sprejeto YU ISSN 0416- 2242 in St. 12. (1597) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 20. marca 1980 Cena: 8 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Praznik ribniške občine Svečana seja bo 22. marca v Sodražici — Ivan Fajdiga častni občan, Plaketa „26. marec" pa 90-letni Mariji Ivančič z Gore V spomin na zmago partizanskih brigad 26. marca 1943 v Jelenovem žlebu praznuje občina Ribnica vsako leto na ta dan svoj praznik. Letošnje svečanosti ob prazniku se bodo začele jutri, 21. marca, in bodo trajale do srede, 26. marca. Za otvoritev v praznične dni bosta 21. marca ob 16. uri in ob 19.30 ,v dvorani doma JLA v Ribnici dve predstavi Mestnega gledališka ljubljanskega, ki se bo predstavilo z igro „Ob tabornem ognju.” V soboto, 22. marca ob 10. uri, bo v dvorani osnovne šole »Ih. Ivan Prijatelj” v Sodražici svečana seja zborov občinske skupščine Ribnica in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Svečani govornik na njej bo predsednik občinske konference SZDL inž. Alojz Marolt. • Naziv „častni občan” bo Podeljen Ivanu Fajdigi iz Sodražice. Plaketo „26. marec” prej-o»e Marija Ivančič iz Gore, Partizanska mati in udeleženka Kočevskega zbora. Priznanje občine dobe. Franc Zbačnik iz Ribnice, Janez Lesar 'a Sodražice, Franjo A. Zupančič (ustanovitelj šahovskega kluba Ribnica), Drago Turnšek iz Ribnice, Edo Tanko (občinska gasilska zveza), Andrej «tek (bivši ravnatelj Petkove šole v Ribnici), Andrej Klemenc iz Ribnice, Justin £ibert iz Ribnice in Alojz okulj iz Inlesa. Urbanovo nagrado dobi »bčinskiodbor Rdečega križa *vibnica. Istega dne ob 11. uri bo mo-°rizirana kolona AMD krenila na tradicionalno pot do prizorišča zmage, Jelenovega žleba. Tu bo Položila k spomeniku venec. V nedeljo, 23. marca, se bo jučel ob 10. uri v dvorani špor-mega centra v Ribnici mladinski °kometni turnir „Lovšin-tobec”. Y torek, 25. marca dopoldne, . do učenci osnovne šole Do-enja vas, predstavniki domicilom brigad in občinskega odbora .NOV položili venec pri spo-emku padlim borcem 9. briga-v Makoši pri Dolenji vasi. Na Sam praznik, 26. marca, pa JI a °k ur* v dv_orani doma U tV učenci osnovne šole „Dr. VeriinCC Pre5eren” >z Ribnice ir . * recital o življenju, delu in Sjj narodne heroine Majde Po recitalu bodo pred varstveno ustanovo Maj-v Ribnici odkrili doprsni Sile. Ob 17. uri pa bo-varovanci VVZ izvedli prireditev občane. tudj3 ,syečano sejo so povabili lansko Eayij° P°btatene itali-občine Arcevia, pred-domicilnih brigad in *o sodelovale v boju v Žlnhn hJ\° konca ^ Jevladovalo su {J Nekoliko I Dve nagradi in pohvala Vidna uvrstitev mladih pianistk iz Novega mesta in Krškega na pravkar končanem 9. republiškem tekmovanju Na devetem republiškem tekmovanju učencev glasbenih šol in študentov glasbe, kije bilo- od 12. do 15. marca v Ljubljani, so sc udeleženke i7. Dolenjske in Posavja, tekmujoče v klavirski skupini štirinajst in petnajst let starih učencev (III, kategorija), zelo dobro odrezale. Najbolje sta se uvrstili Tanja Saje iz novomeške in Karolina Vegelj iz krške glasbene šole, ki sta osvojili tretjo nagrado, medtem ko je Novo-meščanka Mojca Osolnik dobila pismeno ponvam, j ekinovanja se je udeležila tudi Jožica Bradač iz glasbene šole Marjana Kozinc. Tekmovalni program za skupino, v kateri so nastopile omenjene udeleženke, je obsegal štiri klavirske skladbe. Obvezno so morali nastopajoči igrati Bachovo triglasno inven-cijo št. 2 ,v c-molu in Haydnovo ali Mozartovo sonato, tretjo skladbo so izbrali sami (poljubno iz kateregakoli obdobja), četrta skladba pa je morala biti izbrana iz literature jugoslovanskih avtorjev. V praksi je malo drugače Omejitve službenih potovanj in uvoza ponekod na Dolenjskem povzročajo težave — Kljub vsemu podpora omejitvam Izvršilni odbor medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko je 17. marca obravnaval več pomembnih zadev, zlasti v praksi preveijene novosti družbenega dogovora o razporejanju dohodka ter zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev ter izhodišča & pripravo medobčinskega dogovora o skupnih temeljih bel so nosilce bodočega razvoja, ki jih ta dogovor najbolj prizadeva, naj čim prej pošljejo pripombe. Pomembna odločitev na izvršilnem odboru je bila tudi sprejem meril za usmerjanje investicijskih naložb v letu 1980. R.BAČER OČISTILI ŠTIRI KILOMETRE OBREŽJA - Hvalevredna akcija sevniškega turističnega društva za čiščenje savskega obrežja konec tedna je ob prvem poskusu uspela. Čiščenje nameravajo ponavljati naslednje tedne. Sedaj nastaja zanimivo vprašanje, kako sevmški pobudi sledijo drugi. Ce ji namreč ne bodo,bo tudi ta primer ostal Sizifovo delo, saj sicer lahko že prva višja voda prinese novo nesnago. Več o tem še v fotoreportaži na 7. strani. (Foto . Železnik) planov dolenjskih m belokranjskih občin za novo srednjeročno obdobje. Medtem ko so v na čelu oba nova dokumenta podprli, pa so hkrati opozorili tudi na prve težave, ki jih novosti prinašajo v nekatere kolektive dolenjske regije. Kot so -navajali razpravljal«, so do omejenih potnih stroških delovne organizacije, ki morajo svoje blago ponujati na tujem trgu in planirajo veliko povečanje izvoza, v zagati brez povečanih potnih stroškov ne morejo doseči povečanega izvoza, v vsakem primeru pa se znajdejo na Ksti kršilcev. Največ razprave, in to dokaj nejevoljne, pe je bilo o uvozu, ker smatrajo, da samoupravni sporazum, ki je bil lani v vseh delovnih organizacijah na referendumih sprejet, v praksi ni izvedljiv, ker ga onemogoča vrsta dodatnih najnovejših določil in predpisov; Tako v združenem delu ne vedo, po katerem predpisu bi se ravnali, da bi lahko uresničili svoje devizne pravice. Poudarili so, da v drugi polovici leta v nekaterih tozdih lahko pride do resnih težav, celo do zastojev v proizvodnji, če ne bo možno nabavljati surovin iz uvoza, da katerega imajo pravico z ustvarjenim izvozom. Vrsto pripomb so imeli člani tudi do prvega gradiva o izhodiščih za pripravo medobčinskega dogovora o novem družbenem planu, vendar je Težko v Celulozi in Jugotaninu V Posavju pet zgubarjev — Ponekod težave z dobavo surovin in premoga — Poudarek na varčevanju 2 energijo — Zaključnim računom letos veliko več pozornosti kot prej Na območnem sindikalnem posvetu o uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj v Posavju so se razpravljalci minuli teden v Kr&em osredotočili zlasti na položaj tistih kolektivov, ki so poslovno leto 1979 zaključili z izgubo. To so: Salonit Anhovo togi Opekama , Tovarna »Djuro Salaj” tozd Celuloza Krško, Rudnik S Izgubo v Opekarni bodo pokrili iz republiških in občinskih rezerv ob sodelovanju posavske- banke, fti Pionirju bodo sanirali stanje znotraj DO z ureditvijo dohodkovnih odnosov-med tozdi. Tudi za tozd Celulozo bodo pokrili primanjkljaj drugi tozdi, čeprav težko. Badražitev lesa in premoga je spravila kolektiv v veliko zadrego, ker ta ne more uveljaviti ustreznega povišanja cen za svo- je izdelke. Celuloza in papir sta namreč pod kontrolo cen. Razen tega primanjkuje lesa in nekaterih kemikalij, problematična pa je tudi oskrba s premogom. Vse to bo posredno vplivalo na izvoz. Izguba jri Rudniku Senovo je nastala predvsem zaradi cen. Saniralo jo bo elektrogospodarstvo SRS. Bolj zaskrbljujoč je položaj Jugota-nina iz Sevnice, kjer poskušajo izpla- vati na površje z ukrepi iz tretjega sanacijskega načrta. V rdzpravi so opozorili na nujnost varčevanja z energijo pa tudi na iskanje možnosti & večji izkop pre-moga ? vpeljavo četrte izmene in zaposlitvijo novih delavcev v rudnikih. Obravnava ^ključnih računov je letos pokazala precejšnjo zrelost kolektivov. Sindikati niso bili osamljeni in v razpravfc so se vključile tudi OO ZK in Zveze mladine. Leto 1980 zahteva po mnenju razpravljalcev izredno natančne finančne plane, ki bodo hkrati stabilizacijski programi. JOŽICA TEPEY Dohodek dol, „plače” pa gor V več kot 110 delovnih organizacijah na Dolenjskem gluhi za družbene dogovore o delitvi - V primerjavi z novembrom »pojedli" januarja 11 milijonov dinarjev preveč - Stabilizacijske načrte, še posebej tiste, ki bolehajo za splošnostjo To je ena od misli, ki jih je bilo in iz katerih ni dovolj razvidno, kdo mora kaj narediti in do kdaj, pejšnji petek slišati v Crmošnjicah, bo treba izpopolniti. Sindikalne organizacije uresničevanja štabih- kieI je Medobčinski svet ZSS ?a Do- zadjsldh nalog ne bodo le spremljale, ampak bodo samoupravnim dolenjske"^- Naj organom v združenem delu predlagale, kakšne ukrepe naj še sprej- fc dodamo * so J vali, da je potrebno stabilizacijske naloge uresničevati hitreje in dosledneje. Osrednja pozornost je bila posvečena delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Ob tem so ugotovili, da se na Dolenjskem več delovnih organizacij ni zmenilo za dogovorjena merila pri delitvi. Zelo zaskrbljiv je podatek, da je januarja izplačalo večje dohodke kot lani novembra kar 80 gospodarskih in 32 negospodarskih delovnih organizacij, preveč izplačana sredstva pa dosegajo skoraj 11 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da so si večji delež za v žep odmerili tudi tisti, ki so bili na uradnem spisku izgubarjev ali pa so - poslovali na meji donosnosti. Tem je veljala tudi ostra kritika in prav gotovo je treba pritrditi mnenju Marjana purebra, predsednika Medobčinskega sveta ZSS za Dolenjsko-, da so nekateri med njimi zreli za podreditev ukrepom družbenega varstva. Takoj pa je treba povedati, da izvršni sveti občinskih skupšč in nimajo ustreznih služb Oziroma za obravnavanje kršiteljev usposobljenih delavcev. Tako vsaj ■ zatrjujejo predstavniki izvršnih svetov. Kajpak jim gre verjeti, vendar pa to še ne pomeni, da bi se z njihovo nemočjo sprijaznili že vnaprej. Gre za akcijo, ki jo je treb;i izpeljati odločno in temeljito, in sicer z dejanji, ne le v besedah. Mučno je biti vse leto brez dela Čudne zadrege delavcev v brestaniški elektrarni Znano je, da je plinskoparna elektrarna v Brestanici najcenejša takrat, ko ne obratuje. Plin je za proizvodnjo elektrike najdražja energija. Lani je veljala na pr im iški lovatna ura iz Brestanice 9,91 dinarja, kilovatna ura iz elektrarne na Dravi pa 0,19 dinarja. Sicer pa brestaniška elektrarna ni bila nikoli mišljena za redno obratovanje. To je in najbrž tudi bo ostala elektratna v rezervi, ki jo spustijo v pogon takrat, ko zmanjka elektrike iz drugih virov. Omrežje napaja predvsem ob konicah. Trenutno zaposluje plinskoparna elektrarna v Brestanici okoli 200 delavcev. Ti, sicer razumejo njen položaj in pomen, vendar se zelo težko sprijaznijo s tem, da večji del leta stoji. Počutijo se nelagodno tudi kot samoupravljalci in s svojim nezadovoljstvom zaskrbljujejo občinski sindikalni svet, čeprav bi zaradi obilice časa prav v tem kolektivu lahko bolje zaživelo družbenopolitično delo, kulturno in in drugo udejstvovanje. Kot vse kaže, nedelo ubija voljo do dela na vseh področjih. J.TEPEY DANES ZA DAN MAJDE SILC V novomeškem Domu JLA se bo ^čela danes ob 17. uri tradicionalna prireditev, ki jo Dom Majde Sile vsako leto organizira ob dnevu Majde Šilc. Spored so pripravili v celoti domski - učenci, med drugim bo domska - gledališka skupina za obiskovalce, med katerimi bodo tudi borci X. ljubljanske brigade, ponovila Stefančevo igro »Včeraj popoldne”. PEVSKO SREČANJE V GRIBLJAH Letošnje srečanje obkolpskih pevskih zborov bo 8. junija v Gribljah. Poleg zborov iz Vinice, Butoraja, Dragatuša, Adlešičev, Črnomlja, Gribelj in Metlike bodo prišli na srečanje še zbori iz Itetrinje, Ogulina in Karlovca, saj je gribeljsko- srečanje hkrati tudi prireditev bratstva in enotnosti-Organizatorji obljubljajo pester spored tega že tradicionalnega srečanja. POHOD OBUJANJA SPOMINOV - Krajevni organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin in Zveze borcev NOV Otočec sta 15, marca pripravili že drugi pohod v spomin padlim v bojih za Trško goro in boju XII. brigade na tem področju. Več kot sto mladincev, lovcev članov ZRVS in ZB ter gasilcev in vaščanov se je prvič ustavilo v Žlebeh pod Trško goro, kjer je pri spominskem obeležju govorila člaiuca ZB NOV Otočec Ivanka Potočar, daljša slovesnost pa je bila na zaključku poti pri Beceletovi jami, kjer so se zbrali tudi nekateri borci XII. brigade. Zbranim sta govorila o bojih ter krajih predsednik KO ZZB NOV Otočec Tone E 'j in nekdanji komisar XII. brigade Jože Lužar (na sliki). S pohoda so poslali pozdravno pismo to š Titu. (Foto: Janez Pavlin) Kurirfkm pošta bo letaš krada z Ban 20 Kurirčkova pošta TV-Dolenj-ska bo letos pričela svojo pot v soboto, 22, marca, ob 10. uri z Baze 20. Tudi to pot jo bodo nosile roke tisočev pionirjev z najboljšimi pozdravi predsedniku Titu. V letošnjem letu bo prenos pošte bolj originalen, več bo motivov iz pravega partizanskega življenja. Poleg tradicionalnega srečanja in pogovora pionirjev z borci bodo pionirji uprizarjali prave napade, zasede, iz-vidništva. Ob predajah pošte bodo posebni odbori sestavljeni prav za ta namen, pripravili partizanske mitinge. Posebno bogat program pripravljajo pionirji ob startu Kurirčkove pošte na Bazi 20. Na to slovesnost bodo povabili vse tiste, ki so sodelovali pri obnovi Roga, za slavnostnega govornika pa je OO ZZB NOV Novo mesto predlagal Radka Poliča, prvoborca in spomeničarja, političnega delavca na Bazi 20 v času NOB. Kurirčkovo pošto bodo teden dni nosili pionirji osnovnih šol novomeške občine, v ponedeljek, 14. aprila, pa jo bodo na Prekopi predali kostanjeviškim pionirjem. O poti kurirčkove pošte po kočevski občini pišemo posebej na kočevski strani ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED j Zunanji ministri, ministri za gospodarstvo in finance in drugi ugledni predstavniki Skupine 77 držav (to je kajpak zgolj ime, v resnici je držav sedaj že več) so na sedežu svetovne organizacije opravili pomembno delo pred letošnjim (avgusta bo) posebnim zasedanjem Generalne skupščine organizacije Združenih narodov, na katerem bodo razpravljali o novem mednarodnem gospodarskem redu. Jugoslovansko delegacijo je na sestanek Skupine 77 držav vodil zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, ki je po povratku iz New Yorka delo sestanka ocenil kot zelo koristno. Skupina 77 za boljši svet Ministri so v New Yorku sprejeli skupno osnovo za pogajanja z najbolj razvitimi zahodnimi in socialističnimi državami Ta pogajanja trajajo sicer že dolgo časa, vendar v vseh teh letih razviti in nerazviti niso našli stične točke - predvsem zato' ker industrijske države niso pripravljene popustiti in se odpovedati nekaterim svojim prednostim, zaradi katerih imajo nerazviti težave pri svojem gospodarskem in družbenem razvoju. Na avgustovskem posebnem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov naj bi sprejeli skupen načrt razvoja za to desetletje. V njem naj bi dobile dežele v razvoju več možnosti kot pa jim jih daje sedanja krivična mednarodna delitev dela in dobrin VSE VFČ1 SIMPATIJ ZA PLO Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) nadaljuje z uspešnimi diplomatskimi akcijami v Evropi, kjer se vse več držav in pomerrbnih političnih strank pozitivno opredeljuje do njihovih ciljev. Potem ko je avstrijska vlada nedavno tega uradno sporočila svoj sklep, da bo priznala Palestinsko osvobodilno organizacijo kot edinega zakonitega predstavnika palestinskega ljudstva, so komunistične partije Italije in Francije povečale pritisk na vlade svojih držav, naj zavzamejo aktivnejšo vlogo do Palestinske osvobodilne organizacije in jo podprejo v njenem boju za priznanje in uresničitev zakonitih pravic palestinskega ljudstva. To pa je seveda na drugi strani izzvalo hudo zaskrbljenost Izraela. Toda plime očitno ni mogoče več ustaviti in val simpatij za Palestinsko osvobodilno organizacijo se vse bolj širi. O tem priča tudi nedavno glasovanje v Varnostnem svetu Združenih narodov, kjer je celo ameriški delegat glasoval za resolucijo, s katero so obsodili nezakonito naseljevanje izraelskega prebivalstva na zahodnem bregu reke Jordan. Res je sicer, da sta kasneje ameriško zunanje ministrstvo in Bela hiša izdala posebno sporočilo, v katerem so zatrjevali, da je ameriški delegat v Varnostnem svetu glasoval za resolucijo „po pomoti", toda vse kaže, da se položaj nezadržno izboljšuje v prid Palestinske osvobodilne organizacije. Pot do dokončnega uspeha je kajpak še dolga, zelo dolga, toda pogled na petnajst let nazaj zgovorno priča, da je del te poti že uspešno opravljen. Od nekdaj nepriznanih „ teroristov “ se je Palestinska osvobodilna organizacija spremenila v zakonitega predstavnika tega nesrečnega ljudstva - in te predstavnike priznavala in spoštuje čedalje več držav na svetu. JANEZ ČUČEK DEMONSTRACIJE V IZRAELU - Mal okate ra dežela ima tako visoko stopnjo inflacije in hkrati tako veliko dolga kot Izrael, ki dolguje že več kot 40 milijard dolatjev, cene v državi pa rastejo za več kot 100 odstotkov letno. Zaradi tega ne mine teden, da ne bi bflo v večjih mestih demonstacij - na naši sliki so to kmetje, ki terjajo od vlade, naj izboljša njihov družbeni položaj. (Telefoto: AP) Žetev je vedno ogledalo setve Ob uporabi kmetijskih strojev marsikje še bolj površno obdelajo polja_ Druga polovica zime je bila precej suha in sončna, na nekaterih poljih pa še vedno „raste” lansko koruzinje. Zemlja čaka nepreora-na na pomladansko setev, čeprav vreme ni oviralo kmetovalcev pri takem delu. Mnogi imajo menda še vedno zimski počitek, ko se jim ne ljubi misliti na pripravo polj ne na oskrbo s semeni, gnojili, zaščitnimi sredstvi. Večina slovenskih kmetij je res tako majhnih, da ni težko v enem ali dveh dneh posejati vse koruze ali posaditi vsega krompirja, zlasti če je pri hiši traktor. Do setve koruze pa je še daleč. Zgrešeno pa je odlašati oranje do zadnjega dne. S kmetijskimi stroji je večino poljskih del na naših kmetijah moč opraviti v zelo kratkem času - toda ali bo tako delo dalo tudi največji možen pridelek? Naši mali kmetje, zlasti še če imajo druge znatne dohodke, o tem ne ugibajo veliko. Menijo, da je le delo opravljeno. Sicer radi potarnajo, da je njihova zemlja skopa, ker daje manj pridelkov kot drugod, ne iščejo pa vzrokov za to, češ saj tudi pred desetletji in leti ni zraslo več. Na žitorodnih območjih Slavonije, Vojvodine in drugod niso pridelali vedno toliko pšeni- ce, koruze in drugih poljščin kot zadnja leta. Marsikje so po zadnji vojni hektarske pridelke podvojili in potrojili, seveda z boljšo obdelavo zemlje, dobrim gnojenjem in semenom. Njihova polja, namenjena za krompir in koruzo, so že vsa ali skoraj vsa preorana. Sredi aprila, ko bo najustreznejši čas, bodo koruzo le sejali, brez ponovnega oranja polj. Gotovo so se že prepričali, da je to koristno; sicer pa to potrjujejo veliki hektarski pridelki. Mnogi naši kmetje slabše obdelujejo svoja polja kot včasih. S traktorji jih sicer lahko globje NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED OCENA: STABILNO Predsedstvo CK ZKS je obravnavalo aktualne družbenopolitične in varnostne razmere v republiki. Predsedstvo ocenjuje, da so politično varnostne razmere dobre. Opazna je tudi živahna družbenopolitična dejavnost celotnega sistema socialističnega samoupravljanja, krepi pa se tudi zavest o potrebi po res dobrem delu, če hočemo po samoupravni poti premagati vse ekonomske težave, ki nas še pestijo. UMRL JE KAREL PRUSNIK Po kratki in hudi bolezni je umrl v ljubljanskem kliničnem centru koroški prvoborec in revolucionar Karel Prušnik—Gašper, predsednik Zveze koroških partizanov ter vidni politični aktivist Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Karel Prušnik-Gašper se je rodil pred 70 leti v Lobniku nad Železno Kaplo. Že v mladih letih se je vključil v napredno delavsko gibanje v Avstriji, od leta 1934 pa je bil član KP. Zaradi svoje napredne dejavnosti je bil trikrat v zaporu. Spomladi leta 1941 so ga nacistične oblasti poslale na prisilno delo. Pd vrnitvi leta 1942 se je vključil v OF in odšel v partizane. Bil je prvoborec, organizator narodnoosvobodilnega in antifašističnega boja na Koroškem, sekretar pokrajinskega odbora OF in najvidnejši koroški partizan. DRAGE STANOVANJSKE POVRŠINE Kvadratni meter stanovanjske površine je bil lani v Beogradu 13.704, letos pa bo od 15.210 din do 17.210 din. V, Zagrebu bo treba za kyadratni meter odšteti 18.070 din, v Sarajevu 13.850 din in v Titogradu 12.350 din. Lani se je kvadratni meter stanovanjske površine v primerjavi z letom poprej podražil z? 27,2 odstotka. Profesor Aleksander Bajt v svojih »Gospodarskih gibanjih” za mesec februar negativno ocenjuje uvedbo prodaje domačega blaga za devize s popustom. Med drugim meni, aa bo to povečalo ceno deviz, kar je enako, kot zmanjšanje cene dinarja. Ta ukrep po njegovem uvaja merkantilističen koncept produktivnosti v naše gospodarstvo : za produktivno se šteje pridobivanje deviz, medtem ko dobiva prebivalstvo za svoje delo razvrednotene dinarje. Ob tem je zanimiv podatek, da je imelo leta 1970 prebivalstvo na deviznih računih 16,5 odstotka svojih likvidnih vlog (brez stanovanjskih), novembra leta 1979 pa že 52.7 odstotka. Profesorjeva kritika Razen tega ta ukrep izriva dinar s terena, kjer lahko opravlja svojo denarno fUnkdjo, najbolj pa koristi prodaji izdelkov z visokim davkom. Praviloma so to izdelki z velikim deležem uvoženih materialov. Poleg kritike pa profesor Bajt predlaga tudi dobro rešitev. Kot glavno predlaga preprečitev, da bi devize, ki so namenjene plačilu blaga in storitev družbenega sektorja, prišle v zasebne roke. Tega ni mogoče izvesti s prepovedmi, obveznim dokazovanjem izvora deviz in podobnimi administrativnimi predpisi. Edini učinkovit način je ukinitev posredne ah neposredne prodaje dobrin in storitev za devize, pa naj gre domače ali tuje blago. Cene vseh dobrin in storitev bi morale imeti zgolj dinarsko vrednost. Kdor nima dinarjev, naj jih pridobi s prodajo tudih valut pooblaščenim menjalnicam. Le tako bomo zagotovili enotnost jugoslovanskega trga, dinarju pa položaj, ki mu gre v našem družbenoekonomskem sistemu.. Razen tega, profesor Bajt predlaga drug pomemben ukrep in sicer kupovanje deviz oa tujcev (in kogar koli) po cenah, ki ustrezajo njihovi tržni vrednosti. TELEGRAMI ALŽIR, TUNIS - Zunanji ministri držav članic Arabske lige se bodo 23. marca sestali v Tunisu, kjer bo sestanek sveta te vsearabske' organizacije. Kot poroča tunizijska agencija TAP je na dnevnem redu več točk, ki so pomembne za delovanje Arabske-ljge. MADRID — Konec prejšnjega tedna so v Madridu pod organizacijskim vodstvom Španskih socialistov in komunistov in s parolo „proti širjenju fašističnega nasilja” pripravili demonstracije, ki se jih je udeležilo več deset tisoč' Madridčanov. Demonstranti, med katerimi so bile ugledne osebnosti španske'levice, so zahtevali, da vlada z ostrimi ukrepi omeji naraščajoče fašistično nasilje, usmerjeno proti demokraciji. TEHERAN - Iranski-predsednik Bani Sadr je zahteval sistematično jveiskavo o pritožbah zaradi volilnih prevar v pvem delu parlamentarnih volitev, ftedsednik Bani Sadr je poudaril, da bodo volitve razveljavili, če bodo ugovotili, da so resnične pritožbe o številnih nepravilnostih in goljufijah na volitvah. SAO PAOLO - Paragvajske vo jaške enote so ubile okoli 120 gverilcev v akcijah na jugu države. Trdijo, da so poleg tega okoli 50 gverilcev ujeli. ABU DABI - Somalski predsednik Mohamed Siad Bane je izjavil, da Somalija ni in ne bo nikoli dajala kakršnihkoli vojaških olajšav ZDA ali kateri drugi državi. Tega stališča ne bomo spremenili nikoli in pod nobenim pritiskom, je poudaril Siad Bare. STOCKHOLM - Več kot 120.000 ljudi je v soboto v 150 švedskih mestih demonstriralo proti uporabi jedrske energije. V Stockholmu je bil promet povsem ohrom- preoijejo, tudi nekaj gnojil raztresajo in včasih si poiščejo boljše seme. Vse to pa je premalo, če delo ni opravljeno skrbno in ob pravem času. Površno delo ne more roditi dobrega sadu ne v kmetijstvu ne v tovarni Kdor se spomni na gnojila in seme takrat, kadar je treba iti sejat, jih navadno težko dobi. Kmet se jezi, kadar ne more prodati svojih pridelkov. Tudi pridelovalci semen bi radi prodali vsa semena in jih upravičeno nočejo pridelati več, kot računajo, da bo kupcev. Zadružna in druga trgovina se ne more založiti s semenskimi žiti, koruzo in krompirjem tako, da bi kmetje lahko izbirali, kot npr. med čevlji. Tako neprodano seme bi bila predraga krma za živino, za drugo pa ga ni moč porabiti. Kdor predolgo čaka, dobi le tisto, kar ostane, ali pa nič. JOŽE PETEK ljen. Policija je sporočila, da so kljub množičnosti ' demonstracije minile mirno in nihče ni bil poško- ŠV1CARJI SO SKLENllJ DOBRO KUPČIJO z Argentinci; prodali so jim kompletno tff varno z3 proizvodnjo težke vod1 z zmogljivostjo 250 ton leti* To vodo uporabljajo za jedrsk* centrale, ki delujejo na osno* neobogatenega urana. KupčijaJ bila vredna 300 milijonov dobi jev, tovarna pa bo začela obraflj vati v štirih letih.. če kajpak f bo kaj narobe... NO, NAROBE PA LAHKO POGOSTO, kadar za jedrske zadeve - o čemer ča tudi najnovejša srhlji* zgodba iz Francije. Kot se jez* delo v zahodnem tisku; so na® reč agenti izraelske tajne služi Mossad' razstrelili dva jedrst reaktorja, namenjena Iraku. & je v tej zgodbi resničnega in k* ne, je težko reči, vsekakor pa' pripoved spektakularna. ZjgO<‘ naj bi se tole‘.Izraelci so zve< da sta jedrskega reaktorja, ki f je v Franciji naročila iraška v> da, pripravljena, da ju prepelji do kupca. Zato so se splazi’ skladišče, kjer so Francozi li reaktorja in aprila 1979 taknili razstrelivo, ki ju je povsem razdejalo. To so zato, ker so se bali, da bi Irak s tema reaktorjema (in drugimi napravami plus kilogrami obogatenega izdelal jedrsko bombo. srhljivo, treba pa je -stare vohunske zgodbice - vz^ s pridržkom ... TACAŠ pA IMAJO F COSKI NOVINARJI skrbi s seboj - ali vsaj nekateri m> njimi. Nedolgo tega je namreč Franciji neki tednik obtoi predsednika republike, da sprejemal dragocena darila (tu briljante) od tedanjega sani držca, cesarja ccntralnoafriškd cesarstva, Bokassc i. Sedaj pa * ti isti 'novinarji med obiskof francoskega predsednika v AV Dabiju sprejeli od gostoljubni gostiteljev drage ure, nalivna p1 resa, zlate vžigalnike ali tobač*; ce - ne da bi trenili. Vse to I odkril neki novinar, kije bil tul med obdarovanci, pa je svoje rilo (okrog poldrug milijon rih dinarjev vredno urb) pro denar pa namenil v dobrodel namene .. .Najprej je treba čistiti pred svojim pragom, pra' stari pregovor ....... SAMOUPRAVNO DOGOVARJANJE JUGOSLOVANSKI# IZVOZNIKOV. dovan. ADIS ABEBA - V etiopskem glavnem mestu' te je pred vojnim sodiščem začel proces proti prvi skupini od skupaj devetih vojaških in političnih osebnosti,'ki so jih {jed tremi tedni obtožili »zarote proti narodni enotnosti in ozemljski celovitosti’’. FAVUHt Delavci obvezali rKu61OVOUNO DELO ZA LEPŠE OKOLJE -Delavci Zdravilišča v Dolenjskih Toplicah so se obvezali, da bo vsak žrtvoval po 16 ur prostega 6aSa za urejanje okolice svojega kraja. Najprej so I ^ lotih urejanja pločnikov, skupaj s šolarji pa bodo uredili tudi Trim stezo in breg Sušice. AKTUALNI MEDNARODNI DOGODKI - Član CK zKj Jože Smole je v torek, 18. marca, v Gostišču Rog v Dolenjskih Toplicah predaval o jugoslovanski zunanji politiki in njenem trenutnem položaju v mednarodni politiki slušateljem drugega mladinskega in sindikalnega političnega te* aja. niVI POMLADNI DAN - Danes se začenja koledarska pomlad. Vinogradnike je lepo vreme že prej zvabilo na plan. Stan ljudje vedo povedati, da je bilo kolienje od nekdaj razen trgatve najbolj v^elo opravilo v vinogradih. Pesem količev se je razlegala s hriba na hrib in vabila v trsje. Ftetje tfanHnn^ izginja, saj vinogradniki redkokdaj zberejo skupaj toliko pridnih, dela veščih pomagačev, kot jih vidite na posnetku iz Arnovega sela. Od vsake hiše je kdo zaposlen in tako ponaredijo komaj na svojem (Foto: Zupančič) 3 OBVESTILO VINOGRADNIKOM bele KRAJINE Društvo vinogradnikov Bele krajine obvešča vinogradnike, ki se nameravajo udeležiti letošnje razstave belokranjskih vin (ta bo v Semiču 26. in 27. aprila), da bodo vzorce vin pobirali isti pobiralci kot prejšnja leta, in sicer 22. in 23. marca. Za točen čas odvzema vzorcev naj se vinogradniki domenijo s pobiralcu Vinogradniki morajo steklenice napolniti z vinom šele v prisotnosti pobiralca, ta pa mora Pred lastnikom zapreti vse tri steklenice in eno pustiti v kleti Pri vinogradniku zaradi morebitnega naknadnega preverjanja. Vzorce bo najprej pregledala kopija, ki jo bodo sestavljali vinogradniki in enolog, zatem pa še strokovna komisija, ki bo štela šest enologov. Dolenjcem ni treba zardevati V štirih dolenjskih občinah zaključni računi za preteklo leto kažejo kar lep uspeh — Izguba je le v 3 tozdih, znaša pa preko 40 milijonov dinarjev Podrobnih bančnih podatkov za poslovanje dolenjskega gospodarstva v preteklem letu sicer še ni, iz predloženih zaključnih računov pa je že vidno, da kljub mnogoterim težavam uspehi le niso tako slabi. Prej nasprotno! • * \S oejm/sca NOVO MESTO: V ponedeljek je bilo na sejmu spet zelo živahno, cene, zlasti malim prašičem pa so ostale nespremenjene. Rejci so pripeljali na prodaj 326 do 12 tednov starih prašičev (za eno žival je bilo freba odšteti od 850 do 1.400 dinarja) in 39 od tri do pet mesecev starih prašičev (na prodaj so bili od ‘•410 do 2.450 dinarjev). Lastnika Je menjalo 235 prašičev. BREŽICE: V soboto so rejci pri-Peljali na sejem 541 prašičev, starih treh mesecev, in 12 starejših živali. Mlajših so prodali 414 (po 60 ““tarjev 1 kg žive teže), starejših pa (po 40 dinaijev 1 kg žive teže). V dolenjski regiji je bilo lani ustvarjenega za 31 odst. več celotnega prihodka kot v letu 1978, dohodek se je povečal za 25 odst in čisti dohodek za 28 odstotkov. Ker pa so bili taki rezultati doseženi z minimalnim številom več zaposlenih (samo 4 odst) je mogoče zaključiti, da je bilo gospodarstvo kar uspešno. Seveda s tem ni rečeno, da delovne oiganizacije nimajo težav in da so zlahka dosegle take rezultate. Cela kopica problemov se je vse očitneje kazala zlasti na zunanjetrgovinskem področju in te težave se v letošnje leto prenašajo celo v še hujši obliki. Po občinah pa so po doseganju dohodka najbolj napredovali v Črnomlju, kjer je dohodka za 46 odst. več kot leto dni prej; sledijo Trebanjci z 39 odst povečanjem , Metličani s 30 odst več dohodka in nazadnje je občina Novo mesto z 20—odstotnim povečanjem dohodka. Poudariti pa je, daje tak dohodek ustvarilo v Metliki 9 odstotkov več zaposlenih, v Črnomlju 5 odst več delavcev, Kmetijski nasveti •V • ^ Do bedrc z »umetno kokljo” : Človek bi prvi hip pomislil, da jih delijo zastonj, tolikšna je ^ “a zadnjič vrsta v novomeški prodajalni kmetijske zadruge, ko J uh enodnevne piščance. Vse manj kmetovalcev se še * »v v z valjenjem in vzrejo piščancev doma, po inkubatoiju J rei -60?1 P^čancih pa so začeli povpraševati tudi novopečeni N ki so se naveličali „umetno” zrejenih piščancev iz pitališč w se sami poskušajo v reji Enodnevni piščanec je nežno bitje, ki ne prenese neznanja in 1 * bivali081* pri iqi. Prei bi rekli, daje zahteven, pa naj gre za S prim e’ toploto ali nrano. Piščance smemo vhleviti le v 5 ZIskt010 vdik’ krilno očiščen, razkužen in segret prostor. J ®bsta' Je tre*,a **iti, če so v hlevcu piščanci že bili, ker ^ Prinii ° števflne možnosti, da se nova jata okuži. V tem £ je treba prostor temeljito očistii, po možnosti tudi s S deluje v® klorovo apno, kaporit, halamid. Pri-z^ast* halamid, ki je v do 0,3—odstotni končen tračni Sj^rJlv za piščance in opremo, s s ,n° očiščeno in osušeno vzrejališče je treba nato nastlati tilnik 0111 c^e^e*“n slojem stelje ter pregledati, kako je s 'ir toni ^Pajalniki in umetno kokljo, kot imenujemo umetni eitnb0]j °!e, 23 mlade, občutljive piščance. Toplota naj bo Petja pQ S. na> vendar naj se z rastjo piščancev oz. njihovega ratUra Df^pno zmanjšuje. Pravilo pravi, naj bo začetna tempe-st°Pini p, kokljo 32 stopinj, v okolišnjem prostoru ža 21 koki ;la v^a nai znaša 60 do 70 odstotkov. In še to: ^dem„J°naj bo vsaj toliko prostora, da pripada vsakemu • ^favilnPlr311?11 kvadratnih centimetrov. m P0*Hnn s CV*teV je še,e P™ korak do uspešne reje. Za uspeh * „ .Čui** m"ogo: *ri)i za pravilno, zdravo prehrano do w pidemiia i J.?ostl nad zdravjem mlade jate. Ena sama večja * ko vzame rejcu vse veselje do reje. ^ Inž. M. L. ■ v trebanjski občini se je zaposlenost povečala za 8 odstotkov in v Novem mestu samo za 3 odstotke. V vseh štirih občinah je bilo izgube za skupno vsoto 40,7 milijona dinaijev, pokazala pa se je v treh tozdih, od teh jih le rudnik Kanižarica še nima kritega i primanjkljaja, kar pa je razumljivo spričo splošnih težav v rudnikih. V metliški občini izgube ni, v ostalih pa ima po 1 tozd nekaj primanjkljaja. R. B. ŠE NAPREJ ENAKO - Po sklepu slovenskega izvršnega sveta bodo prispevke za ceste plačevali vsi porabnici tekočih goriv, ne glede na to, kje uporabljajo traktoije ali kmetijske stroje. Prispevek ostane Zakaj je bila zavrnjena zahteva kmetov, da ne bi plačevali prispevka za ceste rravda o tem, ali morajo tudi kmetje plačevati prispevke za ceste, čeprav njihovi kmetijski stroji in traktoiji vozijo pretežno le po njivah, teče že zelo dolgo. Da bi končno le rešili to vprašanje, je Zadružna zveza vložila pri slovenskem ustavnem sodišču zahtevo, da se razveljavi odlok, po katerem morajo tudi kmetje z nakupom goriva za svoje kmetijske stroje plačevati prispevke za ceste. Vendar je bil na nedavni skupni seji republiškega sekretariata za finance in republiškega komiteja za promet in zveze ter slovenskega izvršnega sveta ta zahtevek zavrnjea V okviru davčne politike je bilo namreč že sprejetih precej ukrepov, s katerimi je bilo olajšano nakupovanje mehanizacije. Tako jim pri nakupu strojev ni bilo treba plačevati prometnega davka, osebnega premoženjskega davka, določenih dajatev pa so bili opravičeni tudi pri registraciji Zaradi vseh teh razlogov in zaradi skorajda nemogoče kontrole med porabniki teh goriv bo v naši republiki nakupovanje goriv ostalo, kot je. „V meso in kri” Stabilizacija v Kopitarni V najstarejšem sevniškem kolektivu Kopitarni so naredili natančno analizo o gospodarskih razmerah in o možnostih za zmanjšanje stroškov in zvečanje dohodka. Stabilizacijski načrt so te dni obravnavale vse družbenopolitične organizacije v tovarni. Delavci so ugotovili, da stabilizacija ne pomeni le omejevanje in varčevanje pri dnevnicah, marveč je to odločilno vprašanje proizvodnje in poslovanja nasploh. To dejstvo mora priti ljudem v meso in kri. Mnogo je mogoče nareditisso-dobnejšo opremo. Tu zasluži pozornost nova tehnika predsušenja lesa. Računajo, da bodo na ta način prihranili 30.000 parov lesenih podplatov, za kolikor nameravajo že letos znižati vsakoletni izmet Teh 30.000 parov bodo usmerili v izvoz, to pomeni v denarju 1,8 milijona dinarjev. Ravno tako so nadrobno proučili preseganje norm. Kopitarna je v sevniški občini že lep čas na vrhu kolektivov, ki posvečajo pozornost inovacijski dejavnosti. Sedaj načrtujejo razvojno tehnični oddelek in več strokovnjakov v mehanični delavnici, da bodo dobre zamisli lahko tudi hitreje obdelali. S tradicijo bogata lesnopredelovalna industrija nemalokrat slovi po tem, da je v njej že vse dognano. To še daleč ni res. A. Z. toO-tff Jg, 11? 