko konsoli-dirala, na kar bi postala tudi "Čeka" odveč. Leta 1922 se je zdel komunističnim despotom primerni čas za iz-j vršitev te obljube. "Čeko" so razpu-| stili — toda na nje mesto so uvedli 1 G. P. U., ki ni nič drugega nego stara organizacija pod novim imenom. Ruski državljani so s to prekrstit vi j o prišli samo z dežja pod kap. Saj je prejela G. P. U. že ob j svojem rojstvu pravico da sme ob-j sojati svoje žrtve na izgon in na smrt. a smrtne obsodbe izvršuje istotako sama. Da. G. P. U. ima v mnogih pogledih še mnogo večje pravice nego njena predhodnica. Tako ni dolž- ? na za svoja dejanja nikomur nobenega odgovora. V sovjetski Rusiji imajo na pr. tudi justične in mi-lične oblasti pravico do aretacij, toda v odredbe G. P. U. se ne smejo vmešavati pod nobenim pogojem. In ta moč. ki jo ima G. P. U. že od vsega začetka, postaja z vsa- bilo potrebno naznaniti izvršitev te smrtne kazni". Kako si predstavljajo razbesn?li norci, ki izdajajo takšne odredbe, svobodo in enakost med ljudmi, ki sta jim neprestano na jeziku, to je pač nerazrešljiva skrivrost. CLEMENCEAU IN PAŠIČ Po propasti Srbije, ko se je srbska vojska L 1916. umaknila na Krf, se je vlada kraljevine Srbije prizadevala pri zaveznikih Angležih in Francozih, da bi se ustvarila solunska fronta. Predsednik vlade Nikcla Pašič je skušal z vso svojo spretnostjo pridobiti zaveznike, da bi se solnska fronta učvrstila. V vseh svojih notah in depešah :c Pašič dosledno poudarjal pomen solunske fronte, kjer naj se izvrši velika bitka in kjer naj se prične kenčni poraz sovražnikov. V Franc:ji je bil glavni ; nik ustvaritve in učvrstitv ske fmte Ariitide Briand. zunanji minister. Najv nik tc?a načrta pa jc Clemencetu. k: je pL-^ članke proti razkosavanju zavezniške moči. Skratka, Clemenceau je zastopal idejo gotovih vojaških krogov, katerih glavni predstavnik je bil lord Kitcheneh. da je treba vse zavezniške sile koncentrirati na zapadni fronti in da se mora tu izvršiti odločilna bitka Zato je Clemenceau zelo ostro napadel Bri-anda, ki je bil dejanski tvorec solunske fronte. Ko pa jeslednjič bila v francoskem parlamentu pre-čitana brzojavka, da je solunska fronta prebita in da se bliža zmaga, je Clemenceau bil prvi. ki je pristopil k Briandu in mu iskreno čestital. xgovor-solun-sedanji rji nasprot-bil Georges silno ostro Hi ti, da ljudska domišljija rada u stvar j a najbolj neverjetne romane in da so bili posebno Rusi tistega časa zelo nagnjeni k misticizmu. Toda teza, ki jo zastopa omenjena knjiga, je zelo sprejemljiva, mikavna. skratka: podprta z jako močnimi domnevami. Zakaj so skoraj vse listine, ki se tičejo konca vladavine Aleksandra I., izginile iz državnega arhiva? — Podmena, ki jo je postavil princ Barjatinskij. se nam vidi zares sila interesantna. vendar nočemo z njo nimalo izpremepijati pojmov. kim novim dekretom čim dalje bol) ki jih utegne imeti o tem vpraša- neomejena, tako da je ni instance nju čitatelj. Ne pozabimo, da se ta storija dogaja v deželi lažnega Dimitrija in že to nas more iztrez-niti pri presojanju spisa princa Barjatinskega. MOSKVA BREZ MOKE bne in vplivne osebe. Mogoče pa je, nih dokumentov ni moči sklepati, kaj pa da, da je bil ta puščavnik, kdo je bil navzoč pri carju v njego-čisto navaden mistifikator, ki je' vih poslednjih trenutkih. Tudi za- vešče zlorabljal neverjetno lahkovernost znnožice. Skrivnost tega puščavnika je morda zainteresirala tudi vlado in carsko rodbino. Zakaj pod "starčevo" dolgo sivo brado so mnogi, ki so ga posetili, spoznali poteze obličja pokojnega carja Aleksandra I. Kmalu se je razširila po vsej Rusiji legenda, da car ni umrl leta 1825. od nagle bolezni, kakor # so zatrjevale službene objave, marveč da je zaradi svojega globokega nagiba k misticizmu odložil oblast in se odločil, da zaključi življenje v Zveličarjevi službi, hoteč odkupiti z odpovedjo in pokoro svoje grehe in zlodela. Princ Vladimir Barjatinskij je pravkar objavil pri Payotu v Pa-i rizu knjigo "Skrivnost Aleksandra I.", ki je posvečena tej verziji. — Njegov spis je močno prepričevalen; sestavljen je zelo nepristransko, po najboljši historični metodi in podprt z jako kurioznimi doku- ___1 Pod tem naslovom je izdal bivši belgijski konzul v Rusiji Douillet zanimivo knpigo o sedanjem položaju v sovjetski Rusiji, v kateri pravi med drugim: Rusko ljudstvo preživlja strašno Kalvarijo. Mnogi mu očitajo, da prenaša trpljenje apatično. V resnici je to strah pred preganjanjem, , kajti bolj še viška vlada ne pozna z vso zanesljivostjo o tem, da je car | šale Qdkar SQ boljševiki na krmi_ lu, j a zraslo v Rusiji že novo po-kolenje, ki o moralnih načelih sploh ničesar ne ve. Zato si podivjanosti važnosti ne bi smela biti: podpisan je zdravnik, ki ga v resnici ni pisnik, ki so ga sestavli o mrliču u-gledni zdravniki in ki gre sicer v podrobnosti, ne dopušča, da sklepajo umrl za malarijo ali tifuzom. Še več: ta zapisnik ima veliko napako, ki na uradnem dokumentu tolike v boljševiški državi, o vlado vred, ki bi se ji mogla postaviti po robu. Rusija je danes prav za pra/ država, ki jo vlada na široko razpredena in neodvisna organizacija politične policije in njenih tajnih agentov. Zadostuje ena sama beseda te organizacije in človek zapade izgonu ali smrti, ne da bi še kdo preiskal, da-li je padla beseda na kr- " ^ga ali nedolžnega. Krona vseh polnomočij, ki jih ima G. P. U., je pač dekret, ki je izšel lansko leto in ki veli, da sme po upravni poti "ustreliti vse bandite in politične zločince na licu mesta, ne da bi ji te mladine sploh ne moremo mi- .sliti. Pojem rodbine je mladi ruski nikdar podpisal. V prilog domnevi, generaciji docela ne2nan. t^ 0 da gre za skrivnostno zadevo, govori tudi to, da je bilo truplo takoj zaprto v krsto, ki je niso smeli nikjer odpreti, češ, da se je obličje kljub maziljenju preveč skazilo. — Pred kapelo, kamor so položili kr- dolžnostih ter o meji med dovoljenim nedovoljenim nima pojma. V velikih mestih je rodbinsko in zakonsko življenje že izumrlo. Kdor hoče, se- sicer lahko civilno poroči, toda to se dela večinoma za šalo. sto, je bedela močna straža in tik Sam ^ ^del, kako sta prišla v cerkvenih vrat so stali celo topovi. Še preden se je izvršil v Petro-gradu pogreb pokojnega carja, je šla skozi vsa usta vest, da car ni umrl in da so pokopali namestu njega nekega neznanca. Take go-1 urad dva zelo mlada brata s svojima ženama, ki sta ju smejaje zamenjala. Vprašal sem ju, zakaj to počenjata. Odgovorila sta mi, da sta živela z ženama že dva meseca, da sta se ju naveličala. Enaki so tudi nazori o privatni lastnini. Tatvine vorice pa nis o seveda ni malo pre- J so na dnevnem redu in nihče ne vi-pričevalne, saj moramo upošteva-! di v tem nič sramotnega. PAINEXPELLER . H.«' C I-i.- t MILIJONI VAŠIH LASTNIH I JUDI PRAVIJO da ni nobenega Linunenta. ki di deloval tako hitro in zadovoljivo kot PAIN-EXPELLER. Rabijo ga za prehlade, bolečine v prsih, glavobole, bolesti v hrbtu, oko-rrnele mišice, trde sklepe, izvi-ne,_ izpahnjenja. revmatične bolečine. nevralgijo itd. Toleieča. odpomoč, katero dob«, je neprecenljiva. Le prepričajte se, da dobite pristno. ANCHOR trgovska znamka na omotu je vaše jamstvo. _ Vredna in zanimiva knjižica je ovita krog vsake steklenice PAlN-EXPELLER-ja. V vseh lekarnah. 