69 f- — Kaj ti sedaj spet ni jasno ?! (Borba, Beograd) žametovka izrazito kisla in da je ^ zato dolenjski cviček izrazito J kislo vino, je zmotno. Resje, da ' ima žametovka zaradi bogate rodnosti ob • trgatvi na splošno manj skadkorja (od 12 do 16 %) kot druge sorte in je treba mošte iz grozdja te sorte v slabših letih in bogati rodnosti navadno pri- merno dosladkati. Toda kislina -j % I V ..S i J ■###/#///####/##/#/##//#########//#///#/#■ EN HRIBČEK BOM KUPIL-. Ureja Tit Doberšek V današnjem nadaljevanju bom opisal drugo, v vseh treh vinorodnih okoliših priporočeno, vsem znano sorto žametno črnino ali na kratko žametovko. To je domača sorta tega predela vinorodne Slovenije, ki je, v nasprotju z že opisano sorto modro frankinjo, v drugih vinorodnih območjih na splošno ne najdemo. Sorto žametovko vinogradniki zelo dobro poznajo, ampelegrafski opis sorte pa je podan v moji knjigi Vinogradništvo. Žametovka rodi zelo bogato in jo štejemo med najbolj bogato rodne sorte slovenskega trsnega izbora. To je največja njena gospodarska vrednost. Vendar ne prenese premočne obremenitve z rodnim lesom, največ 15 do 30 rodnih oči na trto. Režemo jo na kratko, to je na reznike (3 do 4 oči), ali krajše šparone (največ 6 rodnih oči). Zaradi tega to sorto sadimo v vrstah bolj na gosto, v razdalji od 70 do 90 cm. Tudi slabo prenaša kordonsko vzgojo. Zato jo režemo na kratke, hmenjajoče se šparončke in reznike, kijih vsako leto ob rezi obnavljamo. V nasprotju z odlično lastnostjo bogate rodnosti pa ima žametovka to neugodno lastnost, da ima daljšo vegetacijo kot druge sorte, spomladi prej odganja (zato je nevarnost spomladanske pozebe večja), v jeseni pa zelo pozno zori, v četrti (zadnji) zo-ritveni dobi. Dobra lastnost pri tem je, da na splošno v jeseni ne gnije, zato lahko s trgatvijo čakamo na zadnji jesenski sončni žarek. Žametovka je hvaležna za pletev nerodnih mladik pred cvetenjem grozdja. Z gnojenjem z dušikom pri žametovki ne kaže varčevati, saj ob pomanjkanju dušika postanejo listi te sorte bledo zeleni, kot da bi trto napadla kloroza. Glede tega je pravo nasprotje že opisani modri frankinji in je dokaz, da v vinogradu ni mogoče kar pavšalno gnojiti vseh sort trt enako. Na splošno je žametovka nekoliko bolj šibke rasti kot modra frankinja, za obilen pridelek (od 7 do 10 kg grozdja na trto ) rabi več listne površine in jo malo ali pa sploh ne vršičkamo ali redčimo listje ob zorenju, kar delamo pri modri frankirgi. Vina žametovke ne najdemo v prometu kot sortnega vina. V navedenih treh vinorodnih okoliših sluzi kot glavna sorta mešanih rdečih vin: rdečega bizeljskega vina, dolenjskega cvička in metliške črnine. Splošno mnenje, da mora biti žametovke, ki se suče v mejah od 7 do 9 promilov, je bUga, posebno na pomlad osvežujoča in prijetna. Zaradi poznega zorenja žametovka v slabših vinorodnih legah in na meji jugovzhodnega vinorodnega območja (pioti Ljubljani in Kočevju) dostikrat v jeseni sploh ne dozori. To je vzrok, da je za te kraje na splošno ne priporočam, namesto nje priporočam sajenje modre frankinje. MODRA PORTUGALKA, na kratko portugalka, je kot tretja sorta za pridelovanje rdečih vin prav tako kot modra frankinja in žametovka že od nekdaj zelo priljubljena na Bizeljskem, Dolenjskem in v Beli krajini, nekaj manj v severo- vhodnem predelu Slovenije (Ha-* ^ loze, Slovenske gorice). Trsni izbor jo je uvrstil v omenjenih okoliših med dovoljene, to je manj pomembne sorte. Ker pa je pridelek portugalke iskan predvsem kot mošt, saj mnogi potrošniki v jeseni, ko je na voljo mošt, starega vina ne marajo več piti, brez mošta portugalke pa gostinci ne morejo biti in zato ga iščejo in razmeroma dobro plačajo. Kot vino je portugalka malo v prometu in je po kakovosti slabše kot vino modre frankinje, se pa dobro obnese v mešanici za dolenjski cviček ter je nadomestilo za sorto žametovko v krajih, kjer žametovka pozno zori Portugalka sodi namreč med zgodnje sorte, zori v začetku septembra. Po rodnosti se sicer ne more meriti z žametovko, vendar lahko rečem, da še kar bogato rodi Režemo jo na dolgo (šparo-ni, daljši rezniki). Spomladi pozneje odganja kot žametovka in je zato nevarnost spomladanske pozebe zelenih mladik manjša kot pri žametovki. Glede zemlje in lege portugalka ni izbirčna. Po rasti je bujnejša kot žametovka. Zaradi zgodnje zrelosti je pri tej sorti neprijetno to, da je kot rano grozdje močno izpostavljeno napadom ptičev, zlasti v bližini gozdov, in pa os, čebel itd. Zaradi tega ne kaže saditi te sorte manj kot naberemo grozdja za eno prešo, sicer ob redni trgatvi ne bomo imeli kaj brati DT ZA obletnico nadvse Prednost gospodarski ustalitvi ftogramske usmeritve za delo Medobčinskega sveta ZKS Ljubljana so letos prejeli na seji tega sveta v ponedeljek, 17. marca, v Ljubljani. Usmeritve dajejo najprej! poudarek gospodarski - ustalitvi in hkrati s tem tudi pripravi načrtov za naslednje srednjeročno obdobje, dohodkovnim povezavam ter druževanju dela in sredstev v združenem delu. Letos bodo ovrednotili tudi uresničevanje sklepov CK ZKS (3. seja) o socialnem razlikovanju. Ugotoviti bo treba, kje in zakaj zaostajamo ter kaj je treba storiti za doslednejše uresničevanje stališč- Ocenili bodo vprašanja v zvezi z zaposlovanjem. Zlasti se bodo posvetili tistim, ki so v zvezi z ekstenzivnim zaposlovanjem, slabšanjem kvalifikacijskega sestava delavcev, nizkemu izkoristku delovnega časa, uresničevanju minimalnih življenjskih standardov ob zaposlovanju delavcev itd. Odnosi na vasi in v kmetijstvu bodo tudi deležni pozornosti, posebna bo posvečena razvoju kmetijskih območij in oskrbi mest, posebno še Ljubljani. Nadalje zajemajo usmeritve naloge v zvezi z uresničevanjem izobraževanja, samoupravno organiziranostjo v zdravstvenem zavarovanju, vprašanja medobčinskega sodelovanja, preobrazbe ZK v občinah ter vprašanja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Sprejeli so tudi načrt dela do konca julija letos. V aprilu bodo razpravljali o aktualnih vprašanjih razvoja kmetijstva in uresničevanju nalog komunistov na tem področju. V maju bodo razpravljali o uresničevanju sklepov CK ZKJ o gospodarski in socialni politiki letos. Idejno politična vprašanja pri krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo v razpravi junija .julija pa še delovanje komunistov na področju samoupravne organiziranosti in razvoja zdravstvenega varstva. Na seji'So sklenili še, da je dan-v javno razpravo do sredine aprila poslovnik o delovanju Medobčinske^ sveta ZK Ljubljana J Potrdili so tudi uresničitev finančnega načrta sveta za lani in sprejeli finančni načrt za letos. j. primc Odloča naj predvsem plačnik Medobčinski svet SZDL Ljubljana, kamor spadata tudi kočevska in ribniška občina, je razpravljal o dogovoru o temeljih načrtov ljubljanske regije Med devetimi točkami zadnje seje medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije je bila najživahnejša razprava o osnutku dogovora o temeljih načrtov družbenopolitičnih skupnosti ljubljanske regije za obdobje 1981 do 1985. Ugotovili so, da je rok z3 razpravo zelo kratek, saj »prometnik že spušča vlak s postaje”, o osnutku načrtov pa še niso razpravljali tisti, ki jih bodo finansirali in kijih najbolj zadevajo, se pravi temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Nekateri so predlagali, naj bi razpravo podaljšali za mesec dni ali ce- lo več, ker bodo šele zdaj znani nekateri'pomembni podatki, ki jih bo Preoblikovanje uprave S trebanjskega posvetovanja o državni upravi Za dolenjsko in posavsko regijo je Skupnost slovenskih občin 13. marca v Trebnjem pri- Eravila posvetovanje o preobli-ovanju organov državne uprave. Posvetovanje je vodil Ivo Rau, podsekretar republiškega sekretariata za pravosodje, občo upravo in proračun, raz-pravljalci pa so v marsičem razsvetlili nejasnosti okrog vprašanj preobrazbe in podružbljan-ja občinskih upravnih organov. Menili so, da daje zakon o sistemu državne uprave dovolj možnosti< za posebno organizacijo upravnih organov v okviru občin, saj so zadosti upoštevani skupni kriteriji in usmeritve. To je razvidno tudi iz odlokov o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov, čeprav se mnogi odloki šele sprejemajo. prihaja tudi do neusklajenosti, zakonski in družbeni usmeritvi nasprotujočih odlokov, toda dolenjske in posavske- občine pri tem še niso storile napak. V pripravah za ustrezne odloke prednjači novomeška občina, več težav pa imajo v Metliki, kjer kolektiv cele občinske uprave šteje toliko delavcev kot ponekod en sam občinski upravni organ. Zato je ustrezna rešitev v enotnem sekretariatu. Odpiranje občinske uprave navzven mora potekati sočasno z njenim (teoblikovanjem, zato je nujno čimprej ustanoviti tudi upravne družbene svete. Pri preoblikovanju morajo biti udeležene vse družbenopolitične organizacije, sodelovati morajo pri sprejamanju odlokov, sicer preoblikovanje kaj lahko izzveni preveč enostransko' in birokratsko. Ob koncu posvetovanja je bila \ -ražena bojazen, češ da v tekočem letu, ko je na prvo mesto postavljena stabilizacija, zaradi nekaterih omejitev nove organizacije ne bo moč speljati dosledno. Toda potruditi se je treba vseeno in tako pokazati, v čem je moč Široko zastavljene družbene akcije. ^ PODBOJ TANK NE BI PRIŠEL SKOZI — Še takšna zlovešča gmota železja, kot Je tank, je hudo ranljiva, npr. pred ročnimi metalci min. Sevm&i teritorialci jim ne bi dali možnosti. Na sliki: s strelišča minuli petek. (Foto: Železnik) Množičnost tudi cilj tehnike Zveza organizacij za tehnično kulturo aktivna le v Novem mestu in Črnomlju — čimprej urediti financiranje in obnovitvi potrebne dejavnosti V zvezi s položajem, mestom in vlogo organizacij tehnične kulture v Dolenjski regiji je medobčinski svet SZDL za Dolenjsko 14. marca v Novem mestu sklical posvet, ki naj bi pokazal trenutno stanje aktivnosti in organiziranosti ZOTK v posameznih občinah, začrtal naloge v letošnjem letu in priprave na naslednje srednjeročno obdobje ter možnosti za medobčinsko povezovanje ZOTK na Dolenjskem. Zveza organizacij za tehnično kulturo naj bi skrbela za izobraževanje vseh občanov, da bi ti znali današnjo tehniko kar najbolje uporabljati, največji pomen pa ima ta zveza na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter je tudi nosilec in ustvarjalec nalog tehnične vzgoje na osnovnjh in srednjih šolah. Ugotovljeno je bilo, da so pri uresničevanju teh nalog še največ storili v Novem mestu, nekaj manj v Črnomlju, medtem ko sta zvezi v Metliki in Trebnjem skoraj docela nedelavni. Predstavnik ZOTK Metlika je dejal, da je takšno stanje resnično, vendar se v zadnjem času že čuti želja po novi organiziranosti in o prebuditvi nekaterih zaspanih sekcij. Delajo predvsem tehnični krožki na osnovnih šolah, aeroklub pa je pričel z delom v lanskem letu, vendar še ni razvil notranjih aktivnosti (modelarstvo). Najprej bodo poskušali razviti radioamaterstvo po izkušnjah aktivnih Črnomaljčanov, in ko bodo rešili financiranje, bo tudi pr' njih prišlo do ustanovitve občinske zveze. Podobne razmere tarejo Tre-banjce. Nekaj dejavnosti dela v „ilegali“. V sekcijah niso gojili ne množičnosti ne vrhunskih tekmovalcev, ker obe skrajnosti pobereta preveč sredstev. Najaktivnejši so prav gotovo modelarji, ki so tudi edini primer občinskega povezovanja. V Črnomlju je „zveza“ le na papirju. Značilnost črnomaljskih tehničnih klubov je delo in samo-odpovedovanje posameznikov, sicer bi tudi tam že marsikatera dejavnost usahnila. Najaktivnejši so radioamaterji, ki so se izkazali v zadnji akciji NNNP, ko so 24 ur oddajali in sprejemali poročila v vsaki črnomaljski krajevni skupnosti Več bi bilo potrebno izobraževalnih seminarjev za kasnejše voditelje klubov. Vzgled vsem trem dolenjskim občinam so lahko delavni Novo-meščani, kjer Občinska zveza za tehnično kulturo združuje trinajst klubov. Zavedajo se, kaj pomenijo posamezne veje tehnične kulture za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in danes še posebej pomembno poglavje v varčevanju z energijo. J. PAVLIN POMEN ZA SLO — Radioamaterji lahko v nekaj minu vzpostavijo zvezo z vsakim občinskim središčem Slovenije- Na sliki: eden najstarejših in najaktivnejših radioamaterjev novomeškega radiokluba Dominik Gutman. IZ DRUŽBENEGA V ZASEBNI SEKTOR? Omejitev reprezentančnih stroškov je že začela delovati po novomeških delovnih organizacijah, posledice pa so nepredvidene in bo zavoljo njih morda še koga bolela glava. Ugotavljajo namreč, da v družbenem sektor ju skoro ni več naročilnic za poslovna kosila, medtem pa so obrobne zasebne gostilne zasedene že za štirinajst dni vnaprej... treba pri načrtih upoštevati. Razprave pa naj potekajo predvsem v tistih sredinah, ki bodo tudi prispevale, oz. združevale sredstva za uresničevanje programov. Bitka za združevanje sredstev bo dobljena le, če bodo prej usklajeni programi. Dogovor obravnava vse panoge in dejavnosti, mi pa bomo omenili le tiste njegove dele, ki omenjajo občini Kočevje in Ribnica oz- Dolenjsko. Na področju agroživilstva bodo pospešeno usposabljali kmetijska zemljišča in povečevali proizvodnjo in predelavo kmetijskih pridelkov, predvsem mleka in mesa. Za pospeševanje razvoja kmetijstva bodo udeleženci oblikovali poseben skupni sklad, ki bo omogočal posredovanje v proizvodnji, predelavi in porabi hrane. Na področju gozdarstva pa je predviden porast sečnje tudi na kočevskem območju. V vseh občinah bodo skrbeli za razvoj rekreacijsko-turističnih centrov, kjer so našteti tudi Travna gora, Kočevski rog, Dobrepolje, Polževo, Dole pri Litiji itd. Na hribovitih in odmaknjenih območjih bodo pospeševali razvoj kmečkega in izletniškega turizma. Težje tovore bodo preusmerjali s cest na železnico, Razvijali bodo obrt in servisno dejavnost. Na počasnejše izseljevanje s podeželja naj bi vplivala tudi gradnja in posodabljanje cest, med katerimi sta predvideni tudi cesti Kočevje-Novo mesto in Kočevje-Cerknica. Na področju PTT prometa je predvidena na območju občin Kočevje, Ribnica in Grosuplje ter drugih razširitev in posodobitev telefonije. Pri oskrbi z elektriko sta načrtovana daljnovoda iz Ljubljane proti Krškemu in Novemu mestu ter RTP v Sodražici pri Ribnici, Grosupljem, Litiji in Ivančni gorici. Za obrambo pred poplavami so predvideni različni ukrepi. Med njimi je v Prigorici pri Ribnici predvidena gradnja vodne akumulacije (jezera), podobno pa še na Velikem potoku pri Grosupljem. Za izboljšanje stanja onesnaženih foda bodo dokončali centralne čistilne naprave v Kočevju v Ribnici, Litiji, Stični in Ivančni gorici pa bodo začeli gradnjo prve etape. V zvezi s tem bodo sanirali farmo na Mlaki pri Kočevju. Na k raškem območju, kamer sodijo tudi občine Kočevje, Ribnica in Grosuplje, bodo varovali pomembnejše izvire pitne vode. V dogovoru je opredeljeno še varstvo okolja, zdravstvo, kultura, sociala, zaposlovanje, SLO in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti, obveščanje, arhiviranje, razvoj vaških naselij itd. J. PRIMC ZAPUŠČENIH KOŠENIC Oani lovske družine Loka so predlagali, da bi se bilo treba lotiti čiščenja zapuščenih košenic, ki jih prerašča grmičevje. Divjad se sedaj zadržuje v teh zaraščenih košenicah in bolj hodi v škodo na njive, zlasti divji prašiči, jeleni in srnjad. ALOJZU TURK, BEOGRAJSKI NADŠKOF Papež Janez Pavel II. je sprejel odpoved beograjskega nadškofa dr. Gabrijela Bukalka, za njegovega naslednika po imenoval slovenskega rojaka prelata Alojzija Turka, duhovnika ljubljanske nadškofije, ki je bil doslej urednik „Blagovesti“ in nadškofov delegat v Beogradu. Alojzij Turk se je rodil 1909 v mestu. Bršljinu pri Novem KAKO RAZPOREJAMO DOHODEK? Na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica, ki je bila sklicana za 10. marca, so imeli na dnevnem redu analizo stanja na področju izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, smernice ptt razvoja v obdobju 1981/85, poročilo o delu Kluba samoupravljalcev, potočilo temeljnega javnega tožilstva Ljubljana, poročilo o delu glasbene šole in še nekatere predpise s področja pre-, ventivnega cepljenja in preizkusov, komunalnih taks in prometnega davka. Katarina m Franc Ajster iz Mrzlavskega gaja sta s podpisom vpričo matičarke in podpredsednika občinske skupščine v Brežicah vnovič potrdila zvestobo drug drugemu. (Foto • J Teppey) Tegobe let na stran! V 50 letih sožitja nič koliko hudih preizkušenj Katarina in Franc Ajster iz Mrzlavskega gaja sta letos po petdesetih letih skupnega življenja znova potrdila zakonsko zvezo, tokrat na poročnem uradu v Brežicah. Jubilej sta slavila v družbi treh otrok in njihovih družin, skupaj z vnuki in pravnukinjo. Prvič sta se poročila v Brdov-cu rojstnem kraju neveste Katarine Vanjorek. Bila je zima, povsod okoli je ležal sneg, novo-poročenca pa se nista zmenila zanjo in nevesta je za svečani obred navkljub snegu obula bele svilene čeveljčke. Svojega življenjskega sopotnika je spoznala 1929. leta v Zagrebu, kamor je oba pripeljala pot za kruhom. Ki nas v prihodnje dl kantavtor Andrej Šifrer. BETI GREBENC, novinarski krožek Dom Majde Sile Novo mesto POZORNOST DO NAJSTAREJŠIH — Ob dnevu žena je Društvo prijateljev mladine iz Artič izkazalo trem naj starejšim krajankam na prireditvi skromno pozornost ter jim zaželelo še veliko zdravih let. (Foto : novinarski krožek OŠ Artiče) Spet so izšle Naše misli Zanimivo glasilo ribniške mladine — Tudi ta odrasle Pred kratkim so spet izšle Naše misli, kakor so svoje glasilo poimenovali mladi iz Ribnice. To je doslej najboljša številka in zdi se, da je glasilo končno le dobilo pravo podobo. ftva številka je bila strogo literarna, druga popolnoma informativna, oboje so mladi skušali združiti v tretji, docela pa jim je to uspelo šele z zadnjo, ki za nameček prinaša še nekolikanj izobraževalnega branja. Tako ima ribniška mladina res zanimivo glasilo. Četrta številka se namreč uvodoma oddolžuje spominu na Prešerna in Voranca, zatem pa si sledijo razmišljajoči prispevki, s katerimi se mladi sprašujejo, zakaj je v Ribnici tak »dolgcajt”, opisujejo svoj brigadirski delovni dan ter se na pester način spoprijemljejo z najrazličnejšimi stvarmi, id se dogajajo okrog njih. ZAKAJ SAMO BORBENI FILMI? Pohvale vredno j e, da v ribniškem kinu Dom JLA pripravljajo mesec domačega filma. Moti pa me, da tvorijo program le borbeni filmi. Nič nimam zoper ta filmski žanr, toda ker ne premoremo samo takih filmov, bi Ribničanom lahko predvajali tudi dela s socialno, družbeno in še kakšno sodobno tematiko. Slabo zastopan je tudi slovenski film, saj smo doslej videli le »Sedmino . Kdor je izbiral filme, je očitno pogrešil, zato ne bi bilo napak popraviti, kar se popraviti še da. J. ŠKRABEC IZLET NOVOMEŠKIH GIMNAZIJCEV Na začetku prejšnjega tedna so se novomeški gimnazijci odpravili na izlet v Ljubljano. Po prihodu v glavno mesto so učenci prvih razredov odšli na ogled Meteorološkega zavoda, drugi razredi so napravili sprehod na Rožnik do Cankarjevega spomenika, tretješolci so obiskali Narodno galerijo, maturantje pa so imeli informativno dopoldne pred vpisom v višje in visoke šole. Popoldne so si gimnazijci iz prvih in drugih razredov ogledali pravljico v Mladinskem gledališču, ostali pa so v Drami sledili uprizoritvi Kozakovega »Bofesorja Klepca" v režiji Janeza Pipana, bivšega učenca novomeške gimnazije. IRENA GRAHEK O ŠPORTU IN ROZAH Iz osnovne šole v Dolenjskih Toplicah nam je HELENA TURK poslala dve novici. Najprej pravi, da so imeli pred dobrim tednom dni področno tekmovanje v skoku v višino. Njihove pionirke in pionirji so se uvrstili na vsa prva mesta, odlični rezultati pa so plod rednih treningov, ki jih vodi M. Simunič- Topliški šolarji skrbijo tudi za okolico svoje šole, v stavbi pa imajo veliko rož. fred nedavnim so jih presadili, z nasveti pa jim je pomagal zdraviliški vrtnar tov. Tomašič. ZA VRSTNIKE V TUJINI Pionirski odbor osnovne šole v Artičah je sklenil, da bodo razredne skupnosti zbirale knjige in revije za naše sovrstnike v tujini. S tem se naša šola pridružuje tistim, ki v tej akciji že dolgo uspešno sodelujejo. Novinarski Krožek OŠ Artiče Glasilo je plod izpovedi mladih, iz njihovih prispevkov pa hotenja mlade generacije lahko dojamejo tudi starejši. Dodajmo še podatek, da je glavna urednica Naših misli Majda Žagar, glasilo pa je oblikovala Irma Kljun. J. ŠKRABEC RAZVIJANJE TRADICIJ NOB , Na prvi seji sveta za razvijanje tradicij NOB pri OK SZDL Metlika je beseda tekla o nalogah sveta v letošnjem letu. Med drugim so sklenili, da je treba pripraviti gradivo za vodič po belokranjski partizanski transverzali. V naslednjih mesecih bodo pripravili vse za podpis družbenega dogovora o vzdrževanju spomenikov, plošč in drugih obeležij. Oddelek NOB Belokranjskega muzeja bo pripravil razne razstave o NOB in ljudski revoluciji. Precej pozornosti bodo tudi letos posvetili prenašanju tradicij NOB na mladi rod in bodo s predstavniki šole, mladine in drugimi izdelali poseben program teh dejavnosti. Svet tudi podpira zbiranje sredstev , za spomenik padlim torcem f. belokranjske čete na Lazah. POPRAVITI PLOČNIKE - Pločnike, ki so jih razkopali la ni, ko so po Kočevju polagali nove telefonske kable, bodo ponovno prelili z asfaltom najkasneje do maja letos. Delo bo opravili Komunalno podjetje Ljubljana. Obnovljen ne bo le pločnik na Ljubljanski cesti, ker KS Kočevje načrtuje, da bodo letos to cesto začeli obnavljati in širiti. Najprej nameravajo urediti severni del ulice, od stavbe komiteja do mostu oz. celo naprej do kavarne pa kasneje, ker bo na tem območju treba več stavb podreti Vzorni vojak Rasa JLA tudi šola tovarištva in samoupravljanja Ko smo v ribniški vojaški enoti iskali vojaka, ki se posebno prizadeva pri delu in dosega boljše uspehe, so nam vsi dejali, da je tak vojak Raša. 27-lctni inženir strojništva Raša Andrejevič iz Beograda je od decembra lani začasni prebivalec Ribnice. »Zelo sta mi všeč Ribnica in Kočevje. Ribnico sem dobro spoznal ob rednih ij hodih v mesto, Kočevje pa predvsem, ko smo lam igrali na turnirju v malem nogometu,” pravi Raša. Med našim obiskom so vojaki pripravljali novo številko »sten-časa” in sicer na temo »Tovariš Tito največji državnik sveta”. Med njimi je bil tudi Raša. Na vprašanje, s čim vse se ukvarja med služenjem vojaškega roka, je povedal; ZA VZOR DRUGIM - Vojak Raša Andrejevič ni prizadeven le pri vojaški vzgoji, ampak tudi pri družbenem, političnem, kulturnem in športnem delu. »Največ časa porabim za učenje in vaje v okviru redne vojaške vzgoje. Ob prostem času pa vojaki sami v okviru svoje mladinske organizacije in vojaškega kolektiva pripravljamo razna predavanja. Na zadnjem smo se spoznali zosnovami delovanja delegatskega sistema in njegovim sprovajanjem v življenje. Večina vojakov je o tem več ali manj vedela že iz civilnega življenja, a ni odveč, če svoje znanje še poglobiš ali dopolniš.” Povedal je še, da so v okviru vojaškega kluba široke možnosti za kultumo-zabavno, športno ali kakšno drugo dejavnost. On najraje igra nogomet. Tudi njegovi tovariši se radi ukvarjajo s športom, kije mlademu človeku, posebno še vojaku, zelo potreben. Besedilo in foto;. MILAN G LA VONJI C Napredka ne prinese čas sam Gabrje; nove akcije, ne pa zmotne razlage o cesti da bi hitreje napredovali, zdaj pa so sc pojavile nove možnosti. Taka je tudi predvidena ureditev spominskega območja Žumberak - Gorjanci. Danes se, žal, pojavljajo zmotne razlage, da je cesto »prinesel čas”, da se pač ni treba posebej naprezati in da bi v prihodnje kazalo shajati tudi brez večjih lastnih žrtev, vendar se je treba zavedati, da napredka ne prinaša čas sam po sebi, ampak da se je zanj treba boriti in zavzemati. M. LUZAR V krajevni skupnosti Gabrje ne nameravajo obstati ob že doseženih rezultatih skupnih prizadevanj. Letos imajo v načrtu asfaltirati cesto skozi vas, povečati število telefonov, napeljati vodovod na Jugorjeler dograditi kulturni dom. Da bi to dosegli, se bodo povezali še z drugimi krajevnimi skupnostmi, kot so sklenili na zboru občanov v nedeljo, 9. marca. Vzporedno s temi akcijami se bodo morale razvijati še druge, saj bo, denimo, z dokončno ureditvijo kulturnega doma zagotovljen le prostor, ne pa še kulturna dejavnost. Uveljaviti se mora tudi spoznanje, da za uspeh ni odgovorno le vodstvo,, marveč vsi ljudje. Načrti so širokopotezni, toda stvarni in upravičeni. V Gabrju in okolici so dolga leta ljudje živeli, ne DROBTINICA V trgovini je bilo malo ljudi, zato so imele prodajalke čas za izživljanje. Vstopil je starček, ki se mu je videlo, daje kmečki. »Želite?” »Jopo bi si kupil.” Mladostna razposajenost prodajalk se ‘je pričela izživljati. Pred starčka so metale jope v nemogočih barvah in v pubertetniških krojih. Kupčija ni bila sklenjena: jaz pa sem prišel razmišljati o času, ki divje divja. Bodo čez trideset let prodajalke metale predme živobarvne materiale? T. G., TESNEJŠA VEZ MED MLADINO IN VOJAKI? Zaradi skromnega sodelovanja med ribniško mladino in pripadniki JLA je bil 10. marca sestanek, na katerem sc se predsedniki osnovnih organizacij ZSMS iz krajevnih skupnosti, sekretariat OK ZSMS Ribnica in predstavniki JLA pogovorili o tem vprašanju. Ugotovili so, da sodelovanje doslej res ni bilo najbolj zgledno, krivda za to pa je zvečine na strani mladine, ki ni znala izkoristiti možnosti .za tvorno sodelovanje. Sklenili so, da bo poslej'drugače, izdelali so podroben program bodočega skupnega dela. Kmalu bodo mladi in vojaki pripravili občinsko' tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, čaka pa jih še veliko nalog na kulturnem, športnem in drugih področjih. Sodelovali bodo v SLO, nekaj vojakov pa sc bo morebiti udeležilo tudi MDA Velike Poljane 80. Za boljšo povezanost bodo še večkrat pripravili podobne sestanke DROBTINICA Ko sc podim z avtomobilom po naši lepi domovini, vidim po cestah veliko povoženih živali, največ mačk. Razmazane so po asfaltu, steklenih oči in odprtih gobcev. Priletele so pod kolesa šoferju, ki. morda niti ni poskušal zavreti, preprečiti mačji konec. Morda je otrok lastnika mačke zajokal ob tem, ker je imel rad žival, morda je hudo osamljeni starki, zapuščenemu starcu. T/oda kdo sploh se še zmeni za zmrcvarjeno mačko, ko pa je veliko drugih, pomembnejših stvari. Pa si mislim, kako sem otročji: saj vidimo nesrečo, v kateri so mrtvi ljudje, pritisnemo na plin in se pričnemo s sopotnikom po-govaijati o pomanjkanju pralnih praškov. T. G., * O PRIJAVLJENIH NALOŽBAH Na zadnji seji črnomaljskega izvršnega sveta prejšnji četrtek so se seznanili z načrtovanimi investicijami v občini za letošnje leto, ki so prijavljene pri črnomaljski bančni enoti. Govor je bil tudi o komunalni problematiki v občini oziroma o zaključkih s sestanka predstavnikov i, -vršnega sveta in občinske komunalne skupnosti ter o prometnem redu oziroma omejitvi parkiranja v Ulici Staneta Rozmana v Črnomlju. DELOVNA ORGANIZACIJA »PREVOZ" BREŽICE Komisija za delovna razmerja objavlja na podlagi 7. in 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih naslednja prosta DELA IN NALOGE KONTROLORJA PREVOZOV Pogoji so: — srednja šola ali VK delavec prometne, strojne ali avtomehanske smeri — 2 leti delovnih izkušenj — vozniški izpit C kategorije VEČ VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL Pogoji so: — vozniški izpit C in E kategorije Navedena dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Komisija za delovna razmerja DO PREVOZ BREŽICE do 30.3.1980. Vse kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po končanem prijavnem roku. POMOČ TABORNIKOV — Po dogovoru z občinsko skupščino je pretekli petek in soboto 115 novomeških tabornikov raznosilo v vsa gospodinjstva v mestu in njegovi najbližji okolici nekaj čez 6100 izvodov nove številke časopisa »ODLOČAJMO!” Delovna akcija je bila preizkušnja v praktičnem spoznavanju vseh ulic, cest, sosesk in naselij v mestu, hkrati pa dobra vaja za usposabljanje v kurirski službi. Denar, ki ga bodo člani Odreda gorjanskih tabornikov ^služili s tem delom, bodo porabili za nakup šotorov, opreme in orodja, pa tudi za kroje. Delovna akcija, ki so jo taborniki speljali z velikim navdušenjem, bo poslej ena izmed trajnih oblik dela novomeških tabornikov. (Foto: Stojan Pelko) KAMERA ODKRIVA — Že tretje, leto so na boštanjski železniški postaji v napoto tele cevi. S tega sveta naj bi sprav-le nesnago dela dolnjeboštanjske kanalizacije, ki ob tem prometnem kraju teče kar prosto. Dobrota je očitno tudi tu sirota: železnica jih je pripeljala krajevni skupnosti, pridala pa bi tudi še 10 vreč cementa, če bi jih skupnost spravila tudi poa zemljo. Vse težje je braniti raznim »iznajdljivim” zasebnikom, da jih odpeljejo s tega kraja, kajpak za svoje, ne skupne kanale! (Foto: Železnik) SAP—VIATOR DO GOLFTURIST LJUBLJANA TOZD Gostinstvo Logatec, n. sub. o oglaša prosta dela in naloge ZA PENZION KRPAN LOGA TEC 1. NATAKARJA Pogoji: KV delavec 1 leto delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas ZA POSLOVNO ENOTO FIESA 1. UPRAVNIKA POSLOVNE ENOTE Pogoji: VKV delavec 3 leta delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas 2. KUHARJA Pogoji: KV delavec 2 leti delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas 3. SOBARICE Pogoji: P K delavka 1 leto delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas 4. RECEPTORJA Pogoji: KV delavec 1 leto delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas 5. KUHARJA Pogoji: KV delavec 1 leto delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas 6. SOBARICE Pogoji: NK delavka Delo se združuje za določen čas 7. RECEPTORJA Pogoji: PK delavec 1 leto delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas 8. 3 NATAKARJEV Po*>ji: KV ali PK delavec 1 leto delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas 9. 3 TOČAJEV Pogoji: PK delavec 1 leto delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas 10. PERICE Pogoji: NK delavka Delo se združuje za določen čas 11. 2 PRODAJALCEV Pogoji: P K delavec 1 leto delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas 12. 3 POMOŽNIH KUHARJEV Pogoji: PK delavec 1 leto delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas 13. ČISTILKE Pogoji: NK delavka Delo se združuje za določen čas 14. 2 POMIVALK Pogoji: NK delavka Delo se združuje za določen čas 15. NOČNEGA ČUVAJA Pogoji: PK delavec Delo se združuje za določen čas 16. CISTILEC AVTOKAMPA IN DNEVNI NADZOR Pogoji: NK delavec Delo se združuje za določen čas 17. KUHINJSKEGA BLAGAJNIKA Pogoji: KV delavec 1 leto delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas o T CM S CD CN Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v roku 15 dni na naslov: SAP-VIATOR, Kadrovski oddelek. Celovška 166, 61000 Ljubljana. ISKRA-AVTOMATIKA, Ljubljana, o.o. TOZD ELA NOVO MESTO, o.sub.o objavlja prosta dela in naloge 1. 2. PLANER-ANALITIK GLAVNI SKLADIŠČNIK Pogoji: Pod 1: višja ekonomska šola, 3 leta delovnih izkušenj Pod 2: poklicna trgovska šola, 3 leta delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA-TOZD ELA, Novo mesto, Ragovska 7a, v 15 dneh po objavi. prosta dela in naloge i I. TOZD ZA PTT PROMET KRŠKO objavlja naslednja prosta dela in naloge: - dostavljanje ptt pošiljk pri pošti KRŠKO - 2 delavca - dostavljanje ptt pošiljk pri pošti SEVNICA - 2 delavca - dostavljanje ptt pošiljk pri pošti BREŽICE - 1 delavec - dostavljanje ptt pošiljk pri pošti KOSTANJEVICA — 1 delavec, za katera se zahteva končana osnovna šola ali najmanj 5 razredov osnovne šole in strokovni izpit. II. TOZD ZA PTT PROMET NOVO MESTO objavlja naslednja prosta dela in naloge: - dostavljanje ptt pošiljk pri pošti MIRNA PEC -1 delavec - dostavljanje ptt pošiljk pri pošti VELIKI GABER — 1 delavec, za katera se zahteva končana osnovna šola ali najmanj 5 razredov osnovne šole in strokovni izpit Za vsa navedena dela in naloge, razen del na pošti Veliki Gaber (delo za določen čas), se združuje delo za nedoločen čas. Vsa navedena dela so dela s polnim delovnim časom in 2—mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili ustrezni TOZD v 15 dneh po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po preteku roka za prijavo kandidatov. Vsa pojasnila dobite na tel. 71—200 — TOZD za ptt promet Krško in na tel. 21—370 — TOZD za ptt promet Novo mesto. 213/12-80 INDUSTRIJA OTROŠKE KONFEKCIJA »JUTRANJKA" SEVNICA, n. sol. o. TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA »RADNA" SEVNICA, „BABY" SEVNICA, »ORLICA" BREŽICE IN DSSS SEVNICA razpisujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o strokovnem usposabljanju, izobraževanju in štipendiranju ter sklepom kadrovskih komisij za šolsko leto 1980/81 ŠTIPENDIJE 1. TOZD „RADNA" SEVNICA 18 štipendij na poklicni oblačilni šoli Sevnica, I. letnik, za poklic konfekcionar 1 štipendija na srednji tekstilni šoli Kranj za poklic konfekcijski tehnik 2. TOZD „BABY" SEVNICA 12 štipendij na poklicni oblačilni šoli Sevnica, I. letnik, za poklic konfekcionar 3. TOZD »ORLICA" BREŽICE 15 štipendij na poklicni oblačilni šoli Sevnica, I. letnik, za poklic konfekcionar 4. DSSS Sevnica 1 štipendija na srednji ekonomski šoli za poklic ekonomski tehnik Pričetek štipendiranja bo 1. 9. 1980 in traja do konca šolanja po statutu šole. Obveznost štipendista po končanem šolanju je, da ostane najmanj toliko časa v delovni organizaciji, kolikor je prejemal štipendijo. Prednost imajo kandidati iz območja posamezne TOZD in DSSS. Štipendija se izplačuje do 10. v mesecu za vsak tekoči mesec. KANDIDATI MORAJO PREDLOŽITI: — vlogo za štipendijo — obrazec DZS (obr. 1,65) — potrdilo o premoženjskem stanju in povprečnem osebnem dohodku staršev zadnje 3 mesece — izpisek iz rojstne matične knjige -Zdravniško spričevalo (iz katerega naj bo razvidna sposobnost za ta poklic) — polletno šolsko spričevalo za 8 razred (spričevalo o dokončani osemletki je potrebno dostaviti do 20. 6. 1980) Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijave sprejema sektor za kadrovske in splošne posle pri Industriji otroške konfekcije »JUTRANJKA" Sevnica, Radna 3, 68290 Sevnica. 215/12-80 TELEVIZIJA LJUBLJANA potrebuje za snemanje nekaterih delov dokumentarne nadaljevanke ZGODOVINA SLOVENCEV STATISTE IZ VSE SLOVENIJE VSEH STAROSTI. Prijave za poizkusno snemanje pošljite do 10. 4 na naslov: TV Ljubljana M. Pijade 10, Dokumentarno—feljtonska redakcija TV-Zgodovina Slovenca Pri tem navedite naslov, rojstne podatke ter priložite novejšo fotognfijo. Izbrane kandidate bomo obvestili po pošti. 212/12-80 *MET,JSKA za°RUGA »KRKA" NOVO n- sub- ° ' TZ0 Škocjan n. sub. o. -KOMISIJA ZA DEL. RAZMERJA RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE POSLOVODJE TRGOVINE PRODAJALCA SKLADIŠČNIKA Pogoji: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: Pod 1: VK trgovski delavec in najmanj 1 leto delovnih izkušenj ali KV trg. delavec in najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Pod 2: KV trgovski delavec in 1 leto delovnih izkušenj, ali PK tig. delavec in 3 leta delovnih izkušenj. Prosta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poizkusnim delom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju, pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: KZ „KRKA" — TZO Škocjan, komisija za delovna razmerja, 68275 Škocjan. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 220/12-80 »LESNINA", PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE Z LESOM, LESNIMI IZDELKI, POHIŠTVOM IN GRADBENIM MATERIALOM, n. sol. o. LJUBLJANA, PARMOVA 53, RAZPISUJE PO SKLEPU DELAVSKEGA SVETA TOZD Ml-ZARSTVO—T APETNIŠTVO —ZAGA „DE-KORLES", n. sub. o. BREŽICE, DELA OZIROMA NALOGE DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Kandidati za navedena dela oziroma naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo lesne, ekonomske ali pravne smeri in > 5 let ustreznih delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v lesni industriji, — biti morajo moralno-politično neoporečni, — imeti morajo organizacijsko in vodstveno sposobnost za usklajevanje interesov dejavnosti temeljne in delovne organizacije ter razgledanost na področju gospodarstva. Delavec, ki opravlja dela oziroma naloge direktorja TOZD »DEKORLES" Brežice, ima posebna pooblastila in odgovornosti ter je izbran za štiri leta. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela ter delovanja na družbenopolitičnem in samoupravnem področju v zaprti ovojnici na naslov: Razpisna komisija »LESNINA" - TOZD „DEKORLES" BREŽICE, 68257 DOBOVA v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključenem razpisnem postopku. 219/12-80 gvaveUiSiva kečkeš aleksander Gumi štampiljke, napisne tablice, kovinske žige, reklamne table firm, cenike, medalje, plakete in ostalo izdelamo v \ najkrajšem času. NOVO MESTO KASTELČEVA 3 M telefon: (068) 21-348 218/12-80 ZloI I gnaveusiv® kečkeš aleksander DOLENJSKI LIST Št 12 (1597) 20. marca DOLENJSKI LIST 20. marca 1980 Komisija za delovna razmerja TOZD ŽAGA STRAŽA novoles razglaša prosta dela in naloge SEKRETARJA TOZD pod naslednjimi pogoji: - dokončana višja šola pravne, socialne ali organizacijske smeri — do 4 leta delovnih izkušenj razglaša prosta dela in naloge SEKRETARJA TOZD Pod naslednjimi pogoji: - dokončana višja šola, pravne, socialne ali oiganizacijske smeri - do 4 leta delovnih izkušenj DEVETA SNOUB — Preživeli borci 9. SNOUB, ki so se udeležili lanske proslave v Makošah, so se fotografirali ob spomeniku, posvečenemu 17 padlim tovarišem .(Foto. Primc) UCLUVNA bHUrNUol STROKOVNIH SLUŽB razglaša prosta dela in naloge 1. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA PODROČJE NAGRAJEVANJA 2. STROKOVNEGA SODELAVCA V INVESTICIJSKI SLU2BI ZA ELEKTROENERGETSKO PODROČJE 3. ARHITEKTA ZA PODROČJE OBLIKOVANJA NOTRANJE OPREME Iz govora Francija Kolarja, nekdanjega komisarja 9. SNOUB, na lanski proslavi v Makoši merah je prišel v Makošo 3. bataljon in postal žrtev grozljivega vojnega stroja. Slovenski partizani smo doživljali mnogo zmag pa tudi porazov. Najhujši so Pohorski bataljon, Javorovica in Makoša. Gre za mnogo človeških in materialnih izgub vseh slovenskih kra- Sv. Vendar so bile to le izgu-jene bitke. V celoti pa smo zmagovali iz dneva v dan. Imeli smo šest divizij, organizirali smo mlado, novo ljudsko oblast, vse organe novo nastajajoče države. Qb vsem tem je neverjetno, da niso že takrat spoznali ne Nemci ne domači izdajalci, da so vojno izgubili, in da so nadaljevali s svojo morijo. Tudi #to so bile žrtve hude, včasih prehude. JOŽE PRIMC Kdo je kriv za poraz? Smo krivi ali vsaj sokrivi #nj? Kdo je odgovoren? Gotovo je kriv izdajalec pa tudi mi sami, ker smo imeli premalo moči, da bi v tistih dneh delali bolj človeško in dognano. Hudi boji,težave, slaba oborožitev, bolezni in poškodbe so pestile brigado in tudi 3. bataljon. Borci so bili na smrt utrujeni, preutrujeni, v stanju, ko se človek ne boji ničesar več, niti smrti. To so okoliščine, v kakršnih se človek v normalnih razmerah znajde zelo redko ali pa sploh nikoli. Vsemu temu pa so botrovale še razne težave v štabih in dejstvo, da se štab 9. SNOUB ni strinjal s štabi nekaterih drugih brigad, vključno s štabom 18. divizije. Zavedali smo se, da ie močno utrjena Ribnica pretrd oreh, da tega ne zmoremo. V takih raz- da ga bodo 26. marca ponovili, vendar je prišlo dan prej do tragedije v Makoši. Domači izdajalec je povedal Nemcem, da so v Makoši partizani. Tuje počival le 3. bataljon 9. SNOUB, preutrujen od bojev in pohodov. Okoli 400 Nemcev je prodrlo v dveh kolonah iz Kočevja in Ribnice po skrivnih poteh clo Mak oš, poklalo partizanske straže, obkolilo vas in silovito napadlo počivajoče borce. Po enournem neenakem boju je padlo 17 partizanov, 16 je bilo resno ranjenih, 63 zajetih, rešili pa so se le redki. Ta tragedija je imela hude moralno-politične in vojaške posledice. S prilivom novih borcev pa seje brigada spet okrepila, šla od zmage do zmage in maja 1945 kot ena prvih vkorakala v osvobojeno Ljubljano. Skoraj natančno leto dni po Jelenovem žlebu, kjer so Italijani doživeli hud poraz, je doživel svoj .Jelenov žleb" 3. bq-< taljon 9. StfOUB, ki so ga Nemci presenetili 25. mprca 1944 na počitku v Makoši in ga skoraj popolnoma uničili O tej tragediji je na proslavi pri spomeniku padlim v Makoši 25. marca lani govoril nekdanji komisar 9. SNOUB Franpi Kolar. Govor je imel precejšen odmev med borci, ker je govornik želel to tragedijo in vzroke zanjo nepristransko osvetliti z vseh strani. Objavljamo le nekaj misli iz govora. Spomladi 1944 se je vrnila 9. SNOUB iz Gorskega kotara. Nato je sodelovala pri napadu na močno utrjeno Ribnico. Napad ni uspel in dogovorjeno je bilo, pod naslednjimi pogoji: pod 1. — dokončana višja ali visoka šola pravne, organizacijske ali ekonomske smeri — delovne izkušnje so zaželene pod Z ~ diplomirani elektroinženir, elektroinženir ali elektrotehnik s strokovnim izpitom Pod a — diplomirani arhitekt z delovnimi izkušnjami na področju projektiranja pohištva in ostale notranje opreme Vsem kandidatom bomo v perspektivi reševali tudi stanovanjsko vprašanje. Kandidati naj oddajo svoje vloge v 15 dneh po objavi na naslov: „NOVOLES" lesni kombinat Novo mesto—Straža, kadrovsko-socialni službi. „ ~ 222/12-80 ŽELEZNIČARJEM UŠEL VLAK V veliki akciji slovenskega tednika 7 D in varaždinske konfekcije Yassa je bilo 14. marca v novomeški športni dvorani polfinalno srečanje ,,V zdravju je moč" ekip Železniškega gospodarstva iz Ljubljane in IMV. Dvanajstčlanski «kipi sta se pomerili v zanimivih; nalogah, ki zahtevajo moč, spretnost in vzdržljivost. Polna dvorana je navdušeno spremljala in bodrila „naše” v igrah, ki nosijo- v sebi precej humorja, od tekmovalcev pa zahtovajo resnosti, s korajžna nož“, da je v nekaterih primerih sicer mirni Mito Trefalt kar ostro in fizično grabil jeznorite. Marsikdo iz ekipe železničarjev je zmago pripisoval kar sebi, saj je v njihovem moštvu nastopil tudi znani slovenski alpinist-himalajec Marjan Manfreda. Na koncu pa so morali večjo moč in zdravje le pripisati1 ekipi novomeškega IMV, ki se je tako med osmimi slovenskimi delovnimi organizacijami uvrstila v finalno srečanje, ki ga bo prenašala tudi televizija. Kdaj, kje in s kom se bodo v finalu pomerili, še ni znano. Rekreacijska ekipa IMV že nekaj tednov vztrajno vadi v telovadnici osnovne šole na Grmu in jo vodita Coko Petakovič in Jože Turk. JANEZ PAVLIN ŠLO JE CISTO ZARES - Tudi »televizijski Mito” je komajda mogel pomiriti segretega Mileta Dudoviča pri merjenju moči. ZA LEPŠO SAVO Čistilci savskega obrežja so ob koncu minulega tedna imeli najhujšega sovražnika v zoprnih plastičnih vrečkah. Eden od udeležencev čiščenja dr. Jurij Pesjak, meni, naj te vrečke - surovina jim je (kagocena nafta - po trgovinah omejijo, če že ne povsem umakne-jo. ftostovoljni čistilci bregov v scvniški občini so jih nameravali sprva odvažati. Kmalu so ugotovili, da jih je bolje na varnem sežgati (leva slika). Vreme z3 delo ni bilo primerno *. precejšen mraz, v soboto se je vse skupaj sprevrglo v snežni metež, v nedeljo ni bilo nič bolje. Takšnale „dodatna” oprema (desno zgoraj) je prišla na > kraju kar j*av. Dober zgled so dajali številni direktorji, na primer Kmetijskega kombinata (slika spodaj ■ dipl. inž. Albin Ješelnik), STT, šol, druž-'beno-politični delavci. Delo je dokaj nevarno. Nadvse zgledno so sc akcije udeležili scvniški šolniki in tajniki samoupravnih interesnih skupnosti.■ Od železniškega mosta navzgor so očistili skoraj 800 m obrežja. ALFRED ŽELEZNIK TRUD NI BIL ZAMAN - Jože Turk, vodja ekipe IMV, je bil vso tekmo v akciji in se je pomiril šele .ob koncu, ko je na semaforu zagorelo 27:23 v korist domačih. PLJUČA PA TAKA — Ko je v snirometer pihnila Ivanka -^Kumdj, se je del ekipe Železniškega gospodarstva močno . čudil. S kapaciteto 4050 ccm3 bi se lahko pohvalil tudi ■‘moški. - A ni— fV1 \ j ---------- v FINALE - Vlečenje vrvi je bila odločilna igra na koncu tekmovanja, ki ie Novo “e Pripeljala v fLiale. . J (TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 25. III. PETEK, 21. III. Olabod 1 8.55 TV V SOLI: Od petka do petka, Ruščina, Športna rekreacija in zdravje. 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža 14.55 TV V SOLI, ponovitev 16.10 POROČILA 16.15 Sola smučanja: VARNOST IN RED NA SMU-ČIŠČIH 16.25 SMUČARSKI SKOKI ZA SVETOVNI POKAL, reportaža iz Planice 17.10 MI SMO SMEŠNA DRUŽINA 17.25 PTIČJE STRAŠILO Danes bo na sporedu prva oddaja iz nadaljevanke za mlade gledalce, ki bodo najbrž radi spremljali dogodivščine pravega pravcatega ptičjega strašila, ki se od podobnih plašUnih priprav razlikuje le po tem, da oživi. In potem se zgodi marsikaj. Dogajanje te angleške nadaljevanke je postavljeno na seatterbruško kmetijo, ob strašilu pa bosta glavna človeška junaka deček John in deklica Sue. 17.55 CET TRI GORE...: LJUBLJANSKI OKTET 18.30 OBZORNIK 18.40 OD MISLI DO SKLEPA Inteligentna vedenja se pojavijo tedaj, ko otrok doseže določeno stopnjo zrelosti To so gledalci lahko razbrali iz prvih oddaj nanizanke Od refreksa do logike in se prepričali, da se v otrokovem razvoju vrstijo obdobja spoznavanja po vnaprej določenem redu, preskok ni mogoč. Peta oddaja bo govorila o tem, da predšolski otrok tudi že ima dokajšen umski potencial, saj se mu že lahko nalagajo učne obveznosti, z načrtnim učenjem pa prevzema nase odgovornost. Tako se otrok po intelektualnih sposobnostih močno približa logiki, ki pa je kakovostno seveda drugačna od logike odraslih. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 GLASBENA ODDAJA 21.00 SMUČARSKI SKOKI ZA SVETOVNI POKAL, reportaža iz Planice 21.15 TIGROVE BRIGADE 22.10 V ZNAMENJU 22.25 NOČNI KINO: NEZRELA LJUBEZEN Francoski filmarji se pogosto lotevajo obravnave prvih ljubezenskih izkušenj in drugih spoznanj, ki čakajo mlade na pragu dozorelosti. V krog takih filmov sodi tudi ta, ki ga bomo gledali drevi, pred tremi leti pa ga je posnel Roger Andrieux. Poznavalci pravijo, da film ni slab, četudi je bil narejen zgolj za televizijsko predvajanje. Govori o' fantu, ki se hpčc v krogu malomeščanske družine postaviti na svoje noge. Starši so zaskrbljeni, ker sin nenadoma popusti v šoli, še bolj pa zato, ker začne hoditi po njihovem mnenju z neprimernim dekletom. Fantov bratje po poklicu fotograf in tako nanese, da fotografira tudi bratovo dekle. To v dozorevajočem fantu sproži plaz raznih pomislekov in... 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Med domom in šolo - 18.15 Mladiaski oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Portreti - 22.00 Celovečerni film SOBOTA, 22. Ul. Olabod 8.00 POROČILA 8.05 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 8.20 Z BESEDO IN SLIKO: AVSTRALSKE PRAVLJICE 8.35 SVETILNIK 9.05 PISANI SVET 9.40 N. Collins: LONDON JE MOJ 10.30 POT DO PRAVIČNE IN SPODBUDNE DELITVE: PRESOJANJE ZAHTEVNOSTI DELA 10.50 PO SLEDEH NAPREDKA 11.20 LJUDJE IN ZEMLJA 12.10 in 15.20 POROČILA 15.25 JUGOSLAVIJA : URUGVAJ, prenos nogometne tekme iz Sarajeva 17.20 SMUČARSKI SKOKI ZA SVETOVNI POKAL, reportaža iz Planice 18.05 NAS KRAJ 18.20 FERN, RDECl JELEN, mladinski film Belinda, ki je izgubila starše, se preseli na deželo k sorodnikom, bratranec Tom pa je na deklico zelo ljubosumen. Kmalu pa se znajde v hiši še ena sirota - štiri dni star jelen. Otroka se morata zelo potruditi, da žival preživi Pride čas, ko bi se moral jelen pridružiti svojim vrstnikom, toda zdi se, ko da se mu ne da posloviti od človeških prijateljev. Na jelena preži tudi sosed s puško in tako se morata otroka spet na moč truditi, da rešita svojega ljubljenca. Film je delo angleškega režiserja Jana D. Smitha, igrajo pa Candida Prior, Craig McFarlane, Mark Eden, Diana Eden, John Leyton in drug L 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 L. Norgaard: VZPON MADSA ANDERSENA 20.55 PRIVATNI DETEKTIV, film O detektivu Marlowu so posneli že več uspelih filmov, igrali so ga H. Bogart, R. Montgomery pa J. Gran-ger, tokrat pa bomo gledali pripoved o detektivu, ki ga je upodobil Elliot Gould. Film je zrežiral Robert Altman, ob Gouldu pa igra glavno žensko vlogo Nina van Pallandt. Seveda je odveč poudaijati, da je delo polno streljanja, divjih voženj z avtomobili in podobnega, kar gledalcem ne bo dovolilo, da bi pred malimi zasloni zaspali. TV KAŽIPOT POROČILA 17.15 Poročila - 17.20 TV koledar - 17.30 Rabotnički: Crvena zvezda (prenos košarkarske tekme) - 19.00 Dokumentarni film — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Feljton - 22.00 Športna sobota. NEDELJA, 23. III. Olabod I 8.10 EOROClLA 8.15'ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ GABROVKE 8.45 ŽIVLJENJE NA ZEMLJI 9.40 SIROTEK 10.35 KAŽIPOT 10.55 Štafeta mladosti 12.10 KMETIJSKA ODDAJA 13.10 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN 13.45 POROČILA 13.50 DRSALNA REVIJA, posnetek iz Dortmunda 16.10 RAZVOJ POPULARNE GLASBE 17.00 POROČILA 17.05 POTOPLJENA MESTA 17.50 Športna poročila 17.55 NE NAGIBAJ SE VEN, film Fant se znajde na železniški postaji in ker nima potrebnih dokumentov, postane seveda sumljiv. Toda nihče nima toliko čiste vesti, da bi ga prijavil. Na koncu se ljudem vendarle posreči, da ga okrivijo za nesrečo, ki so jo povzročili drugi. V tem madžarskem filmu se tako rekoč nič ne zgodi, je pa izvrstna paleta značajev vaških ljudi. Delo je pred dvema letoma posnel Janos Zsombolyai in doživel po svetu VTSto ugodnih kritik, igrajo pa Nandor Tomanek, Gyula Bodrogi, Mari Kiss, Janos Szikora, .Ferenc Bencze in drugi. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA PONEDELJEK, 24. III. Olabod 1 8.55 TV V SOLI: Prva ježkova pomlad, Pesem, Materinščina 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis 16.05 SMUČARSKI SKOKI, posnetek iz Strbske plesa 17.35 POROČILA 17.40 GLASBA ZA CICIBANE: NASA ČETICA KORAKA 17.55 MALA ČUDESA VELIKE PRIRODE 18.10 NENEHNO IZOBRAŽE- VANJE Za pridobitev novega ali dopolnitev prejšnjega znanja tudi odrasli še niso prestari, čeprav pogosto dvomijo v svoje umske sposobnosti. Kako bo z izobraževanjem ob delu v sistemu usmerjenega izobraževanja, o tem bo govorila pričujoča oddaja. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 S. Mrožek: GRBAVEC Sedem oseb se znajde pred pročeljem podeželskega penziona. Pet je nedeljskih-gostov, šesti je grbavi lastnik in strežaj, sedmi pa neznan gospod. Kako se zadeva zaplete in razplete? Gledati bo pač treba dramo, ki so jo v Mestnem gledališču ljubljanskem pod režiserskim vodstvom Mileta Koruna uprizorili igralci Janez Skof, Marjeta Gregorač, Danilo Bezlaj, Milena Zupančič, Tomaž Pipan, Srečo Spik, Vladimir Skrbinšek in drugi. 21.50 V ZNAMENJU ©labod 9.15 TV V SOLI: Živinoreja v Liki, Ali ste vedeli, Dnevnik 10 10.00 TV V SOLI: Dokumentarni film, Risanka, Glasbeni pouk 14.40 ŠOLSKA TV: Prostor v filmu, Ljudsko zdravstvo 15.35 SMUČARSKI SKOKI, posnetek iz Strbske plesa 17.05 POROČILA 17.10 jakec in Čarobna LUČKA 17.25 PUSTOLOVŠČINA 17.55 GLASBENA MLADINA NA DELU 18.30 OBZORNIK 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA L 18.40 OBRAMBA IN ZAŠČITA 19.30 IV DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 B. Prus: LUTKA 22.15 V ZNAMENJU 22.30 BALETNI PORTRET JANEZA MEJAČA Priznani slovenski baletnik Janez Mejač se je vpisal v ljubljansko baletno šolo na začetku petdesetih let, v Labodjem jezeru pa je prvič plesal 1956, in sicer prinčevega prijatelja Bena. Odtlej so mu zaupali čedalje več vlog, pred štirimi leti je za vlogo Razuzdanca v balet« Razuzdančeva usoda prejel tudi Pre-šernovo nagrado. V oddaji bo safl pripovedoval o svojem življenju io delu, z odlomki iz baletov pa g8 bomo videli kot plesalca in koreo-grafa ter učitelja baletne umetnosti- 17.10 TV dnevnik v madžarščini -\ 17.30 TV dnevnik — 17.45 Pionirski TV studio — 18.15 Nove knjige ' 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja ' 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dokumentarna oddaja - 22.00 Pesmi in pesniki SREDA, 26. III. 19.30 TV DNEVNIK 20.00 S. Lukič: ZLOM Tokrat si bomo ogledali drugi del dokumentarne drame, ki jo je po scenariju Svete Lukiča posnel Sava Mrmak. Delovni naslov tokratnega delaje Udar, prikazana pa bo reakcija množic na kapitulantsko izdajalsko politiko starojugoslovanske vlade marca 1941, mobilitacijsko vlogo KPJ in udar generala D. Simo-viča, ki je skušal prehiteti t i. rdečo revolucijo. Naslednjo nedeljo pa bomo videli, kako je bil bombardiran Beograd, beg kraljeve vlade in podpis sramotne kapitulacije. Igrajo Stevo Žigon, Miša Žutič, Toma Kuruzovič, Petar Baničevič in drugi. 21.30 SMUČANJE, reportaža 22.10 V ZNAMENJU 22.20 GLASBENI ALBUM 22.35 ŠPORTNI PREGLED 15.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.55 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Celovečerni film Olabod 9.35 TV V SOLI: Za učitelje, Naše, tvoje, moje 10.00 TV V SOLI: Izobraževalna oddaja, Risanka, Predšolska vzgoja 15.25 JUGOSLAVIJA : ITALIJA, prenos nogometne tekme iz Mostarja 17.20 POROČILA 17.25 Z BESEDO IN SLIKO - A. Ingolič: UDARNA BRIGADA 17.40 TISOČ LET BIZANTINSKEGA CESARSTVA 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA » .MM. 18.10 PEVSKI TABOR ŠENTVID: ZAMEJSKI ZBORI 19.30 TV DNEVNIK 20 00 FILM TEDNA: ANTON ČAROVNIK Anton ima nenavadne sposobnosti in jih s pridom izkprišča. Poštenega življenja navajen človek pa sr zaplete z lastnico bara, slednja p3 njegove sposobnosti izkoristi za špekulacije. Od tod dalje gre za Anton* vse po zlu. Ta vzhodnonemški filmi ki ga je pred dvema letoma posnel Guenter Reisch, je svojevrstna komedija, o njej pa je režiser rekel, da je svet zanalašč postavil na glavo ii> tako dal gledalcem možnost, dJ zgodbo dojamejo bolj čustveno-Igrajo Ulrich Thein, Anna Dymna. Erwin Geschonneck, Barbara Dittus, Marija Krogull in drugi. 21.50 625 22J0 V ZNAMENJU 17.25 Olimpija : Jesenice (prentf hokejske tekme) - 19L30 TV dne'" nik - 20.00 Glasbena medigra - 20.15 Cibona : Arrigoni (finalni, košarkarska tekma za K orače'' memoriaH ČETRTEK, 27. III. labod 9.10 TV V SOLI: Sadovnjak spomladi, Prebavni organi, Gradnja cest 10.00 TV V SOLI: Kemija, Risanka, Umetnost, Zgodba 16.05 ŠOLSKA TV: Prostor v filmu, Ljudsko zdravstvo Prvi prispevek bo šolarje poučil o tem, kaj je prostor v filmu. Seznanili se bodo, kje vse se lahko odvija filmsko dogajanje, pa o tem bo tekla beseda, da se zamisel in postavitev filmskega prostora imenuje scenografija. Drugi prispevek bo tematsko vezan na NOB. Učenci bodo izvedeli, da so partizani posebno skrb posvečali ranjencem in gradili skrivne partizanske bolnišnice, povsem novo pa bo za šolarje najbrž dejstvo, da so partizani organizirali bolnišnice tudi za civilno prebivalstvo, da so imeli farmacevtsko ter celo zobozdravstveno in veterinarsko službo. 17.00 POROČILA 17.05 ŽIVLJENJE NA ZEMLJI 18.00 OTROŠTVO MLADOSTI 18.30 OBZORNIK 18.40 V LABIRINTU BOLNIŠKIH 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 21.20 IZ KONCERTNIH DVORAK - D. Šostakovič: 14. SIMFONIJA 22.15 V ZNAMENJU 17.10 Monting : Crvena zvezdi (prenos košarkarske tekme za žen ske) - 18.45 Poezija - 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko - 23.CK Poročila - 23.05 Kronika festival malih eksperimentalnih odrov PRVI RADIJSKI PROGRAM 22.05 KULTURNE DIAGONALE 17.10 TV dhevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.00 Pravljica — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra — 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Crni kruh (nadaljevanka) PETEK, 21. III. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (G. Strniša - B. Lesjak: Pomladna svatba). 8.46 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti (Janez Mihelič: Selekcija čebel). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 V pričakovanju pomladi. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenksi glasbeni literaturi 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05 - 4.30 Nočni program. SOBOTA, 22. III, 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Ervin Kuhar: Siliranje krme). 12.40 Veseli domači napevi 14.05 Glasbena panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Škatlica z godbo. 18.30 Mladi mladim. 19;35 Mladi mostovi 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini 0.05 4 4.30 Nočni program. NEDELJA, 23. III. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Hana Januszevvska: O pastirčku, ki je rad pel). 8.39 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (A. Buchwald: Povprečni Američan). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije., 17.50 Zabavna radijska igra (Pavle Zidar: Romeo in Julija). 18.39 Na zgornji polici 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05 - 4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 24. III. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Rirgaraja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (Tone Dvoršak: Izkušnje in možnosti obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom Franja Zorka. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 25. III. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti (Janez Verbič: S pašo lahko dosežemo ugodne prirastke pri pitanju mladih govedi). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Po Taliiinih poteh. 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Tipke in godala. 21.05 Radijska igra (E. Czurda: Nogometni navijač ali pa se smeji Virgin# Woolf). 22.30 S plesnim orkestra" RTV Ljubljana. 23.05 Lirični utflj ki 23.10 S popevkami po Jugosla' ji 0.05 - 4.30 Nočni program. SREDA, 26. III. 8.08 Z glasbo v dober dan. & Pisan svet pravljic in zgodb. 9.0‘ radiom na poti 11.35 Znano priljubljeno. 12.10 Veliki zaba orkestri. 12.30 Kmetijski nasV' (Sonja Horvat-Marolt: Šhranjev^ gozdnega semena). 12.40 Ob i ljudske glasbene umetnosti ' Razmišljimo, ugotavljam?' 14.25 Naši poslušalci čestitajo pozdravljajo. 15.30 Zabavna gl*s. 18.00 Zborovska glasba v pros* in času. 18.15 Naš gost Odskočna deska. 19.45 Minu* ansamblom Gorenjci 20.00 Kofl za besedo (Pomlad). 20.25 Schumanna Trio v d-molu s 21.05 Odlomki iz A. Boita <>PS Mefistofeles. 22.30 Revija- . venskih pevcev zabavne Vu 23.05 Lirični utrinki 23.10 j pred polnočjo. 0.05 - 4.30 F1 program. ČETRTEK, 27. III. $■[ 8.08 Z glasbo v dober dan-Mladina poje. 9.05 Z radiotn o poti 11.35 Znano in prilju 12.10 Znane melodije. 12.30 tijski nasveti (Tone Robič: - ^ » združevanja sredstev v občin ^ gj pospeševanje kmetijstva), f** j# vasi do vasi 14.05 Enajsta 14.20 Koncert za mlade p°sl ,5,3," 14.40 Jezikovni pogovoru Zabavna glasba. 18.00 Xsai I bo z nami zapela. 18.15 radijske postaje se 18.35 Slovenske glasbene in* 19.45 Minute z ansamblom Žnidaršiča. 20.00 Četrtkov 22.30 Plesna glasba jfjriif vanskih studiev. 23.03 pie^ utrinki 23.10 Paleta popev? ^ nih ritmov. 0.05 — 4. , program. kultura in izobra- ževanje Umetnost Mezopotamije V Narodnem muzeju v Ljubljani do 8. aprila na ogled razstava kulturnih spomenikov z območja današnjega Iraka Minuli petek so v Narodnem muzeju v Ljubljani odprli veliko reprezentančno razstavo „Babilon-ska« asirska in mezopotamska umetnost”. Razstavo je posredoval iraški generalni direktorij za antikvitete v Bagdadu in bo pri nas na °gled do 8. aprila, nakar bo potovala v Avstrijo (Linz). Pred tem je gostovala v Ženevi, Muenchnu in Beogradu. Razstava je sestavljena iz zbirk Iraškega nacionalnega muzeja v Bagdadu in obsega okoli 250 predmetov. Tako si obiskovalci lahko ogledajo izbor najlepših spomenikov različnih kultur, ki so se razvijale na ozemlju današnjega Iraka od starejše kamene dobe do 19. stoletja (našega štetja), torej poleg antičnega tudi spomenike islamskega kulturnega kroga. Med spomeniki je kajpak tudi izbor gradiva iz sumerske kulture, o kateri vemo, da je najstarejša znana civilizacija (s konca 4. tisočletja pred našim štetjem). EKSPONAT Z RAZSTAVE — Glava moža z nahajališča Ninive (Kujundžik blizu svetišča biginje Ištar, iz 7. stoletja pr.n.št.), od 2350 do 2220 pr.rušt., je primer redkih ohranjenih reprezentančnih umetnin stare Mezopotamije. Venetno gre za upodobitev ugledne osebnosti, kar kažejo namerne poškodbe na njej (izkopane oči, odsekana viseča brada). Plastika iz bakra, visoka 36 cm, je predstavnica zrelega akadskega sloga (Akadsko cesarstvo je obstajalo nekako od leta 2420 do 2290 pr.n.št.). Ta drobni, veliki otroški svet Kostanjevica pripravlja že šesti grafični bienale jugoslovanskih osnovnošolcev V Kostanjevici bo letos že šesti grafični bienale jugoslovanskih pioniijev. Dolenjski kulturni festival, Galerija Božidar Jakac in občinski odbor Zveze prijateljev mladine v Krškem so kot prireditelji te tradicionalne množične likovne manifestacije za osnovnošolce iz vseh republik in pokrajin določili, da pridejo v poštev za letošnji bienale le grafike, izdelane na temo Družina. Celotna prireditev bo namreč posvečena mednarodnemu letu družine. Iz nedavno objavljenega razpisa je razvidno, da morajo sodelujoči na letošnji prireditvi poleg predpisane teme upoštevati še nekatere pomembne stvari. Tako jih obvezuje določilo, da morajo biti grafični listi, poslani v Kostanjevico (do 20. maja), resnično samo stva- PRIREDITVE VSE LETO Trebanjska ZKO ima letos v načrtu več prireditev. Med pomembnejše štejejo: srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov (skupaj z ZKOS), srečanje folklornih skupin v Mokronogu (v okviru programa medrepubliške kulturne zveze Bratstva in enotnosti), srečanje kulturnih delavcev občine Trebnje, občinski reviji pevskih zborov in lutkarskih skupin, srečanje mladih likovnih ustvarjalcev, srečanje mladih literatov in drugo. Poleg tega bo sodelovala' s šentviškim pevskim taborom, s pobratenimi občinami in na prireditvah zunaj matične občine. Podpirala pa bo še prizadevanja za knjigo in založništvo, za kulturni prostor in za organizacijo kvalitetnih gostovanj, kar šteje tudi trebanjska kulturna skupnost za prednostne naloge. ritve otrok in ne morda njihovih mentorjev ali koga drugega. Grafike nikakor ne bodo smele biti starejše od dveh let. Zelo pomembno je tudi vedeti, da bo strokovna žirija poleg tega upoštevala samo liste, ki bodo predpisano opremljeni z vsemi potrebnimi podatki Pričakujejo, da bo žirija odbrala za razstavo, ki jo bodo predvidoma odprli 27. septembra v Kostanjevici, vsaj 120 kvalitetnih otroških grafičnih listov. Če bo kvalitetnega gradiva več, bodo grafike razen v Kostanjevici razstavili hkrati še v kakem drugem kraju. Vse razstavljene grafike bodo vključili v sklad stalnega grafičnega kabineta, ki je bil osnovan že ob prvem bienalu. Ob razstavi bo izšel tradicionalni katalog,kamor bo žirija uvrstila reprodukcije večjega števila najboljših grafik. Naj omenimo tudi to, da bodo vsi, ki bodo razstavljali na šestem grafičnem bienalu, prejeli častne diplome, enaka priznanja pa bodo podelili tudi likovnim pedagogom oziroma mentorjem avtoijev razstavljenih grafik. In pričakovanja? Prav gotovo se bo tudi tokrat uresničilo, kar je ob zadnjem bienalu pred dvema letoma zapisal v katalog Ivo Mršnik: „Da so otroci lahko veliki ustvarjalci, nam nenehno potrjujejo različne manifestacije po vsej domovini... Odkrije se nam čudovita, nepotvorjena otrokova duševnost,njegovi interesi, stiske, veselje, drobne želje, izpovedi... ” Zato so tovrstne kostanjeviške prireditve namenjene tudi odraslim. L Z. NOVI PREDSEDNIK Na ponedeljkovi seji je skupščina novomeške kulturne skupnosti izvolila inž. arh. Jova Grobovška za novega predsednika izvršnega odbora. Dosedanji predsednik Marjan Močivnik je bil te dolžnosti razrešen že na prejšnji seji obeh zborov skupščine kulturne skupnosti, ker je medtem postal tajnik temeljne izobraževalne skupnosti v Novem mestu. Kultura dobila vsaj streho Novomeška kulturna skupnost do zdaj uspešno skrbela za tako imeno nale naložbe Poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana novomeške kul- — ’ '[ za obdo...................... ' • ------ je v tem - U uicaiuvtrauju MCUlljCIUCIlCga piiUUl I1UVU1I1C.' torne skupnosti za obdobje 1976 — 1979 (oziroma Vfiotavlja, da se : 1980) e ie v tem času precej izboljšal gmotni položaj tako “nenovanih poklicnih kulturnih zavodov. Ni pa bilo moč uresničiti Vsega, kar je napisano v samoupravnem sporazumu o srednjeročnem planu. gmotno podprla še raziskovalna dela na Otoku pri Dobravi, kije v celoti pomemben srednjeveški kulturno zgodovinski spomenik. w - —u ,,OKNA V STARI ŠOLI” je imenovala Ksenija Doič, osnovnošolka iz Radovljice, na 5. bienalu razstavljeno svojo grafiko, nastalo pod vodstvom likovnega pedagoga Franceta Boltaija. 5. SREČANJE BO V ŠOŠTANJU Radio Velenje in ZKO Slovenije bosta pripravila 4. aprila v šoštanjskem domu kulture peto srečanje malih vokalnih skupin. Na njem lahko nastopijo skupine 3 do 7 pevcev ob spremljavi ljudskih instrumentov, in sicer iz Slovence in zamejstva. Prijave bodo sprejemali do 25. marca (na naslov: RADIO VELENJE, 63320 Velenje, Foitova 10, pp. 89). Hkrati s prijavo morajo skupine sporočiti tudi naslove S skladb, s katerimi želijo nastopiti na srečanju. Ob zaključku petega srečanja bodo udeleženci zapeli Radovana Gobca »Zdravico svobodi”. DOLENJSKI MUZEJ V ŠTEVILKAH ' Dolenjski muzej v Novem mestu je lani obiskalo in si ogledalo njegove zbirke in oddelke 40.397 obiskovalcev (leto prej le 23.825). Tolikšen obisk je nedvomno tudi zasluga muzejskih delavcev in njihove skrbi, da bi muzejsko oziroma galerijsko dejavnost približali delovnim ljudem in občanom. Poleg tega so se muzejske zbirke lani precej povečale. Na novo pridobljenih predmetov je bilo 465, število fotografij se je povečalo za 2.265, število pridobljenih dokumentov, lepakov, brošur in tiska s področja novejše zgodovine pa za 754, Urejanju kulturnih prostorov je novomeška kulturna skup-n°st sploh posvečala nemajhno pozornost, saj je nenehno ugotavljala, da brez primernih dvoran, odrov in drugega ni moč razviti dejavnosti’ tako, kot so velevali načrti, resolucije, priporočila. Še posebej pomembno je bilo^to za amaterizem oziroma kulturna društva, ki sojih v teh letih ali oživljali ali na novo ustanavljali Slednjič so bili j|boljšani pogoji za delo v Žužemberku, Dolenjskih Topli-cah, Straži, Škocjanu in deloma v Gabiju. V Gabrju pravzaprav še ne, ker bo novi dom izročen namenu predvidoma šele letos. P° novih kulturnih prostorov bodo letos prišli tudi v Šentjer- r neju, in sicer v okviru prizidka šoli. Zagotovljen je nadalje denar za obnovo centralnega ogrevanja novomeškega doma kulture, večja vsota pa ie rezervirana za preureditev študijske knjižnice. Šele od leta 1978 more novomeška kulturna skupnost zagotavljati delež (50 odst.) pri akcijah za varstvo kulturne dediščine. Med take akcije sodijo vzdrževalni in restavratorski posegi na gradovih Hmeljnik, Žužemberk in Soteska in v pleterski cerkvi. Posebno skrb zagotavlja samoupravni sporazum spomenikom in obeležjem NOB, vendar so bila sredstva v ta namen ustrezno odmeijena prvič šele leta 1978. V tem času je kulturna skupnost Ne siromašenje, ampak bogatenje duha! Stabilizacijsko kolesje se je zavrtelo. Njegovo zobovje že neizprosno melje. Tudi kulturo. LQtilo se je je temeljito, na vsej črti. V,glavnem bolj, kot bi se je smelo. Ponekod so nalašč vso porinili v mletje- Pri tem jih je vodila miselnost svete preproščine, da je prav kultura tisto področje, ki lahko vse prenese. Kot taka pa lahko plača dvojni davek: svojega in še za kakšno, kajpak družbeno pomembnejšo dejavnost. Da to ni iz trte izvita ugo- tovitev, dokazuje podatek, da je vrsta slovenskih ob(in znižala prispevne stopnje za kulturo na nesprejemljivi minimum. Nesprejemljiv zflto, ker ne bo denarja niti za najnujnejše kulturne potrebe, kaj šele 2fl znosno življenje. Oskubene bodo predvsem vsote, ki jih namenjajo zUjako imenovane občinske programe. Kulturo siromašijo zakonski stabilizacijski ukrepi. Z določili slabijo in omejujejo tako poustvarjanje kot ustvarjanje. Nedavno je bilo na seji sveta zfl kulturo pri predsedstvu republiške konference SZDL slišati ugotovitev, da ti zakoni po vrsti delujejo proti sedanji policentrični naravnanosti kulturne aktivnosti Z, njimi je, povedano drugače, dovoljen kulturni razcvet v velikih (republiških?) središčih in dopustno pomanjkanje kulturnih dobrin v regijah in občinah. Sleherna zakonodaja, ki to dovoljuje, najbrž ni sprejeta prenišljeno, saj siromašenje duha, kot so to imenovali na omenjeni seji, ne more biti temelj za razvoj naše družbe. Prav gotovo tak način stabiliziranja na področju kulture, kakršnega ubira trenutna praksa, ne more biti sprejemljiv. Kot je nedavno poudaril Franc Šali, izvršni sekretar CK ZKS, je smisel stabilizacije v kulturi kulturo utrditi, ji dati večjo veljavo v združenem delu in krajevnih skupnostih, ne pa jo oskubsti do golega. Je pot do tega le nova družbenopolitična akcija? I. ZORAN j uvodnih pojasnil °b preobrazbi šolstva v ca *'j>. v po radiu in televi- v°*0 na sestankih in , ^ drugih delov- i^jih ie^fKcijah Pa kje se v ®nov«lnim srečuiemo s tako Usmerjenim izobraže- vanjem. Kaj pravzaprav sodi v to poimenovanje? Odgovor je enostaven. V usmerjeno izobraževanje sodijo prav vse šole oziroma vzgojno-izobraževalne organizacije, ki vdajajo in izobražujejo mla- dino in odrasle za poklice, dela in naloge po končani osnovni šoli Morda komu ta naziv ni všeč. Malo neprikladen je že zato, ker je sestavljen iz dveh besed. Toda zdaj se mu ne bomo mogli več odpovedati. Zakon o usmerjenem izobraževanju, ki bo predvidoma sprejet 25. marca letos, bo ta naziv dokončno prinesel v splošno rabo. Že nekaj let se ukvarjamo z vprašanjem, kakšna naj bo sodobna šola. Ob tem se je med ljudi raznesla netočna opredelitev, da bo naša osnovna šola trajala deset let Da ne bi še naprej nasedali tej izmišljotini, povejmo, da bo osnovna šola na Slovenskem še naprej trajala samo osem let, le po smotrih in programih bo taka, kot jo terja naš družbeni razvoj. Do sedaj smo imeli pri nas predvsem tri vrste srednjih šol: poklicne, tehnične in gimnazije. Učenci, ki se bodo letos vpisali v 1. leto srednjega usmerjenega , izobraževanja, pa se ne bodo mogli odločati za navedene vrste šol, ker je prišlo do bistvenih sprememb, le-te pa prinašajo vsebinski napredek za slehernega učenca, ki se bo po končani osnovni šoli odločil za nadaljnje šolanje, in za družbo kot celoto, ki je še posebej zainteresirana za širšo in bolj poglobljeno splošno izobrazbo naših delovnih ljudi in občanov, kot so jo dajale npr. sedanje poklicne šole. Vse srednje šole bodo imele od letošnje jeseni dalje na začetku izobraževanja enoten program, ki mu pravimo skupna vzgojno-izo-brazbena osnova. Tak enoten program bo skoraj v celoti veljal za prvo leto šolanja, v drugem letu pa bo enotnemu programu namenjenih še približno polovico ur, preostale ure pa bodo dodeljene usmeritvenim predmetom. Kako bo s programsko nadgradnjo, bomo spregovorili kdaj drugič. Pomembno je poudariti, da se izobraževanje za posamezen poklic časovno ne bo podaljševalo. Na primer: za poklic avtomehanika bo izobraževanje še naprej trajalo tri leta, za kmetijskega tehnika štiri leta, za profesorja osem let itd. Poseben pomen pa bo dobilo v sklopu usmerjenega izobraževanja pripravništvo. G im nažge, ki je bila doslej splošna pripravljalnica za študij na višjih in visokih šolah, ne bo več, ker si bodo njeno vlogo porazdelile druge srednje šole. Bodoči zdravnik bo šel na primer ".kozi srednjo zdravstveno šolo, za pravnika bo srednja šola v družboslovni usmeritvi, za prometnega inženirja v cestnoprometni usmeritvi, za rudarskega inženirja v rudarski usmeritvi, za učitelja v pedagoški usmeritvi itd. Tudi poklicnih šol z izmeničnim poukom ne bo več, saj je za vse učence, ki bodo vpisani v 1. letnik usmerjenega izobraževanja, kot je bilo že poudarjeno, obvezna skupna vzgojno-izobrazbena osnova. 