35 in 70 centov, ali direktno od: F.Ad. RICHTER & CO. ■tHRV*NO SOUTH riFTM SV*. BROOKLYN, N.V KI LLS PAI !SJ~ Clemenceau Nikola Pašič je močno obžaloval Clemenceaujevo borbo. Ko pa je bila solnska fronta ustvarjena, se je hotel osebno razgovoriti s Clemen-ceaujem. da mu razloži svoje mnenje o potrebi učuvanja in pojača-nja solunske fronte. Ko je nekoč zopet prišel v Pariz in ko še nihče ni mislil, da utegne Clemenceau kdaj prevzeti vlado, je Pašič izjavil dr. Vesniču svojo željo, da bi posetil Clmenceauja. Dr. Vesnič se s tem nikakor ni strinjal. Za razlog je navedel, da je Clemenceau velik opozicijonalec Ln nasprotnik solunske fronte, da mu policija pleni članke in da mu je celo u-stavila list ter končno, da bi tak obisk bil prav neprijeten tudi francoski vladi. Po daljšem razgovoru z Vesničem je bilo soditi, da je Pašič zopet opustil misel o tem, da bi posetil Clemenceauja. Nu, par mesecv po tem je Clemenceau postal predsednik ministrskega sveta in vojni minister francoske republike. Njegov prihod na vlado je presenetil mnoge ~ ^li-tike, ki so poznali njegove odnoša-je napram tedanjemu prezidentu republike Poincareju. Med onimi, ki so bili najbolj iznenadeni, je bil vsekakor dr. Milenko Vesnič. Kmalu po nastopu Clemenceauja je Pašič zopet prišel v Pariz. Pričakal ga je dr. Vesnič in takoj začel obžalovati, zakaj je pred meseci branil Pašiču, da ni odšel h Clemenceau-ju. Nato pa je pokojni Nikola Pašič mirno odvrnil dr. Vesniču: — Znaš, ovaj — ja sam onda bio posetio gospodina Klemeansoja, samo nišam to kazao nikome — pa ni tebi.... Te besede so pokojnega dr. Ves-niča naravnost osupnile. Ko je Pašič naslednji dan prosil za sprejem pri predsedniku vlade Clemenceauju, je stari državnk in gentleman odgovoril, da bo on sam osebno posetil svojega starega prijatelja Nikolaja Pašiča. -J "GLAS NARODA" NEW YORK. THURSDAY, DECEMBER 12, 1929 The LARGfeSl SLOVENE DAILY in U. S. A. ROUCNE KNJIGE MOLITVENIKI KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 21 6 West 18th Street, New York 1 t IGRE t * RAZNE POVESTI IN ROMANI MOLIT VENIKI: Marija Varhinja: v piti t no zvezano.................80 v fin it j platno ............................1.00 v usnje vezano ........................1.50 v fino usnje vezano ........ 1.70 Rajnki glasovi: v platno vezano ............1.— v fino platno vezano................1.10 v usnje vezano .............l.W> v fino usnje vezano ................1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano .............80 v fino platno vezano ........ 1.20 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ........ l.SU S vel a l ra (z debelimi trkam!): v platno vezano ............ .1)0 v fino platno vezano...... 1.50 v fluo usnje vezano ........ 1.60 Nebesa Naš Dom: ▼ usnje vezano ............ 1.50 T fino usnje vezano ........ 1.30 JU višku srra mala: v platno vezano ............ .80 v celo! d vezano ............ 1.20 T fluo usnje vez...........1.50 Hrvatski molitveniki: (Jtjelia starosli. fin;i vez. ........1.— najfinejša vez ........,'......1.60 Slava Bogu 9 mir ljudem, fina vez 1.5*1 najflnej.š _vez ..............1.60 Zvon*ee nebeški, v platno.......80 fina vez ....................1,_ Vienae. najfinejfa vez ..........1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Praj erbook: \ barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ..........1.10 Key of Heaven: v u*nje vezano ............. 70 v najfinejše usnje vezano ....1.20 (Za odrasle) Hey of Heaven: v fino usnje vezano ........ 1.50 Račnnar v kronski ln dinarski veljavi ......................... Catholic Poeket Manual: v fino usnje vezano 1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ........ 1.40 POUČNE KNJIGE: .25 ..1.50 ...1.25 . 1.50 .75 JO .90 Kruh, trdo vezano ..............1-—j Spomini Jugoslovanskega dobro- broS..............«.......... JO i vol jea 1914-18...............1.25 Solnčenje ..................... Slike ij živalstva, trdo vezana Slovenska narodna mladina. obsega 452 strani .............1.50 Slov. italijansk iin Italijanski slov. slovar .........................90 Spretna kuharica, trdo vezana____1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ..............3.— Sadno vino .....................40 JSpolna nevarnost ............... .2"» Sadje v gospodinjstvu............7.1 .60 ,40 Krvna os veta .................. .36 Sredozimei, trd. vez. Kuhinja pri kraljid gosji notici .50! broS. .......... Kaj se Je Markam sanjalo ------- .25; Kazakl .........................SO! Strahote vojne ................ .50 Križev pot. roman (Bar) trd. vez. Ll0fitiri gm^j, 4. ................ „35 K rižev pot patra Kupljenika Smrt pred hišo .......... Kaj se je izmislil dr. Oks...... 45 Stanley v Afriki ........ Kraljevič berač .................25 Strup iz Judeje .......... Levstikovi zbrani zipsl ......... 4)0 spomin znanega potovalea 1. if. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade ln legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. *v. Otročje igre v p esencah — Različne poezije — Zabavljlce in pufiice — Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 65 .50 .75 1.50 Cčna knjiga in berilo laškega jezika ..........................6** Uvod v Filozofijo (Veberr) ......1J0 Veliki vsevedei .................80 Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem ..........5.55 Voščiina knjižica ............... .50 Zdravilna zelišča ...............40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zbirka domačih zdravil .....— .60 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih..........1.90 |Marjetica ...... Zdravje mladine ................1.25 ; Mladi gozdar, broS. Stritarjeva Anthologija .trda rez broš. ...................... Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. Siu medvedjega lovca. Potopisni ro- niflD .90 .80 .30 . .30 TrJo vezano..........1 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike............ Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Kupčijskl stražnik, U-railnik. Jezični doktor, Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd................. Stric Tomova koča ............. .50 Študent naj bo, V. sv............35 Sveta Notbnrga .................33 ,j0 Spisje, male povesti.............35 Svitanje (Govekar) ............1.— Stezosledec ......................30 Šopek Samotarke ................ .35 Sveta noč ......................30 Svetlobe in sence .............. l.'iO Slike (MeSko) ...................60 Zdravje in bolezen v domači hiši. 2 zv. .............. Znanost in vera (Veber) RAZNE POVESTI in ROMANI: .60 .50 JO .75 .80 .75 Moje življenje ............... .1.50 j Mali Lord ................. .1.50 Miljonar brez denarja ....... Mala življenje .................65 Maron, krščanski deček iz Libanona ...................... .25 HAKESPEAREVA DELA: Maclinet, trdo vez. ........ broširano.............. Othelo .____ Sen Kresne noči .90 .70 .:o .70 Mladih zanikernežov lastni živo- topiš .........................75 j Amerika, povsod dobro, doma I . najbolje .....................65 Mhnar'ev Jane* ................ -50 Agitator (Kersnik) brofi. .......80 Mosollno .......................40_ Andrej Hofer................... j« Mrtvi Gostač ................... Jo Arsene Lupin ...................60,Mali klatež -.................. Beneška vedeževalka ............ JS •;.***:.....:,V*V*...... Belgrajski biser .................35 Malenkosti (Ivan Albrecht) .... Beli mecesen ....................40 Mladim srcem. Zbirka povesti za Bele noči, mali junak...........60 slovenska mladino .70 .50 .25 .........25 SPI/OŠNA KNJIŽICA: St. 1. (Ivan AlbrecUt) Ranjena grnda. ivzirna povest, 10-1 str., broširano .....................35 Balkansko.Turška vojska .......80 Balkanska vojska, s slikami.....35 Boj in zmaga, povest ...........80 Berač s stopnjic pri sv. Roko .. -50 Blagajna Velikega vojvode.......00 Boy, roman .................... .65 Burska vojska...................46 Bilke (Marija Kmetova) .......25 Beat in dnevnik .................60 Božični darovi .................. Božja pot na Šmarno goro...... Božja pot na Bledu ............ _ Misterija, roman ............................1.25 Na različnih potih .............40 Not ar j v nos. humoreska ...35 Narod, ki izmira ...... (....... .40 Naša vas. IL del. 9 povesti ---- .»0 Nova Erotika, trdo vez..........70 Naša leta, trd. vez............. .80 broSirano .........................60 Cankar: .35 Na Indijskih otokih ............ .50 .50 i Naši ljudje .............*.......40 ■26 j Nekaj iz ruske zgodovine ...... .35 Nihilist .........................40 Abecednik slovenski ....... Angleško slovensko berilo........5.— (I>r. Kernj Amerika in Amerikanci (Trunk)..5.— Angeljska služba alt nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Boj nalezljivim boleznim .......75 CerknKko Jezero ...................1.50 Domači iivinozdravnik, trd. vez. ..1.60 Domači živinozdravnik. broš. ....1.25 Domači zdravnik po Knaipn: trdo vez.............. broSirano............... Domači vrt ................ Cmodoraja ......................1-50 <«ospodnjotvo................... 1.50 Hitri računa r ...................75 i**™«* Orleanska .............. Jogoslavija. Melik L zvezek ____1.50 Duhovni boj ................... 2. rveaek. 1—2 snopič ......1J8 Dedek je pravil: Marinka in škrati letarst v o (Skalickj) ..........2.00 teljčki ....................... Kratka srbska gramatika........3« EU^beta .......................S5 Knjiga o lepem vedenja: Fabijota ali cerkev v Katakombah .45 trdo vezano ..............L— Fran ^ Trenk ..............35 Kratka zgodovina Slovencev, Hrva- Grejnik Lenard, broš... .70 Mimo življenja .......80 Mrtvo mesto ........ .75 Romantične duše......60 Cvetke .........................25 Cesar Jožef II..................3« Cvetina Borograjska.............50 Čarovnica ...................... .35 Čebelica ........................ .25 Črtice iz življenja na kmetih .... .35 Drobiž, 111 razne povesti spisal Milčiuskl ...............60 Darovana, zgodovinska povest .. .50 Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti ............ .35 Dolga roka .................... .50 Do Ohrida in Bitolja...........70 Deteljica ........................60 Doli z orožjem ................ .50 Don Kišot iz La Manhe.......... .48 Dve sliki. — Njiva. Starta — (Meško) .....................00 Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov bivšega slovet^kega polka ........1.50 Novo življenje ................. Ob 50 letnici Dr. Janeza L Kreka Onkraj pragozda ............... Odkritje Amerike .............. Pasti in zanki ................ .60 .25 .80 .60 .25 St. 2. (Rado Mnrnik) Na Bledu, izvirna povest, 1S1 str., broš... Št. *i. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani .................... Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 1S4 str., broširano..................... Št. 5. (Fran Milčin^kl) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina veseloniodre črtice L, 72 strani, broširano ................ Št. 7. Andersonnre pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš........... Štev. 8. Akt. štev. 113.......... Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc Weber. ) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš. ........ .50 Št 54. V metežu................1.— Ujetnik carevine, veseloigra v 2. Št. 55. Namišljen ibolnik ...... .50' dejanjih .................... .3«' Št. 56. To in onkraj Sotle ____ .30" Veronika Deeeniška. trda vez____1.50 Št. 57. Tarzanova mladost ......1.15 Za križ in svobodo, IgrokaŽ t 5. Štev. 58. Glad (Hamsun) .... JOj dejanjih...................... .35 Št. 59. (Dostojevski) Zapiski Iz > mrtvega doma, I. del ..........Ljudski oder: Štev. 00. (Dostojevski) Zapiski iz [4. zv. Tihotapec. 5. dejanj . mrtvega doma, II- del ........1.— J 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 Št. 62. Idijot, I. del. (Dostojevski) .90 Zbirka ljudskih iger: Št. G3. Idijot, II. del...........90 2 Cor» ..................1 — Št. 64. Idijot, III. del...........90 3- snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Štev. 65. Idijot, IV. del .......90 --Neža, Sanje ...................60 Vsi 4 deli ...............3.25 ,13 »nopifc Vestalka, Smrt Marije št. G6. Kamela, skozi oho šivan- I deVice'/M^fiji" otJok * .................č^slst?. Slovenski pisatelji, I. zv. — j 15._snopi& Turki pred Dunajem, •6t .60 .3 (j JC Ft. Masel Podlimbarski, Slike in črtice, Gorski potoki, Tovariš Damjan ..................................2.50 Slovenski pisatelji II. zv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, črtice ........................2.5® Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad ............ 2.50 Fabjola in Neža .............30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............30 PESMI IN POEZIJE: Akropoli s in Piramide .........80 broširano................... .80 Azazel, trdo vez. ................1._ Balade in romance, trda vez......1.25 Bob za mladi zob, trda vez.....40 Gregorčičeve poezije .............50 Godec: Pored narodnih pravic 9 Tik za fronto ...................70] Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Tatic, (Bevk), trd. vez..........75 Trdo vezano ................75 Tri indijanske povesti...........30 Kraguljčki (Utva) .............65 Tunel. soc. roman................l.tOj trdo vezano .................80 Trenutki oddiha ................ .50 Moje obzorje, (Gangl> ............1.25 Turki pred Dunajem ...........SO Narodna pesmarica .............40 Tigrovi zobje ................ 1— Narics (Gruden), broS............30 Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Primorske pesmi, (Gruden), vez. .35 Lira, srednješolska, 2. zvezka skupaj ...........................2- T rog lasni mladinakl. zbori: Mešani in moški zbori. (AljaS) — 3. zvezek: Psa itn US; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.........40 ' Slutae (Albreht) broš. ; Pohorske poti (Glaser) broš. Prešernove poezije ......... Oton Zupančič: ! Ciciban, trd. vez......... Sto ugank ............... .50 .25 .35 .70 .50 .50 .40 tov in Srbov Kak« se postane državljan Filozofska zgodba z p V Fr* Diavolo ......... « p«^ «~riiW driMlimn .15 gfT* (2 ' T..:::::::::::::::: ^ • ••••••••o .60 •••••••••• .50 .............40 .... -25 Materija ln eneriija''!!! I! i!! i i.L25 j ; •' •''' *';' Mati: Materinstvo .........^....L--L^j, Murat* (ToistojV*.".*!.*.'! ^ / 8 ' * ^iDektorjev meč ................ u".*::::::::::::: £1 Hudi ^B,aKe — Pater Kajetan . Pingvlnskl otok ......... Povest o sedmih obešenih .............1.— Pravica kladiva .............. .50 Pabirki iz Roža (Albrecht) .... .25 Pariški zlatar ............ . ......35 Prihajač, do v est ...............60 Povest?!. Berač s stopnjic pri sr. Roku ........................ M Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijcrna karikatura in minulosti. 55 str., brog. ........ * Št. 11. (Povel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str., broš....... ™jŠt. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 01 str., broš.......... .80 Št 13. (V. M. Garšin) Nadežda Nikolajevna. roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., broš...... 25 .35 .50 Požigalee ...................... J25 Povesti (Kuhar) .................60 Povesti. r»esmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano.................. 1.— Plat zvona ................ .40 Po strani klobuk ............... .35 Pri stricu .............................60 Prst božji .................... .30 Patria, povest iz irske junaške do- dobe ........................ .30 Po gorah In dolinah ............ .80 Pod krivo jelko. Povest lz Časov ro-kovnjačev na Kranjskem .... .75 .60 .75 .75 * .. (oba zvezka skupaj JO) Mlekarstva ......................1.— Nemško-angleški tolmač ....----L40 Najboljša slov. Kuharica, 008 str. lepo vez. (KalinSek) ..........5.— Nasveti za hišo in dom. trd. vez. L— Nato gobe, s slikami. Navodila sa spoznavanje užitnih in strupenih gob ..........................1.40 Ncvftčfaui km učitelja: 1. del ....................... JO 2. (Id o m o * • • • • • • • • • • • • • • • • •»vCr Nemško slovensko slovar.........2.55 Največji spisovnik ljubavnih In dragih pi*ie mladino. Trdo vezano .... Vojska na Turškem .............60 Zlatoroff. pravljlee. trda vez---- Veliki inkvizitor ................!.—! Slovenska narodna lirika ...... Vera (Waldova), broš......... J5 j Višnjega repatira, roman, 2 knjigi 1.30 ppciurr KHTAMT* Vojni, mir ali poganstvo, I. zv... .35j * »UlAi«A. V pustiv je šla, III. zv- ... .30 JO .60 JO .50 .90 .60 .90 .60 .50 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pri[>elji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.......40 1. zvezek: Oi>ouiin k veselju; Sveta noc; Stražuiki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo........49 i. zvezek: Slavčck; Zaostali ptič; Domorodna iskrica ; Pri »vadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek : Ti osrečiti jo liotl (mešan zbori; Prijatelji in senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčlee stoj; Kinetski hiši.............40 CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cvrkvene pesmi za tnešau zbor ....................L— 12. Tantum Krgo. (Premrl) ____ JO Maine pesmi za mešan zbor. — (Sattner) ................... J# 12 Pange Lingua Tantum Ergo (ie- nitori. » v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, pošljete gotovino, rekomandirajt§ pismo. Ne naročajte knjxg, katerih M 9 ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 218 W. 18. St., New York u .15 .15 IGRE: Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj JO Orna de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve- zano ...rrrr...................11 ...................15 Edela, drama v 4. daj........... j|o St. 12. Vasovalec ............,. .15 Marta, Semenj v Ridunondn, 4 [Narodne pesmi sa mladino (žl- Št 1. Srbske narodne himne Št. Is. Sto čutiš, Srbine tužni St. 2. Zrinjskl Frankopan .__ Št 10. Na planine ...............15 dejanja .................. lik vojaki. Iftrokas v Otirlh slikah I^n | petjem v 3. dejanjl> .......••...•.•••• LU JL drama v 8 dejanjih a Uro. (čapek). M rovnik) 3 zvezki skupaj ........ JO Slavček, sbirfca šolskih pesmi — (Medved) .................... Jt& JO JO vsjaflm (Pregelj) _____ (Kosi) (FfcrjančlC) PRAV VSAKDO — kdor kaj iščeT kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro* dajal prav vsakdp priznava, da imajo čudovit uepeK — MALI OGLAS fXUiNwoli- •OX A A R A X O S A" 1L- ■ i _ NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 12, 1929 Si KRATKA DNEVNA ŽGODBA ANTON PRIDAVOK: «WK Češkoslovaško prosvetno ministrstvo Je izdalo zakon, po katerem mora vsaka občina skrbeti za javno ljudsko knjižnico. Ta zakon nosi lepe sadove ljudske prosvete — naleti pa tu in tam tudi na razne ovire, kar nam kaže pričujoča srč-I:ana humoreska, ki jo je za mesečnik "Strom" i Drevo) napisal prof. v. Merka. Notar se je postavil na črko zakona. Udarjal je s pestjo po mizi in grozil, toda občinski odbor se ni dal omehčati. Rihtar je trdil, da ■jud}e knjig ne potrebujejo, in dru-ni so mu prikimavali. "Kaznoval vas bom z globo!" je kričal razjarjeni notar. Kmetje so zmigavali z rameni. ' Pošljem vam komisaarja!" "To je rihtar, ki ga vam pošljejo iz Prage, z ministrstva. Ta vam bo gospodaril nad vašim denarjem, kakor bc hotel, vi pa pojdete v a-rest, ker se ne pokorite zakonu." Zaloputnil je vrata in odšel, ne da bi zaključil sejo. Zvečer je vsa vas govorila o komisarju: možje v krčmi, a ženske so doma lomile roke od obupa. — Tarnale so, saj se jim je zdelo pri teh razmerah, da se ves svet postavlja na glavo. "Ali je kdo kaj tacega slišal!" "Res. nikoli več ne bo boljše na tem svetu!" Razgovor možakarjev je bil še bolj živ. V krčmi je ostalo le še nekaj odbornikov. Posvetovali so se. Nazadnje so se dogovorili; ukazali ro rihtarju, nai gre na notarski u-rad in iz občinske blagajne plača po petdeset vinarjev na glavo za — javno knjižnico. "Tu imate denar, gospod notar, in pustite žc nas na mir "Torej ste se vendar izpameto- vali!" "Kaj pa naj storimo? Vendar ne homo spustili tujega človeka občini na vrat." "Čc bi imeli kaj ponora, bi sami zahtevali knjige. Leni ste in jie marate čitati." "Čemu pa bo kmetu knjiga?" "Ne uganjajte neumnosti! Čemu, čemu? Da se kaj nauči! Naučite se CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo S2,— Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' *1€ West 18 Street New York City KNJIŽNICA kake je treba zemljo obdelovati, o-rati. sejati, gnojiti ..." "Kaj bi nas učili gnojiti, saj smo na gnoju vzrastli! Tudi naši očetje niso čitali. pa so znali gospodariti! Ali ni to neumno — delati občini nepotrebne stroške?" ' Molčite ž? enkrat!" Med tem je uradnik pripravil trideset zvezkov knjig in jih podajal taremu suhemu kmetu, k je skušal odvrniti od sebe pozornost s tem. da je podajal roko in se priporočal. "Te knjige so vaše. Vzemite jih «n parite na nje. To je javna last in sf» zanje odgovorni." "Veste kaj. gospod, pridem drugič ponje. Pridem z vozom in bom že kako uredil. Ampak boljše bi naredili, če bi te knjige zase ohranili. Pri nas bomo itak z njimi i-meli same sitnosti. Še pretepli me bodo zaradi njih." Mrazko je odšel z notarijata in zdelo se mu je. da se mu je težak kamen cdvaiil od srca. Z urnim keraki je odšel iz vasi, ni zaupal samemu sebi. Bal se je. da si bo notar premislil in ga prisilil, da prevzame to neumno gosposko iznajdbo. V Zanemarkih se je pritoževal, kako so ga silili, toda on. je rekel, se ni dal pregovoriti. Ker že zakon ukazuje, da je treba plačati, je plačal, ampak knjige je pustil pri notarju. niti dotaknil se jih r i. Prešel je en mesec. Mrazko se je izogibal notarja, na knjižnico je skoraj že pozabil in se veselil ob misli, da bo imel sedaj mir. Zato se je prav prestrašil, ko je dobil po • ziv na urad pod grožnjo zakonitih posledic. "Že spet tiste knjige," je mislil. "Da mi jih ne prineseš v hišo," mu je grozila žena. Enako so mu pretili sosedje. "Vam je lahko reči: ne nosi" — je mislil Mrazko. "A kaj naj počnem jaz?...." Boječe je vstopil v notarski urad in. ne da bi čakal na odgovor, je takoj namesto odgovora na pozdrav proglasil: "Gospod notar, prišel sem se odpovedat rihtarstva." "E. vraga! Jaz sem vas pozval, da spravite te knjige v red. ..Kaj mislite, da jh bom jaz za vami nosil v vas. ali kaj?" "Jaz tega ne prevzamem. Jaz se ne dam biti. Že vsak mi grozi. — Dajte mi mira! Rajši nisem rihtar! Žena me zmerja, ljudje preklinjajo in o knjigah neče niti slišati." Notar se je posmejal. Jeza rih-tarja ga je spravila v dobro voljo. Bolj za zabavo nego resno je začel govoriti o krašni bodočnosti ljudstva, ko se bo naučilo ljubiti pisano besedo. ' To so prazne čenče! Nikoli več ne bo dobro na svetu, ker nam ne dajo v miru živeti!" Notar je prečltal Mrazku par stavkov iz Dobšinskega ljudskih povesti. "O, to je lepo," je pritrjeval "neizprosni" rihtar. No vidite, sami priznavate. Saj sem vedel, da ste pameten človek. I , Le vzemite knjige, se boste imeli pri čm zabavati. Niti v krčmno ne bo treba hoditi." "Ne, ne vzamem jih." s ' Mrazko, bodite pametni." "Nečem pa nečem." "Plačali ste jih. Čc pride načelnik in najde knjige pri meni — bo huda." "Storite ž njimi, kar hočete, ampak jaz ne maram greha v vasi ..." "Toda — zakon!" "Če je zakon, pa bodi ... Kaj meni mar? Poberem te knjige, ampak vi me ne smete izdati." Spravil je par knjig v zanedrije in rekel: "Po drufte pridem jutri." Prevzel je nase veliko odgovornost. Ta papir se mu je zdel zelo težak. Domov grede se je oziral. Da bi le nikogar ne srečal! Odšel je naravnost na skedenj, priprl vrata za seboj in zložil prinesene kniige pod težke snope slame. Oddahnil si je. ko je videl, da je lo epravil neepaženo. "Ko bi mogel še drug*> znesti c.em. na da bi kdo opazil...." Ves teden je hodil tako na nota-rijat in od tam v skedenj. Ko je zadnjo knjigo pckril s slamo, se je zahvalil Bogu. da bo imel poslej mir. "To mi je dalo dela!...." Prestal je najhujše. Treba je bilo le še obdržati skrivnost, ne izdati je nikomur, niti ženi niti znancem. Vsak dan je hodil pazit na knjige. jih urejeval, zlagal in se čebljal za ušesi. Zelo