7. marca je bila v Delu objavljena kot priloga Informacija o uvajanju usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1980/81. V uvodnem delu je povedano, da je gradivo namenjeno javni razpravi, da bo mreža šol usklajena do 16. aprila in da bo razpis za vpis v 1. razred usmerjenega izobraževanja objavljen za mladino in odrasle v prvi polovici maja, in sicer hkrati za vse šole v Sloveniji. V tem gradivu bodimo pozorni na vzgojno-izobraževalne programe, znotraj teh pa na smeri izobraževanja in še posebej na navedene poklice. Nekateri poklici so manj zahtevni, zato bo izobraževanje zanje trajalo krajši čas, drugi pa so zahtevnejši, zato bo treba zanje žrtvovati tudi po več let študija in dela. Vsaka srednja šola bo omogočala pridobitev prvega poklica ali pa usposobljenost za opravljanje določenih del in nalog. Učenec se bo ob vpisu odločil za določen vzgojno-izobraževalni program, in če bo le možno, tudi za smer študija oziroma kar za prvi poklic. Sole bodo namreč v razpisih navedle, katere programe bodo imele in za katere poklice bodo izobraževale. Učencem bodo pri odločanju za ustrezen vpis v prvi razred srednjega usmerjenega izobraževanja pomagali-delavci za poklicno usmerjanje in učitelji ter ravnatelji na šolah. V glavnem je že razčiščeno, katere poklice bodo posamezne šole izobraževale. Nekaj vprašanj v zvezi s tem pa je še vedno odprtih. Sami šolniki jih ne bodo razrešili Sploh je opaziti, da so uporabniki le prevečkrat odmaknjeni od neposrednih prizadevanj, kako razrešiti npr. mrežo šol, kako zanjo prevzeti tudi odgovornosti, obveznosti itd. Brez ustreznega sodelovanja šol in združenega dela ne bomo imeli uspešnega usmerjenega izobraževanja. Začeti pa je treba z načrtovanjem kadrovskih potreb in ustrezne mreže šol. Seje čas, da se odprta vprašanja pravočasno in ustrezno rešijo. Vse z namenom, da bi delovne organizacije, delovne skupnosti in širša družbena skupnost prišla do potrebnih kadrov. Samo v posavski in dolenjski regiji čaka na vpis v 1. razred srednjega usmerjenega izobraževanja približno 2500 učencev, ki bodo letos končali osnovno šolo. Poleg mladine pa se bodo odločali za usmerjeno izobraževanje tudi že zaposleni (ob delu, iz dela). Odgovorni in pristojni imajo torej zelo odgovorno nalogo, da bodo učenci čimbolj ustrezno usmerjeni, in sicer v skladu z njihovimi interesi, nagnjenji in sposobnostmi in z ugotovljenimi kadrovskimi potrebami združenega dela in širše družbene skupnosti Drugič pa o čem drugem. Sodelujte z vprašanji in mnenji! jo2e Škufca Nova ekspozitura Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke v Šentjerneju št. 52 (bivša zdravstvena postaja in lekarna). DOLENJSKI LIST Za lepše okolje vašega doma... • VAS ZARADI NEUREJENEGA OKOLJA VAŠEGA DOMA BOLI GLAVA? • STE POMISLILI NA PRIMERNO OKRASNO GRMIČEVJE7 • BI RADI POLEPŠALI ZADNJE BIVALIŠČE SVOJIH DRAGIH? • BI RADI VRT, NASAD ALI PARK POSODOBILI S PRIJAZNO IN UDOBNO VRTNO GARNITURO? Se vam je ob prebiranju naše ponudbe utrnila ideja? Oglasite se v Gozdnem gospodarstvu v Novem mestu na Gubčevi 15 (telefon 068—21—065). Pričakujejo vas naši strokovnjaki s področja hortikulture. Svoje zamisli boste ob naši pestri ponudbi uresničili brez težav. OKRASNE DREVNINE VAM NUDIMO V DREVESNICI „ROZEK" v Podturnu (pri Dolenjskih Toplicah) od 10 marca do 15. maja vsak delavnik od 7. do 16. ure in ob sobotah od 8. do 12- GOZDNO GOSPODARSTVO NOMO MESTO TOZD »GRADNJE« Urejanje okolja in stranski gozdni proizvodi VSE OD TEMELJEV DO STREHE v prodajalni gradbenega materiala OPEKARNE ZALOG -NOVO MESTO Tel.: 21-403,22-291 DOM DUŠANA « s REMIHA KOČEVJE «v, lob ..it >rv. razpisuje j -j JAVNO PRODAJO ■cflx:na ZASEDENE GAB^j *□ NJERE V KOČEVJ^jV |\|Č ‘ko KAJUHOVO NAŠEL® STOLPIC S—2. Vfof GARSONJEj|.p KOST _________________ A JE 22,14 m2, ZGBA-NA LETA 1973. ,i(V Izklicna cena 220.000 Pismene ponudbe spreje mo do 31. 3. 1980. . ** Ogled garsonjere je m^trxe^ ponedeljek, torek in ce od12.-16.ure.22i/l2^ :oe 'o| Vabimo občane, da nas obiščejo v naših novih poslovnih prostorih na Novem trgu št. 6 (nova zgradba Skupščine občine Novo mesto). Tako kot doslej vam bomo tudi v bodoče nudili: organizacijo izletov, potovanj, strokovnih ekskurzij, smučanje, letni oddih, prodajo letalskih, železniških in mesečnih vozovnic ter druge turistične in prevozne usluge. DELOVNI CAS KOMPASA: od 8. do 16. ure ob sobotah od 8. do 12,30 ure DELOVNI CAS GORJANCEV: od 5. do 20. ure TELEFON KOMPASA: 21-333, 23-404, telex 35811 YU KOMNOV TELEFON GORJANCEV: 21-123 /O ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto ekspozitura Šentjernej Obveščamo krajane Šentjerneja in okolice, da lahko opravljajo svoje denarne zadeve v novi ekspozituri v Šentjerneju , Šentjernej št. 52, ki bo pričela poslovati v petek,21. marca 1980 DELOVNI ČAS: v ponedeljek v torek, sredo, četrtek in petek eno soboto v mesecu (ob izplačilu osebnega dohodka) Zaupajte vaše denarne zadeve sodobnemu Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke. od 7. do 16. ure od 7. do 14.30 ure od 7. do 11.30 ure bančnemu servisu O emonin kotiček \ ' . ' potepanje po Maximarketi Na stotisoče krmnih motorjev Tomos plove po morskih prostranstvih vsega sveta Ljubitelji morskih prostranstev le redko najdejo kaj zanimivega za svojega konjička v Emoninem kotičku. Tokrat pa bodo le prišli na svoj račua Tisti, ki nameravate kupiti čoln, jadrnico, gliser ali krmni motor prav gotovo ne čakate na sezono, da bi pričeli razmišljati o nakupu. Zato bo prav, da pazljivo preberete naslednje vrstice in nato greste z odrezkom tega Emoninega kotička v športni oddelek trgovske hiše Maximarket v Ljubljano, kjer boste dobili dodatna pojasnila. RAZSTAVA IN PRODAJA ČOLNOV V kletnem prehodu Maxi-marketa si lahko najprej ogledate razstavo čolnov, jadrnic in gliserjev ELAN. Kvaliteta izdelave, oblika in plovne sposobnosti lahko zadovoljijo najbolj zahtevnega kupca. Za čoln T 401 bo treba odšteti 18.496,58 din, za jadrnico S 425 32.441,24 din, za gliser GT 402 42.800,52 din. Za novi model gliserja GT 080, ki je pravi lepotec med vrstniki, pa proizvajalec, žal, še ni določil cene. Za vleko plovil z avtomobili so potrebne primerne in varne prikolice, ki jih tudi lahko kupite v športnem oddelku Maximarketa. Prikolica P 4000 B stane 14.886,05 din, P 4600 M pa 20.575,10 din. Pred nakupom pa bo dobrodošel še posvet s prodajalcem, pri katerem boste zvedeli vse, kar vas zanima. rezervne svečke z oznako „H", kar pomeni, da je odporna proti soli. Ne pozabite pa, da motorja ne smete nikoli preizkušati na suhem, ampak obvezno v vodi. Oglejmo si še nekaj cen! Edini TOMOSOV kratkoosni krmni motor s PROSTIM TEKOM T 4,5 starte 8.082,80 din. Kratkoosni navadni motor T 3 stane 4.579,45 din, T 4 pa 5.885,95 dia Naj še povem, da so količine krmnih motorjev po navedenih cenah precej omejene. Nove pošiljke bodo v povprečju za 2000 .din dražje. Če hočete torej „ujeti" stare cene, bo potrebno z nakupom pohiteti. izvedbi. Na oddelku akustike Maximarketu lahko kupite stl reo model 774/70 15.782,60 din, stereo mc 513/00 pa za 12.774,79 din| Različne mono izvedbe stane,’ od 6.299,79 do 15.484,31 din Pri stereo izvedbah je može' priključek na omrežno elektril _ no napetost 220 V, na baterij* ^ in na avtomobilski akumulatd od 9 do 14 V. APARATI PHILIPS ZA DINARJE Emona kot ekskluzivni prodajalec Philipsovih aparatov je dala na tržišče kasetne magnetofone z vgrajenim radijskim sprejemnikom v stereo in mono MODA POMLADI 1 Da ne bi bil nežni spo* I prikrajšan, pa še nekaj besed* novi pomladanski modi. kratek sprehod po oddeli konfekcije v Maximarketu kaže da nič več ne capljamo t1 trgovinami na koncu Tržaške Celovške ceste. Modeli, barve j11 kvalitetne tkanine' postavljajo kupca kar pred težko odločite* -kaj kupiti. Pohvala gre proizv? jalcem in trgovcem, ki izdelki naročaja Maximarket torej sle11 di modo.doma in v svetu. n Še besedo, dve o barvil'*1 Letos prevladujejo nežne paste* ne barve od svetlo sive d vijoličaste. Modra barva je Z* stopana s številnimi odtenki. Z deževne dni pa ne bo odveč nd prikupen dežni plašč. Pa cene? Za današnje dni * 0 povsem sprejemljive. Di Obilo užitka ob nakupovati J* vam želi c Vaš JANEZ DOLENJSKIio MOTORJA NE PREIZKUŠAJTE NA SUHEM N Novomeška turistična poslovalnica KOMPAS in potovalni urad GORJANCI. v novih poslovnih prostorih Novi trg št. 6 K čolnu in gliserju sodi ustrezen krmni motor. V športnem oddelku trgovske hiše Maximarket so na voljo krmni motorji TOMOS različnih jakosti in izvedb. Za vse pa je značilno, da so odporni proti rji. Zato ni potrebno posebno vzdrževanje in čiščenje. Priporočam tudi vnakup vsaj ene Čolni Elan in motorji Tomos režejo valove sinjega morja Na vrhu tudi po sobotnem kolu? Novomeški košarkarji s sobotno zmago povedli prvenstveni ples — V soboto derbi z Branikom — Podbočje, Kočevje in Beti zmagali s košem razlike Nekaj svojim dobrim igram v zadnjih kolih, nekaj pa tudi ugodnemu razpletu dogodkov se imajo novomeški košaikaiji zahvaliti, da so po odigranem enajstem kolu v republiški košarkarski superligi prvič na čelu lestvice. Težko je reči, ali bodo po sobotni visoki zmagi nad vrsto Ilirije to mesto tudi obdržali, saj jih že v naslednjem kolu čaka zagotovo najtežje srečanje prvenstva, v goste gredo namreč k vrsti mariborskega Branica, ki je v minulem kolu nepričakovano visoko izgubil v Sežani. K NARED DO PRVENSTVA - Krško bo konec maja prizorišče svetovnega prvenstva v speedwayu za dvojice. Dotrajani, večinoma leseni Stadion Matije Gubca so podrli do tal, na istem mestu pa že raste novo železobetonsko ogrodje. Zadovoljivo potekajo tudi )l popravila steze. (Foto: Železnic) NOVO MESTO - ILIRIJA 105 : 76(55 : 36) Novomeščani prav nič nc prepuščajo naključju. To so dokazali tudi v soboto z igro proti Iliriji, ko navzlic visokemu vodstvu že v prvem polčasu tudi v nadaljevanju niso popustili. Razliko so le še Start s polovičnim izkupičkom logometaši pričeli pomladanski del prvenstva - Kar 6 zadetkov v Novem mestu - Hud poraz Kočevja — Crnomaljčani polnih rok z Jesenic JESENICE - BELA KRAJINA 0 : 1 (0 : 0) Na blatnem igrišču na Jesenicah so se bolje znašli gostje iz Črnomlja in presenetljivo odnesli obe točki. Domačini so namreč domalo vso tekmo napadali, vendar so edini zadetek na srečanju dosegli gostje z S tekmami trinajstega kola se je v nedeljo pričel pomladanski del in Pj7?nstva v slovenskih nogometnih igrah. Trije dolenj&i predstav-l H3 ,,zahodu" so nastopili s spremenljivim uspehom, še najbolj razburljivo pa je bilo v Novem mestu, kjer je padlo kar šest . petkov, nasprotnika pa sta si navzlic trikratnemu vodstvu (I a°mačinov razdelila točki. i ELAN - TABOR JADRAN 3:3(1 : 1) Enajsterici sta po težkem m jlatnem terenu pred komaj 50 gle-f “lc‘ pokazali zadovoljivo igro, ki so i® začinili s kar šestimi zadetki Jmeniti moramo, da so Novomešča-tem srečanju nastopili v precej >°mlajeni postavi, saj so dres oblekli <1 Stirie mladinci Navzlic temu da v,. domačini kar trikrat povedli z •adetki Avbaija v 15., Pavlina v 55. n Stanojkoviča (avtogol) v 65. mi-iut*» je končni rezultat vendarle ealen in pomeni za spremenjeno “mačo enajsterico uspeh. Elan: Jerman, Primc, Pavlin, erhaj, Vujičič, Gajič (Metelko), ■™ar, Bon, Venta (Gabrič), Pevec, nidaršič. KOPER - KOČEVJE 4 : 0 (1 : 0) V zagotovo najzanimivejšem sre-»anju prvega spomladanskega kola Jta v Kopru pomerili vodilni enajste-■FC1> ki sta z igro zadovoljili malo-1 tevilne gledalce. Kočevci tokrat niso bili kos razigranim Koprčanom, dober odpor so nudili le v prvem polčasu, medtem ko so v nadaljevanju povsem popustili S tem pora-tom so se Kočevci verjetno do-ončno poslovili od boja za prvo mesto. nenadnim nutl Strelec je bil ( adom v urk. 79. mi- Bela krajina: Furlič 1, Kapš, Simčič, Zupančič, Vrščaj, Furlič II, Stefanič, Kramarič, Zeleznjak, Vajs, Curk. Po polovičnem izkupičku so dolenjska moštva uvrščena takole: Kočevje je drugo s 14 točkami; prav toliko jih ima tudi Bela krajina, kije na tretjem mestu, medtem ko so Novomeščani peti z 10 točkami. V naslednjem kolu igrajo Crnomaljčani doma s Koprom, medtem ko bo dolenjski derbi v Kočevju med domačini in ekipo Elana. povečali in prav takšneiru njihovemu odnosu do igre se imajo zahvaliti, da so s sobotno zmago prišli na vrh lestvice, kjer imajo od treh moštev z enakim številom točk daleč najboljšo razliko v koših. Sicer pa je okoli 400 gledalcev v novomeški športni dvorani videlo dobro in učinkovito igro domačinov, ki so si zmago praktično zagotovili že v prvih minutah srečanja, saj so po polovici prvega polčasa vodili kar z 20 točkami razlike. Novomeščani so bili od gostov boljši v vseh elementih igre, nekoliko so popustili le v začetku drugega polčasa, vendar so ob koncu ponovno zaigrali, kot znajo, in dosegli visoko zmago. Novo mesto: Munih 44, P. Seni-čar 20, Plantan 12, Beg 1, Zupevec 17, Ivančič 4, Supič 2, Skube 5. Kot smo že omenili gostujejo Novomeščani v naslednjem kolu v Mariboru proti vrsti Branika, s katero so v prvem delu tekmovanja po podaljških tako nesrečno izgubili Resnici na ljubo: Novomeščani tudi tokrat, vsaj kar se tradicije dosedanjih srečanj tiče, nimajo kaj prida upanja na uspeh, kajti Mariborčani letos še niso izgubili srečanja na svojem parketu. Dobre zadnje igre Novomeščanov pa so porok, da v Maribor ne potujejo z vnaprej izobešeno belo zastavo. TRI ZMAGE S KOŠEM RAZLIKE Sreča je tokrat pomagala vsem trem dolenjskim predstavnikom v vzhodni in zahodni skupini slovenske košarkarske lige. Tako so igralci Podbočja na „vzhodu“ premagali vrsto Pomuija z 89:87 (42:45) in so po odigranem osmem kolu na šestem mestu. Sicer pa so domačini v razburljivem in ne kaj prida kvalitetnem srečanju zasluženo slavili in se utrdili v sredi lestvice. Svoj položaj pa lahko že v naslednjem kolu še popravijo, ko igrajo doma z Elektro. Se bolj razburljivo je bilo v Podgradu, kjer je Lesonit imel v gosteh ekipo Beti Domačini so vodili že s 36:25, vendar jim tudi to ni zadostovalo, da bi prvi polčas odločili v svojo korist. Se najbolj razburljive pa so bile zadnje minute, ko so domačini ob zaključnem sodniškem žvižgu dosegli izenačujoč koš, ki sta ga sodnika priznala, vendar ga je zatem na srečo Metličanov delegat razveljavil. Rezultat: 76:78 (36:38). Metličani so po tej zmagi na šestem mestu zahodne skupine, v naslednjem kolu pa igrajo doma z Lokainvestom. Z enim košem razlike so na gostovanju v Postojni slavili tudi košarkarji Kočevja: razultat 79:81 (43:40). Postojnčani so v drugem polčasu vodili že za osem točk, vendar so jih Kočevci tik pred koncern »rečanja ujeli in si v zadnjih sckrndafc zagotovili zmago. S temr. točkama so Kočevci na tretjem mestu, le dve točki za vodečim Triglavom, v naslednjem koli. pa bodo imeli v gosteh moitvo Lesonita. Slab uvod pred nadaljevanjem prvenstva Inles — Aero Celje 19:27 Zaskrbljeni so bili po srečanju z moštvom Aero Oelje v soboto obrazi vodstva ribniškega rokometnega drugoligaša Inlesa, saj je slaba igra v tekmi, ki je odločila o finalistu ..Pokala mladosti” na območju SRS slab uvod v bližnjo spomladansko rokometno sezono. Okoli 350 gledalcev se je zbralo v dvorani ribniScega športnega centra, vendar so bili nad igro domačinov razočarani Gostje so namreč že takoj v začetku vodili kar z 11:3 in tako že v prvih minutah odločili srečanje, ki se je končalo z rezultatom 19:27 (6:15). Strelci za domačine so bili: Križman (4), Levstik (1), J. Ilc (4), Fajdiga (1), Karpov (1), Ambrožič (1), Mate (2), Putre (5). Ze med tednom so domačini odigrali prijateljsko srečanje z moštvom Minerve. Rezultat: 27:27. M.G-Č. Pičla pomladna odbojkarska bera Po dvournem boju poraz pionirjevcev z Zelezarjem - Tesen poraz Krke z Branikom -Kočevke še naprej na zadnjem mestu — Popravni izpiti v soboto Deveterica preko norme Atleti Dolenjskih Toplic najuspešnejši skakalci v višino — Deveterica na republiško prvenstvo v Koper Pionirji: Klančičar (Dolenjske Toplice) 166 cm, Šemrov (TreVnje) 166, Muhič (Dolenjske Toplice) 163. Vsi omenjeni so izpolnili normo S sobotnim porazom v Zabreznici proti vrsti Železarja so si novomeški odbojkarji dokončno zapravili vse možnosti, da se še vmešajo v boj za vrn lestvice, ogroženo pa je celo njihovo tretje mesto na razpredelnici. Praznih rok pa so v svojem tretjem pomladanskem nastopu ostale tudi odbojkarice Kočevja in novomeške Krke, ki so izgubile doma šele po maratonskem boju z vrstnicami iz Maribora. Kočevje: Struna, D, Rajšel, Kozic, Intihar, Briški, Buzuk, Gyorel, S. Kovač. Rajšel, D' obrič, Rajšel, V NOVEM MESTU DOBRI REZULTATI Novomeščani so v soboto in nedeljo na kegljiščih doma JLA m na Loki gostili osem ekip finalnega dela republiškega prvenstva v kegljanju. TV> ogorčenih in izenačenih bojih v obeh dneh jev skupnem sestavku slavil Konstruktor z 31.424 pod., mi keglji, pred Slovenijo-ceste 31-346 in Gradisom 31.320. Na kegljiščih v Celju pa so tekmovala dekleta, med nj'imi tudi novomeška Krka. Med o*mimi ekipami so • zasedla sedmo mesto v skupnem seštevku 13.506 podrtimi Keglji. ZELEZAR - PIONIR 3 : 2 Blizu dve uri je trajal izenačen boj nasprotnikov, ki sta pokazala dokaj slabo igro, v kateri pa so imeli več sreče domačini in slavili z rezultatom 3:2 v setih. Srečanje je bilo v vseh nizih zelo izenačeno, saj se noben ni končal s porazom nasprotnika, da ta ne bi dosegel vsaj 10 točk. Sicer pa je bil rezultat po setih 15:10, 13:15, 15:11,10:15 in 15:12. Pionir: Vemig, Babnik, Kosmina, Brulc, Kolarič, Skrbe, Primc, Plut, Muhič in Pečar. KRKA - BRANIK 2 : 3 Podobna usoda kot fante je tokrat doletela odbojkarice Krke, ki so na svojem igrišču pred okoli 50 gledalci po ogorčenem boju izgubile srečanje z Mariborčankami Zdi se, da je bil odločilen že prvi niz, ki so ga domačinke po vodstvu z 8:2 izgubile, enako tudi naslednjega, vendar so v tretjem in četrtem setu še zbrale dovolj moči, da so rezultat izenačile. Odločil je potem peti niz, ki pa so ga dobile mirnejše in bolj zbrane gostje. Krka: Rajer, Zevnik, Boh, Brajer, Vidlinovič, Bregar, Urbančič, Gostiša, Hegcdiš. Praznih rok pa so po pričakovanju v dvoboju z ekipo Mislinjo ostale igralke Kočevja, saj so tekmo izgubile gladko kar s 3:0. PRI FANTIH NOVO MESTO, PRI DEKLETIH STARI TRG Na pravkar končanem območnem prvenstvu v namiznem tenisu za pionirje in pionirke v Metliki ni bilo opaziti bistvenega napredka pri igri mladih s celuloidno žogico. Izjema je le mladi Kočevar ltati: ekipno-pio i: Novo mesto, Stari trg, Trebni iz IS, e m Šahovski boji invalidov Sevničani gostitelji republiškega prvenstva ^J^kcija za šport in rekreacijo i e8a društva invalidov je bila v '* j/ rseifnu tno republiško prvenstvo je (, ko mogoče šteti med šahov-A in.:.??6"? srečanja. V konkurenci il Mitnkn! f * Je b0ril0 kar 5est y Kandidatov in 11 prvo- )ti 'ozdravil v: Sahiste je med drugim ‘ ^uitum« ,tainik občinske telesno-Eki Pn.osti Pavle Oluič. fadčtoj! P^Ue pripadel Slovenj-f* lakonjiA Smonu, I. Becišu in JJJV. Kon_V.; skupaj so osvojili 30 ;(V točeni so si s prednostjo ... ,jpd Zalcp.J^kJfili drugo mesto ^trti^p1,/.^’ Mariborčani so , l^^alidi Pa peti Kočev- ■V ja, *°čk o Bf: - u:,: - J-s ,e in spre11'?*’ tudi nasploh so mljevalce lepo sprejeli zaradi po-prostora že namenska dvorana. A. Z. Ta dvorana postaja manjkanja primernega prava več UaV *očT"‘o*ahisti so" bili sedmi I ?5nJi (9) točk*30' k0t 80st‘telji Prirediteljem šla na roko, potekalo v veliki to- V ODBOJKI ŽUŽEMBERK IN KRKA V telovadnici OS Grm je bilo v četrtek občinsko prvenstvo v odbojki za pionirje in pionirke. Medtem ko sta pri fantih nastopili vsega dve ekipi, je razveseljiva udel ležba pri dekletih, saj je sodelovalo kar 5 ekip. Rezultati: Pioniiji: Zužem- bcrk-Stopiče 2:0 Pionirke: Krka P..-vole 2:0, Prevole-Grn> 2:0. Žužemoerk- Stopiče 2:0, Krka--Grm 2:0, Kika-Zužemberk 2:0, Prevole-Stopiče 2:0. Vrstni red: Krka, Žužemberk, Prevole, Stopiče, Gim. J. MOHORČIČ Šmihela. Rezultati: ekipno-pionir-sbni etlika, pionirke: Stari trg, Novo mesto, Črnomelj in Trebnje. Med posamezniki je slavil Šmihelčan Kočevar pri dekletih pa Kobetova iz Starega trga. V. KOBE PO »PODALJŠKIH44 LUZAR Pred kratkim se je končalo šahovsko prvenstvo Dolenjske za starejše pionirje in pionirke. Medtem ko je pri dekletih brez težav zmagala Kobetova (Stari tig) pred Venčurjevo (Stična) in Hrovatinovo (Stari tig), se je pri fantih bil ogorčen boj. Pivo mesto so si namreč delili kar štirje tekmovalci zmagovalca tudi ni dal še dodatni četveroboj, šele v naknadnem dvoboju smo dobili končnega zmagovalca Luzaija iz Grma pred Kočanom (Trebnje), Kastelicem (Grm), Metličanom Plutom in Kolaričem (Stari trg). V. KOBE ZOKALJ IN RUPAR NAJBOLJŠA STRELCA TVD Partizan Leskovec je pred dnevi pripravilo tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem j e nastopilo 47 članov in 19 mladincev. Pri članih je slavil Zokalj s 364 krogi pred Gašperinom (352) in Salmičem (349), pri mladincih pa Rupar (324) pred Žnidaršičem (322) in Božičem (301 krog). J. ARH »Dolenjski list« v vsako družino Po sobotnem kolu so Novomeščani še naprej na tretjem mestu, v soboto pa doma igrale z vrsto Izole. Igralke Kike, ki v naslednjem kolu igrajo v gosteh z vrsto Gor j, so ostale na šestem mestu, medtem ko so Kočevke zadnje. Za prvo spomladansko zmago imajo lepo priložnost v soboto, ko bodo imele v gosteh vrsto Tabora. KONČANA NAMIZNOTENIŠKA LIGA V Leskovcu se je v nedeljo končala namiznoteniška liga, ki so jo pripravili domači športni delavci Zmagala je vrsta Leskovca z 12 točkami pred Venišami (prav tako 12) in Smednikom( 10). Po ekipnem delu tekmovanja bodo nastopili posamezniki ROKOMETNA SREDA V dvorani TVD Partizan Leskovec sta bili v sredo rokometni srečanji, v katerih so Krčani najprej izgubili z vrsto Zagreba s 14:29 (9:17), nato pa igrali neodločeno z Novomeščani 25:25 (12:13) J. ARH V telovadnici osnovne šole Dolenjske Toplice je bilo minuli teden občinsko m področno prvenstvo v skoku v višino za pioniije in pionitke. Tekmovanja se je udeležilo 12 deklet in 17 fantov, ki so pokazali zadovoljivo formo, saj jih je bilo precej, ki so preskočili normo za slovensko prvenstvo (pri fantih je znašala pn pionirkah 140 centimetrov). Rezultati - pionirke: 1. Erjavec 146 cm, 2. Jarc 146, 3. Lukšič 146, 4. Avguštin 143, 5. Hren 140, 6. Križe (vse Dolenjske Toplice) 140. KDO BO DOLENJSKI PRVAK? Na kegljiščih doma JLA in Vodnjaka se 22. in 23. marca prične letošnje posamezno prvenstvo Dolenjske v kegljanju, na katerem bo po dosedanjih p ‘ člai za nastop na republiškem prvenstvu, ki bo te dni v Kopru. Se posebno presenetljiv je rezultat mlade Jarše-ve, ki je sicer še mlajša pionirka, vendar po rezultatu sodi nedvomno v višji razred. Sicer pa vsi podatki kažejo, da najboljše delajo z mladim atletskim kadrom v Dolenjskih Toplicah, kar bo nedvomno pokaza- eaanjih prijavah nastopilo 40 Slanov iz Trebnjega, Novega mesta, Metlike in Črnomlja. Eden največjih favoritov je seveda lanski zmagovalec Metličan Nikica Badovinac; pa Novomeščani in Trebanjcl skratka pričakuje se hud boj za prva štiri mesta, ki peljejo na republiško prvenstvo. ARTIČE: PRVI ELEKTRO Na strelskem tekmovanju v Artičah je nastopilo 8 ekip. Slavila je vrata Elektra (Krško) s 630 krogi pred Artičami (626), Partizanom Leskovec (623), itd. Najboljši posameznik je bil domačin Molan s 175 krogi ter med pioniiji Klančičar in Šemrov, saj sodijo njihovi rezultati v vrh slovenske pionirske atletike. NOVO MESTO IMA NAJBOLJŠI KOSARKARŠKI NARAŠČAJ V novomeški športni dvorani je bilo v soboto območno košarkarsko prvenstvo za pioniije in pionirke. Pri pionirkah so bili doseženi naslednji rezultati: Črnomelj - Novo mesto 12:27, Mirna - Črnomelj 16:25 in Novo mesto - Mirna 27:7. Vrstni red: Novo mesto 4, Crnome^ 2, Mirna 0. Pioniiji: Novo mesto-Mima 50:34, Metlika-Crnomelj 27:50 in Novo mesto-Crnomelj 58:29. Vrstni red: Novo mesto 4, Črnomelj 2, M ima in Metlika 0. Prvenstvo sta dobro pripravila območna skupnost za vrhunski Sort in novomeški košarkarski ub. Vsak tretji krajan je športnik Enako kot za butorajsko krajevno skupnost govorimo, da je ena najmlajših, velja ta igotovitev za tamkajšnje športno društvo, čeprav po doslej opravljenem delu, številu članstva in doseženih uspehih tega ne bi mogli trditL Kajti butorajski šport je v mnogo-čem pred društvi ki se lahko pohvalijo z neprimerno daljšo življenjsko dobo. Le v kateri krajevni skupnosti ne samo črnomaljske občine bi še našli društvo, v katerega je vključen kar vsak tretji krajan? Da je tako v Butoraju, kaže preprost račun, kajti od 215 krajanov^il »Naše športno društvo je bilo ustanovljeno 14. novembra lani Od enajstih članov na ustanovni skupščini se je število do danes povečalo že na 81. Temu primerno pa se je povečal tudi obseg dela.” Ivan Anclin pa ob vseh doseženih uspehih ne pozabi omeniti težav: ..Primanjkuje nam strokovnega kadra, zato bomo morali že letos poslati mlade, vestne in aktivne metno igrišče. To bo nov dokaz enotnosti in delovnosti naših krajanov kakor pred kratkim odprti gasilsko-piosvetni dom, v katerem najdejo mesto za treninge kegljači igralci namiznega tenisa, šahistl strelci in še kdo. Morda se bo kdo vprašal, kako se tako mlado in tako uspešno šport .io društvo lahko preživlja. Ivan Anclin pravi da veliko denarja, tako za nastope, kot za nakup potrebne športne opreme, trenirk, prispevajo sami nekaj pa jim prispeva tudi črnomaljska telesnokul- natanko I tako številko _ sednik izvršnega odbora butoraj-skega športnega društva. Za Anclina so Butorajčani povedali, da je športnik od pet do glave. Nekdaj aktiven nogometaš pa športni delavec na Štajerskem, se je pred leti iz Velenja preselil v Buloraj. Sadovi njegovega dela so danes več kot očitni Ivan Anclin člane našega društva na tečaj, ki ga organizira zveze društev Partizan Slovenije. Med težavami bi postavil v ospredje še danes dokaj neotganizirano delo z mladimi nogometaši, kar pa ni nič čudnega, saj smo zaenkrat še brez potrebnega igrišča. No, delovna akcija je pred časom stekla in ne bom se dosti zmotil, če zatrdim, da bo imel Butoraj že v maju svoje nogo- turna skupnost. Butorajski športniki pričakujejo kupček denaija še od prodaje na novo izdelanih značk. „Ne bi pa bilo prav, če bi ob prestavitvi našega društva izpustili tudi špoitne rezultate, ki smo jih dosegli na svojih prvih tekmovanjih ob nedavnem prazniku črnomaljske občine. Tako smo v namiznem tenisu osvojili v občinskem merilu tretje mesto, šahisti so bili četrti strelci celo drugi in kegljači tretji” Da Butoraj< toraičani žive samo za šport, bi lahko rekli ko ne bi poznali njihovih delovnih uspehov se na drugih področjih. Sicer pa o enotnosti krajanov govori po svoje še dejstvo, da vsi člani športnega društva ta čas zavzeto delajo pri ureditvi novega butorajskega kopališča na Lahinji B. BUDJA njegova ge. Kajti Rešitev prejšnje križanke 1 I ! nempesnilc i.Mknnt:;;1 i razprava Ima a v l tovarna naš otok premer konstant- nost • Ul H11 ITT VZGOJNI KOTIČEK Četrtina otrok ima težave '• Vzgojna posvetovalnica je ustanova posebnegr. družbenega pomena. V sodobnem svetu, ki zahteva hiter tempo življenja, se stari Vzorci rušijo, odnosi v družini se spreminjajo, svet se industrializira in urbanizira. Vse to povečuje psihično obremenjenost človeka; človek je pogosto negotov, doživlja notranjo stisko. V zadnjih petdesetih letih so se v svetu nenavadno hitro razvile različne službe za pomoč ljudem, ki se znajdejo v osebnih težavah ali stiskah (npr. pri vzgoji otrok, pri razreševanju mladostniških težav, pri iskanju življenjskega partnerja, pri izbiri poklica in podobno). Nastalo je gibanje za uveljavitev svetovalnega dela. Specifična oblika svetovalnega dela so tudi vzgojne posvetovalnice. Vzgojna posvetovalnica je specializirana, timsko delujoča ambulantna svetovalna ustanova za področje vzgoje, ki na osnovi znanstvenih spoznanj in metod različnih ved, predvsem pa psihologije, pedagogike, sociologije in medicine, v sodelovanju s starši, učitelji, vzgojitelji in drugimi rešuje zahtevnejša vprašanja duševnega, socialnega in telesnega razvoja otrok in mladostnikov. Večina strokovnjakov se strinja, da ima 25 do 30 % vseh otrok različne motnje, težave ali posebnosti v svojem osebnostnem razvoju. To ne pomeni, da vsi ti potrebujejo intenzivno obravnavo v vzgojni posvetovalnici Pač pa študije kažejo, da dejansko sodi v obravnavo vzgojne ali sorodne posvetovalnice 5 - 10 % vseh otrok. - Vzgojna posvetovalnica je namenjena otrokom ter staršem oz. njihovim namestnikom (z eno besedo jih imenujemo svetovanci). Problemi s katerimi prihajajo svetovanci v vzgojno posvetovalnico, so različni Lahko izvirajo iz otroka, staršev ali zunanjih okoliščin oziroma iz kombinacije navedenih dejavnikov. To so lahko: • motnje psihosocialnega (zlasti čustvenega) odnosa med starši in otrokom, • neobveščenost staršev ali drugih o primernih vzgojnih ciljih in pravilnem vzgojnem ravnanju. • pomanjkljiva ali izjemna nevrofiziološka oziroma dedna opremljenost otroka, • obolenja ali poškodbe osrednjega živčevja, • neugodne socialne razmere ali druge negativne zunanje okoliščine, • nekatera telesna obolenja, motnje in posebnosti otroka. Vzgojna posvetovalnica zaposluje strokovnjake različnih strok, predvsem pa psihologe, pedagoge, socialne delavce in zdravnike. Strokovnjaki v vzgojni posvetovalnici lahko obravnavajo različne težave in motnje, npr.: - šolske težave - učni neuspeh, odklanjanje šole, nezbranost, težave pri branju in pisanju (legastenija), nesamostojnost pri šolskem delu, - razvojne težave: zaostajanje ali prehitevanje splošnega otrokovega razvoja, - vedenjske motnje (potepanje, beganje, izostajanje od pouka, napadalnost, laži, kraja), - čustvene in nevrotske motnje (nočni strah, nekontrolirano močenje in blatenje, preobčutljivost, ljubosumnost, nervoznost, strah pred šolo), - motnje v razvoju govora - težave pri izgovarjavi posameznih glasov, upočasnjen govorni razvoj, jecljanje, skromen besedni zaklad. Zelo pomembna funkcija, ki jo ima vzg oj n" posvetovalnica, je vzgojno prosvetljevanje in izobraževanje staršev, poklicnih vzgojiteljev, otrok, mladostnikov in drugih s posredovanjem sodobnih pedagoških in psiholoških spoznanj. Dipl. psih. MARJAN STOKANOVlC SVETU OKOLI Z ENO ROKO - Denton Cooley (59 let), ki na leto opravi okrog 2700 operacij srca, je ob otvoritvi neke klinike na Nizozemskem pokazal, kaj zna z eno roko. Ker si je levico poškodoval pri tenisu, je operiral samo z desno roko. Pacientu tega seveda pred operacijo niso Sivedali. Nekaj več dela je imel rurgov prvi asistent, ki je moral pri šivanju vozlati niti. Dr. Cooleyu je v 25 minutah uspelo neki ženski zamenjati srčne zaklopke. PRILOŽNOST ZA HIŠNIKE - Za oskrbo londonske kraljevske palače zadolženi ljudje so razpisali ,,naloge in opravila" za novega hišnika. Kandidatov najbrž ne bo veliko, skrbeti je namreč treba & 600 sob in dru-gih prostorov. SVET SE SPREMINJA -Francoska akademija znanosti je prvič v svoji dolgi zgodovini sprejela v članstvo žensko, fizika Yvonne Choquet—Bruhat. Ta slovita ustanova je nekoč kar dvakrat zapored glasovala, da v njenih vrstah ni mesta za neko Marijo Curie Sklodowsko. S tem seveda nočemo trditi, da se Bruhatova ne znajde med atomi in podobnimi zadevami. NEVERJETNO - Nedaleč od Louisvillea v ameriški državi Kentucky je na pol živ (ali mrtev) zajec stegnil šapo iz lovčeve torbe, se dotaknil petelina nabite puške in ranil lovca, ki je nosil zajca, torbo in puško, v nogo. NESREČA - Dva gangsterja, James Gallo in Joe Conigliaro, sta se samoupravno odločila ubiti policijskega vohljača. Mo žaka sta strpala na zadnji sedež avtomobila. Gallo je vohljaču uperil revolver v senca z leve, njegov kolega pa z desne. Ko je avto v ostrem ovinku zaneslo, sta gangsterja oba naenkrat sprožila in zadela drug drugega. PRAVNO NEMOGOČE -Torinsko sodišče je potrebovalo osem let, da je ugotovilo, da v nekdaj zelo priljubljenem avtomobilu „topolino 500“ posilstvo tako rekoč ni mogoče- Do tega so prišli na temelju resničnega primera. Neka zenska s precej Kilogrami je tožila precej lažjega moškega, da ji je vzel dragoceno in nenadomestljivo čast. Nesojeni ljubimec bo lastnico orjaškega trupla zdaj tožil zaradi žalitve časti. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Ljudje se istinito pretepavajo (Premogarji),že osem tednov ne delajo ter čakajo, da bi tako prisilili boljšo plačo. Pomanjkanje premoga je silno občutljivo, ter se ljudje istinito pretepavajo, da si pribore kak cent premoga za drag denar. Vladi se nič ne mudi, v to zadevo poseči, ter še le zdaj to vprašanje študira, ktero bi morala že prej poznati. Jeli so se pojavljati mali izgredi, vendar kdo ve, kako dolgo majni ostanejo. Ni se bati, da bi z orožjem vso premogarsko armado ne vstrahovala, vendar žalostno pa je to in ostane, da se na oderuhe bolj ozira kakor na delavce. (Društvo mestna godba) v Rudolfovem ima svoj redni občni zbor dne 31. marta t L v gostilni pri »Dol. železnici" in sicer ob 6., oziroma polu sedmi zvečer v smislu paragrafa 9 društvenih pravil; če bi vprvič ne bilo zadostno število udov. Dnevni red: 1. Poročilo odbornikov; 2. volitev odstopivših odbornikov in predsednika; 3. slučajnosti K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor. (V Indiji) je mej ljudstvom velika lakota nastala, in bo vsled suše še hujša. Krme za K Neobčutljiv za krogle in prah Avto, ki ni po voznih lastnostih nič posebnega, stane 170.000 mark Najdražjega in najbolj ekskluzivnega avtomobila, ki ga je sloveči BMW kdaj izdelal, ni bilo še nikoli na nobenem avtomobilskem salonu. To je avto BMW 733-i, ki ima 3,5-litrski motor. Pospešek je 13,4 sekunde od 0 do 100 kilometrov na uro, pri največji hitrosti pa igla tahometra trepeta pri dvestoticl Nič posebnega. Avto tehta 460 kilogramov več kot serijsko vozilo, sicer pa je karoserija na zunaj enaka kot pri vseh ostalih takšnih tipih bavarske tovarne. Zakaj torej stane to vozilo kar 171.532 mark ter si ga ne more privoščiti prav vsak na tej zemeljski obli? Skrivnost je v oklepu, BMW 733-i je avto, skozi katerega ne prodre niti ena krogla, izstreljena iz normalnega sodobnega pehotnega orožja. Avto so testirali tako, da so vanj izstrelili kar 131 krogel, v pločevino in v steklo. Slednje se je sicer sesulo v tisoč delcev, vendar ni prepustilo v notranjost niti drobca. Seveda sta zoper atenta-torske nepridiprave dobro zaščitena tudi streha avtomobila in dno. Največ težav so imeli načrtovalci zaradi velikih stekel, ki jih ima ta tip BMVV. Rešila jih je posebna 32-milimetrska steklasta zmes, ki ne prepušča trdnih delcev. Prav zato samo vetrobransko steklo tehta kar 70 kilogramov. Med drugimi posebnimi »storitvami", ki jih ponuja oklepljeni BMW, so tudi vrata, ki se zapirajo hermetično, vanj torej ne morejo prodreti strupeni plini, kaj šele navaden makadamski prah. Moritev se nadaljuje Nekatere samice tjulenja se vrnejo k mrtvemu, odrte*1"1 otroku — Samo 10 ladij je letos odpeljalo 77.000 kož Neki novinar je dobil |°' voljenje, da lahko spremlja na tjulenje na norveški Ir1 Norvarg. V lovišče je ladjar; plula skupaj s tremi dn norveškimi in šestimi kanati ; mi ladjami Norvežani so 1 dovoljenje, da ulove 23.0*|> Kanadčani pa 54.000 tjule*li('; Mož od časopisa je vnap11! vedel, da je ta lov le za mo^e živce, ni pa verjel, da bo t**5 hudo. »Zjutraj je bilo 22 stoj*! pod ničlo in na ledu so tulenje samice z mladiči Kci“ jim je približal človek, so b*jj' le, mladički pa so nem^115 begali sem ter tja. Lovci ^ imeli pušk, mladiče so pob!1.1 z gorjačami. Ko je vsak5 lovcev pobil 5 dlakastih kef1’ jih je razparal in odri. P5 lovci zvežejo in nadaljujejos pomorom. Samice se vrnej0’} iščejo mladiče. Neke*'" skrbno obleže ob svojih mri'' ’ odrtih otrocih," piše v po^' lu. Zvečer so lovci sprali ko?v morju, ponoči pa jih pustili!1 palubi da so zmrznile. L0*J" trajal skoraj teden dni ladij so natovorili s 77.000 *' Lov na tjulenje se v največjem lovišču ob vzhodni kanadski obali začne v začetku marca, torej takrat, ko so tjulenji mladiči stari tri tedne in “njihova koža najbolj primerna za obdelavo. Radio Erevan ni v zadregi za odgovor V Sovjetski zvezi se številne šale pripovedujejo v obliki vprašanj, poslanih izmišljenemu radiu Erevaa Poglejmo nekaj najnovejših vprašanj in odgovorov. Vprašanje: Je s pomočjo rdečega korenčka res mogoče dvigniti potenco? Odgovor: Načeloma da -vendar jo je zelo težko učvrstiti Vprašanje: Je kakšna razlika med diplomatom in strokovnjakom za gospodarstvo? Odgovor: Razlika je, vendar neznatna. Diplomat ima jezik zato, da prikrije, kar misli, gospodarstvenik pa, da skrije, kako nič ne misli Vprašanje: Ali moški lahko zanosi? Odgovor: Načeloma ne, vendar vedno znova poskuša. Vprašanje: Ali ženska lahko naenkrat ljubi dva moška? Odgovor: Načeloma lahko, vendar bi bilo bolj praktično, če bi se lotila enega za drugim. Vprašanje: Je možno med tekom posiliti žensko? Odgovor: Načeloma da, vendar nekoliko težje. Ženska z dvignjenim krilom namreč teče veliko hitreje kot moški s spuščenimi hlačami. Vprašanje: Naša veletrgovina je nabavila ure in revolverje. Lahko pa kupiš samo uro ali pa samo revolver. Kaj naj storim? Odgovor: Kupite revolver, ura bo potem dostopna ob prav vsakem času. Človek mora biti človek scela ali pa je samo človeška uš. B. ZUPANČIČ Moški je edina divjačina, ki si ®ma nastavi past, ugrizne vabo in se na koncu ujame. J. STEINBECK Nič ni po naravi tako krhko •n begotno kot začetek. T. CHARDIN vrsta apnenca obzornik stara ut.mera vrsta stopice afr. država prva ženska kdor orje rezultat tur. velikaš illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllilllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII | Pol stoletja devetega planeta J '„Ukaz" za iskanje je dal račun - Kaže, da je planet „X" v ozvezdju Dvojčkov -J Medli lisi, ki jo je odkril laborant Clyde Tombaugh, so dali ime Pluton — Se vedno neznanec žarni mladih tjulenjev. Kož<’ gl prepeljali v Ameriko in Evw ’ ~ kjer bodo iz njih izdelali denj’ nice, obeske za ključe, ovri*1' ke na smučarskih bundah,f' pate pa tudi plašče za petič* dame. V svetu sicer velja, daje tis) česar ni, iskano. Na srečo} tjulenjih to več ne velja. Najf tudi zato, ker se je v njiC bran postavilo veliko osebn£ iz tako imenovanega sveta z*, ve. Med njimi se je z leti špar tovala celo Brigitte Bardot. . In koliko zasluži povpre^ lovec na tjulenje v sezoni^ traja štiri do pet tednov? lir 10.000 do 40.000 dinarjev A je vsota, ki jo v nekaterih dft vah zaslužiš, ne da bi ti *hj treba z gorjačo pobiti in odri na tisoče nedolžnih tinčkov. Leta 1846 so na vnaprej izračunanem mestu neba odkrili planet Neptun, kar je bil eden naj-večjih dogodkov v zgodovini astronomije- Kmalu po odkritju so astronomi izračunali elemente Neptunovega gibanja okoli Sonca in maso. Na temelju tega so šele lahko ugotovili, kako in koliko pravzaprav vpliva planet Neptun na gibanje planeta Urana. Zrsvjunali so, da kar močno. Toda nekih majhnih motenj, ki so jih že dalj časa opazovali v gj banju Urana, niso in niso mogli pojasniti niti s privlačno silo Neptuna niti vseh ostalih tedaj znanih planetov. Tako seje rodila misel, da obstaja najbrž še kak neviden, neznan planet, ki s svojo privlačno silo moti Uranovo gibanje. Astronomi so se podali na lov. V začetku našega stoletja je deveti planet posebno vneto iskal ameriški astronom Percival Lowell, ki je izračunal njegov tir gibanja okoli Sonca in lego, kjer bi ga bilo treba iskati. Planet „X“, kot so krstili še neodkrito zvezdo premi čnico, naj bi bil najbrž v ozvezdju Dvojčkov. Lo-wellje iskal planet s pomočjo fotografske kamere, neposredna opazovanja s teleskopom niso bi- la mogoča, ^računi so namreč pokazali, da je iskani planet navidezno velik kot zvezdica 13. stopnje velikosti sija. Takih pa je na vsakem koš* ku neba na milijone. Med njimi,, očesom na teleskopu razločiti' zvezdici podoben planet bi bilo praktično nemogoče. 'Lowell devetega planeta ni našel. Naloge se je lotil tudi William Pickering, brat direktorja slavne harvardske zvezdarne. Tudi ta je računal tir še neznanega planeta in potrdil Lowcllove račune, da se planet „X*‘ nahaja v ozvezdju Dvojčkov. Tako so leta 1919 začeli planet ponovno iskati s tedaj največjim teleskopom na Mt. Wilsonu. Dela je vodil Pickering. Natančno so preslikali Celotno ozvezdje Dvojčkov, nadvse pozorno pregledali na tisoče slik, vendar planeta niso našli. Deset let kasneje pa je na Lowcllovem astronomskem observatoriju v Flagstaffu začel delati 23-letni laborant-opazova-lec in zagrizen ljubitelj astronomije Clyde Tombaugh. Zaupali so mu iskanje planeta „X“. Za-gnanež je preslikal »vsako ped“ ozvezdja Dvojčkov. To je bilo obsežno, težaško delo. Vsako noč je večkrat slikal izbrane predele omenjenega ozvezdja. Vsako tako snemanje terja več ur dela. Na negativih, ki jih je tako zbral, je bilo zabeleženih od 200.000 do 400.000 zvezdic tja do 17. stopnje sija velikosti In med to pošastno množico zvezd je bilo treba izslediti silno šibak in izredno počasi se premikajoč » zvezdi podoben predmet, ki naj bi bil planet. Po še ne letu nenehnega in napornega iskanja se je 18. februarja 1930 jgodilo tisto, nad čimer so že vsi obupali. Ko je pregledoval pred nekaj dnevi posnete negative, je Tombaugh našel blizu zvezde Delta Dvojčkov (komaj 5 stopinj od napovedanega mesta) medel, zyezdi podoben predmet, za katerega seje kasneje izkazalo, da je iskani deveti planet. »Novemu" planetu so dali ime Pluton. To. je edini planet, ki so ga odkrili s pomočjo fotografije. Odkritje je pomenilo ponovno zmagoslavje nebesne mehanike-, potrjevalo je, kako natančni so astronomski računi in kako pomembno je sistematično in vztrajno delo. Vsako odkritje pa prinese komu tudi kanček gren- kobe. Predvsem tistemu, ki mu je bil zelo blizu, vendar gaje spregledal. Pri pregledu starih fotografij, ki so jih posneli na Mt. Wilsonu leta 1919, so namreč ugotovili, da je bil planet „X“ (zdaj Pluton) na štirih negativih prav lepo viden. Čakal jih je torej tam, kjer so ga iskali, žal pa gp niso ločili od zvezd. Planet Pluton je daleč, okoli Sonca kroži v razdalji, ki je 40-krat večja od razdalje Zemlp —Sonce. Pluton obkroži Sonce v 248 letih. Težko ga je opazovati. Z Zemlje ga vidimo pod zornim kotom 0,2 ločne Sekunde. To j e tako, kot bi opazovali razmeroma slabo osvetljeno kroglico s premerom 1 centimetra, z razdalje 10 kilometrov. Zato samo domnevajo, daje Plutonov premer okoli 5000 kilometrov, da se zavrti okoli osi v 6,4 dneva in da je njegova masa približno desetinka Zemljine. Srečni in vztrajni Clyde Tombaugh je po tem slavnem odkritju več kot 10 let iskal planet za Plutonom, tako imenovani deseti planet. Ni ga našel, vprašanje je, če sploh obstaja. Kakorkoli, med strastnim iskanjem je v zvezde zaverovani ,Ja-borantek‘ odkril nov komet, na stotine planetoidov, več tisoč zvezd spremenljivk in več kot 10.000 galaksij. Tudi to je nekaj, vsaj na vesoljski tehtnici. živino zmanjkuje in na stotine živali počepa. Dolgo traja pa že tudi .v tej deželi kuga. Dne 6. febr. je samo v mestu Bombay umrlo v samo enem dnevu 408 oseb. Razsajajo pa tam tudi črne koze. Pa kaj se svet za vse to briga! V Portugalu, kamor je bila kuga zanešena, je ponehala, a kaj se ve, če se zopet pa kje drugje ne pokaže. (Devetdesetletnica) svetega očeta. Dne 2. marca minolo je 90 let od rojstva našega svetega očeta papeža Leona XIII. - Ves krščanski svet gleda spoštljivo in ljubeznipolno sivega starčka, ki z modro, a milo roko krmi čolnič svete cerkve po razburkanih valovih našega zmedenega časa. (Mali oglas) Vsled visoke starosti sem primoran mojo tu vže 33 let pod firmo ADOLF PAUSER obstoječo prodajalnico s špecirijskim blagom opustiti. Zahvaljujem se srčno vsem, s katerimi sem imel čast v teku mnogo let v trgovski zvezi biti, za dano mi zaupanje in prosim, da to še dalje mojemu sinu izkazujete. Z odličnim spoštovanjem Adolf Pauser. ( dolenjski list pred 2D leti Ubijajo v njih voljo | TOVARIŠ PIRKOVIČ je podčrtal škodljivost sektaštva, ne- ^ zaupljivega odnosa posameznikov do visokih strokovnih kadrov, * ki — večidel zaradi mladosti — niso mogli sodelovati v narodno- s osvobodilni borbi. Namesto da bi tem mladim strokovnjakom ^ pomagali in nanje prenašali borbenost in predanost, jih neodgo- > vorni posamezniki često ovirajo pri njihovem delu in ubijajo v ^ njih voljo oziroma pripravljenost, da bi ostali na Dolenjskem in J tu delali za njen hitrejši napredek. Taki pojavi so zlasti sedaj, ko ^ si novomeški okraj prizadeva dobiti tolikanj potrebne strokovne J kadre, zelo škodljivi. , s VSAK PRIDELOVALEC rži ve, da so v nekaterih letih poia- Jj vijo na rženih klasih 2 do 4 cm dolgi modrikastočmi roži<*ki, ^ katerim pravimo tudi snet. Na kakšen način se rožički razvijajo J po naravni okužbi, nas seda) ne zanima, vemo le, da jih je izre- S dno malo. Naša farmacevtska industrija pa jih potrebuje vedno ^ več za izdelovanje raznih zdravil. Zato smo jih pričeli umetno S gojiti - okuževati rž, kar prinese poleg rži.na hektar še 300.000 ^ dinarjev. J KAKO NAJ SE Novo mesto razvija? Ustaviti je treba zmede- ^ no rast poslopij na različnih predelih mesta. Po etapah naj se J gradijo eden za drugim večji kompleksi, ki naj bodo zgrajeni kot ^ urbanistična celota. Naselja morajo biti kompaktna, tako da jih lahko pregledamo in doživimo, dokler v njih prebivamo, ter pri tem občutimo prav estetski užitek! GRAMOFON SO kupili mladinci na Ziljah pri Vinici s sredstvi od prosvetnih prireditev, torej z denarjem, ki so ga ustvarili s svojim delom. Zelo so varčni, vsak dinar uporabijo za nabavo odrske opreme. Ob zaključku zimske sezone bodo priredili majhno družabno prireditev. . NAKNADNO CEPLJENJE proti steklini na območju Ob LO Novo mesto bo za vse zamudnike v sredo, 30. marca 1960 od 8. do 10. ure na novomeškem sejmišču. IZGUBILA SEM ženski dežnik, zložljiv, svetlorjave barve, dne 16. marca 1960 v Novem mestu. Poštenega najditelja prosim, da dežnik proti nagradi odda v upravi Dolenjskega lista. POSLEDNJI MOHIKANEC I Lisjak pa je roki in zavpil z zlobe: »Unkas tn°r sovražnika smo kri bo oprala vso doslej je ... bojevnike. Naj J® govo sramoto, naj medlel od strahu!« iztegnil obe šepetal od arsikaterega Kajti najboljše °bsije nje-*ene. kako bo 98 Komaj je to spregovoril, je planila v kolibo nesrečna mati mladeniča, ki je moral umreti zaradi svoje strahopetnosti. Za njo je privihrala še cela truma jadikujočih spremljevalk. Med glasnim vriščem so poruvale vse plamenice, ki so bile potaknjene po tleh in jih pogasile. To je bilo po indijanskem običaju znamenje, da je sodba končana. Unkasa so odpeljali. 99 Major se mu je poskušal v gneči približati, pa se mu ni posrečilo. Kmalu nato je prišel ponj Indijanec in ga odpeljal k bolni ženski. Ko sta se približala njeni koči, sta v svitu ognja, ki je gorel pred njo, zagledala temno prikazen. Mingo je negotovo obstal in počakal, da mu je major prišel v štric, ko pa sta stopila bliže, sta v prikazni spoznala medveda. N I I I * 5 i i MEDVEDEK DRUNDO IN RIS TAČKA Spomin na medvedka Brunda še živi Obiskovalci koče PD Kočevje smo ga imeli radi. Kaj vse je znal! Igral se je kot otrok. Že sama pojava je bila nekaj posebnega. Dvigal se je iz visokih trav, vohal po zraku, capljal, se zibal kot kamela. Ob nedeljah in praznikih je ogledoval ljudi Čudno se mu je zdelo, zakaj je toliko dvonožnih živali Pobiral je hrano: kruh, meso, čokolado, jabolka in slaščice. Če se je hotel kdo približati za njegov hrbet, se je umaknil nekoliko v stran, ga vzel na muho. Ko se je najedel, je legel v travo in gledal prišlece z drobnimi prodornimi očmi Nekdo izmed obiskovalcev je poskusil s pivom. Brundo je popil steklenico piva in zaspal v travi To se je zgodilo samo enkrat. Ob neki drugi priliki je isti človek spet klical Brunda. Pricapljal je k posodi povohal pivo in udaril s taco po skledi. Odletela je kot žoga, pivo se je razlilo po tleh. Obiskovalci koče so se zasmejali na glas. Glej ga no, kako je Brundo pameten, nikoli ne bo pijanec! Ko se je zmračilo, se je sukal okoli ognja. Čevapčiči so dražili nos. Nekdo je pri ognju zaspal, poleg je bila vreča oglja. Brundo je bil radoveden, kaj je v njej. Usedel se je in premetaval vrečo. Črn od oglja se je speči človek dvignil in odsopihal v kočo, kjer je med planinci vzbudil smeh. Ko je bil Brundo sit, se je rad igral. Z gobcem je prijel odejo v travi, oskrbnica na drugem koncu. Vlekla sta vsak k sebi in se jezila. »Brundo, pusti no!" je rekla oskrbnica. In Brundo je popustil. Tak je bil naš medvedek. Po njegovi smrti ga je zamenjal ris z imenom Tačka. Velika mlada mačka, čudovito lepa, kot iz pravljice. Lepo oblikovana kosmata glava, ušesa s čopiči, gobec z brki, brada in zobje. Visoke noge, kratek rep, hrbet v vodoravni črti je polnil oči. S tačkami, podloženimi z blazinicami, je tihotapil previdno in počasi. Glava in hrbet sta se premikala kot na filmskem traku. Dal sem mu ime Tačka. Lahko se pohvalim, da sem imel srečo. Mojim očem se je prikazal dvakrat Če bi se mu posvetil, bi se morebiti večkrat srečal z njim. V temni noči, ko smo sedeli pri ognju, nas je nenadoma obiskaL Omamil ga je vorj mesa. Jesen je že bila, prvo listje je šelestelo ob deblih, tiho padalo na tla. Polšjega kihanja je bilo polno v vejah bukev. Noč je bila temna kot v rogu. Ogenj je nalahno migljal, pojemal. Naložil sem nekaj debelejših bukovih vej. Vstanem, se usedem na klop pri mizi pod smreko. Gledam osvetljena rdečkasta debla smrek. Izza bukve se pokaže elegantna postava risa. Mačje oči so se raztegovale, krčile, sprejemale vtise noči v svetlobi ognja. Čudovita podoba me je prevzela. Redko se pokaže, samo izbrancem, ob svečanih trenutkih, pQd določenimi pogoji. Moje oči so sprejemale vsako kretnjo, človeku ni mogoče nič skriti. Razdalja se je krajšala, še nekaj korakov in ustavil seje. V ognju je zaprasketal les, nalahno je počilo. Ris Tačka se je prestrašil, naglo odskočil in ni ga bilo več. Med odtisi drugih živali se je njegova sled prepletala v vlažni mehki zemlji skozi vse leto. Živel je v skalnatem svetu Mestnega vrha. Ko sem risa Tačko srečal drugič, sva s prijateljem sedela ob ognju. Bilo je sredi jeseni, jelenji ruk je že pojenjaval. Le sem in tja se je oglasil še kakšen zamudnik. Z nama sta bila tudi prijateljev sin in žena. Pekli smo krompir in ga jedli s slanina Imenitna hrana v gozdu, v hladu jesenske noči Ob dvaindvajseti uri smo odšli v toplo kuhinjo, le sin je ostal pri ognju. Sedel je in užival lepoto jesenske noči, ko kihajo polhi Naenkrat se pojavi med vratnicami kuhinje, velike oči preplašeno gledajo. »Oče, ris je zunaj, precej velik je!" Da, ris je, naš ris z imenom Tačka. Krstil sem ga tako, drži se Jelenovega studenca in Mestnega vrha. Pozno v noč smo se pogovrajali o risu. Naslednje jutro išče moj prijatelj čevlje. Pogleduje nas vprašujoče,Jedo jih je skril. Začne se jeziti, toda nič ne pomaga. Pregledam prostor pred spalnico, kjer so bili puščeni čevlji. Petnajst metrov stran ležita pod smreko oba čevlja. Odtisi risovih zob na jezikih obeh čevljev so bili dobro vidni »Pečat imaš od risa," sem rekel priiatelju, »da lahko domuješ pod skalnatim svetom Mestnega vrha. To ni dano «vnnha«Mti * PETER VOVK * I * \ t I 1»«TA m sm? dežurni ir ■ I naročaji J teže prikolice zaneslo s ceste v pač pa tudi MOTORNO KOLO JZPUHTE-LO“ - V četrtek zvečer p izpred Drenikove gostilne v Briljirtu izginilo kolo z motorjem, last Antona frimca iz Pbtočne vasi. Lastnik je vozilo brezskrbno pustil pred gostfl-no, neznanega tatu pa iščejo miličniki. GORELO V ZIDANICI - V petek zvečer je prišlo do požara na zidanici Ljubljančanke Marije Vrščaj v Vavpčji vasi. Ogenj se je iz dimnika razširil na les, ki je bil postavljen ob dimniku, od tam pa Se na ostre-Na srečo so gasila hitro posre-ali, tako da se požar ni razširil, odo so ocenili na 15.000 din. VINJEN RAZGRAJAL - Sen-tjemejski miličniki so v nedeljo zvečer pridržali do iztreznitve Martina Goriška iz Vratna, ker je vinjen raz-' v domači hiši in se pretepal, iška čaka pot k sodniku za prekrške. KANIŽARICA: OROPANO KEGLJIŠČE V noči na 11. marec je bik) vlomljeno v bife kegljišča v Kanižarici. Vlomilec je razbil steklo na skladiščnem oknu in splezal v notranjost. Tam se je polotil še vrat, ki drže v Ufe, in pričel stikati za plenom. Odpiral in brskal je po predalih in iz točilne mfee vzel 3.000 din gotovine. Kegljišče je, kot kažejo sledovi, zapustil po isti poti. ogenj »pobegnil” iz Štedilnika V Borihi pri Rosalnicah je prišlo 10. marca do požara, kije zajel leseno barako Borisa Hudorovca. Ogenj se je, kot je pokazala preiskava, razširil iz starega štedilnika in uničil ves inventar, tako da je kar za 30.000 din škode. Iz kurišča je namreč na tla padala žerjavica, in tako se je pod, ki je bil lesen* hitro vneL Se preden je uspelo plamene pogasiti* je od barake ostal le še kup pepela. - ... . , pn tem pa ga je; usek, kjer :se: je zadnji konec avtomobila nekoliko privzdignil, ravno dovolj', da je podenj zdrsnila še prikolica. Tako, kot kaže naš posnetek. 1 ^ 1 Zakonita pot je „zastarala” Zaman se je trojka iz črnomaljske Iskre obrnila na sodišče združenega dela - Prepozna ' graja odločitev delavske sveta in izvedbe referenduma S skupno vlog9 so se pred dnevi na novomeško sodišče združenega dela obrnili Jovo Ahačič, Miroslav Kočevar in Slavko Malešič, vsi delavci črnomaljske Iskre. V njihovem predlogu sodišču je bilo zapisano, da so odločbe, s katerimi so bili v tovarni razporejeni v obračunske razrede, nezakonite in nepravilne in da jih je potrebno razveljaviti. Ahačič, Kočevar in Malešič so namreč trdili, da so bili pri razporejanju v obračunske razrede prikrajšani in, da so uvrščeni v nižje skupine, kot bi sicer marali biti. To so sicer zapisali tudi v svoji pritožbi delavskemu svetu, ki pa jim ni ugodil.] Na javni obravnavi pred senatom novomeškega sodišča združenega dela, ki mu je predsedoval Vladimir Bajc, so vso zadevo natančneje razložili' predstavniki črnomaljske Iskre. Tako je bila po njihovem ob pritožbah omenjene trojice ugotovljena napaka v besedilu samoupravnega akta, kjer so ponekod višja vodstvena dela - ta opravljajo tudi Ahačič, Koče- ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI DVAKRAT S CESTE Ferdo Gumzej iz Loga pri Hrastniku se je v nedeljo popoldne peljal iz Sevnice proti Radečam, v Kom-polju pa zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste na travnik, kjer se je prevrnil. Pri tem sta se laže poškodovala sopotnika Ferdinand Gumzej in Ana Hribar, na avtomobilu pa je bilo za 25.000 din škode. Podoben vzrok, le daje šlo zraven še za vinjenost voznika, je zakrivil tudi nesrečo v vasi Sajevce, kjer je 30-letni Ivan Springer iz Straže z avtomobilom zapeljal s ceste v gozd in trčil v hrastovo drevo. Poleg voznika se je še laže poškodovala sopotnica Ivanka Špringer, medtem ko je bilo na pločevini za 10.000 din škode. var in Malešič - razvrščena v skupine od 20 do 25, ponekod pa od 18 do 25. To neskladje je odpravil delavski svet s sklepom, da so višja vodstvena dela razvrščena v grupo od 18 do 25, zato so tudi pritožbo trojice, da »o nepravilno in nezakonito v razredih 18,19 in 20 namesto v višjih, povsem neutemeljene in nesprejemljive. Takšnega mnenja je bil po pregledu samoupravnih listin, zaslišanju prič in izpeljanem dokaznem postopku senat sodišča. Slednji je ugoto- OB DRAGOCENO JAKNO Minulo sredo med 13.45 in 14.15 je zaenkrat še neznani storilec obiskal krški zdravstveni dom, točneje pisarno medicinske sestre iz Krškega Nevenke Žiberna. Tatič s* je sposodil , Je“ žensko krzneno jakno, ki pa sojo po strokovnih ocenah ovrednotili kar na 30.000,00 din. Nič čudnega torej, da za tatičem tako vneto poizvedujejo. S KOLESOM POD AVTOMOBIL Čhiomaljčan Anton Vrščaj seje v četrtek popoldne peljal z osebnim avtomobilom po Ulici padlih borcev v Črnomlju in dohitel 7-letnega kolesarja Bojana Jevščka. Bojan je nenadoma zavil s kolesom v levo, tako da ga je avtomobilist zadel in zbil na tla. Mladi kolesar • se je pri nesreči huje poškodoval in so ga morali prepeljati v novomeško bolnišnico. Nemirne zadnje zimske noči Nenadejano veliko delo so imeli dolenjski miličniki v zadnjih zimskih nočeh s pretepaško in razbijaško razpoloženimi posamezniki Kot kaže, se je z bližajočo se pomladjo prebudilo iz zimskega sna še tistih nekaj razbijaško in pretepajo razpoloženih posameznikov, ki so minuli teden dali dolenjskim miličnikom nenavadno veliko dela. Prostori za pridržanja v Semiču, Šentjerneju, Novem mestu in Dolenjskih Toplicah so bili tiste dni skorajda povsem zasedeni. Začelo se je 10. marca zvečer v Kotu pri Semišu, kjer so morali tamkajšnji miličniki posredovati v gostilni Bukovec. Zag asni prebivalec Kota Ha Šim Mustič je namreč omenjeni večer razbijal in razgrajal v Bu- ZBIL PEŠCA IN ODPELJAL NAPREJ 20-1 etni Janez Kobe iz Učakovcev te je v petek dopoldne peljal z osebnim avtomobilom po Trgu svobode v Črnomlju. Takrat je cesto prečkal 75-letni Jože Rožič iz Rožič vrha, Id ga je avtomobil zadel »n zbil po tleh, po trčenju pa je Kobe kratko-malo odpeljal naprej in so ga izlledi-li kasneje v Črnomlju. Polkodovane-ga pešca so -medtem odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. TOVORNJAK V ZID, AVTOBUS S CESTE Jurij Karin iz Vinice je v petek popoldne peljal avtobus .Gorjanci" od Črnomlja proti Metliki, pri Vra-novičih pa mu je nasproti pripeljal s tovornim avtomobilom Gno-maljčan Franc Malerič- Slednji je pred srečanjem zaviral, pri tem pa ga je tftnesk) v podporni zid železniškega nadvoza, avtobus pa je speljal I ceste. Voznikoma in dvajsetim potnikom v avtobusu ni bik) nič, užili so le precej strahu. Na pločevini je bilo za 150.000 din škode. kovčevi gostilni in lomil tudi steklenino. Zakaj, bo maral pojasniti sodniku za prekrške. Padel in si zlomil tilnik 77-letni Janez Jame umrl na kraju nezgode V nedeljo nekaj pred poldnevom je prišlo v vasi Studenec pri Sevnici do nesrečnega primera, ko se je pri padcu smrtno ponesrečil upokojenec, 77-letni Janez Jame s Ponikev 24. Ugotovljeno je bilo, da je bil jame pred usodnim dogodkom v gostilni na Studencu, tam popil dvakrat dva deci vina in se odpravil domov. Nekoliko pod vplivom alkohola je šel peš po cesti, pri tem pa ga je tudi zanašalo, tako da je pri hiši Amalije Blaževič padel po cestišču, se laže poškodoval po obrazju, vendar je pot nadaljeval vse do hiše Karla Cešnovarja, kjer seje na dvorišču oprijel parkiranega osebnega avtomobila, nato pa padel vznak tako nesrečno, da si je na betonskem pločniku zlomu tilnik in bil na mestu mrtev. Tisti večer pa sta bili sodniku za prekrške napisani še dve prijavi. Ena zoper pretepaško razpoloženo dvojico iz Bihača oziroma Liškega Petrovega sela. Ismet Tutk in Stevo Ba-lač sta v hotelu C?ad Otočec razgrajala in razbijala steklenice, natakarjem pa kar grozila s pretepom. Približno enake lastnosti je istega Večera pokazal še 33-fetni Ciril Firšt iz Brezovice, ^ kar so ga šentjernejski miličniki spravili pod svojo streho. Ciril se je namreč precej v rožicah polotil domačih, in.ker mu pač prepir ni bil dovolj, je domače jel še pretepati. Manj pogumen je bil ob prihodu miličnikov. Najprej v četrtek, nato pa še v petek pa so marali posredovati miličniki iz Dolenjskih Toplic. 13. marca je 19-letni Jure Ašičiz Gornje Straže ra^rajal v stanovanju in razbijal opremo, v mladostni objestnosti pa začel celo pretepati domače. Vpitje ni bilo ostalim stanovalcem v hiši nič kaj povšeči in so poklicali miličnike. Ti tudi naslednjo noč niso imeli mira, saj so morali posredovati v stanovanju Emilije fekar, kjer sta1 bila na obisku 33-letni Alojz Fabjan iz Bušinca in 39-letni Alojz Zupančič iz Dolenjskih Toplic. Ni nam sicer jasno, ali je bilo njuno srečanje v stanovanju Pakarjeve načrtovano, T>staja le dejstvo, da sta se možakarja pričela prepirati, razgrajala sta in vpila, iz česar pa se je kmalu razvil tudi pretep. Ker so bili tako tudi ostali stanovalci ob nočni počitek - ura je bila takrat 1,00 - so na pomoč priskočili seveda miličniki in zoper vso trojico napisali prijavo sodniku za prekrške. vil, da je bil popravek neskladja v samoupravnem aktu delo zgolj delavskega sveta, saj je edino ta za to tudi pristojen. Kar se tiče ugovorov predlagateljev, da so bile spremembe in popravke akta izvršene tik pred referendumom, brez pravega časa # razpravo in dajanje pripomb, pa je za takšne graje sedaj prepozno. Za presojo morebitnih napak pri izvedbi in izidu referenduma obstaja namreč povsem zakonita pot, vendar seje takrat ni nihče poslužil. cam. Pojavom mladinske kriminalitete m Dolenjskem je, vsaj dogodki kažejo tako, javnost posvetila doslej premalo pozornosti. Kako si drugače razlagati podatek, da so delavci novomeške UJV v lanskem letu obravnavali kar 327 mladoletnikov in otrok za skupaj storjenih 234 kaznivih dejanj!? ,Resda je doslej na lestvici prestopkov največ vlomov in tatvin, v. veliko primerih gre le za priložnostne tatvine in manjše vlome, pri katerih je škoda majhna, toda zadnji dogodki z nekaj primeri objestnega in nasilni-škega obnašanja vsiljujejo bojazen, da bo mladinska kriminaliteta na Dolenjskem poglobljeno sodelovanje s pedagoškimi in socialnimi delava. so v svojo dejavnost na področju mladinske kriminalitete že vnesli delavci UjV, žal pa je podobnih prim&ov bore malo drugod, še posebej v šolah, pa tudi delovnih organizacijah, saj podatki za zadnje leto govore, daje bilo med mladoletnimi dehkventi lani kar 126 učencev osnovnih šol, 73 delavcev in 36 dijakov. Torej posamezniki, ki so tako ali drugače preskrbljeni in jim beg na kriva pota prinaša zgolj zapravljanje prostega časa! BOJANBUDJA ■*###*##################################M■ Peterica šoferjev ob službo V ..Gorjancih' hitro in pravilno ukrepali - Vzrok: „suho tankanje" na oddaljenih bencinskih črpalkah — Zoper kršitelje še sodišče Do nevsakdanjega primera je prišlo pred dnevi v novomeškem podjetju ,,Goijanci , ko so svojih vrst irključili kar pet voznikov tovornjakov z obrazložitvijo, da je šlo za hudo kršitev delovne discipline. Že pred časom smo poročali o primerih t i.. »suhega tankanja“ v »Gorjancih", kk pa so mu takrat energično stopili na prste in krivce kaznovali. Da bo stvar laže razumljiva, še zapišimo, da gre pri suhem NEPREVIDNI STROJEVODJA Prejšnji teden je prišlo na železniški postaji v Sevnici do nerode pri premiku železniške kompozicije. Strojevodja motornega vlaka Franc Gašper, zaposlen pri Sekciji za vleko Novo mesto, je ob neupoštevanju železniških predpisov naletel pri vzvratni vožnji na stoječo kompozicijo nabiralnega vlaka. Bišlo je do trčenja, ki seje končalo s precejšnjo materialno škodo 50.000,00 din. PEŠEC NA MAGISTRALKI V petek zvečer se je Zagrebčan Rudolf Havrlišan peljal z osebnim avtomobilom od Ljubljane proti Zagrebu, pi Gmajni pa je prehiteval o sebni avtomobiL Takrat je nenadoma pred seboj na cestišču opazil pešca. Čeprav je zaviral, je pešca zadel, da je padel na pokrov motorja, nato pa zdrknil na tla. 4Q-letni Ljubljančan Vlado Soper, ki sc je podal na nevarno pot po magistralki, je bil hudo ranjen in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škode na vozilu je bilo za 18.000 din. TRAKTOR POKOPAL VOZNIKA Franc Grubar z Javorovice je v soboto popoldne peljal traktor s pripetim vozom, na katerem so bili hlodi, po gozdni poti od Drče proti domu. Ko je zapeljal po klancu navzdol, je voz pritisnil na traktor, tako da je slednjega zaneslo na nasip, od koder se je p-ekucnil, pri tem pa pod s^boj pokopal traktorista. Traktorist Grubar je bil pri tem teže ranjen in se zdravi v novomeški bolnišnici. Gmotno Škodo so ocenili na 15.000 din. VLOMIL V URARSKO IZLOŽBO tankanju za interni dogovor vozni-kov tovornjakov ali pa tudi avtobusov z delavci na bencinskih črpalkah, ko so le-ti samo navidezno napolnili rezervoaije in izstavljali lažne račune, izkupiček pa so si potem složno razdelili ali pa ga tudi porabili za nabavo raznih tehničnih predmetov, ki jih je pač moč kupiti po bencinskih črpalkah. No, takšnega »suhega tankanja“ pa je bila obdolžena tudi omenjena peterica vodikov. Skoda, ki jo v takšnih primerih utrpi delovna organizacija, je pre- cejšnja, zato lahko ukrep „Gorjan-cev“ samo pozdravimo. Zanimivo pa je, da gre v večini primerov za „suho tankanje" na oddaljenih bencinskih črpalkah, kjer je pač kontrola neko-likanj težja. Tokrat je šlo za dogovor med vozniki in uslužbenci bencinske S* ZAPORA OBMIRENSKE CESTE Republiški prometni inšpektorat soglaša z s^poro regionalne ceste Tržišče - Boštanj. Na pobočjih vzdolž ceste namreč na odseku, kjer naj bi inženirci letos dela nadaljevali, sekajo drevje. Cesta bo zaprta do 30. aprila v času od 6. do 19. ure. V.tem času veljajo obvozi čez Drnovo, lokalni promet pa lahko poteka po občinski • cesti • Tržišče -Krmelj - Grahovica - Boštanj in obratno. Delavski avtobusi bodo vozili kot običajno, samo pred šesto uro zjutraj, ko je cesta prevozna. V popoldansko izmeno bodo avtobusi vozili, podobno kot lani, preko Krmelja in Boštanja. Zvečer bodo zopet vozili po stari cesti. Ce bodo inženirci prišli že maja, bo verjetno treba-rosto povsem zapreti. Takrat bodo na izvršnem svetu sevniške občinske'skupščine pripravili ponoven razgovor o prometnem režimu. Najbrž bodo morali uvesti posebne delavske vlake. črpalke Babina greda na avtomobilski cesti Zagreb-Beograd, ki je last novosadskega Jugopetrola. Po zanesljivih vesteh so tudi slednji zoper kršitelje najstrožje ukrepali, svoje pa bo seveda zaradi storjenih kaznivih dejanj reklo sodišče- Omenjeni in podobni primeri govore, da bo poslej potrebno še poostriti nacfeor nad vožnjami in količino porabljenega goriva, ki lahko ob današnjih cenah komu prinese lep zaslužek. Med delovnim časom, seveda! B. B. Bane narave Divje izkoriščanje peskokopov Ze vrsto'let imajo krajani Mozlja pri Kočevju vrsto pripomb zaradi nenačrtnega izkoriščanja bližnjih peskokopov in gramoznic. Vsa njihova dosedanja prizadevanja, da bi napravili red, niso bila uspešna. vedno poteka izkop peska brez nadzora. Edino podjetje Komunala Kočevje si je za izkoriščanje pridobila dovoljenje. Skrajni čas je, da bi na tem področju napravili red. Ugotovitve dosedanjih pregledov rudarske inšpekcije SR Slovenije so pokazale, da si morajo vsi, ki. kopljejo pesek, pridobiti dovoljenje. Zevajoče odprtine gramoznic in peskokopov opozaijajo, da naravo oskrunijo, ji poberejo pesek, nato pa izkopov nihče ne uredi tako, kot terjajo predpisi. Nič boljše ni stanje v drugih peskokopih na območju kočevske občine. Zato je potrebno narediti red povsod, ne le v Mozlju. — v V Metliki skozi nastalo luknjo vzel štiri ure, vredne blizu 8.000 din, medtem ko je na izložbi naredil ja 2.000 din škode. Ze kmalu po dogodku so metliški miličniki prijeli S. B„ ki je osumljen tega dejanja. Tudi dve uri sta bili že najdeni. Eno so našli rta železniški postaji v Metliki, drugo pa so PM Črnomelj prinesli mladinci, s katerimi je bil S. B..nazadnje. ZADEL PESAKINJO - V petek popoldne je Anica Vidmar z Vrtače prečkala cesto pred tovarno Iskre v Semiču. Takrat pa je po cesti pripel-osebnim avtomobilom Ivan Sin- V soboto zvečer je bilo vlomljeno jal z osebnim avtomobilom Ivai izložbo urarja Marka Blaževe; a v kovec, ki ie pešakinjo navzlic ietliki. Vlomilec je razbil steklo in ranju zadel. Vidmarjeva je bili zavi-bila laže ranjena in soji pomoč nudili v Semi-škem z dravstvenem domu. PREHITRO V NEPREGLEDNI OVINEK - Janez Kirn iz Dolenje vasi se je v petek z večer peljal z osebnim avtomobilom od Crtočca proti Ratcžu. V.nepreglednem ovinku pri Gumberku mu je pripeljala nasproti z neprimerno hitrostjo Stoenka. Av- tomobil neznanega voznika je prič®- lo zanašati, tako da je opazil Kirnovo'vozilo, nato na odpeljal naprej. Škode je bilo za 10.000 din, miličniki pa so že naslednji dan ugotovili, da je bil voznik neznanega avtomobila 24-letni Slavko Palin iz Rake. IZGUBIL JE RAVNOTEŽJE -Crnomaljčan Stane Zorc se je marca zvečer peljal na kolesu z ®p* torjem od doma proti Lokvam. je tam zapeljal po Klancu navzdol, j® izgubil ravnotežje, padel in drsel P° tleh še dobrih osem metrov. Zorc se je pri tem poškodoval, tako da so g? morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Škodo na kolesu »o ocenili1,8 1.000 din. EETRTMJV INTERVJU ji Podražitev ni ljuba nikomur: Od 1. marca veljajo v vrtcih nove cene, s katerimi starše že seznanjajo — V 14 dneh kar 260 novih prijav Nedavno tega je občinska skupščina otroškega varstva sprejela nove cene storitev v vrtcih, ki spadajo pod vzgojnovarstveni zavod Novo mesto. Ta ima 65 oddelkov v 12 vrtcih s 1432 otroki in razen v Novem mestu Se otroškovarstvene ustanove na Malem Slatniku, v Šentjerneju in Straži ter 8 oddelkov varstva na domu. Vrtci v Žužemberku, Dol. Toplicah in Škocijanu, ki spadajo pod tamkajšnje šole, imajo svoj režim cen. Glede podražitev pa smo prosili za natančnejša