rad bi bil komu potožil, pa se je bal posledic. NJe več ni hcdil v krčmo, izogibal se je znancem in žena je opazila, da se od tu ju je samemu sebi. "Naj vrag vzame te pismarje, Ki so si knjige izmislili —! Kako bi i-mel mirno življenje!" Postajal je zamišljen in nervozen. Skedenj ni za knjige, je mislil, lahko jih kdo ukrade in kaj potem? On je vendar lc rihtar in odgovoren za občinsko imetje. Toda čas vse ozdravi. Pomiril se je. Nekoč, ko je šla žena v mesto, je prenesel knjižnico v shrambo, knjige je zavil v star papir in jih ležil za skrinje. Tam jih nihče ne najde. Čez nekaj mesecev, ko so občani pozabili na žulje, porabljene ?a knjižnico, in se rihtar prenehal hoditi v shrambo, se je zgodila neprijetna zadeva. Nctar se je pri seji odbora zanimal za knjige in vprašal rihtarja. ali ljudje kaj radi čitajo. Tedaj je prišlo vse na dan. Mrazko je zardel in na splošen pritisk priznal so-občanom. da ni mogel postopati drugače. Sklenili so. naj se prinesejo knjige v občinsko hišo. Kot k slavnostnemu aktu sc se napotili v shrambo z rihtar jem in notarjem na če-vsi člani občinskega predstojni-ništva. Mrazko je zaprašen vlekel na dan občinsko knjižnico in videl, da so imele miši več razumevanja in da so se bolj temeljito z njo pečale — nego ljudje. Duesseldorfski morilec v Bratislavi. Mali Oglasi imajo velik uspeh i ■ ■ <1 VAS POD OBSEDNIM STANJEM V Duesseldorfu so zbrani najboljši kriminalni uradniki s celo armado policijskih agentov, vendar pa morilca ne morejo izslediti. Zasledovanje morilca ima tudi komične momente. Tako je nekdo viti. Žena je začela klicati na pomoč in prihiteli so "sosedje, toda predno so prišli v stanovanje, je napadalec pobegnil. Opis se ujema, z neznancem, o katerem je govorila prostitutka. Naravno, da so vzbu- predložil policiji mnogo indicij ; dile te vesti v Bratislavi veliko razpreti možu, ki naj bi ga policija i burjenje, posebno med ženskami. V lužisko-srbski vasi Sielowu pri Hotjebužu je poslednje meseci vedno prihajalo do požarov, ne da bi bilo mogoče zasačiti požigalce. Da pride zločincem končno na sled in očuva prestrašeno ljudstvo pred na-daljno nesrečo, je oblastvo proglasilo nad vasjo obsedno stanje. — Močna policijska posadka se je nastanila v vasi, ki vrši redno svoje obhode okoli his in gospodarskih poslopij. Vaščani se morajo po noči na poživ straže takoj ustaviti in izkazati ter pojasniti vzrak, zakaj se gibljejo na prostem. V nasprotnem primera ima straža pravico* takoj streljati na vsakogar, ki bi se , ji ne odzval ali bi skušal pobegniti | pred njo. Odkar vlada v vasi ob-; sedno stanje, ni prišlo do novih po- j žarov, vendar pa oblastvo kljub največjemu trudu ni moglo po jas- j niti že nobenega izmed prejšnjih požigov. 1 aretirala kot sadističnega morilca, j čeprav je zgrešil samo to, da je do- ; tičnemu pred leti posodil nekaj de- | narja in da ga zdaj zahteva nazaj. Na policiji se zglašajo priče, astrologi, hipnotizerji in vedeževalci, ki hočejo na svoj način pomagati izslediti morilca. Kriminalni uradniki sami ugibajo, kako bodo morilca prijeli. Prevladuje naziranje. da živega najbrž ne dobe v roko. O njem vedo samo, da je srednje, vitke postave, temnih oči iii mehkega glasu. Pri zasledovanju si nomagajo t i vsemi znanstvenimi metodami in najmodernejšimi pripomočki. Za - ! enkrat imajo glavno besedo kemiki in grafilogi. Zanimivo je, da trdijo grafelogi. da je zadnje morilčevo pi^mo. v katerem pojasnjuje motiv svojega zločina, avtentično. Nekemu cueriškemu grafologu so dali preiskati fotografijo morilčevega pisma. Grafolog je napisal o njem daljšo razpravo, v kateri trdi, da je morilec brutalen in hladnokrven. : kljub temu pa umobolen. Policij-i ski prefekt v Duesseldorfu Lenses je sklical veliko konferenco novinarjev. katere so se udeležili tudi vsi policijski uradniki in detektivi, ki zasledujejo morilca. Prefekt je razpravljal o sporih med varnostno stražo in kriminalno policijo. Izjavil je. da je policijski častnik brez pravega razloga odredil zasledovanje morilca proti volji in brez vednosti kriminalne policije. Zelo, mučen vtis je napravila debata c postopanju policije napram tisku, kajti domači tisk je očital policiji da daje inozemskim ncvlnarjeir informacije, katere domačemu ti- i sku prikriva. Preteklo je poli- j cija aretirala nekega umobolnega ki se je klatil po mestu in kričal da bc- še meril. Mož pa ni v nobeni zvez* z duesscldofskimi umeri. Te dni jo dobilo bratislavsko policijsko ravnateljstvo pismo, v katerem ji anonimni pisec poroča, da je duesseldorfski morilec in da je prispel iz Nemčije v Bratislavo. Policijo prosi, naj se ne peča z njim. češ, da bo ves njen trud zaman. Obenem sporoča, da bo njegovo prihodnja žrtev neka žena, katere truplo vrže v Dunav v Bratislavi. Pismo je pisano samo v nemščini in podpisan je duessedolrfski morilec. Slično pismo je dobile tudi uredništvo madžarskea dnevnika "Hi-rado". V sredo popoldne se je zglasila na bratislavski policiji neka prostitutka. ki je izjavila, da je prišel te dni zvečer k nji neznanec in ii ponudil če bi hotela iti ž se je zdel mož sumljiv in zato je njegovo ponudbo odklonila. Neznanec ji je pa začel groziti, češ. da obračuna z njo, kakor je obračunal že z mnogimi ženskami. V zvezo s tem spravljajo u-mor treh nevest v Bratislavi, katerega policija še ni mogla pojasniti. Vse tri neveste so bile umorjene na sličen način, kakor žrtve duesseldorfskega morilca. Te dni popoldne se je zglasil na bratislavskem policijskem ravnateljstvu neki bančni uradnik, ki je izjavil, da je vdrl opoldne v njego- ki se boje duesseldorfskega vampirja tako. da si same ne upajo z dona. DEFRAVDANT HARDY POD KLJUČEM Te dni je prispel v Bmo policij - | ski komisar Dubois iz Antwerpna. j ki je iskal belgijskega deravdanta i Feliksa Huberta Hardyja. Hardy je j poneveril 600.000 frankov. V Brno • je prispel med orlovskim zletom 1 leta 1922 in seznanil se je z nekim dekletom, ki je na policiji izjavile, da je bil Hardy pri nji v Češkem Brcdu. ko ga je detektiv iskal v Brnu. Hardy je odpotoval z njo v Prage , kjer sta estala več dni. Slednjič se je poslovil od nje. češ, da odpotuje v Francijo ,da se pa čez tri leta vrne in poroči z njo. Pri- • povedoval ji je o velikem bogastvu, ki ga je nakopičil s posrečenimi ; kupčijami in borznimi špekulacija- . mi. Da ji dokaže, aa je res bogat.! ji je dal 10.000 čeških kron v ^cto- j vini. ček na 12.000 Kc, več dragocenih prstanov in krasno cgrlicr. Policija je denar in dragulje zaplenila. Te dni je bil pa Hardy v Ant-werpnu aretiran in je poneverbo priznal. Pri njem so našli potni list na ime Albert Pierre Laetzen. Naivno češko dekle je sleparju nasedlo misleč, da ji je poslala usoda milijonarja, s katerim bo živela v srečnem zakonu. POROKA V HIPNOZI KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1930 so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za 50 KNJIGE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRATIKA vsebuje veliko zanimivosti i/, naravoslovja, narodopisja, fizike ter razne dragotene nasvete za hišo dom. V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo posebno zanimala ameriške Slovence, ker je v nji več zanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki so se med vojna zavzemali za Jugoslavijo. LECTOV GRAD — je zanimiva povest mladega pisatelja J t'S A KOZAKA. ZGREŠENI CILJI bodo zanimali slehernega čitatelja. Pisatelj Slavko Savinšek je zajel snov za svojo povest globoko i/ življenja. Za pošljemo slehernemu omenjene štiri knjige in SL0VENSK0-AMERSKANSK1 KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. KNJIGARNA GLAS NARODA 2 I 6 West 18 Street New York, N. Y. Industrijalec Jules Simon iz Mar-seilla je vložil tožbo in zahteva lo- j čitev zakona, sklenjenega na čuden i način. Njegov pravni zastopnik je- j trdil, da se klijent ni oženil po svo bodni volji, temveč da ga je mlad zdravnik, njegov bodoči svak hip- j notiziral. Simon je živčno zbolel in | prepeljali so ga v sanatorij, kjer • ga je lečil dotični zdravnik s po- j močjo hipnoze. Mož je okreval, to- j da pod vplivom hipnotiziranja se \ je poročil z zdravnikovo sestro, ka- j tero je poznal komaj na videz. Nje- j gove priče, ki so bile na svatbi, so , potrdilo, da je bil Simcn ves zme- j den. Dva dni pr poroki je prijateljem pripovedoval, da hoče kupiti ] vilo in da bi so rad oženil. Ko so » mu prijatelji povedali, da je že o- i ženjen. ni hotel verjeti. Sodniki so bili spočetka zelo skep- \ točni. Ko so pa zaslišali vse priče, j so spoznali, da imajo res opraviti s . solidnim možem, ki se je poročil v 1 hipnozi. Pravni zastopnik Simono- ; ve ženo je seveda odločno zavračal; tditev. da bi šlo za hipnotiziranje i Trdil je. da gre za pozabljivost in da je takih primerov na svetu j mnogo. Tako je slavni učenjak i Champollion nekaj dni po poroki j popolnoma pozabil, da je oženj en.' Sodišče je upoštevalo dejstvo, da 1 jo brat Simonove žene pripravljal poroko, še predno sta se ženin in vo stanovanje neznanec, ki je na-j nevesta osebno spoznala. Zakon jo padel njegovo ženo in jo začel da- | bil razveljavljen. NOS SLAVNE IGRALKE IZJEMA MED MINISTRI mnogo denarja, njim. Prostitutki Publika v "Comedie francais" te dni ni hotela verjeti svojim očem kc je nastopila znana igralka Cc-cile Sorelova z mečno izpremenje-nim profilom. Ta najslavnejša sodobna igralka se zna najlepše oblačiti, toda doslej jo je kazil izrazit j orlovski nos. Naenkrat se je pa pojavila na odru s klasičnim grškim nosom. Občinstvu je prvi hip ostrmelo, potem je p^ začelo navdušeno ploskati, še predno se je predstava pričela. Za igralke, je bil to najlepši dokaz. da je občinstvo simpatične sprejelo njen grški nos. Iznadljivi novinarji so pa kmalu zavohali, da si je dala svoj orlovski nos kirur-gičnim potoni popraviti. In tako je posta igralkin nos čez noč slaven, vendar pa ne tako. kakor nos kraljico Kleopatre. ki je po zatrjevanju zgodovinarjev izpremenil smer svetovne zgodovine. V Avstraliji imajo svojevrstna r-nzacijo. Eni majejc z plavami nad novim prometnim ministrom, drugi sc p2 navdušeni zanj. Novi minis'. "i ie re^- redek pojav m :1 mini-it**:. Parlament mu je hotel ne-davnr zri. a ti vplačo na 7530 fun-t~v št?rlingov letno in človek bi mirlil, da bo mož vesel. Toda minister je vrtal in si poteno privoščil pcclance, češ. da so zaprr»vljiv-ci in de razmetavajo denar, ki ga r's3 ser.:i zaslužili. Izjavil je. da mu popolnoma zadostuje 5000 funtov šterlingov. kolikor je dobival prei-inji prometni minister. Dasi je tudi 5000 futov šterlingov lepa plača, je ministrova skromnost avstralsko javnost presenetila. DOLGOTRAJNO STRA- DANJE gmamiw mm\\ mu iLaaaewrarofftimi^^ iiiiiiiiTJMWiimiir^mn™^^ Pozor Rojaki! s i m \ Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih i nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York Vsa denarna nakazila v stori kraj, bančne j posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK ! S2 Cortlandt Street New York I j da tako Vaša naročila ne bodo vsled odda- I I i ljenosti uradov zakasnela. potroši polagoma rezerve v organizmu, najprej ogljične hidrate, nato maščobne in beljakovinske. V trenutku, ko so tolščni prihranki porabljeni, se v znatni količini izčrpajo beljakovine v staničju, meje odpora so dosežene in konec je blizu. Ta nastopi, ko je telo izgubilo štiri petine prvotne teže. Ako postnik pije vodo, se more dalje :>-hraniti. Staničje in organi hirajo. Možgani, kosti in srce se najdlje upirajo. Toplina se močno zniža, obtok in dihanje se opočasnita, pritisk na žile se zmanjša. ODKLEJ POZNAMO DEM A NT Že skoro 3000 let pred našim štetjem so ljudje ooznali in čislali ta dragulj na skrajnem vzhodu, zlasti v Indiji. Na zapadu sc ga spo-nali po vsem videzu dosti kasneje. Teofrast 1371.—266. pr. Kr.). ki je spisal "Razpravo o dragih kamenih". namreč ne omenja demanta fadamas). Potemtakem je bil ta dragi kamen prinesen v Evropo menda med Teofrastom in Plini-jem. BANOVČEVI KONCERTI. 15. decembra: Milwaukee. Wis. Svetozar Banovec, 381 E. 160. St., Cleveland, O. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF_ EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila ▼ ljudski soli str. * 37, East 41. cesta ▼ petek zjutraj od lt. do 11, soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5.. sobo 413. TIHI AVTOBUS Srečni London, ki dobi v kratkem "molčeče" avtobuse in sicer 200 *•* najkrajšem času. na tisoče se jih pa še izdeluje, da bodo zamenjali prejšnje ropotače. Dnevniki poročajo. da bodo novi izdelki vozili tako rahlo kakor najbolj dovršeni zasebni "samodrči". Ne pustite, da bi se vas kašelj lotil Razdražljiv kašelj vam razburja grlo In vas neprestano nadleguje. — Zmanjša vam odpor, aa ste dovzetni za bolj nevarne bolezni Odpravite kašelj z uporabo Severa's Cough Bal-sarr.a. Pomirjajoče, uspešno, priljubljeno domače zdravilo Se 50 let. V lekarnah 25 in 50c. W. F. SEVCJtA CO. Cedar Rapid«, Iowa .SEVERN'S "QUI RABOBi« NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 12, 1929 MAŠČEVALNA LJUBEZEN | >» Francoski spisal Georges Oh net. m Za Glas Naroda priredil G. P. Tfe« LARGEST SLOTEIVE DAELY UD. B. A r iron iigi w MrmiiMi—na (Nadaljevanje.) — Nikdar ne boš uganila resnice. Preveč enostavna je, a raditcga tombc j sirarna. Knjige in romani nam predstavljajo le medle sence re.nice. vendar pa je nekaj povsem drugega, če se predstavi občinstvu golo resnico, brez vsake olepšalne primesi. Ali veš. kaj je storil ic topovski vicomte, ko je videl, da so osušeni vsi njegovi denarni viri? Mest; da bi igral proti Madžaru, ki vedno zmaga, se je enostavno zvezal ž njim in sedaj vodita banko na skupni račun! — In ali ve on, da je lopov? Enostavno dejstvo tega družabništva je najboljši dokaz za to! Lahkomišljcn mlad človek, ki je živel na stroške neke ženske, — kajti Bernaut nas je o t: m temeljito poučil. — pričenja sedaj še ponarejati podpise! Ali moreš le za trenutek domnevati, da se je združil s sleparjem v velikem obsegu, ne da bi vedel, kakšnih metod se poslužuje pri tem? — Pojdi vendar! — Ah si getov, da je ta grof Zethiani slepar? — Ti še vedno pripadaš k nedolžnim dušam, na katere napravi naslov mogočen utis a jaz ti povem, da je tem več povoda za previdnost, čim več redov ima v svoji gumbnici. Videla boš, da bo postal ob razvoju zadeve iz Marseillesa domači Marlus in da se bo postavljal z mesto z redi. s sedemnajstimi obsodbami! Taki madžarski grofi kenčajo vedno na tak način! — Kaj pa, če kdo opazuje njegove knife ter zatrobi alarm? — Na ta način pride na dan šegavost, ki ne sme manjkati v nika-kt pravi tragediji. 