pojasnila Kristi- Kristina Plut:„Vrtec nima namena kovati dobiček, skrbeti mora le za to, da ne zaide v izgubo.” no Plut, ravnateljico vzgojnovarstvene organizacije Novo mesto. „V okviru stabilizacijskega programa se je skupščina otroškega varstva odločila za ^ povišanje cen v naših vrtcih. Cene storitvam na ekonomski osnovi veljajo že več let, nove cene, ki bodo v veljavi od 1. marca letos, pa znašajo za predšolskega otroka Z 330 din in za dojenčka 2.910 din. Od tega bodo starši plačevali najmanj 30 odst. in največ 90 odstotkov, odvisno od njihovih osebnih dohodkov glede na družinskega člana. Naj povem, da je do podražitve moralo priti, ker imamo cene pri nas neizpre-menjene od leta 1978 in jih tudi lani nismo povečevali. To nam zdaj nekateri očitajo.” . — Za kakšne spremembe v plačevanju gre? Koliko je znašala cena vaših storitev doslej? ,, Doslej so starši plačevali za dojenčka 1.780 din za predšolskega, otroka 1.425 din, od tega pa najmanj 30 odst in največ 80 odstotkov. Polne cene ni plačeval nihče, ker je razliko nad 50 odst. do ekonomske cene krila skupnost otroškega varstva. V primeijavi z dosedanjim plačevanjem bodo po novem najbolj prizadeti starši z osebnimi dohodki, ki znašajo nad 680 din na člana družinske skupnosti. Ti bodo morali (če bi plačevali polno ceno) odšteti še enkrat več kot doslej.” — Ah je zdaj cena za letošnje leto trdna ali pa se lahko še izpremeni? ,.Podražitve nikomur niso ljube, tudi nam ne, zato smo lani vztrajali pri neizpreme-njenih cenah. Pomagali smo si z dodatnimi sredstvi skupnosti otroškega varstva in z 10-odstotnim večjim prispevkom staršev na račun njihovih povišanih osebnih dohodkov. Naš namen nikakor ni kovati dobiček iz prispevkov staršev, pač pa smo dolžni skrbeti, da ne zaidemo v izgubo. Ce letos ne bo več hudih podražitev, potem bodo tudi naše cene ostale na zdajšnji ravni.” — Ali se je bati, da bodo zaradi višjih cen starši otroke jemali iz vrtcev? „Takega primera doslej še ni bilo, sploh pa se ni bati, da bi bil kak sedež prazen. Še vedno imamo čez 400 prijav za sprejem otrok od lani, od 1. marca do 14. marca letos, ko je ponoven vpis, pa smo prejeli že dodatnih 260 prijav.” — Ali bodo starši z najnižjimi mesečnimi prejemki hudo prizadeti in kakšna je primerjava s cenami v zasebnem varstvu? „Starši z najnižjimi osebnimi dohodki bodo za dojenčka pri nas plačevali največ 873 dinarjev, kar je še vedno polovico manj, kot plačujejo v črnem zasebnem varstvu.” R. BACER 4 * * Ž s * * I S S i s * * * * * s # J * * * i n ŽE V PRECEJŠNJI ZAMUDI — Gradnja Petrolove bencinske črpalke v Bršljinu, ki nadomešča tisto pri osnovni šoli, zadnje čase sicer mnogo bolje napreduje, še vedno pa za vse novomeške voznike dela ena sama črpalka v Ločni. Vrste so dolge, zamuda časa velika, zato je hitro odprtje druge črpalke v Bršljinu (na sliki) tudi nuja, ki jo teija gospodarnost. (Foto: R. Bačer) Povezati teorijo s prakso Klub samoupravljalcev v Novem mestu bo tudi v novi mandatni dobi skrbel predvsem za izobraževanje — Novi predsednik skupščine je Martin Dolinar iz Novoteksa 12. marca je v Novem mestu zasedala skupščina Kluba samoupravljalcev, na kateri so pretresali dosedanje delo, sprejeli program za leto 1980 in izvolili novo vodstvo. Medtem ko je bilo za prvo mandatno dobo kluba značilno, da delovni načrt ni bil uresničen, predvsem ne na področju izobraževanja, je bilo tokrat prav to področje dela med najbolj uspešnimi Tako je v poročilu poudaril dosedanji predsednik skupščine Zdravko Slak. Izobraževalni seminarji so zaživeli in niso ne začetek ne konec usposabljanja delegatov. Tudi z udeležbo na seminarjih je bil klub v splošnem zadovoljen, razen v nekaterih kolektivih in krajevnih skupnostih, kjer pa subjektivne sile smatrajo, da delegatom znanje ni potrebno. Klub je imel v pretekli LETOS NE BO KREDITOV ZA REKONSTRUKCIJE Kot so konec februarja sklenili delegati novomeške samoupravne stanovanjske skupnosti, v letošnjem letu ne bo na voljo posojil za rekonstrukcjjo stanovanjskih hiš. Sklep so utemeljevali z naslednjimi dejstvi; da še za novogradnjo zmanjkuje sredstev za posojila in da so premalo izdelana merila za dodeljevanje posojil za rekonstrukcijo in prenavljanje, zato lahko pride tudi do sumničenj. Končno pa je ugotovljeno, da so v preteklem letu v delovnih organizacijah dajali za tovrstna posojila veliko sredstev. Prihodnji teden bodo vsi trije zbori novomeške občinske skupščine obravnavali in sprejeli predlog občinske resolucije za leto 1980, ki bo hkrati stabilizacijski dokument Poglavje o blagovni Menjavi s tujino je v resoluciji še posebno važno. V predlogu je načelno reče- planov na prednostni listi tisti določil, alarm. no. da bodo organizacije združenega dela sredstva za uvoz zagotavljale z lastnim izvozpm, z združevanjem deviz in tudi s kupovanjem tuje valute na dednem trgu. Pri samoupravni interesni ^upnosti za ekonomske odno-Se s tujino bo pri usklajevanju danes zasedajo MLADI Za četrtek, 20. marca, je v Novem tens u sklicana seja občinske konfe-lja..ce 2SMS, na kateri bodo razprav-vani,0^10*311 m*ad*h pn uresničena h °Ve P°bude glede kolektiv-janj„ a odgovornosti ter uva-tega • enoletnega mandata. Razen z*tanr>e*na t*nevnem redu še organi-in ° °bčinske konerence mladih °bdoivJern delovne8a programa za Ker grJ„e od marca do septembra, sestav; ? prvo konferenco v novi k0ltf \ do izvolili tudi organe nadznr„nCe poslušali poročilo črnega odbora. del uvoza, ki bo krit z lastnim izvozom. Povezovanje in sporazumevanje izvoznikov pa bo letos dobilo še posebno veljavo. Da bi naše delovne organizacije lahko kar največ izvažale, in to predvsem končnih proizvodov, je predvidenih več spodbudnih injekcij. Olajšave oz. oprostitve davka na dohodek tozda bodo še naprej v veljavi, pri bankah pa bo izvoz eno poglavitnih meril za pridobivanje kreditov in najemanje kreditov pod ugodnejšimi pogoju Z nižjo obrestno mero in ugodnimi roki odplačil bodo tudi banke spodbujale izvoznike. V vsaki delovni organizaciji pa bodo dolžni voditi točno in sprotno evidenco o uvozno—izvozni bilanci, banke pa bodo ta gibanja nadzorovale. Ce bodo v kateri delovni organizaciji ugotovili odmik od resolucijskih dobi tudi nekaj srečanj z delegati istovrstnih klubov sedmih zletnih področij, kjer so koristno izmenjavali izkušnje. Delovni program za leto 1980 sloni v glavnem na stabilizacijskih prizadevanjih, na uveljavljanju načel delitve po delu in v obravnavi izrabe delovnega časa. Seveda pa bo izobraževanje tudi v bodoče naloga številka ena, s tem da bodo uvedli še druge oblike dela. Ideja o okroglih mizah, kjer naj bi neposredno izmenjavali mnenja o posameznih področjih, je bila sprejeta z odobravanjem. Predlagali so tudi, naj bi na prvi okrogli mizi razpravljali o usmerjenem izobraževanju. Skupščina je sprejela še pravilnik o podeljevanju plaket in priznanj samoupravljalcem, kar bo letos ob 30-letnici samoupravljanja tudi v novomeški občini lepa priložnost, da se prvič oddolžijo najbolj zaslužnim vsaj z družbenimi priznanji. Izvoljen je bil nov izvršilni odbor, ki ga vodi Lado Brulc, delegat SZDL, predsednik skupščine pa je postal Martin Dolinar iz Novoteksa. Tajnica kluba ostaja še naprej Dragica Galič. VEDNO MANJ kmečkih ZAVAROVANCEV Število občanov iz kmečkega zavarovanja v novomeški občini upada že vse od leta 1976. Takrat je bilo po podatkih občinske zdravstvene skupnosti 8.142 zavarovanih, leta 19 78 je bilo samo še 7.188 kmečkih zavarovancev in v preteklem letu je bil opažen nadaljnji padec. Lani je bilo v občini Novo mesto samo še 6.778 oseb zavarovanih iz naslova kmečkega zavarovanja. V tej števiki so všteti vsi zavarovanci z družinskimi člani vred, medtem ko je vseh nosilcev kmečkega zavarovanja samo še nekaj nad 3.000. V primeru z letom 1978 je bilo lani za 2,69 odst. manj kmetov, upravičencev do so-chlnega zavarovanja. nega plana občine pride vrsto šele-v novi petletki. ■ #'«/#///########//##/#####/##/###/###/# ■ Za vsako ceno do več izvoza Letos pričakujejo težave v vseh delovnih organizacijah, kjer je proizvodnja vezana na uvoz surovin — Izvozna poglavja v občinski resoluciji dovolj natančna? bodo dali znak za Ni pa v resoluciji nič zapisanega o spodbudi, ki so jo že predlagali v skupščinskih klopeh in zadeva domačo občino. Predlagano je bilo, naj bi tudi d čl presežkov občinskega proračuna namenili kot stimulacijo za izvoz. Tega v predlogu resolucije ni. Verjetno ni pomotoma izpadel predlog združenega dela, ampak gre za bojazen, če bo letos občinski proračun sploh imel presežke. DOMŽALE -ELAN (mladi) 0:3 (0:0) Mladi novomeški nogometaši so v nadaljevanju prvenstva v mladinski območni nogometni ligi gostovali v Domžalah in pokazali učinkovito igro. Na dobro pripravljenem igrišču so bili skoraj ves čas srečanja v premoči, tako da je njihova zmaga, ki sojo izbojevali v drugem polčasu, povsem zaslužena. Strelci, za goste so bili Kolovec, Radcšček in Mesojedec. Občani so zavlačevali Gradnja razdelilne postaje na Hudem dve leti v zamudi Družbeni plan novomeške občine na področju energetike občutno kasni v obdobju 1976—1980. Zamuda je zlasti pri gradnji najpomembnejšega objekta, to je razdelilne postaje Hudo, ki je bila predvidena za gradnjo že v letu 1979. Zataknilo se ie najprej pri pridobitvi lokacijske dokumentacije, zaradi nasprotovanja krajanov in krajevne skupnosti pa je bila lokacija spremenjena. Potem so morali že pripravljeno investicijsko dokumentacijo predelovati, postopek pa se še podaljšuje zaradi zahteve, dal se prostor, ki je bil v urbanističnem načrtu predviden za raz-vodilo daljnovodov, določi v druge namene. Celotna kolobocija z gradnjo Razdelilne postaje na Hudem je v letu 1980 predvidena le kot priprava dokumentacije, medtem ko je gradnja prestavljena na leto 1981. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je velik del novomeškega gospodarstva odvisen od te graclnje in da bo le razdelilna postaja na Hudem z*agoto-vila dobavo kvalitetne energije. Na to razdelilno postajo je vezana tudi gradnja 110-kilovoltne-ga daljnovoda Bršljin-Gotnal vas, kar pa po rebalansu družbe- na Lani je bilo v novomeški občini vsak dan odsotnih z dela 560 zaposlenih, in sicer zaradi bolezni, nesreč pri delu in nega družinskih članov. Izračunali so, da je bil v poprečju vsak zaposleni v letu 1979 8 dni odsoten z dela zaradi bolniške, to pa so številke, ob katerih bodo morali reči besedo ali dve v vsaki delovni organizaciji Odsotnih, kot da bi eno tovarno zaprli V primeru z letom 1978 je najbolj narasla odsotnost z dela zaradi nege družinskih članov, in sicer je bilo lani za več kot 26 odstotkov takih izostankov več. Nesreče pri delu so povzročile preko 8-odstotni porast izostankov, čiste bolniške posameznica pa so porasle le za 1,41 odstotka. Torej se ni toliko bati za zdravje občanov, kot za razmere, ki terjajo, da mora toliko mamic, očetov in otrok ostajati doma zaradi nege obolelih otrok ali starih staršev. Odsotnosti z dela imajo še druge vzroke: od sestankov do dopustov in izobraževanja. Ampak vse to bo prišlo pod drobnogled, ko bo narejena kompleksna analiza o izrabi delovnega časa. Kar pa zadeva izostanke, ki sodijo v skop bolniške, ne smemo računati le na 1.083 din stroškov, kolikor je bilo lani izplačanih poprečno m zavarovanca iz zdravstvenih sredstev, marveč na mnogo večjo škodo, kC nastaja v gospodarstvu in drugih delovnih organtacijah, ker vstk dan manjka toliko ljudi Njihovo delo ostaja neopravljeno ali ga morajo opraviti sodelavci, to pa je plačano posebej. Ali gre za izpad v proizvodnji ali pa za nadure Vse to predstavlja sestavni del poslovnega uspeha, s katerim se lahko malo-kje pobahajo. Ob stabilizacijskih ukrepih, M bodo gotovo segli tudi na to področje porabe, pa ne gre pozabiti na preventivo. Slabo uslugo bodo delali sebi v delovnih organizacijah, kjer bodo na vso silo preganjali bolniške, ne bodo pa skrbeli za urejanje razmer. RIA BACER Novomeška kronika KOMITE O REZULTATIH DELA 1979 Za torek, 18. marca, je bila v Novem mestu sklicana seja občinskega komiteja ZKS, na kateri so po predvidenem dnevnem redu razpravljali o gospodarjenju v preteklem letu in ocenjevali aktivnost v zvezi z uvajanjem kolegijskih poslovodnih organov v združenem delu. Obširneje bomo o seji poročali. ALI JE KAJ TRDEN MOST? -V Bršljinu je most čez potok tako jamast, da ima voznik avtomobila slab občutek, ko skače prek vdolbin in hribčkov. Glede trdnosti mosta še ni bilo slišati pripomb, pač pa je gotovo gornji sloj mostička v takem stanju, da so popravila nujna. ENKRAT VENDARLE BOLJŠI - Medtem ko prejšnje dni v Ljubljani ni bilo dobiti ene pomaranče in banane, je bila novomeška tržnica s tem blagom kar dobro založena. Tako so tudi Ljubljančani hodili k nam kupovat Enkrat se je zgodilo obratno. POMLAD V TRGOVINAH -Konfekcijske trgovine v mestu so že dobile nekaj pomladanskih modelov ženske garderobe, predvsem plaščev in kostimov. Čeprav še ni tako toplo, da bi postala zimska oblačila odveč, se kupci že zanimajo za novosti Res je tudi, da je izbira v Novem mestu vsaj malo boljša, odkar dela konkurenco zagrebška firma Standardkonfekcija. DRUŽINE SO SE POVEČALE - Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Nagoria Lužija, Majde Šilc 5 - Damjana; Zorica Nunič s Partizanske 8 - Danijela; Zvezdana Banjec s Partizanske 39 -Olivero; Natalija Radojčin iz Ulice Milana Majcna 1 - Tamaro; Nada Kebe S’Ceste herojev 31 - Nevo in Danica Retelj iz Koštialove 14 Simono.’ ZA ČEBULČEK SPET VRSTE - Novomeška tržnica je bila v ponedeljek kar dobro založena z vsakovrstnim sadjem in zelenjavo, kupci pa so kot že prejšnje dni najbolj iskali čebulček. Spet so bile večkrat vrste, ko so dobili to blago- Dobro gredo v prodajo tudi spomladanski šopki rož in razne sadike cvetja. RK ZBIRA ODPADNI PAPIR V novomeški občini bo akcija zbiranja odpadnega papirja trajala od 24. do 26. marca. Občani naj odpadni papir polože pred vhodna vrata že zjutraj, papir pa naj bo povezan v svežnje. Rdeči križ poziva vse šole in organizacije združenega dela ter občane naj sodelujejo v akciji in s tem dajo svoj delež k stabilizacijskim prizadevanjem. Letos bodo še tri take akcije, in sicer junija, septembra in novembra. Tokrat bodo v ponedeljek, 23. marca, pobirali odpadni papir na desnem bregu mesta, 26. marca na levem bregu mesta, medtem ko je 25. marca določen kot zbiralni dan v tej akciji za vse zunanje krajevne skupnosti in šole. nmmntaža gradbene instalacije n. sol. o. NOVOMONTA2A NOVO MESTO ADAMIČEVA 2 A. Po sklepu delavskega sveta TOZD Strojne instalacije razpisuje razpisna komisija področje del oz. nalog delavca s posebnimi pooblastili individualnega poslovodnega organa VODJE TOZD (nj reelakcija) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati ie naslednje pogoje: 1. pogoje po 511. členu ZZD 2. da ima končano višjo šolo strojne stroke in pet let delovnih izkušenj v stroki ali srednjo izobrazbo strojne stroke in osem let delovnih izkušenj v stroki. Pismene ponudbe z dokazali o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema splošna služba v 15 dneh po objavi razpisa pod oznako „Za razpisno komisijo". Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu delavskega sveta. B. Po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Strojne instalacije objavljamo prosta dela in naloge: 1. VODJA TEHNIČNE PRIPRAVE DELA -POMOČNIK VODJE TOZD 2. VODJA PROIZVODNJE ELEKTRO OMAR 3. VODOVODNI INŠTALATER N 4. KV KLJUČAVNIČAR 5. MONTER CENTRALNE KURJAVE 6. VEC DELAVCEV ZA PRIUCITEV V PROIZVODNJI IN MONTAŽI KLIMA NAPRAV TER PROIZVODNJI ERO 7. VEC KV DELAVCEV ZA MONTAŽO KLIMA NAPRAV 8. PRIUČEN ELEKTRO VARILEC Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 — višja ali srednja šola strojne stroke in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj. pod 2 — višja oz. srednja šola strojne stroke in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, ' pod 3, 4, 5 in 7 — končana poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj, pod 6 in 8 — PK ali NK delavci z 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati lahko dobijo dodatne informacije o delu in delovnih pogojih v Splošni službi. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov NOVOMONTAZA-NOVO MESTO, Mala Cikava 25, Splošna služba. 228/12-80 IGM „SAVA” KRŠKO Komisija za delovna razmerja sprejme v delovno razmerje I. V DE GRAMOZNICA IN CEMENTNINE BREGE: 5 PRIUČENIH DELAVCEV gradbene smeri ali nekvalificiranih delavcev za opravljanje manj zahtevnih ostalih del 1 KV KLJUČAVNIČARJA ALI KV ELEK-TIRKARJA za opravljanje nalog vzdrževanja II. V DE STROJNI OBRAT: 1 KV AVTOMEHANIKA s tremi leti delovnih izkušenj za opravljanje nalog vzdrževanja Pogoji: Poskusno organizirali tečaj za izprašane KRAJEVNI SVET ZSM - Z usta-v vit vij o osnovne organizacije ZSM obratu oz. bodočem tozdu Itasa v ‘/ . ah bomo prešli na novo obliko S* Preko krajevnega sveta ZSM. miaH K povezova'in usklajeval delo ZSu v osn°vnih organizacijah Kostel *t3S’ na osnovn* Soli in v KS sno^j Z ZEMLJO? - Kmeiie so zemr čakaU pomlad, vendar jim ima , mec* Potokom in Faro, ki j° čevje š"ajer Združeno Kg P K9- ________ JJ^ajo leta,d ta ^nrtja^obte^aj ZiA^E TRIBUNE ~ V KS Kostel so se občani na javni tribuni . etje na c’ odločili za ustanovitev obrata za zbiranje in predelavo zdravilnih zelišč. Na fotografiji: na tribuni je spregovoril o pomenu obrata tudi Ivan Maršič (stoji), ki ga je KS Kostel že imenovala za V bodoče zaslužijo posebno skrb spomeniki in obeležja NOV. Pokrajinski muzej v Kočevju pa naj bo organiziran tako, da bo lahko uspešno opravljal svo;e naloge- Za letovanje v Banjolah ni več tolikšnega zanimanja, ker se je cena oskrbnega dne občutno dvignila. Na klimatsko zdravljenje pa bo šlo letos v razna zdravilišč a 65 borcev i7j vse občine. •V veliki večini krajevnih skupnosti nimajo posebnih prostorov za delo krajevne organizacije ZZB in 7a delo ostalih k r aj evnih družbeno politi čnih na pot 22. marca. V občino Kočevje bo prispela 31. marca ob 9. uri, in sicer v Struge. Še isti dan ob 10. uri bodo torbico pri Sv. Anj prevzeli pionirji osnovne šole Ribnica. V kočevsko občino se bo torbica vrnila 3. aprila, ko jo bodo ob 9. uri na Jasnici predali pionirji iz Dolenje vasi pioniijem osnovne šole v Podpreski. Prireditve ob sprejemu pošte bodo 31. marca ob 9. uri pri spomeniku v Strugah, 3. aprila ob 11. uri v dvorani v Podpreski ob 13. uri. v dvorani na Travi; 4. aprila ob 9. uri pri spomeniku v Osilnici, ob 11. uri pri spomeniku v Fari, ob 14. uri pri spomeniku v Kočevski Reki, ob 15.30 pri spomeniku v Livoldu in ob 17.30 pred šolo v Željnah; 7. aprila ob 8.30 pri spomeniku v Stari cerkvi, ob 10. uri pri spomeniku v Kočevju, ob 12.30 pa jo bodo kočevski pionirji predali črnomaljskim iz osnovne šole Stari trg. Stranskih prog v občini Kočevje letos ne bo, pač pa le glavna. V pripravi in izvedbi kurirčkove pošte bodo sodelovali ra- zen šol in organizacij prijateljev mladine še organizacije ZRVS, RK, lovci, planinci, taborniki, športniki, strelci, jamarji, radi-sti, tehniki, gasilci pa še krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, štabi teritorialne obrambe, miličniki in drugi. Seveda bodo v akciji sodelovali tudi predhodniki današnjih kurirjev, se pravi člani pokrajinskih in krajevnih odborov kurirjev in vezistov. I NOVA ORGANIZIRANOST Še do 28. marca bo kočevski občini v razpravi predlog statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZK. V začetku aprila ga bo nato predvidoma sprejela občinska konferenc ZK, na seji katere bodo razpravljali še o rezultatih gospodarjenja v občini lani in nalogah gospodarstva v drugem četrtletju letos. Okoli 20. aprila pa bo programsko-volilna konferenca, na kateri bodo med drugim razpravlja li tudi o bodočih nalogah n področju gospodarstva in njegove utrditve. Čvrsto in brez popuščanja se organizacij. Postopno se položaj je treba držati tudi stabilizacij- sicer izboljšuje, )e pa še vedno zelo pereč na območju največ-jih KS, kot sta na primer tudi KS Kočevje-mesto in KS Rud- T. PRIMC POMLAD IN SMETI — Snega ni več, zato pa so se povsod pojavili kupi smeti. Na fotografiji so smeti sredi vasi Stari log pri Kočevju. V mnogih vaseh, tudi v Starem logu, se te dni vaščani sprašujejo, kaj narediti, da bodo naselja lepša. Ni dovolj smeti le odstraniti, pač pa se je treba dogovoriti, kje bo vaško smetišče, na katero je treba obvezno voziti vse smeti. (Foto: Primc) Pet let razprav še brez odločitve I ............ • i ■ ■ -n . ---- - Končno je treba reči „da" ali „ne" za zeliščarski obrat v Fari - Ce bo stališče odklonilo, pričakujejo Kostelci od ______________družbe boljši program - Prenos objekta z ZKGP na KS poteka prepočasi Ustanovitev obrata 7.a pridelovanje, zbiranje in predelavo želiš« z zeliščnimi kopelmi v krajevni skupnosti Kostel podpira tudi usklajevalni odbor za vprašanja kmetijstva pri občinski konferenci SZDL Kočevje. Tako so sklenili na zadilji seji tega odbora po precej živah- za gojenje zdravilnih bi lahko oživelo ni razpravi Pobudo za ustanovitev tega obrata je dal že pred petimi leti Ivan Maršič iz 'Škofljice, sicer rojak iz Kostela. Pred tremi leti I* za 1 ort~T ,iulJ »reana. r.oo ja za govoren, se sprašujejo krajani. teden^pAl!S,I> KRUHA NI - Prejšnji peč vJ'W«nila *e zadnja pekovska Kod hnm kraju- Sprašujemo, od časno zdaj dobivali kruh. Za- hrvatsKe Broda na strani v J?om° oskrbovali s Kolpi, vin h’ ln. sicer 'z L ----- Kaže, n. 1? t0 ni trajna rešitev. ?*ci ninnJ?0 na na^em jedilniku no- ^eJ°kr'S?ad0brega domW jože Stefančič individualnega poslovodnega organa (direktorja) tega obrata ustanavljanju. (Foto: Primc) KOČEVSKE NOVICE je Maršič ponovno ponudil svojo strokovno in denarno pomoč Ei uresničevanju te zamisli. V 5 Kostel • so se po temeljiti proučitvi ogreli z.a zamisel in pri njeni uresničitvi pričakujejo tudi širšo družbeno pomoč-Krajevna skupnost je pred dvema letoma imenovala pripravljalni odbor za ustanovitev tega obrata, ki ga vodi inž. Miha Briški. Po sedanji 7amisli naj bi obrat deloval v okrilju ene izmed večjih OZD (Krka, Lek, Droga) ali KS, dokler se ne najde primernejša rešitev. Zaposloval bi stalno 35 delavcev, pogodbeno pa bi z njim sodelovalo še okoli 300 pridelovalcev zeliščarske (da ne rečemo zdravstvene) usluge, predvsem zeliščne kopeli. Ob njem bi se lahko razvil kmečki turizem, zrastli pa bi tu lahko še drugi družbeni turistično-gostinsia objekti. Krajevna skupnost Kostel pričakuje, da bi ji tudi ta obrat pomagal iz nerazvitosti. Zanj so še odločili tudi zato, ker ima Kolpska dolina zanj ustrezno zdravo okolje, bogata je z zdravilnimi zeliki, tu je veliko neobdelane zemlje, la bi jo lahko izkoristili zelišč, spet __ __________ _________ sadjarstvo in * ebelarstvo. V na-. črtu so posebne parne kopeli, pa tudi proizvodnja aparatov za zdravljenje visokega krvnega pritiska, ki so izdelani tako, da jih bolniki lahko uporabljajo na svojih domovih. Postaviti nameravajo manjšo vodno elektrarno za potrebe obrata in za pridobivanje elektrike v jzjemnih razmerah. Precej dela za ustanovitev obrata je že opravljenega. Veli- pomoč od vseh družbenopolitičnih organizacij v občini, SIS, občinske skupščine in delovnih organizacij, ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva in turizma. J. PRIMC ko dela je bilo in ga je še s prenosom objektov ZKGP na novi obrat oz- KS, pripravo načrtov in opreme, organizacijo javne tribune, strokovnega seminarja itd. Pri tem so sodelovali s Hmeljarskim inštitutom iz Žalca, Krko iz Novega mesta in Lekom iz Ljubljane, ZKGP Kočevje, Kmetijskim inštitutom Ljubljana in mnogimi drugimi. Nekatero delo, na primer prevzem objekta ZKGP, se precej zavleWo. Novi obrat lahko začel delati že maja, se pravi, spre;el tudi prve uporabnike zeliščnih kopeli, če teh težav ne bi bilo, oziroma če bi jih odstranili v kratkem. it Kostel Krajevna pričakuje, da bo ajo ali morejo sodelovati r_ ustanovitvi tega obrata, odgo vomo opravili svoj del nalog oz-dela. Predvsem pričakujejo to skupnost ado vsi, ki mor-pri • Pripravljalni odbor za ustanovitev obrata za pridelovanje in predelavo zališč z zeliščnimi kopelmi v KS Kostel vodi inž. Mina Briški. Člani so še : Alojz Petek, Maks Šteblaj, Drago Ožbolt, Tone Šercer, inž. Jože Andoljšek, Ivan Maršič, inž. Stane Pleterski, inž. Tone Turk, Martin Štefančič, Franc Volf in Andrej Cetinski. Tajnik odbora je Matija Cetinski. • V okviru pripravljalnega odbora ustanovitev želiš Carskega obrata v KS Kostel deluje strokovni organ, ki ga sestavljajo: biokemik Luka Krušič iz Ljubljane, docent na Medicinski fakulteti dr. Janko Popovič, univerzitetni profesor dr. Franc Sušnik iz Ljuoljane, univerzitetni profesor dr. Tone VVagner iz Žalca, upokojena tehnična direktorica Lek Ljubljana magistra Friderika Lakovnik, specialist pediater dr. Srečko Šuštar iz Ljubljane, fitoterapevt Ivan Maršič iz Škofljice in prof. Matija Cetinski iz Kočevja. Za individualnega poslovodnega organa obrata v ustanavljanju je imenovan fitoterapevt Ivan Maršič iz Škofljice. marca 1980 DOLENJSKI LIST W4mf CESTARJI PRI DELU — Kaže, daje zima vendarle minila, z njo pa tudi vse težave s snegom. In zdaj imajo cestarji spet veliko dela z vzdrževanjem cest, z odpravljanjem Škrbin, kijih je zapustila zima. Tudi na odseku ceste med Mimo in Slovensko vasjo so se lotili gradnje prepustov. In na tem delu je delo precej težko, saj je zemlja zelo močvirnata, tako da stroj v resnici ne bi zmogel dela brez pomoči človeka. SEJA VSEH ZBOROV Danes teden bo v Trebnjem skupna seja vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine. Na njej bodo delegati obravnavni oceno izvajanja srednjeročnega programa stanovanjskega gospodarstva, poročilo o delu uprave javne varnosti in javnega pravobranilstva, poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru Komunisti morajo okrepiti enotnost kolektiva med družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi bo treba v naslednjem obdobju okrepiti, kandidacijske postopke zanje pa izpelja* tako, da bodo nosilci funkcij njih vsestransko preverjeni. Občinska konferenca je na svoji seji med drugim sprejela tudi sklep, da mora osnovna organizacija v šestih mesecih poročati o opravljenih nalogah tudi komiteju. Že v stališčih komiteja, ki so bila izdana pred sejo konference, pa je bilo rečeno, da si v sedanjem stanju gospodarstva ne bo mogoče privoščiti idealne zasedbe delovnih mest. Še posebej pa se bo treba omejiti glede specializacij, saj se je iz tega zdravstvenega doma doslq specializiralo pet zdravnikov od sedmih. »Dolenjski list« v vsako družino V gospodarstvu se bodo morali ravnati po sprejetih resolucijah — Naloge komunistom Kot prva naloga je seveda na dnevnem redu stabilizacija katere koordinator je v občinskem merilu sicer Socialistična zveza, a je kljub temu tudi v središču pozornosti komunistov. Že večkrat je bilo rečeno, da stabilizacije ne gre enačiti z omejevanjem, zato tudi v trebanjski občini ne bodo težili samo za tem. Predvsem gre za to, da se v gospodarstvu vedejo v skladu s stališči in smernicami že sprejetih resolucij, to pa je, da je potrebno čimbolj povečati proizvodnjo in izvoz z že obstoječimi kapacitetami. Kjer pa bodo šli v naložbe, bodo morali pod drobnogledom pogledati, kakšna je kvaliteta njihovih naložbenih sredstev. Hkrati s tem bodo seveda pregledali intenziteto zaposlovanja, ki je bila v zadnjih letih v trebanjski občini velika, pa zato nekaj časa ne bo mogoče na- daljevati tako. Tudi s planiranjem ni vse v najboljšem redu, pri čemer je treba izvzeti delovne organizacije, medtem ko je po krajevnih skupnostih še v povojih. Čeprav Si vsi politični dejavniki v trebanjski občini že dalj časa prizadevajo, da bi uredili razmere v tako imenovanih obratih, ki jih imata Induplati in Zmaga v Mokronogu, zdaj še ni mogoče reči, da se je v tej smeri dosti naredilo. Tako Induplati še ni dostavil programa za formiranje tozda v Mokronogu, v Zmagi pa stanje tudi ni dosti boljše. Na sestanku naj bi proučili tudi politične razmere v občini in se dogovorili o skupnih nalogah na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Sprejeli so tudi stališče glede sprejema novih članov. Za skupni sestanek sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov v trebanjski občini in komiteja občinske konference je predvidena razprava o najbolj aktualnih vprašanjih: o Stabilizaciji in problemih proizvodnje. PRAVLJICA ZA LAHKO NOC Ob občasnem pomanjkanju kvalitetnega kruha Tre-banjci velikokrat s ponosom omenijo, da bodo v novem letu na začetku srednjeročnega obdobja že jedli najboljši kruh, in to iz prave trebanske pekarije. Sodeč po pripravah, se bo to tudi uresničilo, do tedaj pa mamicam ostane najaktualnejši pravljični vir: „ Veš dete, ko bomo imeli novo pekarijo, bomo..." OBRAMBA PRED KEMIČNIM UDAROM Občinski štab civilne zaščite in občinska gasilska zveza Trebnje nameravata marca in aprila organizirati široko akcijo usposabljanja gasilskih enot civilni: zaščite in prostovoljnih gasilskih društev. V tej akciji naj bi si pridobila naslov „izpra-šani gasilec1* več kot pet sto krajanov. Hkrati poteka tečaj za prvo pomoč in radio-bio-loško—kemijsko zaščita Vse te akcije sodijo v program priprav na praznovanje dneva civilne zaščite, ki bo junga. Tedaj bo namreč na Mimi velika demonstracijska vaja, na kateri bodo preverili ravnanje v morebitnem kemičnem udaru. Trebnjemu, se mnogi sprašujejo, kdaj bo sprejeta odločitev, da je treba tja speljati spodobno pot. ČAKAJO NA SAPE - Z« Trebnje ni mogoče reči, da je hudo onesnažen kraj. Vendar bi slučajni obiskovalec utegnil dobiti ta vtis, če bi sodil o njegovi čistosti samo po okolici trebanjske galerije in doma kulture. Polomljene ograjice, trava, nastlana s papirjem in celofanom, pa tudi fasada na domu kulture kaže svoja rebra, da ne govorimo o tem, da na njej ni tabel, ki bi dale slutiti, kakšna dejavnost se odvya za njegovimi stenami In tako bo verjetno še naprej, medtem ko se bo moral papirja in celofana usmiliti spomladanski veter. DraS° Umek vsako se tako kot z J>a smrekomar1Jajpr^je tre' drevo -3*1 katero drugo ietreba^£ ^ potem Pa J° pre«adi« r3J pikirati ali treh i h, n sadika je po desnic? *Skrbne ne8e v nasamnJ-v pripravljena Jtedu °&° Oljenje v •lile. *a^1°r gre večina sa-dfUge ®kaJPajihgre tudi za Me in^?Cne’ na primer za de, n druge okrasne nasa- ZA KRŠITELJE NI OPRAVIČILA Tudi v črnomaljski občini je nekaj kršiteljev zvezne resolucije, ki so za januar izplačali večje osebne dohodke kot za lanski november Kršitelje so obravnavali tudi na zadnji seji občinske kon- ference ZK in poudarili, da za tako ravnanje ni opravičila, zlasti za tiste, ki so te zneske najbolj presegli. To so: črnomaljski tozd IMV^ Golf turist, tozd Gostinstvo* Viator, tozd Promet- glasbena šola. Med kršitelji pa so še črnomaljski tozd Beti in še nekateri. Preveč načelna stabilizacija Do zastavljenega roka izdelanih zelo malo stabilizacijskih programov, pa še ti so vse preveč načelni — Spet komisija za ugotavljanje neupravičenega bogatenja_______________________________ Kljub resno zastavljeni akciji glede stabilizacijskih prizadevanj v črnomaljski občini je v marsikaterem okolju ostalo le pri bolj načelnih stališčih, medtem ko je še premalo konkretnih, jasno določenih in izdelanih stabilizacijskih programov, ki edini lahko zagotavljajo uspešnost teh prizadevanj v vsakem okolju posebej in v občini nasploh. O teh vprašanjih je tekla beseda na zadnji seji občinske konferencežveze komunistov. pogosto hoditi po opravkih, zavzeli pa so se tudi za ponovno oživitev komisije za ugotavljanje neupravičenega bogatenja. A. B. V zastavljenem roku je črnomaljski izvršni svet dobil zelo malo teh programov, pa še pri večini teh je največja pomanjkljivost prevelika načelnost. Stabilizacijski program, ki le navaja določila resolucije in pušča vnemar konkretne obveznosti in zadolžitve, gotovo ne bo zadel v cilj. Resolucijska določila so le okvir, znotraj katerega si morajo v vsakem okolju zastaviti točno določene naloge. Za to pa je treba najprej ugotoviti dosedanje pomanjkljivosti in slabosti pri poslovanju. Med bistvenimi sestavinami do- KRVODAJALSKA AKCIJA Za torek, 25. marca, pripravljajo pri Rdečem križu krvodajalsko akcijo za potrebe novomeške bolnišnice. R)Zivajo zlasti člane krajevnih organizacij Rdečega križa pa tudi tiste v delovnih organizacijah’ naj pridejo v torek ob 6.30 .pred grad, od koder bo v Novo mesto odpeljal poseben avtobus. brega in učinkovitega stabilizacijskega programa so tudi točno določene zadolžitve in natančno opredeljene naloge. Med boljše programe v občini šteje Gokov, v katerem so stabilizacijska prizadevanja razdelana za vsak tozd, do tega pa so prišli tako, da so analizirali vse slabosti, ki so se pojavljale v preteklem planskem obdobju. Natančno so določili tudi skupne cilje celotne delovne organizacije, zastavili roke in določili posamezne odgovorne nosilce. Podobne akcijske programe so sprejeli še semiška Iskra, Belt in tozd Gostinstvo. Konferenca se je zavzela tudi za preusmeritev tistih investicij, ki se že dalj časa niso premaknile z mrtve točke, saj zagotovljeni denar nekoristno leži, medtem ko ga drugje, kjer bi ga znali dobro obrniti, primanjkuje. Govor je bil še o uvedbi za občane' bolj primernega delovnega časa v občinski upravi in drugje, kamor morajo občani O OSNOVNI ZALOŽENOSTI OBČINE DELOVNO V KS HEROJA STARIHE Na zadnji seji črnomaljskega izvršnega sveta prejšnji teden so obravnavali tiste tozde, skupnosti in druge organizacije, ki so za letošnji januar izplačali večje osebne dohodke kot za lanski november. Člani izvršnega sveta so bili obveščeni o zaključkih sestanka krajevnih skupnosti o razvoju turizma v občini, govor je bil še o zalogah in preskrbi z reprodukcijskim materialom, gorivom in osnovnimi živilskimi potrebščinami v občini, pretresli pa so tudi načrtovane investicije za letošnje leto. V začetku tega meseca je bila ustanovna konferenca osnovne organizacije ZSMS v črnomaljski krajevni skupnosti • heroja Starihe. Na tej konferenci so med drugim sprejeli okvirni program dela te osnovne organizacije. Za prihodnji konec tedna so se dogovorili za delovno akcijo /u ureditev trim steze pri Sebastjanu v Črnomlju, po delovni akciji pa bo sestanek, na katerem bodo sprejeli konkreten delovni program, ki ga bodo d(o takrat pripravile komisije. Mladi iz te krajevne skupnosti upajo, da se jim bodo pri njihovih prizadevanjih pridružili tudi ostali kraja- ČRNOMALJSKI DROBIR PRIPRAVITE PAHR - Za prihodnji četrtek in petek pripravlja občinski Rdeči križ v Črnomlju zbiranje starega papirja. Stanovalce, delovne organizacije in ustanove pozivajo, naj ta dva dneva dopoldne po- volj, bi pred zgčetkom gradbene sezone v črnomaljskih trgovinah zaman iskal ta dragoceni gradbeni material. Zmanjka ga skoraj prej, preden prispe-v trgovino, trgovci pa ne morejo kupcem niti povedati, kdaj bodo dobiu naslednjo pošiljko. denar od prodanega papirja pa bo Rdečemu feižu še kako dobrodošel. PRENOVLJENA GOSTILNA -R> več mesecih trajajočih preuredi-tvenih delih so spet odprli znano Skubičevo gostilno. Preurejeni prostori in okusna oprema je na goste naredila lep vtis, vendar nekateri hkrati tudi negodujejo, ker je gostilna po novem ob sobotah in nedeljah zapta. PO OSMIH LETIH - V okviru kulturne prireditve ,,Naša beseda'1 bo črnomaljska dramska skupina prihodnjo soboto v kulturnem domu uprizorila Partljičevo komedijo mu uprizorila rarujicevo Komedijo „Sčuke pa ni“. To bo po osmih letih zatišja prva predstava črnomaljskih gledališčnih amaterjev. Za zgled bi jim bile lahko številne Eamske skupine iz vaških krajevnih skupnosti. Kaže, da je bila tudi črnomaljski skupini potrebna inie- dolu- SPET POMANJKANJE CEMENTA - Kljub raznim obljubam in zagotovilom, da bo letos cementa do- kcija od zunaj, saj polovica so jočih v tej predstavi ni rojenih Črno maljccv, marveč so se priselili v občinsko- središče. Krajevna skupnost le na cesti Potreben skupen prostor bi poživil delo KS Dobliče — Kanižarica Letos bo krajevna skupnost Dobliče-Kanižarica prvič praznovala svoj praznik. Za krajevni praznik so izbrali 26. julij v spomin na dan, ko so pred 38 leti Italijani odgnali ljudi iz teh krajev v internacijo in požgali hiše. Za prvo praznovanje nameravajo na gasilskem domu v Dobličah odkriti spominsko ploščo padlim in žrtvam fašistične- ga nasilja a. teh krajev. ošč Za ploščo smo krajani zbrali do sedaj 40 tisočakov prostovoljnih prispevkov," je povedal predsednik skupščine krajevne Zl skupnosti Ivan Žunič. S prispevki krajanov in prostovoljnim delom so v tej krajevni skupnosti, ki šteje 1.300 prebivalcev, veliko naredili ,,Asfaltirali smo cesti do Jelševnika in Jerneje vasi kjer smo vsa dela do asfalta opravili krajani, asfaltna prevle- f 4C. j ki ka pa je šla na stroške programa javnih del v občini Lani smo zbrali 1,06 milijona dinarjev, da smo asfaltirali poti po Kanižarici Zal pa se tudi pri nas dogaja, da nekateri krajani nočejo sodelovati v teh skupnih akcijah,” pravi Zunič. Včasih pride do nesoglasja med obema deloma krajevne skupnosti Dobličami in Kanižarico. „Dobličani bi bili bolj pripravljeni urejati vaške poti medtem ko bi prebivalci Kanižarice raje poskrbeli za o lepšanj e kraja. Vendar to ni velik problem pri nas. Najbolj nas muči in zavira delo to, da krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije, društva in sploh krajani nimamo prostora, kjer bi se lahko sestajali" Zato se zelo zavzemajo, da bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju v Kanižarici dobili novo stavbo družbene prehrane, kjer bi dobili tudi te potrebne prostore. „V veliki meri pa je to odvisno od kanižarskega rudnika. Ce bomo to uredili bo delo v naši krajevni skupnosti bolj zaživelo in bomo še marsikaj lahko naredili Mladina je bila pred leti nadvse delavna, vendar je sedaj delo zamrlo, kar velja tudi za druge družbenopolitične organizacije." A. B. Izgovori ne prinašajo dohodka .............. ■' i............ . . 11 ~... .n. V Beti ni bilo pričakovanega uspeha — Spoprijeli se bodo s subjektivnimi slabostmi S poslovanjem v lanskem letu v metliški „Beti” niso zadovoljni, , ko so zabeležili precejšen ij-pad kar še zlasti velja za drugo polletje .....................onodka. realizacije in doli Plan za lansko leto so si zastavili precej visoko, in čeprav so v primerjavi z letom nazaj dosegli dokaj dobre rezultate, olai............... NAJSTAREJŠA HIŠA — Za Boljkovč^vo hišo, znano tudi kot „vi- niški dvorec”, pravijo, J* '-----‘ stavba, zgrajena v 15. vzema, da bi to hišo odkupih, sčasoma adaptirali i______________ kulturne dejavnosti. Žal pa seje spet vse zataknilo pri denarju. so plan izpolnili le 88-odstotno. Tako visok plan pa so postavili zato, ker so imeli visoke fiksrie stroške tekočega poslovanja in zaradi investicij, ki pa v drugem polletju niso dale pričakovanih rezultatov. Nova Kodranka, največja naložba sploh v metliški občini, je zaradi težav pri montaži strojev, podaljšane poskusne proizvodnje začela delati z zamudo'.konfekcijski tozdi niso zaposlili načrtovanega števila novih šivilj, v drugem polletju pa so se pojavile še težave pri nabavi surovin. Vendar se v Beti ne izgovarjajo samo na te tako imenovane objektivne težave, marveč priznavajo, da so med vzroki za manjšo realizacijo tudi slabo Nove note stare pesmi Prvi korak k izkoriščanju obkolpskih turističnih možnosti Pred kratkim se je na prvi seji v Metliki sestal iniciativni odbor za ustanovitev turističnega društva Metlika, ki so ga imenovali pri predsedstvu OK SZDL. Pred časom je v Metliki že delovalo turistično društvo, ki pa je zaradi preslabe povezanosti z drugimi nosilci turizma v občini, pomanjkanja denarja in usposobljenih ljudi propadlo in nanj spominja le zaprašena tabla za omaro v hodniku, kjer domujejo metliške družbenopolitične organizacije. Naloga iniciativnega odbora je proučiti možnosti za razvoj letnega, zimskega in kmečkega turizma v občini, turistično društvo pa naj bi pripomoglo, da bi vsa stvar čim prej stekla. C e bi se izkazalo, da bi se turistična dejavnost v občini lahko razvila, bi kasneje ustanovili samoupravno interesno skupnost za turizem, in to v okviru regije ali obeh belokranjskih občin. O tem se je pred dvema, tremi leti že precej govorilo, pripravljenega je bilo tudi že nekaj gradiva, vendar je zadeva zvodenela, ker se je ena belokranjska občina ogrevala za regijsko Skupnost, druga pa za belokranjsko. In tako sedaj ni ne ene ne druge, turizma pa tudi skoraj da ne. Še zmeraj pa je topla, čista in z ribami bogata Kolpa, še zmeraj je blaženi mir, čisti zrak, še vedno so tu prijazni ljudje, živo folklorno izročilo. Po vaseh še pečejo kruh v krušnih pečeh, delajo suhe klobase in salame, molzejo nepasterizirano mleko, v zidanicah so sodi polni metliške črnine in belokranjskega belega. Pa še marsikaj drugega je, kar današnjega turista še kako privlači, bolj kot z betonom pozidana hrupna morska obala, pa tudi bolj kot gneča na mondenih (tudi po cenah) smučiščih. Vendar nihče ne bo sam hodil od vrat do vrat, ne bodo množično hodili kampirat ob Kolpo, da jih bodo kmetje upravičeno podili s travnikov, kjer ni ne vodovoda, ne elektrike, ne sanitarij. Nekdo bo pač moral vse te stvari urediti, organizirati, ljudi obvestiti itd. V Metliki menijo, naj bi bil ta začetnik ponovno oživljeno turistično društvo. A. BARTELJ usklajena proizvodnja in prodaja, preslaba kvaliteta in zamujanje rokov, kar je posledica slabe tehnološke in planske discipline. Tudi z delovno disciplino niso zadovoljni, saj imajo težave zaradi neupravičenih bolniških, zapuščanja delovnih mest zaradi raznih zasebnih opravkov itd-Čeprav je bila tudi vrednost točke nižja od planirane, niso dosegli planskega razmerja med osebnimi dohodki in skladi. Pokrili so samo sklad skupne porabe in rezervni sklad, za poslovni sklad pa ni dovolj akumulacije, kar bo * čutiti pri pomanjkanju obratnih sredstev za tekoče poslovanje. O vseh teh in drugih vprašanjih je tekla beseda tudi na nedavnih zborih delavcev. Pravilna in kritična ocena gospodarskega stanja posameznega tozda in celotne delovne organizacije pa bo izhodišče za delo v letošnjem letu in osnova za.izdelavo stabilizacijskega programa. A. B. ŠEST PRVIH STIKOV VELIKO ŠPORTNIH SODNIKOV Potem ko je metliška telesnokuF turna skupnost v začetku meseca organizirala seminar za republiške namiznoteniške sodnike - od 21 kandidatov jih je uspešno končalo seminar 18 iz Metlike in športnih društev v krajevnih skupnostih - so se odločili da bodo konec marca v Metliki pripravili še tečaj za nogometne sodnike. Za nogomet, namizni tenis in druge športe je med mladimi v občini vedno več zanimanja, k še hitrejšemu razvoju pa bodo gotovo pripomogli tudi strokovno usposobljeni sodniki V okviru metliške zakonske svetovalnice za sedaj zaradi pomanjkanja potrebnih strokovnjakov deluje le tako imenovani prvi stik, medtem ko bodoče zakonce na širše svetovanje usmerjajo v črnomaljsko posvetovalnico. Prvega stika seje do sedaj v Metliki udeležilo šest parov, prav tako pa je v pristojnosti zakonske posvetovalnice po novem tudi spravni poskus; doslej so obravnavali tri take primere, kar za občino, kjer je povprečno le nekaj razvez na leto, ni malo. IGRIŠČE NA KRASINCU Člani športnega društva na Klasincu so si v glavnem s svojim denarjem in delom na zapuščeni gmajni kjer so že prej brcali žogo, uredili igrišče za mali nogomet Pred začetkom sezone so opravili precej dela, tako da si letos na mladinskih športnih igrah lahko v tej panogi obetajo še boljše rezultate. POMOČ POGORELCU MLADINSKI KVIZ Prejšnji teden je v romskem naselju v Rosalnicah pogorela hiša Borisa Hudorovca, zaposlenega v metliškem TGP. Vsa zadeva je še toliko bolj tragična, ker ima Hudo-rovac kar deset otrok in je sedaj številna družina ostala brez strehe nad glavo. Svojemu delavcu je pomoč obljubilo TGP, občinska organizacija Rdečega križa pa je na republiškem RK zaprosila za obleke, odejo, postelje in posteljno perilo. Kar osemnajst mladinskih ekip se bo v soboto pomerilo na kviz tekmovanju Tito-revolucija-mir. Tekmovanja bodo v Rosalnicah, Podzemlju, na Sugorju in v „Beti” v Metliki. Zmagovalec vsake skupine si pridobi pavico do nastopa na finalnem tekmovanju, ki bo 29. marca v Metliki. Za sobotna tekmovanja pripravljajo mladi tudi kulturne programe, v katerih bodo nastopali recitatorji, glasbeniki pevci. 'vn i1 '••-p .m i NEZADRŽNA POMLAD - Danes se je tudi po koledarju začela pomlad, ki pa je letos v resnici prišla prej, kar so kmetje pri svojem delu dodobra izkoristili. Zlasti so ljudje delavni zadnje dni v vinogradih. Posnetek je s Krašnjega vrha, iz vinograda Marije Golobič. SPREHOD PO METLIKI SNEGA MORDA LETOS NE BO VEČ, a vseeno bi radi opozorili da leti ob odjugi sneg s postne strehe, največ ga prav zgrmi pred vhodna vrata. Nesreče še ni bilo, zato bi bilo prav, da bi odgovorni zavihali rokave in poskrbeli za ograjico na strehi Do naslednje zime imajo dovolj časa, a tudi potrebni denar bodo lahko zbrali do tedaj. Prav bi bilo, da tem, da bodo ustanovili'igralsko skupino. Mladi so povedali, da inugo veliko veselja do odrskega izživljanja, vendar imaio največ težav z iskanjemt režiserja. Brez tega pa gotovo ne bo šlo. Toda: kdor išče, ta tudi najde. urede to, če seveda nimajo z grme- dri ’ SESTAL SE JE IZVRŠNI' ODBOR TVD Partizan, ki je sprejel v letni delovni načrt organizacijo tur- ii U čim snegom kakšnih drugih načrtov .. nirja Old bovsev, nastop mladih akad NA POBUDO OBČINSKE KONFERENCE ZK je imel sestanek tudi iniciativni odbor za ustanovitev turističnega društva. Vsi so bili enotni v ugotovitvi da Metlika potrebuje kaj takega, da čaka bodoče turistično društvo zvrhan koš dela, kajti to področje je bilo vrsto let hudo zanemarjeno. Ze letos se bo moralo društvo spoprijeti z nekaterimi akcijami sicer bo v turistični sezoni reka avtomobilov spet drvela mimo nas, z njo pa tudi dinarčki Zapišimo še to, da je predsednik iniciativnega odbora Jože Mozetič. telovadk na akademiji vrsto pohodov na Radatoviče in na Gorjance, trudili pa se bodo pospešiti 4U(}i . kolesarjenje, skupaj s telesno kiiltUf- ... no skupnostjo pa bi radi uredili" trimsko stezo na Mestnem brfcgu nad Obrhom. Ta. zamisel čaka ie; . dolgo na uresničitev, vendar ni pravega posluha niti volje. Vseeno pa načrtovana akcija ni za v smeti ' , MLADI SO IMELI PRED KRATKIM občni zbor svojega mladinskega kluba. Spregovorili so o na- pakah in o uspehih v preteklosti ................... let ter si zadali načrte za leto 1980. Med drugim so sc dogovorili o MLADINSKI KLUB V METLIKI je na občnem zboru izvolil za noVe-ga predsednika Janeza Pečariča, tajniške posle pa bo opravljala Irena Sumina. Niso pa na nedavnem občnem zboru samo dvigovali rok, ne, ustanovili so recitatorsko, športno, plesno, glasbeno in dramsko sekcijo. Mladi zagotavljajo, da zadeve ne bodo ostale le na papirju, ampak da se bo njihovo delo široko razmahnilo. Ni vzroka, da jim ne bi verjeli metliški tednik i r n 1 r r r T * Slin r r • i r i i i i i i\ji Rrj GRADBIŠČE ZNOVA OŽIVELO — Ob brežiškem zdravstvenem domu je zazijala nova gradbena jama. Sevniški tozd podjetja „Beton Zasavje" nadaljuje izgradnjo druge faze doma, ki bo z zaklonišči vred obsegala 1000 kv. metrov. Rok za dokončanje je april 1981. (Foto: Jožica Teppey) Varčnost so dejanja, ne besede V kolektivih brežiške občine še preveč načelnih stabilizacijskih ukrepov Razprav o gospodarjenju, o periodičnih in zaključnih računih nikjer več ne sprejemajo kot golo formalnost in jih tudi ne omeju- jejo na zadnje dneve pred iztekom roka. Le pri obveščanju delavcev 3raža sindikat, da ponekod, asti v manjših delovnih kole- ktivih, ne pripravljajo pismene-gradiva, ob katerem bi se da lahko ustno odgovorijo na vsa zastavljena vprašanja in da taka pojasnila zadostujejo. vsak delavec črno na belem prepričal o dobrih in slabih straneh poslovanja. Za to odgovorni se izgovarjajo, da pismena poročila niso potrebna, ftepričani so, Na uspešnost poslovanja je bilo po sindikalnih skupinah m osnovnih organizacijah precej pripomb, ki so jih na zborih ob sprejemanju zaključnih računov samo ponovili, namesto da bil že vgradili v konkretne stabi-izacijske programe. zveneče besede. Kako jih bodo posamezne delovne organizacije spreminjale v dejanja, bo pokazala anketa, ki jo je v ta namen pripravil občinski svet Zveze sindikatov v Brežicah. Ta jel tudi opozoril, da so imeli delavci v tozdih pri obravnavi zaklju- j čnih računov in gospodarjenja za minulo leto na voljo premalo primerjalnih podatkov o uspešnosti drugih tozdov. Pri enotah pa so opazili drugo skrajnost*.! mi KONGRES BO PRVO SOBOTO IN NEDELJO V JUNIJU Brežice se pripravljajo na junijski gasilski kongres, katerega začetek so pomaknili za teden dni nazaj. Udeležilo se ga bo 320 delegatov, ostalih gasilcev pa okoli 8 tisoč; V paradi jih bo sodelovalo S tisoč; Sedem gasilskih centrov v občini bo.gostilo delegate sedmih slovenskih regij. V' noči od sobote na nedeljo bodo Brežičani pripravili gostom velik ognjemet na Čatežu. Med gosti bodo predstavniki republik in pokrajin, pobratenih občin in naših zamejcev. Sprejeti varčevalni ukrepi so še vedno preveč načelni. Nič ni lažjega, kot glasovati za lepo nekaj gradenj BO ODLOŽENIH V brežiški občini so iz resolucije za leto 1980 izločili začetek gradnje novega trakta pri splošni bolnišnici, začetek grhdnje prizidka za upravno zgradbo občinske skupščine in pričetek gradnje doma požarne varnosti,'dodali pa gradnjo prosekture z mrliško vežico. Omejitve ne veljajo za tiste negospodarske naložbe, ki jim zagotavljajo finančno kritje referendumska sredstva in ki so usklajene z referendumskim programom. tam so obravnavali podatke o uspešnosti celotne delovne or-' ganizacije, katere sedež je zunaj občine, niso pa zvedeli za svoj delež pri uspehu. Razumljivo, dq to zmanjšuje zanimanje za poslovanje. V združenem delu so.letos imeli priložnost obravnavati tudi poslovanje samoupravnih interesnih skupnosti. Qb tem so po oceni sindikata preveč razpravljali o presežkih, premalo pa o vsebini, obsegu in kakovosti dela posameznih SIS. J. T. IPi, ,*ryr Štipendiranje za korak pred gradnjo k /i Nujna pomoč 24 ur na dan V NARAVO — Pomlad vabi na plan. Začenja se sezona planinskih iz'etov in pohodov po poteh partizanskih borcev, na katerih že o uovnošol&a mladina spoznava prizorišča nekdanjih bojev za svobodo. Brežiška mladina bo letos množično sodelovala na pohodu v Poganjo jamo, kjer bo velika medrepubliška manifestacija, srečanje borcev in mladine spominskega območja Žumberak-Gorjanci. (Foto: J.Teppey) NOVO V BREŽICAH VEC OPEKE - V brežiški Opekarni bodo morali letos močno povečati proizvodnjo, če se hočejo otresti izgube. To jim bo delno omogočila odprava ozkih grl, delno pa druge izboljšave v okviru sanacijskega programa. Seveda pa ob sedanji strokovni zasedbi ni mogoče računati, da bodo izdelali 25 milijonov opek namesto 16 milijonov. Srečo imajo v tem, da lahko vse prodajo in da jim poglavitne surovine ni treba uvažati, nesrečo pa v tem, da kot zgubarji niso naleteli na pravega skrbnika, na takega, ki bi jim pomagal do kadrov. da prošnje v času vsestranskega varčevanja ne bodo povsod dobrodošle. Pripravljalni odbor jubilejne prosla- s kiju' ZA OBLETNICO UREJEN PROSTOR? - Kapelska godba na pihala je ena najstrgših v Slovenji in bo poleti slavila 130. obletnico obstoja. Do takrat bi si rada uredila prostor za vadbo in nakupila nove inštrumente, za kar ji manjka 400 tisočakov. Za pomoč se je obrnila na delovne kolektive, čeprav se zaveda, ve kljub temu računa na odziv, saj tudi godba doslej ni odrekla sodelovanja na prireditvah. Vsa leta se je spoprijemala s finančnimi ovirami, za svoj visoki jubilej pa vendarle želi pripraviti slavje, ki bo poneslo njen glas čez občinske in republiške meje. ZA OBNOVO MANJ ZANIMANJA - Temeljna organizacija kooperantov pri Slovinu zožuje program obnove vinogradnikov, ker ni več toliko interesentov. Triletna zapovrstna pozeba je marsikoga odvrnila od nekdanjih načrtov. Tako so na primer lani obnovili v kooperaciji se 50 hektarov, letos pa se bodo ustavili pri sedemnajstih. Na pri sedemnajsti! zmanjšano zanima rje za obnovo vplivajo tudi cene vina, saj se ne dvigajo vzporedno s cenami drugih dobrin ne s cenami gnojil, škropiv ipd. BREŽIŠKE VESTI Prednost naložbam v kmetijstvo Preplitek žep domače banke? Skrb uresničevanju občinske resolucije Letošnja občinska resolucija o gospodarjenju ima za seboj obsežno razpravo. Pred sprejetjem predloga na seji vseh treh zborov občinske skupščine 11. marca jo je dan poprej pretresal tudi občinski sindikalni svet. rezerve in ne nazadnje varstvu okolja. Delegati ob sprejemanju končnega < besedila dokumenta niso biu kaj dosti zgovorni. Temu se ni »uditi, saj je bilo v predhodni razpravi dovolj prilike. Delegat Agrokombinata ,-e opozoril na visoko predvideno rast, hkrati pa omenil, da zaradi zaostrenih ukrepov utegne tudi v njihovih trgovinah kdaj xesa zmanjkati. Pripravljeni skušajo pričakati morebitne težave pri odkupu. Agrokombinat namerava med večjimi naložbami zgraditi polnilnico vina. Zadnja leta so namreč posvečali precej pozornosti obnovi vinogradov. Zato je sedaj nujno za A reči tudi B, sicer utegnejo nastati resne težave z grozdjem. Podobno kot v planskih dokumentih države ima kmetijstvo prednost tudi v krški reso-, luciji. Izrečena je bila resna bo- Iazen, če bo posavska temeljna ranka Ljubljanske banke lahko kos načrtovanim naložbam. Kot je poudaril predsednik občinskega izvršnega sveta Franc Juvane, ima samo združeno de- Za svoj napredek Nova KS Podbočje pripravlja samoprispevek — Podpora krajanov Zdravstveni dom v Brežicah bo dobil zaokroženo podobo šele pri- | hodnje leto in direktor tozda dr. Slavko Sušin je dal o gradnji tole pojasnilo 1 »Izgradnja pravkar začete druge I faze je povezana še z drugim občin-skim referendumom za samoprispevek. ftogram smo zaradi pomanjkanja denarja reducirali in z družbenim dogovorom zagotovili postopno gradnjo. Medtem smo morali poklicati na pomoč nov, četrti referendum, (tretji je bil za, ceste), iz • katerega je del zbranih sredstev namenjen tudi zdravstvu. Druga faza zdravstvenega doma bo veljala 16 milijonov dinarjev. Zanj bomo porabili ostanek denarja iz drugega referenduma, pripadajoči delež iz četrtega referenduma, sredstva občinske zdravstvene skupnosti za investi-| cije in od 1977 dalje tudi sredstva tozda zdravstveni dom. Gradnja bo zaključena aprila prihodnje leto, na opremo in ureditev okolja pa računamo do občinskega praznika 1981. Denar za medicinsko' opremo je zagotovljen iz sredstev tozda.” „Koliko prostora boste jridobili z novim traktom? ” »Tisoč kvadratnih metrov. V to površino je všteto tudi zaklonišče in pisarne za upravo tozda. Nujno potrebni dispanzerski in drugi prostori nam bodo omogočili, da bo zdravstveni dom poslej lahko nudil nujno zdravniško pomoč 24 ur na dan. V novi zgradbi bomo imeli tudi dvigalo, da bolnikom ne bo treba peš do tretjega nadstropja;” „Ali pričakujete kaj kadrovskih težav? ” „Sploh ne. Do leta 1985 imamo zasedena vsa prosta mesta različnih strok. Pri štipendiranju ne skoparimo. Delamo na nerazvitem območju, zato se jpvedamo, da moramo štipendirati več ljudi, kot jih potrebujemo. S, stanovanjsko in kadrovsko politiko zavestno prehitevamo gradnjo, ker bi se nam sicer kaj lahko zgodilo, da bi imeli lepe zidove trez potrebnih strokovnjakov.” J. T. Ena od „četvorčkov” nekdanje velike KS Leskovec je tudi nova KS Podbočje. Niso zgolj zaživeli njeni organi, temveč je nadvse vzorna tudi aktivnost občanov. Predsednik sveta KS Ivan Arh govori čelo o 98-od-stotni udeležbi krajanov na zborih občanpv. Družbenopolitičnim delavcem in aktivistom novopečene skupnosti nihče ne sme zavidati posla. Česarkoli se lotijo, se lotijo na novo, čeprav ne podcenujcjo tudi nekaterih starih uspčhov. ..Krajevna skupnost mora najti svoj vir,” opisuje te razmere predsednik Arh, in že je pri anketi, izvedeni med krajani. Dobro obiskanim sestankom navkljub so namreč še pismeno izmerili utrip želja krajanov, bolje rečeno njihove potrebe. Na vsem območju živi okrog 900 ljudi. Kar 119 gospodarjev je za telefon, za zaporni sloj asfalta V Velikem in Malem Podlogu, Gržeči vasi, Pristavi, Jelši in Gorici je bilo 145 gospodarjev, za javno razsvetljavo 138 in za vaške prostore 49. To je hkrati dober obet, da bo bližnji referendum za samoprispevek uspel. Potreb in želja imajo še več-»Delegati resno jemljejo svoje obveznosti,” jih pohvali predsednik Arh. Vse to dokazuje, da sc nova krajevna skupnost zaveda svojega poslanstva. Ljudje so jo dobesedno vzeli za svojo. A. ŽELEZNIK DO MAJA BO VSELJIVIH 25 STANOVANJ lo krške ob*ine za 470 milijonov dinarjev naložbenih zahtevkov, dosti manjši niso tudi z ahtevki vsake od preostalih posavskih občin, posavska banka pa premore bojda le 70 milijonov. Ob tem se kar dobro sliši, da je Iskra za krško občino že s financirala svoje nax rte. Nekako tretji na tej »startni listi” naj bi bil program Novolesa — tozda Sigmat. Le-ta bi sedaj prišel na vrsto v svoji interni banki, *esar nikakor ne smejo zamuditi. Pozornost nameravajo posvetiti tudi skladiščem za blagovne ZA PLANTAŽE 50 MILIJONOV DINARJEV V tekočem letu je Tovarna celuloze in papirja v Krškem pripravljena investirati 50 milijonov dinarjev za pogozdovanje. S to vsoto bi lahko zasadili 500 hektarov površine, vendar je vprašanje, če bodo gozdarji pripravljeni za tolikšno pogozditcv. Za prihodnje leto planira kolektiv krške tovarne podvojeno naložbo za zasaditev 1000 hektarov, od leta 1982 dalje pa vsako leto po 2000 hektarov. Vsekakor lepa priložnost za boljše izkoriščanje neplodnih zemljišč. SPET SE VSE DOBI — Pomanjkanje domačega pralnega praška so trgovine nadomestile z italijanskim. Ta je sicer dražji, vendar vsak* gospodinja raje odšteje zanj nekaj več, kot da bi ostala praznik rok. Posnetek je iz samopostrežnice na Vidmu. (Foto: J. Teppey) DOBRE ZVEZE - Krška industrija zaposluje ljudi iz vsega Posavja. Na delo se vozijo iz predelov od Bohorja do Gorjancev in od Sevnice do Brežic. Odkar'imajo vsi večji kraji dobre avtobusne zveze, razdalje niso več nobena ovira. Posnetek je z avtobusnega postajališča na levem bregu Save v Krškem, kjer je tudi železniška postaja. (Foto: Jožica Teppey) KRŠKE NOVICE HITREJE DO ODGOVORA -To so zahtevali delegati zbora krajevnih skupnosti Večkrat se namreč zgodi, da morajo svoja vprašanja »prizadetim" postaviti tudi do petkrat, pa še komaj dobijo nanje odgovor! Med dvema skupščinskima sejama je običajno toliko časa, da »delegatsko vprašanje" lahko dobi odgovor tistega, na kal er ega ga naslovijo, oziroma je čas, v katerem ga bi moralo dobiti! javno predstaviti. Sicer ga bodo častili z organizacijo državnega rvenstva za starejše pionirje, vendar ii bila primerna tudi izdaja posebne brošure pa priložnostna razstava tl?' fej, na kateri bi imelo krško plavanje marsikaj pokazati G DVOJE NOVIH - »Športni d*0' žini" sta v tem mesecu pridružil* krški občini še dve društvi Obe * bosta v glavnem ukvarjali z orgai^V rr% nn rnlrroaciin in mn ni c tokrflO' NIC MANJ! - Tudi letošnja dejavnost krškega filatelističnega društva bo bogata. Ob običajno velikemu številu razstav znamk ter izdaj L 1 rano rekreacijo in manj s tekm?** j i šport nomj tako TVD Part^o Raki _ s tekmo’ nim šport nom: tako T,~ .— na Raki, kot ŠD »Pionir", ki #9, ustanovili v TOZD te novoi ' spominskih ovitkov s priložnostnimi žigi bodo tokrat poskušali izvesti šč dvoje nalog. Krožke bi končno radi imeli po vseh osnovnih šolah, V-l Krškem pa jim bo morda uspelo dobiti lasten prostor za sestanke in študijsko obdelavo zbirk znamk. delovne organizacije v Krškem-KAR TROJE ,- Prezidave ittM Samoupravna stanovanjska skupnost v Krškem planira za letos 172 novih stanovanj. Od tega jih bo do maja končanih 95. Največ jih bo v naselju Spodnji grič- V Kostanjevici jih bo do maja vseljivih trinajst. Šest stanovanj gradijo na Raki in štiri v Podbočju, vendar bodo ta končana pozneje. Med delovnimi organizacijami velja omeniti tovarno »Djuro Salaj”, ki gradi za svoje delavce stanovanjski • blok s 24 stanovanji. Ta stanovanja so že všteta v letošnji načrt stanovanjskeskupnosti. KAJ ZA JUBILEJ? - Četrt stoletja do ustanovitve plavalnega kluba Celulozar-Krško mineva letos. Po uspehih, ki so jih člani kluba dosegli v vsej »zgodovini" tega športa, bi veljalo za jubilej le-te tudi ureditve čakamo, ki bodo v mr' nem delu Krškega na desnem ,** skem bregu prinesle troje tzboj-’" ' oziroma novosti Že dolgo obetftr otvoritev novih prostorov za pt°... jalno Državne naložbe Slovenj ireurejati so pričeli prodaja { čevljev ,,Peko“, ki bo imela Px0Lp-še v nadstropju iste zgradbe, mo pa še na ureditev ProS „vno kamor se bo, kot pravijo, vselil optik. Da bi vse to i*mP dočakali! g Težave odpravljati sproti Neurejeno nagrajevanje po delu je lahko vzrok za resne zapletljaje — Zagotoviti si je treba redno oskrbo z domačim in uvoženim repromaterialom — ZK organizira-____________ti tako, da bo še bolj učinkovita Nagrajevanju po rezultatih dela in odnosom med koope-^nti bo treba v bodoče posvetiti posebno pozornost, so ugotovi na seji občinskega komiteja ZK Kočevje 10. marca med Opravo o izvajanju sklepov Predsedstva CK ZKJ o uresničevanju gospodarske in socialne politike v letu 1980 in o stanju v občini Kočevje. *V zvezi z uresničevanjem stabilizacije je torej prišlo do prvih težav, ki pa še niso resne, lahko • Pa postanejo, če jih ne bi odgovorno reševali . V neki OZD so ugotovili, da Je prišlo do nepotrebnih za-pletljajev zaradi neprimernega načina nagrajevanja. Za slabo urejeno nagrajevanje so krivi v tej OZD sami in ga bodo morali ■zboljšati Druga slabost, ki se je pokazala, je, da ponekod koope-rantje kasne z dobavami Neredne dobave reprodukcijskega materiala lahko kmalu postanejo ovira proizvodnje. Oslanjati se no treba torej na resnejše ko-°perante-dobavitelje, razen tega Pa bo treba skupno s kooperanti reševati težave, ki nastajajo. V enem izmed primerov pa s° zabeležili pri uvozu reproma- toriala, ki ga v Jugoslaviji sploh ne proizvajajo. OZD je opozorila na resnost položaja -škoda lahko nastane še v drugih OZD, ki jim ta kočevska OZD dobavlja svoje izdelke - in zaprosila za pomoč pri uvozu. Ugotovljeno pa je bilo, da bi ta naša OZD lahko zašla v težave (doslej namreč zaradi zalog uvoženega repromateriala položaj še ni bil slab) predvsem po svoji krivdi. Zadevo so namreč začeli reševati kasno, razen tega se za pomoč niti niso obrnili na pravi naslov. To so prve tri težave, ki so jih zabeležili v kočevski občini v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi Reševati jih nameravajo hitro, ker bodo le tako uspešni Na seji so ugotovili, da je potrebna taka organiziranost ZK, da bodo komunisti pri svojem delu učinkoviti. Zdaj namreč marsikje še niso. Zato je prav te dni v razpravi statutarni sklep o organiziranosti in delovanju ZK v občini, razen tega bo organiziranih več razgovorov s sekretarji osnovnih organizacij in aktivov ZK, na katerih se bodo dogovorili o nalogah komunistov v sedanjem obdobju J. P. Na rešetu državni organi Trinajst točk dnevnega reda na prihodnji seji Za ponedeljek, 31. marca, je sklicana seja vseh zborov občinske skupščine Kočevje. Na MLADI PIVCI Alkohol je krivec za veliko kaznivih dejanj in prometnih nesreč v občini Kočevje. Žalostno je, da pije več mladih. Mladina je ie skoraj popolnoma izrinila starejše iz restavracije NAME in hotela Pugled. Celo učenci 6. in 7. razreda osnovne Sole kupujejo pijače v trgovinah in se opijajo. Nekateri menijo, da je temu krivo, ker mladina ni dovolj zaposlena dnevnem redu bodo poročila o delu izvršnega sveta in upravnih organov občinske skupščine, postaje milice, enote temeljnega tožilstva, javnega pravobranilstva in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Na dnevnem redu bo še poročilo SIS za 'komunalno in cestno dejavnost, predlog odloka o izvršnem svetu in upravnih ojganih občine, predlog odloka o občinskem proračunu za letos, predlog dogovora o družbenih svetih, predlog programa dela zborov OS za letos in še nekatere druge zadeve. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta razen tega sklepala fe o predlogu odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve ter o predlogu odloka o sprejemu zazidalnega načrta ureditve dovozne ceste v naselju pri Seškovem domu ob Prešernovi cesti v Kočevju. Jan žena na Kostelskem _Nastopila tudi nonet iz Zeljn in folklora iz Predgrada V soboto, 8. marca sta KUD °?novne šole Vas-Fara in KS Kostel pripravila v Fari proslavo «neva žena. Udeležilo se je je e*iko občanov. jj-^redsednik krajevne konference ra Tone Obranovič je spregovo-M J* pomenu tega praznika in o da s**?? žena v NOB ter v be.v*'*' 8^‘tvi samoupravne druž-v ,.v kulturnem sporedu so sodelo-iiDonet *>R°g” k Ze^n, recitator-°snovne tole Vas-Fara in člani- ce osnovne organizacije ZSM iz KS Kostel Svečanost so zaključili člani folklorne skupine iz Predgrada z nekaj domačinu plesi in pesmimi. S tega zborovanja smo poslali pismo našemu najlažjemu tovarišu in voditelju Josipu Brozu—Titu. Iskreno smo mu zaželelida bi čim-prej okrevaL Proslava je bila prisrčna. Vsem nastopajočim, kot tudi kulturni skupnosti Kočevje in KS Kostel se zanjo najlepše zahvaljujemo. MARIJA VOLF DROBNI IZ KOČEVJA t 3oo članov več - Avto-mo-fcjrl^tvo Kočevje je včlanilo do 1. letosže nad 900 članov.Devet-KJ2>u članu Čedomiru Ivatiču iz pri,'3'J® so podelili komplet izdaj Vtl^Hikov Avto-moto zveze Slo-Članstvo v AMD Kočevje je m a k let* v let0- v Petih letih letQi^mtV0 narastlo za 262, z Pteko280Prira,tkOm P* ŽC ^ ** VS0**™ ZEMLJO Vrettitv’ ie “koriŠčajo ugodno o, a klub ne dela Sodraški mladinci o sedanjem in bodočem delu Jožeta Košmdja so izvolili na volilni konferenci ZSM v Sodražici za novega predsednika osnovne organizacije ZSM Sodražica, za sekretarko pa Ireno Češarek. Na konferenci so ugotovili da se je v preteklem mandatnem obdobju mladina dokaj uspešno uveljavljala tudi pri delu drugih organizacij v KS. Zal pa še vedno ni zaživelo, kot bi moralo, mladinsko prostovoljno Letos bo letovalo 70 otrok Zmogljivosti doma na morju so primerne za 100 otrok, a žal ni dovolj denarja Letos bo letovalo 70 otrok iz ribni&e občine v počitniškem domu v Savudriji, in sicer od 23. junija do 6. julija. Letovati želi več otrok, ki so potrebni oddiha na moiju, vendar pa zaradi pomanjkanja denarja ni mogoče vsem ugoditi, čeprav sq LANI MANJ PROMETA Trgovina z reprodukcijskim materialom KZ Ribnica je imela lani 12.550.000 din prometa ali za 7,5 odstotkov manj kot leto prej. Vzrok je, da so lani prostore trgovine prenavljali in je bila precej časa zaprta. V denarju izraženo, so iztržili največ za traktorje, in sicer 3.840.000 din, ter za gnojila 1.657.000 din in koruzo 1,313.000 din. zmogljivosti doma take, da bi lahko v njem bivalo hkrati 100 otrok. Letovanje financirajo samo- upravne interesne skupnosti za izobraževanje, otroško varstvo, socialno skrbstvo in zdravstvo, razen tega pa še starši otrok, ki letujejo. Pri izbiri otrok upoštevajo njihovo zdravstveno stanje in socialne razmere. Prednost imajo še otroci kmečkih staršev, ki običajno nimajo drugje možnosti za letovanje. Pri občinski zvezi prijatelje* mladine mengo, naj bi za letovanje prispevale v bodoče tudi organizacije združenega dela, in sicer vsaj za socialno šibke. Storiti pa bo treba tudi druge ukrepe, embna tudi ktivu anJe pripadnosti kole- Program dela ni bil lahek, ob-J?"?/1 *° običajni delavnik za ikoga od osmih ur raztegnile !? “ Prek0 ^set. Zaživela je celo °snovna organizacija ZK med terito-*“•* tega kolektiva. »»_• V terenske or- ganizacije bo romalo tudi nekaj pre-°gpv za nove sprejeme. Za razliko podobnih vaj so tokrat poklicali "ease predstavnike občinskih družbenopolitičnih organizacij in skup-®ne za, kot pravijo, infoimactie iz prve roke. .Občinski štab želi v bodo& ta-*•** usposabljanja razširiti tudi iz- * A. 2. „ SEVNIŠKI - Slike obe- ,^n3keg, «1» v vtotai E.