2e dve leti se je pritrdil neki star meščan, kateremu je povzročil nekaj zlega, na njegove pete ter mu prisegel osveto. Kjerkoli se pojavi lepi Andrej, nastopi v kratkem času tudi mali starec ki neprestano zasleduje tega uzora elegance in modernosti v svoji ofcnc.eni. sivi obleki. S pravo strastjo mu škoduje ter ga črni vsepovsod. — Vem od Bernauta. da je on posvaril Trelurierja v upanju, da bo ustrelil lepega Andreja. Sedaj je. ne vem na kak način, posvaril komisarja. katr rega je pred kratkim poslala pariška policija v Nico, da po-izve o ftevilnih nerednestih, ki so se pripetile v kazinu nekega mesta ob Rivijeri. Temu zelo iznajdljivemu policistu se je posrečilo opazovati igro grofa Zcthinija in če bo grof šel v past, bo zajet tudi vicomte. — Kako pa je bilo mogoče sploh dognati sleparijo? — Vzemi naprimer, da se odličnemu tujcu, kot je najbrž, posreči Vtihotapiti serijo kart in ker so številke znane, je treba le pošteti na mizi ležeče, da se ve, koliko jih je treba dodati. — In vicomte ve za to? Ali dela sporazumno z lopovom? — Da ve, je več kot vrjetno, ker je ostal kot preje njegov zaveznik Na sporazum, to je na izjavo, da bo drug drugemu rekel: — Jaz .slepa rim. Ali mi hočete pomagati — pa ne verujem. Oba lopova sta se najbrž molče dogovorila. Najbrž je Madžar zapazil, da je vicomte pregledal njegove knife, in da se jih je hotel poslužiti. Mesto da se izpostavi neljubim prizorom, se je grof uklonil delitvi plena. Nekdo je moral to zapaziti ter obvestil vodstvo naprave. To je sklenilo poseči vmes. čeprav zelo nerado. Tak škandal ohladi zelo igralce in cbisk postane za dotično Leto zelo pičel, vendar pa se mora zgoditi, da ne pride klub v slabo ime. Valanccn si je prižgal novo cigareto, dočim je Geraldina razmišljala. — Mr ni je vseeno! — je vzkliknila nekaj časa nato. — Tvoj vicomte de Preigne je čeden lopov in Anino je treba na vsak način iztrgati iz njegovih krempljev. Naj stane, kar hoče! Takoj se lotim dela! — Vendar pa previdno, če smem prositi! Dosti stavljaš namreč na igro! G&pe Trelaurier ne bo posebno lahko prepričati. Prvo, kar bo ttorila. to posvarila viccmta, da ga zavaruje pred nevarnostjo. Izgu-Lili mcincst, da ga prepričajo in nato bo kričal na vse pretege. Anina ravnetake, kajti ena se bo brez vsakega dvoma postavila na njegovo stran, ne pa na našo! — Jaz vendar ne morem pustiti te ženske, da bi se pogreznila v to močvirje podlosti te položiti roki križem, ne da bi ji pomagaia: — Bodjše bi bilo pustiti de Preignu dovolj časa, da se razkrije sam " svoji nagoti. Kakor hitro bo prepričan, ne bo mogla več reči: — Jaz ne verujem, ker imamo dokaze! — Ah. moj Bog. ti me popolnoma zmedeš! Kaj naj verujem in za kaj naj se odločim? Kot da je slučaj prevzel odgovor na to vprašanje, se je pripeljal se sestali v gledišču. Vignot ki je ostal preko dneva v Niči. naj bi prišel in Cortazzi, ki je bila boli ognjevita kot kdaj poprej, odkar je pozabila maestra radi lepih oči Andreja, je navdihnila vse s svojo za-1; ubij eno ognjevitostjo. Bila je povsem prevzeta od strastne vročine in to se ji je kazalo tucii na zur.aj. K.« ji je Vignot smehljaje očital, da je verna služabni.a lahkomiselnosti, mu je odgovorila: — Ah, dragi maestro, umetnost olepša vse! — Vi ste torej zvodnica vzvišenega! — je omenil komponist smeje. — Če hočete tako, da, a lord Brandon mi ve hvalo zato. On je zelo srečen! — Jaz tudi! Kljub c-negavni kritiki glede pevke, ni mogel ostati vicomte neprizadet od micncsti te ognjevite narave, ki je bila povsem drugačna kot Anina, ki je ljubila svojo srečo sama zase. Cortazzijeva ni spadala k ženskam, ki uživajo tiho, tajno srečo, kajti potrebovala je bučnega insceniranja in dosti luči. da pokaže svojo ljubezen. Ni ji zadostovalo oboževati moža, temveč ves svet je moral vedeti za to. Andrej, s svojo hiadne. perečo jasnostjo je pojavil izobuici čurte-Eenečanke nasproti uničujočo dvorljivost in ta, kadar se je domnevala zrvižcno, je postala ikoio blazna ter govorila o smrti. * • Dnlit- DnhiKinuc." DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" nc čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestojec iz testih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. ■mamMM CENA »1. Kret an je Parnikov — Shipping News — 13. decembra: Uert-ngurj^. Jherbourg 14. decembra: Breme«, Cherbourg, Bri-mcn t;«-ori?«} Washington. Cbeibourg. Bieinui Vol«*nda.En. Boulogne Sur Mer. Rotiti dam Minnekahda. Plymouth, Bou[<>gnt Sur Mer 19. decembra: CoiLmuus. Cherbourg. Bremen 26. decembra: Itvchambeau, H i\re 27. decembra: Mauritania, Mavre Minnesota, Cherbourg 28. decembra: T "-ms. hl«nd. Ch»-r!..nj. Za na.laljn;« >]asiilla ne obrnite na zastopnika Cunard pi <>ge ali j>l-ftilf na: 25 BROADWAY. NEW YORK ZA C AX ADO SI.20 GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK Nagla Vožnja Prihodnje v Jugoslavijo odplutje: O umetnih jezikih. Najgloblja filozifija v svetem pismu stare zaveze je simbolična o-pazka o vzrokih in posledicah dejstva, da govori člove.stvo različne jezike in da je razlika v jezikih raz- * delila ljudi v dva večinoma sovražna tabora. Politično rečeno je delitev človeštva na lingvistične kaste j oslabila enotno fronto ljudi na ze- i mlji. Vsi ali vsaj pretežna večina , pszna znake esperantistov — bele J zvezde na zelenem pelju. Naši roditelji se spominjajo mnogo obetajo-J čih začetkov drugega svetovnega jezika volap ika ki je vzbudil v 80. letih preteklega stoletja veliko po- ležen večje slavp in priznanja, nego po smrti. Le ta 1827 je dobil od Instituta de France pohvalno priznanje, za katero so glasovali tudi uienjaki, kakor Arabo, Fourier ter skladatelji Cherubini, Boiloiou in Aubert. Na svetovni razstavi v Parizu leta 1855 je dobil profesor Sudre 10 tisoč frankov nagrade, na razstavi v Londonu 1862 pa zlato kolajno. | Viktor Hugo mu je pisal pohvalno { pismo. Leta 1862 je Sudre umrl in ' ILLINOIS z njim je izginil tudi njegov jezik, j Aurora, J Verbich Kdor potuje na kako diplomatsko ( Chicago. Joseph Blish, J ali politično konferenco v Francijo,; Mrs. f. Laurich, Andrew Spillar Cicero. J. Fabian POZOR, ROJAKI Iz naslova na lista, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ati direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob T-^Mi^bln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftid. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banich 15. SATURNIA 9. JANUARJA FEBRUARJA — 22. MARCA VULCANIA 8. MARCA — 10. APRILA 15. MAJA Saturnia in Vuit-ania prekaša vse la-l-•e sveta v razkošju, udobnosti in naglici ter nudi najboljšo siuZbo v Evropo. Posebne cene za tja in nazaj. V*-č novosti na t-h motornih ladjah \klju Ono plavalni bazen v drugem razredu. PlIfcI.PS KROS. S CO. <;eu Afientje 17 Battery Place, New Yoric 6 DJilRiKl0ClANA Najurajia in najbolj ugodna pot » ootovanje na ogromnih oarniklh: FRANCE 12. decembra. <6 P. M > ILE DE FRANCE 17. jan.; 7. feb (7 P. M.I (1 P M.i ; PARIS 21. jan.; 21. februarja (5 P. M.) (1 P. M » Najkrajša pot po Ccieznicl Vinko J« v posebni kabini z vsemi m derm j ml ud'ibuort! — Pljai« in aia^n* ' rraor-oaKa kuhinja .'zre-lno nizke cen« i VlTB/bjt« kateregaknt j oocrt.i&Ačanega agent* < •It If FRENCH LINE 1» STATE BTHEE1 NIW YORK. N. Y. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. tvumse Niles, Fiank Kogovšek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City. J. Kofclar. PENNSYLVANIA: Amdndge. f rank Jafcše. Bessemer. Louis Hribar. Braddock. J. A. Germ Broughton, Anton Ipavec. Claridge. A. Jerin. Conemaugh. J. Brczovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Louis Jupan- Bevčlč, zorncst. Manj znano je. da so sHlahko pcstan, 2a nekaj dni junak i ljudje v zadnjih 300 letih izmislili sveto>nega tiska. Zadostuje, če po-_ _____! ^ 300^umetnih svetovnih jezi- j išče v knjižnici liceja v Nancy bro- j v istem trenutku velik avtomobil pred vrtna vrata in izstopila je"go- t p^zabiilnf0 V^ ^ VS1 Ve° aU m*nj šuro, ki se imenuje Ixes-soire. To i,pa Prejean v spremstvu Tristana, ki je bil preoblečen kot Samojed. Love sv-tovne^^ik« ^ Zn ^lZT je svetovni Jezik na ^ršči- [ I j . . ^ oiu prepn- j ne s pcm0čj0 tega učbenika naj se- j ■ ,cani. da store s tem človeštvu zelo j £tavi nekaj stavkov in fie sreča na , važno UslUETO. Tudi mpri šivimi ' . _ . — Glej vendar! — je vzkliknil Valancon. — Ti se znaš pomagati Tukaj sta prijatelja gospe Trelauriar. ki ti lahko svetujeta! Ti uživaš vendar zaupanje gospe Prejean in ker je tudi dobra ženska, ki bo gotovo pomagala. Tristan je razventega sorodnik Anine. Dogovori se ž njima in nastopite skupno. To je dosti boljše, če ima človek le tretji del odgovornosti za neumnosti katere je morda storil! — Poj diva navzdol! Ko sta pozdravila gosta v pritličju, je Tristan odložil svojo opremo ter postal zopet podoben človeku. j — Moja draga! — je vzkliknila gospa de Prejean. — prihajava' sedaj iz Turina preko Col di Tenda! Povsem izvanredna vožnja preko gora! Štirideset kilometrov na uro in sicer po cesti ... j Tedaj pa je naenkrat prekinila ter pogledala gospo Valancon po-J zorne, nakar je vprašala z izpremenjenim glasom: i — Kaj se vrši tukaj? Vi izgledate povsem zmedena! Ali se vam je pripetilo morda kaj neprijetnega? — Meni osebno ne!.... — Kpmu pa? — Gre za Anino.... — Ali jo je Preigne zapustil? — je zkliknila mlada žena razburjena. učili vsi ljudje. Leta 1868 je izdal chesterski škof John Wilkins učbenik univerzalnega jezika. Wilkins se je lotil dela na pobudo kraljevskega društva in njegov svak, znani državnik Cromwell ga je izdatno podpiral. Temelj novega jezika je bila razdelitev vseh pojmov v gotove skupine. Vsaka skupina je dobila karakterističen zvok. Zlogu so se dodajale črke in tako je dobil točen pomen. Začetek očenaša se je glasil v univerzalnem _ , _ , . . . _ j. . . . jeziku: "Hal coba vgia vil dad, ha Dal Bog, ce bi to hotel. Ce bi bilo le to ... babi io svymta ^^ vg ca„ - Povejte mi vse! Tristan, sedi! Kadar se postavi predme kot Kraljevsko znanstveno društvo je vprašaj postanem v trenutku nervozna! O Bog. uboga Anina! jpa je2ik ^^ ker je bn J. Valancon je cal svoji zem migljaj, da naj še nekoliko potrpi z raz- ^n* ^ okoren. Obsegal je nam- vazno uslugo. Tudi med živimi je-; ionferenci Poincareja. naj ga na-zikt je nekaj takih, ki bi bili pri- ,ovcri v tem jeziku in lahko je pre, kladni za mednarodno sporazume- , .,ričan da p3kliče Poincare slugo vanje. Toda izumitelji umetnih je-; n mu zašepeče: "Odvedite tega-le jzikov so si prizadevali poenostavit, j ?ospoda, mislim> da ima en kole5_ I jezik tako. da bi se ga lahko na- . ček preveč. Nato mu naj odgovori j omenjenem svetovnem jeziku: "Oprostite, gospod, ta jezik ste izvolili pred dobrimi 50 leti sami izumiti. Bil sem takrat študent na lice ju v Nancy". Vsak reporter bo hvaležen, če bo lahko opisal ta prizor. kritji. — Dogovroimo se torej, da boste ostali pri nas pri obedu. Nato se moramo dogovoriti o skupnih načrtih, kako da nastopimo. — Dogovorjeno! — je rekel Tristan. — Poslal bom avtomobil v hotel in nato sem vama popolnoma na razpolago.... — In danes zvečer je vendar tvoja slavnost v kazinu, — je rekla gospa de Prejean. — Miva sva se ravno raditega vrnila semkaj. Krasno bo postalo in jaz imam očarljiv domino ... Kc se je Tristan vrnil, so sedli vsi in Valancon jim je pri. jI obraz-lagaU položaj. rep debelo knjigo zelo velikega formata. Okrog leta 1830 se je pojavil nov svetovni jezik solresol. Francoz Jean Francois Sudre, gimnazijski profesor, je sestavil jezik, katerega elementi so bili nazivi glasbenih tonov: do, re, mi, fa, so, la si. Izumitelj je trdil, da se da solresol pi-sato s črkami, notami, stenografija ti s sedmimi znaki, označevati z i roko in tolmačiti slepcem ali gluho- V Angleški hiši je zaljubljeni parček jedel popolnoma sam. nemim s trkanjem petih prstov ene Sedaj je odšel vicomte v svojo oblačilno sobo, da utakne v žep de- roke in na dva prsta druge roke nar in rokavice. Gospa Trelaurier ga ni hotela spremljati na veseli- Na eno je bil pa pozabil da se nam- co, vsled česar se je delal jeznega in potrtega. V bistvu pa ga ni bri- reč ni mogoče naučiti na pamet slo- galo njeno zanikanje, kajti s tem je dobil polno prostost. Obljubil je varja no-ega jezika katerega je Lady Brandon, da bo prišel po njo % vilo Carabacel ter se peljal ž njo sestavljal Sudre celih 45 let. Pro- tjatcaj. iesor Sudre je unikum med izumi- Lord Brandon je namreč najel dve loži. Vsi hišni prijatelji naj bi iji. V življenju je bil namreč de-I dva stavka: Agwortpuk gonpaw. Najnovejši svetovni jezik je pan-i kel, izum M. Waldta. Waldt pravi, da je panker najkrajši in najtanč-nejiii način izražanja. Za primer vzemimo stavek: Daj mi tole knjigo. V slovenščini ima ta stavek 14 5rk. V esperantu se glasi: Donu al mi la'libron in ima 16 črk. V vola-p iku ima 14 črk in se glasi: givolr.d obe buki. V jeziku pankel ima pa samo 9 črk in se glasi: davu as buk. Učbenikov tega jezika so prodali 6000, statistika onih, ki so se ga naučili, pa ni znana. Zasebni in umetni Babilon je izumil neki Popp, rodom Saksonec. Njegov jezik je zemljepisen. Umetni jezik sam po sebi je zanj postranskega pomena. On im$i posebno šifro. po kateri polaga v črke smer poti, izhodišče poti, zemljepisno lego cilja, morsko višino, število prebivalstva itd. Recimo, da imamo naslednja dva stavka: Prispeli smo v Glashiitte, ki šteje 1800 prebivalcev. Vas leži 22 km južno od Draž-dan, 332 m nad morsko gladino in pripada svobodni saški državi. V: Poppovem jeziku se pa glasita ta Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat. KANSAS Girard, Agnes Močni i. Kansas City, Frank 2agar. MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe De trčit, J. BarJch, Ant Janezi O MINNESOTA Chisholmn. Frank Gouže. A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J, Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. Eveleth, Louis Gouže. ' Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John Povše. . Virginia, Frank Hrvatich. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls, Frank Made.' OHIO Barberton, Jonn Balant, Joe HltL Cleveland, Anton flobek, Chas. Xarlinger, Louis Rodman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Export, G. Previč, čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry OKorn. Forest City, Math. Kamin. Gieensburg, Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fe-renchack. . Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc. Martin Koroshetz. Krayn, Ant. VaužeJJ Luzerne, Frank Balloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprivšek. Midway. John Žust. Moon Run, Fr. Podmllšek. Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine, in U. Jakobich. J. Pogačar. Aril Presto. J. Liemsnar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj. Fr. Schifrer. West Newton. Joseph Jovan Willock, J. Peternel, UTAH Helper. Fr. Krebs. WEST VIR G INI A.Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West AUis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs. Louis Taucher. Diamondville, F. Lumbert. fir* W Kako sc potuje v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoratl i star' kraj, je potrebno, da Jle poučen o pntnib listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml umorimo dati najboljša poiasnila in priporočamo vedno ie prvovrstne brzo-parnike. Tadi nedržarljanl zamrejo potovati v stari kraj aa obisk, tocLs preskrbeti si morajo dovoljenje za j povrnitev (Return Permit) iz Wash-, ingtona, ki je veljaven ca eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesečev in tii se ne pošiljajo več v start kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem j v stari kraj. Prošnja sa permit se i mora vložiti najmanje eden meser . pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko Now Turka, je najbolje. 4a v prošnji označijo naj '.e jim pošlje na Barge Office | New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA I Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovan-ska kvota 845 priseljencev letno, a k volni vizeji se izdajajo samo onim ' prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti no: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, 'ki so se po 1. juniju 1928. leta poro-• čili, žene in neporočeni otroci izpod 14. leta poljedelcev. Ti so opravičeni , tlo prve polovice kvote. Do drug« polovice pa se opravičeni mene , in neporočeni otroci ispod 21. leta j onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK «2 CORTLANDT STREET NEW YORK Vsak zastopnik izda potrdilo ^a Za eno leto $6.; za pol leta za štiri mesece $2.; za četrt $3-; leta svoto, katero je prejel. Zastopnike ojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto ZASTAVE, REG ALI JE, m VSE DRUGE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO I ZORCK IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAK A-TRGOVCA. (A0e„cy for s pa rte n Radio) IVAN P A I K 1 T ^ 111 * ^ »I IV CONEMAUGH. PA. _