^8.f°Sb*'vr,‘UVHl“ •vi* 1Q 70 Jlctutlne, Mj fan*lu *P«t tu%inov m 1 tem cvetenje »»men. ».,£? *anej\jiva Dober “• »»mo malo predofco tr^a. NA pravem afepSssEaaj: N^bo^i PREK0PAVANJE? ~ »cija napeljave telefona po DVAKRAT NESKLEPČNI Skupščina kluba samoupravljal-cev je bila žal nesklepčna tudi ob dragem poskusu. Ne gre za kakšno slabo delo kluba nasploh, saj je imel v minulem letu obilo uspelih tribun. Delegati ti vsekakor morali bolj spoštovati svojo dolžnost in prihajati na seje. Skupščina mora namreč sprejeti novi program izobraževanja. MNOŽIČNO IZOBRAŽEVANJE Do sredine marca bodo sevniški sindikati izvedli usposabljanje novih predsednikov in organov osnovnih sindikalnih organizacij. Na zadnjih volitvah je bila namreč precejšnja menjava generacij. Novopečeni aktivisti bodo na teh seminajji dobili koristne napotke. SKUPŠČINA ZASEDA Te dni potekajo log ena zasedanja vseh' treh zborov sevniške občinske skupščine. Včeraj so se sestali delegati družbenopolitičnega zbora, jutri bosta v gasilskem domu zasedala še zbora združenega dela in krajevnih skupnosti.1 Med drugim delegati obravnavajo poročila o delu občinske uprave in medobčinskih inšpekcijskih služb, fredtoženje tudi sklep o razpisu referenduma za samoprispevek v krajevnih skupnostih Krmelj, Šentjanž in Tržišče. PABERKI Šmarju še tako hvalevredna, ni šlo drugače kot spet s prekopavanji asfalta. Vodstvu akcije moramo Šteti v prid, da so sama dela izpeljali brezhibna Prekopavali so namreč ponoči Zastojev zaradi tega ni bilo, zanimivo pa bo, kako hitro bodo položili asfaltne zaplate. V Krškem se namreč iz asfaltne baze že kadi PRIJETNEJŠI PROSTOR - Znani sevniški razmnoževalec sejnih gradiv Ludvik Žuraj je končno dobil več prostora za svojo tehniko. V stari občinski stavbi so v opuščeni prodajalni obutve uredili prostor za te namene. Na njegove nekdanje Eostore, kajpak po preureditvi, ča-jo inšpektorji Z lastnimi silami Minili-so časi, ko so bile krajevne skupnosti nekakšen nebodigatreba, kjer je bilo sicer dosti volje, pa malo denarja. Slednjega razumljivo tudi sedaj ni preveč, so pa načini in pota, da se & lahko dobi, če je dober načrt in so ljudje za to. Tako stoji pred skromnimi kletnimi prostori sevniške krajevne skupnosti v Naselju heroja Maroka poslej nov nakladalnik, izdelek trboveljskih Strojnih tovarn. ,,Ce smo ga rabili, ga ni bilo moč dobiti, navsezadnje je v okolici le en zasebni gumenjak,” opisujeta težave gradbenih odborov predsednik sveta sevniške KS Oton Sket in neutrudni tajnik Ifevle Zemljak. Usluge strojev pri tej skupnosti, od grederja do valjarja, so znane po vsej občini. Tajnik Zemljak ima navado reči, da brez teh strojev ne bi bilo metra asfalta. Družbene organizacije ali zasebniki, ki premorejo takšno težjo mehanizacijo, namreč znajo postavljati predvsem cene. G ceder - nič kolikokrat se je že izkazal, tudi ob večjih snežnih padavinah - računa npr. krajevnim skupnostim po 400 dinarjev na uro (ostalim 600), kar ga polno zaposluje. Nova pridobitev je Veljala sev-niško krajevno skupnost okrog 1,45 milijona dinarjev. Hvalevredna naložbena zmožnost, bi lahko dejali, primtfjaje bomo stanje te skupnosti pred leti Stroj je prispel pravi čas, pred novimi akcijami številnih vaških odborov in drugih. Za cestno službo bo nepogrešljiv. GOSPODARSKA DEJAVNOST — Koristi od nakladalnika bodo imeli predvsem krajani, saj so usluge dostopnejše. (Foto*. Železnik) Zemeljska dela skorajda že opravljena Mokronožani so že opravili za staro milijardo del Telefonija zase in za druge Zgledna akcija naselja Ribniki in dela Šmarja — Bolj dostopen telefon za Boštanj, Log, Vrh in celo Loko ter Razbor? Vse to zmore sloga krajanov Lepo vreme in velika delovna vnema krajanov krajevne skupnosti Mokronog, ki so že skoraj izpolnili plan prostovoljno opravljenih del, silita Ivana Vovka, da te dni preživi večino časa na mokronoških gradbiščih. Vovk je namreč predsednik komisije za izvedbo programa del in sredstev krajevnega samoprispevka, ki so ga Mokronožani izglasovali lani »Čeprav smo predvidevali, da bodo gradbeni odbori sklepali pogodbe o dodatnih sredstvih in obsegu prostovoljnega dela ves februar in marec, so gradbeni odbori veliko prej opravili svoje delo. Tako smo se del namesto v aprilu in maju lotili že zdaj in lahko povem, da je velika večina zemeljskih del že opravljena. V teh osemdesetih odstotkih del so obsežena dela na treh velikih trasah, ki merijo skupaj okoli 10 kilometrov. Nanje smo navozili več kot 14.000 kubičnih metrov gramoza, tako da predvidevamo skorsg-šnji začetek asfalterskih deL Hkrati z deli na cesti smo se lotili tudi kanalizacije. Vsa ta dela, pri katerih so v veliki meri sodelovali krajani sami, bi sicer veljala skoraj milijardo starih dinarjev," je povedal Vovk. Vse Vovkove besede seveda potrjuje že bežen ogled trase cest, ki jih bodo obnovili v mokronoški krajevni skupnosti Tovornjaki neprekinjeno dovažajo gramoz iz lastnih peskokopov, kar bo dela znatno pocenila Prav tako je videti na njih vrsto krajanov, ki pomagajo sami ali s stroji pri uresničevanju te velike delovne naloge, ki so se je lotili krajani Zdaj vsi držijo pesti, da bi tudi naprej šlo vse po načrtih in da bo tudi komunalna skupnost izpolnila vse, za kar se je obvezala, zlasti pa, da bi dobili vse kredite, ki jih bodo potrebovali kar pa tudi ni tako majhna naloga v tem času. J. S. V Kolinski na Mirni niso izpolnili planov proizvodnje Na 7boru delavcev v to/du Kolinska, Tovarni z3 predelavo krompirja na Mimi, so nedavno obravnavali lanske dosežke gospodarjenja. Zaradi že znanih težav z dobavo osnovne surovine, to je krompiija, uspehi niso kdove kako rožnati. Zato je pogled delavcev toliko bolj usmerjen v prihodnost. Hkrati s težavami glede dobave krompirja so se v tovarni , ubadali tudi s pomanjkanjem ostalih surovin, emabalaže, z majhno produktivnostjo in tudi nedisciplino. Tako so imeli zaradi pomanjkanja krompirja kar trimesečen zastoj, določene težave pa so se pojavljale zaradi zastaranosti opreme. Zato bodo letos poskrbeli 7,a neprekinjeno dobavo vseh surovin, # iz- boljšanje vzdrževalne službe in za dopolnitev ključnih mest v proizvodnji. Eno i^med takih mest je pakirnica, 7a katero so že naročili stroje in bo verjetno uresničena še letos. Pripravljaj pa se tudi na naložbo v novo čistilno napravo. Razumljivo je, da zaradi teh težav niso dosegli take ravni proizvodnje. Dosegli so namreč .le 82- odstotkov načrtovane proizvodnje krompirja, v programu otroške "hrane le okoli petdeset odstotkov, v programu „evo“ začimb pa celo poa polovico planiranih količin. Tako da so na koncu dosegli le nekaj več kot sedemdeset odstotkov planirane. količinske proizvodnje-Seveda so bili v skladu s tem tudi finančni rezultati. J. S. GRAMOZ IZ VSEKA - Za vsek na Belem griču v mokronoški krajevni skupnosti, kjer te dni poteka na cestah živa graditeljska dejavnost bi lahko rekli, da bo prinesel dvojno korist: z njim bodo Mokronožani zgradili povsem novo traso za cesto, hkrati pa iz njega pridobili okoli 20 tisoč kubitov gramoza. (Foto: J. Simčič) Šo letos nova pakirnica ROČNO PAKIRANJE — Zdaj je skoraj vse pakiranje v Kolinski Se ročno. Toda zahteve sodobne proizvodnje že narekujejo nabavo pakimih strojev, ki bodo isto delo opravili hitite. POMOČ SUHOKRANJCEM V kratkem bodo delegati občinske skupščine obravnavali analizo razvojnih možnosti krajevnih skupnosti občine Trebnje na območju Suhe krajine v obdobju 1981-1985. Lahko trdimo, da je to eden pomembnejših dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje, saj 4 krajevne skupnosti zavzemajo okoli 20 % celotne površine občine Trebnje. Omenjena analiza kaže na široko družbeno angažiranost vseh dejavnikov v prizadevanjih za pospešen razvoj manj razvitih področij, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bodo tudi Suhokranjci čez nekaj let prosti bremena nerazvitosti »Dolenjski list« v vsako družino NOVA POSTA NA MIRNI V petek, 21. marca, bodo na Mimi predali namenu novo pošto. Otvoritev, za katero so učenci osnovne šole z Mirne pripravili tudi kulturni program, bo ob 11. uri dopoldne. Vsi, ki boste utegnili se lahko udeležite slavnosti MOČNE VONJAVE Komaj se je začelo malo toplejše vreme, že so od Temenice pripuhtele neprijetne vonjave. In topleje bo, bolj močne bodo vonjave, še posebej, ker je tudi onesnaženje močnejše. Seveda je gradnja čistilne naprave nujna, kar vedo vsi občani Zal pa se lahko zgodi, da zaradi pomanjkanja denarja te še ne bo kmalu. Da bi jo zgradili hkrati, ko bodo opremili regulacijska dela na Temenici, pa skoraj ni verjetno. Ko so pred časom predstavniki PTT razgrnili načrte za telefonijo po Sevnici, Boštanju in ostali okolici, je marsikdo zmajal z glavo nad številkami. Sedaj postaja pomemben del tega načrta resni-čnost, zasluga za to pa gre ljudem samim in njihovi dobri organiza- Brez posebnih pregovarjanj tam okrog naselja Ribniki preostalega Šmarja domenili za soglasja, razdelilnik ur in še Kaj- ,,Sosed je stopil do soseda, _ Pa je bilo domenjeno,” je pre-prosto povedal recept za podo-bne akcije inž. Jože Šeško, sicer koordinator med obema gradbenima odboroma, zaposlen v Mulesu kot tehnolog. V pičlem vVtIJB tednu dni so bili opravljeni iz- 3 o2Jhii P"*0’™* ni“ Ini. Jote Seiko.- ,fo akciji » tillesa, v petek pa je bil končni sentom za telefon po novem na- horuk. Prvotnim 18 intere- selju Ribniki se jih je pridružilo še več, tako da je skupno število naraslo na čez 60. Šmarska akcija je lahko za zgled, kako priti do telefona preostalim Boštanjčanom, Lo-žanorry pravijo, da utegne biti ta kabel zanimiv celo za Loko in Razbor. Šmarska akcija torej presega ožje ulične meje. Poslej je na potezi spet PTT. Poudariti moramo, da se Šmarčani s to delovno akcijo še niso povsem odkupili: vsak interesent za telefon mora seči v žep še za 7.000 dinarjev prispevka. Predvidenih 60 ur dela na gospodarja ni bilo mogoče odkupiti z denarjem, roke so namreč nezamenljive. Navsezadnje so se v tem delu mesta sedaj izkazali že drugič, prvič ' ob uspešnem asfaltiranju. A. ŽELEZNIK • tufu?*« i n 1 j V I ZA VIKEND, vrt ali vinograd rodam nekaj zemlje na Raki. ‘ilica Povhe, Raka 49. uehss ENSK6 Četrtek, 20. marca - Klavdija Petek, 21. marca - Niko Sobota, 22. marca - Lea Nedelja, 23. marca - Peter Ponedeljek, 24. marca - Simeon Torek, 25. marca - Minka Sreda, 26. marca - Evgenija Četrtek, 27. marca - Rupert LUNINE MENE 23. marca ob 13.31 - prvi krajec BRESTANICA. 22. in 23. 3, ameriški barvni film Srebrna puščica. BREŽICE; 21. in, 22. 3.,jugoslovanski barvni film Fantje iz 3. gete. 23. in 24. 3., ameriški barvni film Noč čarovnic. 25. in 26. 3. fimeriški barvni film Tigrove oči. KOSTANJEVICA. 22. 3. ameriški film Rollcrball. 23. 3. ameriški film Odpadnik Vels. 26,. 3. francoski film Beunondo Nepopravljivi. KRŠKO. 22. in 23. 3. ameriški film Grški' ladjar. 23. 3. jugoslovanski film - matineja Hajduški časi. 26, 3. .francoski film Človek, kije ljubil žene. 27. 3. ameriški film Ne ukradi mi otroka. MIRNA. 22. 3. film Zaklad Ma-tccumbc. MOKRONOG. 22. in 23. 3.,ameriški film Kaskaderji. NOVO MESTO - KINO KRKA. Od 21. do 23. 3.,kongkonški barvni film Kung Fu - Borci za svobodo. 24. in, 25. 3, ameriški barvni film Mladi in svobodni. 26, in 27. 3. italijanski barvni film Prva ljubezen. NOVO MESTO - JLA. Od 20. do 23. 3..francoska komedija Zanesenjak. 24. in 25. 3. ameriški film Magija smeti. RIBNICA. 22. in 23. 3. hongkon-ški barvni film Karate iz hrama Šali. SLUŽBO DOBI TAKOJ ZAPOSLIM KV ali priučenega avtoličarja. Avtoličarstvo Luzar, Gor. Brezovica 13, Šentjernej. VESTNEGA AVTOMEHANIKA z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj ali preprostega fanta za priučitev avtomehanika sprejmem takoj. Osebni dohodek po dogovoru. Avtomehanik Krevs, Črmo-šnjice. Stopiče. IŠČEM VARSTVO za desetmesečnega otroka v centru Novega mesta vsak drugi teden v dopoldanskem času. Naslov v upravi lista (966/80). SLUŽBO I S C E IŠČEM ZAPOSLITEV za vsa fasa-darska hi ^idarska dela. Nazim Zajmi, Partizanska 11, Novo mesto/ V V ARSTVO VZAMEM dva otroka. Črmošnjice 4a, Stopiče. TANOVAIMJA G SONJERO ALI ENOSOBNO ANOVANJE išče mlada druži-iz Novega mesta. Ponudbe na d. 23,-180. TA OJ DAM V NAJEM v Dol. Točah sobo (6x5 m) z garažo v et let moškemu (brezpla-stavbi so sanitarije, elek-jka in voda. V poštev bi prišla za pe . -). V s stavbi so sanitarije Ismene ie po- „PRE- na manjša pomoč pri hiši. Osulo po dogovoru. Pisir iudbe pošljite pod šifro HREMENJENOST”. IŠc M SOBO v okolici IMV. Ha-un za eno leto vnaprej. Naslov v i jiravi lista (965/80). ODDAM SOBO zakonskemu paru brez otrok (Slovencem) za določen čas. Ogled od 24. - 28. marca od 15. do 16. ure. Naslov v upravi lista (968/80). SOBO ODDAM dvema samskima fantoma. Jože Katič, Kajuhova, Krško. DEKLETU ODDAM sobe s souporabo kopalnice. Naslov v upravi lista (970/80). Motorna vozila PRODAM tovorni avto Mercedes 608. Ogled poopoldne. Ul. Bratov Komel 46, Šentvid pri Ljubljani POCENI PRODAM Z 101, letnik 1973. Jakše, Majda Šilc 9, Novo mesto. PRODAM traktor (35 KM) s koso ali zamenjam za manjšega. Pinterič, Arnovo selo, Artiče pri Brežicah. PRODAM Z 750, letnik 1977. Sokolič, Mestne njive 4, Novo mesto. PRODAM spačka, prva registracija 1976, registriran do 9. 2. 1981. Informacije od 6. do 14. ure na tel. (061) 21—511. . PRODAM spačka, letnik 1974. Viktor Kočijaž, Prečna 43, Novo mesto. MZ 150 TS/77 in jawo 350/77, ugodno prodam. Bukovec, Drska 31, Novo mesto. .✓ PRODAM Enduro 250 za 2 M in Alfa Romeo Giulia 1600 super, za 6 M. Brane Uhernik, Otočec 48, Otočec. PRODAM fiat 126 P.Tetnik 1978. Butolin, Koštialova 28, Novo mesto. PRODAM Z 750, letnik 1978. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure ali po tel. 24-686. Silvester Peterlin, Kristanova 28, Novo mesto. PRODAM audi 100 LS obnovljen in traktor Fiat 300 (italijanski) Stane Zdravje, Zalog 17, Novo mesto. PRODAM Z 1300, letnik 1972 odlično ohranjeno, registrirana za eno leto, lahko tudi na kredit v celoti. Hrovatič, Stranska vas 1, Novo mesto. PRODAM katrco, letnik 1979. Bu-lovec, Majda Šilc 21, Novo mesto, tel. 22—662. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinsk občinske konference SZDL Bre- žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. , UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Matjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Jože Primc, Drago Rustja, Jože •Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina i98 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din — Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolaijev oz. 55 DM (<>z. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9. (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni ^itani 200 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din, 1 cm na prvi t ,ani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja boseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11. od 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije 1 upšči-SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. ,1974) se za Dolenjski list ne plačuje /ek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p., 33, telefon (068) 23—606 - Naslov uprave: 68001 viovo mesto, Glavni trg 3, p. p.,33, telefon (068) 23-611 - Naslov .nomske propagande in malih oglasov: 68001 Novo mesto, Glavni 5, p. p.. 33, telefon (068) 22-365 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PRODAM austin 1300, letnik 1970, registirran do marca 1981. Vučko, Gor. Vrhpolje 25, Šentjernej. PRODAM grablje Sonce 3. Pavel Zajc. Zburc 44, Šmarješke Topli-cc. WARTBURG, štiri leta star, odlično ohranjen, garažiran, prevoženih 48000 km, in novo prikolico za osebni avto prodam. Tel. 85-155. PRODAM motorno kolo BMW 750, letnik 1954, potreben manjšega popravila. Veselič, Brod 13, Novo mesto, tel. 23-481 do 14.30. ure. PRODAM kolislničo Rapid-univer-zal z več priključki. Naslov v upravi lista.- (962/80) PRODAM nov motokultivator Lom-bardini diesel 12 KM, komplet, s pogonsko prikolico in priključki. Leopold Hudelja, Nova Loka 3, Črnomelj. PRODAM LADO, letnik 1975. Pavlovič, frvomajska 23, Sevnica. PRODAM TOMOS 15, registriran do februarja. Zupan, Loška vas 3, Dol. Toplice. PRODAM dobro ohranjeno Z 101, letnik 1973, registrirano do oktobra 1980. David Keber, Trdinova 5 A, Novo mesto; PRODAM fiat 850 special. Stane Medle, Vel. Brusnice 96. PRODAM škodo, letnik 1970 skupaj ali po-delih. Potok 37, Straža. PRODAM obračalnik za kosilnico BCS. Emil Rifelj, Lešnica 12, Otočec UGODNO PRODAM katrco, letnik 1974. Ivan Slapničar, Cegelriica 39 a, Novo mesto, tel. (068) 21-096. PRODAM motorno kosilnico BCS z obračalnikom. Jože Lajkovič, Vel. Mraševo 42, Podbočje. PRODAM dobro ohranjen žitni kombanj Masey Ferguson 630. Ivan Robek, Škocjan 54. PRODAM Z 101, letnik 1978. VIDA Klobučar, Boričevo 7, Novo mesto. PRODAM moskvič, letnik 1975, prevoženih 57000 km za 40.000 din. DipL ing. Vlado Jenko, Trdinova 6, Brežice, tel. 61-428. PRODAM tovorni avto TAM 6500 kiper. Slavko Kos, Koprivnica pri Brestanici. PRODAM traktor Ferguson 533, 35 KM. Franc Potokar, Gor. Skopice 45, Krška vas. ŠKODO, COUPE, letnik 1977, ugodno prodam. Naslov v upravi lista (969/80). PRODAM nov traktor Zetor 55 KM in 140 ur ali zamenjam za Ferguson 35 KM. Anton Agnič, Mlake 1, Gradac v Beli Krajini. PRODAM 126 P, letnik 1977. Šurla, Dol. Težka voda 3 a, Stopiče. FIAT 132 GLS 1800, letnik 1976, ugodno prodam. Alojz Pavlič, Vel. Bučna vas 39, Novo mesto." PRODAM Z 750 letnik 1974 in tovorno prikolico za osebni avto. Penič, Žagaj 12, Bistrica ob Sotli. PRODAM Z 750, letnik 1974. Bojan Košmrljj, Mali Slatnik 15, Novo mesto. DYANO 16 mesecev staro, prevoženih 16000 km, prodam. Ogled po 15. uri vsak dan. Bojan Petan, Žadovinek 9, Leskovec pri Krškem. OPEL REKORD, letnik 1966, prodam po delih in vse vrste rezervnih delov za rekord, letnik 1970. Anton Cvelbar, Male Poljane 10, Škocjan. PRODAM PRODAM mizarski skobelni stroj poravnalnik s krožno žago, širine 40 cm, z dvobrzinskim motorjem. Stroj je domače izdelave. Prodam tudi poravnalni stroj s 40 cm širine. Lah, Mladice 1, Semič. PO UGODNI CENI PRODAM pletilni dvoredni stroj, znamke Magie švicarski), dobro ohranjen. Ogled vsak dan dopoldan. Jelka Toma-šev, Ragovska 16/20, Novo mesto, tel. 25-372. PRODAM štedilnik (4 plin, 2 elektrika, pekač na plin). Joži Košmerl, Potov vrh 53/a, Novo mesto. PRODAM (manjše) športno kolo. Milan Vodopivec, šmolenja vas 72, Novo mesto. PRODAM ostrešje starega gospodarskega poslopja, približno 2000 komadov betonskih strešnikov. Ogled popoldan. Peklar, Šmihel 12, Novo mesto. UGODNO PRODAM Naonis pralni stroj (rabljen, toda brezhiben). Razdevšek, Otočec 53, tel. 85-107. PRODAM novo žago Stihi 041 in malo rabljen plUg Slovonac. Srednji Globodol 6, Mirna peč. PRODAM dobro ohranjeno posteljo z vzmetnicami. Pusti Gradec 8, Dragatuš. POCENI PRODAM nerabljen šotor za 4 osebe „Makarska in jogi ležišče. Tel. 22-248 popoldne. PRODAM sadike žive meje. Pokor-ny, Drejčetova 11, Novo mesto. PRODAM novo motorno škropilnico Stihi. Tel. 85,-107. PRODAM skoraj nov enofazni elek-smotor (3 KM, 220 V, 17 A). PRODAM novo moško bundo, suknjo in gojzarje (št. 43) po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (963/80). PRODAM rabljeno kopalno kad in kombiniran bojler (drva, elektrika) za kopalnico. Valant, Ločna 23, Novo mesto; PRODAMotroško pony kolo (do 4 leta starosti) in otroško posteljico z vso opremo. Naslov v upravi lista (964/80). PRODAM starejšo stružnico. Drago Borštnar, Vrhek 30, Tržišče- PRODAM novo pikolico Adria 380 in šotor za 4 osebe z dvema spalnicama. Informacije po tel. (068) 61-905 popoldan. PRODAM fotoaparat Fujica St 705, nov, leto 1979, objektiv 1,8 55. TeL (068) 61-905 popoldne. PRODAM bas ojačevalec FBT (60 W), dobro oliranjen. Jože Florjančič, Gor. Karteljevo 28, Mirna peč. VARNOSTNIKI POZOR! Ugodno prodam dobro ohranjene uniforme (komplet s plašči št. 46). Škofič, Segova 65, Novo mesto. PRODAM motor JAWA 350 (prevoženih 3000 km) Rudi Kopar Kurirska 12. KUPIM KUPIM traktor Zetor 2511. Poček, Gor. Lenart 48, Brežice, tel. 62-183. KUPIM ah vzamem v najem starejšo ašlji- hišo v Trebnjem. Ponudbe pošlji-' lifro „DOGOVOR“. kamp prikolico. Alojz te pod šifro „DOGOVOR“. KUPIM kamp prikolico. Vrhovšek, Leskovec 161 pri Krškem. KUPIM 31 m cementnih robnikov za vrt. Oglasite se po tel. 23-883. KUM M gradbeno parcelo z dokumentacijo v Šentjerneju. Anton Zagore, 7121 lngersheim 2, Hessigheimer str 4, Deutschland. PRODAM 26 a travnika ob asfaltni cesti, primernega za vinograd v Črmošnjicah pri Novem mestu. Tel. 24-332. PRODAM parcelo v izmeri 28 arov, primemo za gradnjo vikenda ali hiše. Ogled vsak dan po 14. uri. Dragica Podlogar, Šentrupert 45, Šentrupert. PRODAM parcelo, kije primerna za gradnjo vikenda v velikosti 10 do 15 arov in vinograd. Nahaja se v gori Lisec. Dostoj) možen iz Dobrniča in Žužemberka do parcele z avtomobilom. Naslov v upravi lista (967/80). V MOKRONOGU PRODAM hišo, ki je v obliki dvojčka, z manjšim gospodarskim poslopjem. Ogled možen vsak dan. Adolf Urbič, Mokronog 15. PRODAM dvosobno stanovanje z faražo v središču Novega mesta, nformacije na tel. 23-433 v ' popoldanskem času. PRODAM vinograd v okolici Trebnjega. Joža Boc, Adamičeva 8, Grosuplje, tel. (061) 771-472 od 14. ure dalje. VINOGRAD in vikend parcelo, sončna lega v Semiču, njivo v Ručetni vasi in VW 1300 poceni prodam. Anton Gros, ulica 21. oktobra 4/a, Črnomelj. V DOLENJI VASI pri Krškem (pri glavni asfaltni cesti) prodam ali dam v najem njivo 30 arov. Cena po dogovoru. Regina Mejak, Prvomajska 6, Sevnica. PRODAM 45 arov zemljišča, primernega za vikend. Elektrika in voda v bližini, dostop z vsakim vozilom. Karol Pirc, Trbinc pri Mirni. AMALIJA GRUBAR iz Javorovice 5, Šentjernej prepovedujem vožnjo in pašo po mojih zemljiščih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. MARIJA LIKAVEC iz Metlike, CBE 40, preklicujem obtožbe, ki sem jih izrekla pred delavci davčne uprave Sob Metlika, posebno pa še tov. Vladu Matakoviču, kot neresnične. Tov. Vladu Matkoviču se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. KAROL in FRANČIŠKA KApŠ iz Uršnih sel 54, opozarjava vse o rila gatelje smeti po najinem gozdu, da za sabo čimprej pospravijo^ obenem pa prepovedujeva pašo kokoši po najinem posestvu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. DRAGI mami FRANČIŠKI DRAG-MAN iz Prečne za njen rojstni dan in god želimo veliko zdravja ter da bi bila še mnogo let med nami. Sinovi Lojze in Frenk z družinama in Jože. Bratu Jožetu pa iskrene čestitke za god. LJUBI in nadvse dobri ženi in mami MARIJI BREGAR iz Zavinka pri Škocjanu iskreno čestitamo za njen 80. rojstni dan in god in ji želimo vse najlepše ter še mnogo zdravih let v krogu svojih dragih. Hvaležni mož in otroci z družinami. DRAGI MAMI PEPCI PODRŽAJ iz Rumanje vasi 7 za 75. rojstni dan in god želijo še na mnoga zdrava leta otroci Ani, Franci in in Ivan z družino. DOBREMU JOŽETU PAVLINU iz Vrtače 22 pri Semiču za njegov praznik mnogo zdravja, sreče in pridnosti ter spoštovanja do brata, sestric in ljube mamice. Sestrične Miheela in Andreja, Alenka in Karmi pa pošiljata šopek rožic. ISKRENE ČESTITKE DEDKU JOŽETU KRALJU iz Vrtače 22 pri Semiču za njegov god še na mnoga zdrava srečna, zadovoljna leta v krogu svojih domačih, da bi z dobro voljo še naprej hodil po svoji življenjski poti. Sin Francelj z ženo, Mihela, Andreja, Karmi in Alenka pa pošiljata koš poljubčkov. DRAGI mami MARIJI RIFELJ iz Harinje vasi pri Otočcu, želijo za 70. življenjski jubilej vse najlepše, največ pa zdravja in veselja, hčerki Martina in Marija z družinama. DRAGIM staršem FANIKI in JOŽETU BUTOLIN iz Mikot pri Raki za minulo praznovanje česti-i tata in želita vse lepo, veliko zdravja in še mnogo srečnih let v krogu domačih hvaležna hčerka Fanika z možem Ladom, vnuka Robi in Tanja pa pošiljata koš poljubčkov. Sr£TU%TM» Vsem prijateljem iz Kostanjevice, ki ste kakorkoli počastili dobroto naše mame MARIJE KALIŠNIK, se najlepše zahvaljujemo. Iskrena hvala škofu Leniču, duhovnikom, ing. Likarju in vsem ostalim. -Vsi njeni. IZREDNA PRILOŽNOST! priporočam se za fotografiranje porok, rojstnih dnevov, pogrebov in podobnih slovesnosti. Slike vam izdelam na Kodak kolor materialu odlične kvalitete. Cene ugodne. Pridem tudi na dom. Vsako soboto fotografiram v poročni dvorani. Se piporoča fotograf Tone Pungerčar, Slakova 2, Novo mesto, tel. (068) 24-304. TERMOIZOLACIJE centralnih kurjav opravlja MIRAN BOŽIČ, Šmihel 48, Novo mesto: rjv * V času od 6. do 12. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Bernarda Matoh iz Biške vasi -Aleša, .Marija Debeljak iz Krškega -Katjo, Jožica Bregar iz Cerovega loga - Matejo, Marija Kobe iz Radencev - Barbko, Marija Grahek iz Petrove vasi - Sandija, Ivanka Gričar iz Dolnjih Ponikev - Jernga, Ljudmila Jordan iz Čučje mlake -Boruta, Lerka Dežman iz Mačkovca - Urško, Marička Perše iz Brezovice - Simona, Vida Repar z Dvora -Blaža, Bojana Jamnik iz Kočne -Davida, Ivanka Škrbec s Senovega -Suzano, Jožica Grum iz Podgozda -Jožeta, Andreja Tomec iz Podklanca - Danijela, Nada Žarkovič iz Blatnika - Saša, Marija Mervar iz Hrušice - Marjanco, Ravijolka Cvijetkovič iz Bršljina - Radiano, Metka Jontez iz Spodnjih Mladetič - Jožka, Marija Berkopec z Male Cikave - deklico, Alojzija Šlogar iz Velikih Poljan - deklico, Marjana Brili iz Dobrave - deklico in Cvetka Kovač s Sela - deklico. Čestitamo! 11 BR£žlŠK£,Jry i pokooniSni« * e-* Je vaša hoja boleča zaradi trde kože na podplatih, kurjih očes, otiš-čancev ali vraslih nohtov? Oglasite se pi PEDIKERJU v zdravilišču v Šmarjeških Toplicah. Informacije na tel. 84-900. V času od 8. 3. do, 16. 3.19.80 so v brežiški porodnišnici rodile:,Nada Durdevič iz Samobora - Nino, Anka Kopinč iz Laduča — Josipa, Nada Čižmešija iz Mihanovič dola — Željko, Ana Grgepič iz Samobora -Martino, nica Šimunec iz Rud -Sandro, Anka Šporčič iz Kraja Donjega - fetro, Anastazija Brce iz Brezja - Željka, Anica frišlin iz Hamorja - deklico, Dragica Zorko iz Krške vasi - deklico, Boža Budna iz Krajnih brd - Antonijo, Magdalena Rrah iz Gor. Skopic - Albina, Marija Henčič iz Novakov - deklico, Danica ' Balon iz Brezovice -deklico, Danica Šeničnjak iz Celin -deklico. ČESTITAMO!!! KROJACIJ ŠIVILJE! Odbor 2a medsebojna delovna razmerja Krojaško podjetje „KROJAC" Novo mesto Glavni trg 17 razpisuje prosta dela in naloge KV IN PK DELAVCEV KROJAŠKE IN ŠIVILJSKE STROKE Kandidati naj pošljejo prijave ali se osebno zglasijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Krojaško podjetje „KROJAČ" — Glavni trg 17. 224/12-80 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta JANEZA ŽNIDARŠIČA iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi Gasilskemu društvu za venec, častno spremstvo in poslovilni govor. Obenem se zahvaljujejo sodelavcem Iskre in kolektivu osnovne šole Koprivnica za številne vence, osebju Zdravstvenega doma Šentjernej, duhovnikoma za opravljeni obred ter župniku za požrtvovalnost in tople besede. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Žalujoči: otroci Ančka, Janez, Karol, Lojze, Mimi, Tilka, Rezka in Pepce, snahe in zetje, vnuki, sestra Marica in ostalo sorodstvo tromo šepic, Brod 24, Novo mesto. marca 1980 DOLENJSKI LIST ZAHVALA Ob smrti dragega o^eta, starega očeta in tasta \ FRANCA ČUKA iz Vel. Bučne vasi pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, Krki - TOZD Zdravilišča, tov. Avgustu Avbarju za poslovilne besede ter župniku Kališniku in sorodniku Franciju za opravljeni obred. Hvala vsem # izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter za tako številno spremstvo na zadnji poti. ŽalujočiThči Jožica, sinova Branko in Tone z družinami x ANA ŠVAJGER iz Velike Lahinje 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter za vso nudeno pomoč v težkih trenutkih. Posebej sc zahvaljujemo župniku za večkratni obisk ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči*, hči Marija, sinova poide in France, sin Janko in hčerka Anica z družinami, vnuki in pravnuki ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame, stare mame in sestre ANTONIJE GOLOBIČ s Sel pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo dr. Kohnu za trud in lajšanje bolečin, kolektivu IskN iz Semiča, Velšetovim za pomoč ob smrji, Nežki Bajukovi za obiske in pomoč v času bolezni, Nežki Bezek za poslovilne besede ob odprtem grobu in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Janez, hčerke Tonka, Dana, Rezka, Justa in Vida z družit ami, sestra Mici in ostalo sorodstvo ZAHVALA 19. februarja nas je nepričakovano zapustila v 75. letu starosti dobra žena in mama TEREZIJA OBERSTAR roj. Kralj z Dolža pri Stopičah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter vsem, ki ste pokojno v tako lepem številu spremili na zadnjo pot. Posebno se zahvalj ujemo kolektivu Gozdarstva TOZD ROG Kočevje, ZB, govorniku ob odprtem grobu, godbenikom in župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Anton, sin Toni ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 30. marca bodo minila štiri žalostna leta, odkar nas je zapustil naš dragi STANKO JERMAN Čas beži, vendar žalost ostaja v naših srcih, ljubljeni brat. Če bi koga solza obudila, ne bi tebe čma zemlja krila. Hvala vsem za cvetje in svečke, ki jih prinašate na njegov grob. Vsi tvoji ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta in moža STANKA SLOBODNIKA iz Radoviče 35 sc najtopleje zahvaljujemo vsem društvom in družbenopolitičnim organizacijam Metlike in Radoviče za podarjene vcncc, vsem vaščanom in vsem tistim, ki so spremili našega očeta in moža k zadnjemu počitku. Pa sebe j se zahvaljujemo tov. Jožetu Janžekoviču za poslovilni govor pred domačo hišo, Jožetu Žlogarju in Vidi Stankovič za slovo pri odprtem grobu. Žalujoča žena z otroci V SPOMIN 17. marca je minilo žalostno leto, odkar je ni več med nami, naše dobre mame, stare mame JOŽEFE STRAJNAR iz Češnjevka pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo sovaščanom, sorodnikom in znancem, župniku in pevskemu zboru, Domu Anke Cemejeve, PTT podjetju Vrhnika, Zvezi bovcev Trebnje in vsem ostalim, ki so pokojno spremili na zadnjo pot, ji darovali cvetje in vence. Hvala vsem, ki se je radi spominjate in obiskujete njen grob. Žalujoča hčerka Mici in sin Polde z družinama Ljubljana, Vrhnika ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za Vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica ALOJZ PETERLE iz Dol. Lakenc 13 Iskrena hvala sorodnikom in vaščanom za pomoč v težkih trenutkih, Kolinski iz Ljubljane za podarjene vence in cvetje, dr. Kranjcu iz Trebnjega za lajšanje bolečin, župniku za lepo opravljeni obred, pevskemu zboru iz Mokronoga za žalostinke in govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Se enkrat hvala vsem. Žalujoči: sin Jože, hčerke Marta, Karolina in Pavla z družinami, sestra Pepca in ostalo sorodstvo V naš dom sta se naselila žalost in bolečir.a. Tvoj nasmeh in dobrota pa sta ostala neizbrisana v naših srcih. Vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob, prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Neutolažljivi: mož Kocjan in vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je zavedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta TEREZIJA PADARČIČ iz Zapuž 2, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in jo spremili na zadnjo pot. Iskrena hvala delovnim kolektivom Iskri iz Šentjerneja, Vodovodu in Kremenu iz Novega mesta ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Anica, Rezka, Justi in Vida z družinami, sinovi Lojze, Cvetko in Franc z družinami, brat Jože, sestri Jožefa z družino in Ančka ter ostalo sorodstvo V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata in brat FRANCIJA REBERŠAKA Ne moremo'verjeti, da si nas za vedno zapustil. Tvoje petje in nasmeh še vedno živita v nas, le pusti dom in harmonika sta nam priča, da te ni več med nami. Dragi Franci, spomin nate ne bo nikoli zamrL Hvala vsem, ki se ga spominjate. Reberšakovi V SPOMIN 19. marca je minilo pol leta, odkar nas je zapustila naša draga žena, sestra, teta in svakinja MARIJA MATJAŽ iz Biča pri Vel. Gabru ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, pradedka in tasta ANTONA VRANIČARJA se iskreno zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na zadrgi potu Zahvaljujemo se ZB, kolektivu SCT TOZD Kovinar iz Črnomlja. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, sinova Martin in Jože, hčetki Marija in Karlin^z družinami, vnuki in pravnuki ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata in starega očeta ALBINA ZUPANČIČA iz Regerče vasi 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sovaščanom, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence ter pokojnika v velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi Kolektivu Novoles TPP. Labodu, Sekciji za vzdrževanje prog Novo mesto, Gasilskemu društvu m pevskemu zboru Šmihel, pihalnemu orkestru iz z Novega mesta in Straže, Društvu upokojencev, govorniku za govor ob odprtem grobu ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, sin Cveto z družino, hči Sonja z družino, sestre in brat ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nam je kruta usoda iztigala iz naše sredine dragega sina, brata in strica ~ Člani športnega društva Udarnik \ B“č"e vasi pripravljajo v nedeljo ob 8.30 na igrišču na Muhaberu občni zbor, na katerem bodo pregle dosedanje delo, ga kritične ocenili in začrtali smernice zi nadaljnje dela 23. oktober 1910. Sestali SO se v slovenski gostilni pri „Beljanu” (današnja gostilna Kmet). Ta datum pomeni rojstvo organizirane telesne proslavo z razni tekmami, razsta-mi izleti v okoli-čanost bo kako- ANDREJ ARKO Novmcška tdesnokultuma skup- Virtuoz na kitari nastopil v Krškem in N. me | Delavec, ki razmišlja j IX /|7 ib m'd/11' ttHir . /In D />//711/— J 11 /) VM/I /V/, ll/lMI/1 t Ke/ik, visok prostor, do stropa natrpan s stelažami ali kartonskimi škatlami Diši po usnju in kožah ter kemikalijah. V kotu je pisalna mizica z manjšim računskim strojčkom. Tu je delovno mesto Janeza Hrovata, preprostega delavca iz novomeške Industrije obutve. Doma je s Pristave pri Podgradu. Pasel je živino kot vsi tamkajšnji otroci, včasih nabiral gobe Jeseni so pekli krompir in kostanje To je bila v glavnem zabava, ki so je bili deležni kmečki otroci pred skjro tridesetimi leti Pa vendar Janez Hrovat ni čisto tak, kot je večina delavcev po novomeških tovarnah. Nekaj ima v sebi, kar ga žene naprej. Nikdar ni zadovoljen sam s seboj, vedno bi rad dosegel kaj več. Dreto je začel vleči v Piranu, po končani vajenski dobi pa se je zaposlil v Industriji obutve. Tako rekoč prva služba, ki se je zvesto drži, čeprav je medtem že na desetine njegovih kolegov poiskalo lažji in boljši kruh. „Večinoma sem delal v proizvodnji, bil pa sem tudi v Zagrebu na tečaju za mo-delirje in nato sem delal kot modelir v razvojnem oddelku. Odkar pa naša tovarna proizvaja v glavnem adidas obutev, potreb po novih usnjenih modelih čevljev trenutno ni, zato sem šel v skladišče, ker se je bivši vodja upokojil Ta posel opravljam šele od novega leta. ” Ni bil prav zgovoren, pa tudi ne boječ. Dve leti je bil predsednik sindikata v tovarni, sodeloval je že v delavskem svetu, zdaj pa je delegat v Klubu samoupravljal-cev. Kar nekam odprl pa se je, ko sva začela govoriti o stabilizaciji: Delavci vemo, da bomo nekaj prikrajšani Saj ni možno, da bi se šli stabilizacijo, pa bi miza ostala enako obložena! Nekaj na tej mizi bo zmanjkalo. Vprašanje je le, kaj in za koga. Delavci smo mnenja, da varčevalni ukrepi ne bi smeli toliko udariti po delavcu iz proizvodnje, kot po tistih, ki imajo s čim razmetavati ” - Vaš kolektiv je zapisan tudi med izvoznike. Kaj na primer veste vi o izvozu in kako ste bili o tem obveščeni? „Izvažamo v Kanado, Švico, adidas obutev pa preko Planike v razne države Vse to vem iz zaključnega računa, ki smo ga obravnavali pred kratkim. Dobili smo tudi vse napisano, ampak številk si nisem zapomnil Na pamet vem le to, da je bil plan dosežen. ” Malo je manjkalo, pa bi mi bil zamolčal da se je letos vpisal v šolo. Ekonomsko srednjo šolo obiskuje ob delu in doma ima na ta račun z 11-letnim sinom in 6-letno hčerkico nemalo šal Ko so ondan knjige prekladali vsak v svoj kot, je mala vprašala mamo: „Zakaj pa ata hodi šele v prvi razred, pa je tako velik, Jani (bra- Z tec) ‘pa je že v ^ četrtem? ...” To šalo mi je res iz srca povedal in se edinokrat nasmejal Sicer pa je za smeh in zabavo malo časa. Po službi je šola pa vrt in njiva. Vso zelenjavo in krompir pridelajo doma. „0ba z ženo delava. Nič nam ne manjka. Hišo imava v Stopičah, kupujeva avto, ker me čas preganja in ga preveč izgubim s čakanjem m avtobusnih postajališčih Če ne bo hujšega, se ne bom nikdar pritoževal ” RIA BAČER Je Sušico „izlovil” strup? Analize kažejo da je množičnega pogina rib kriv piretrin, s katerim so v zdravilišču Dolenjske Toplice skušali pregnati nezaželene »goste" - Tožilcu izročena ovadba Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto je poslala temeljnemu javnemu tožilcu v Novem mestu ovadbo zoper tovarno zdravil Krka, katere delavci naj bi v začetku januarja letos pri dezinsekciji kopaliških garderob v Dolenjskih Toplicah zaradi nepazljivega ravnanja s piretrinom povzročili množičen pogin rib v potoku S uši ca. ^ so ga 2gi0 močne krvavitve iz škrg in novomeški inšpektorji predložili tožilstvu, je analiza vzorcev vode in poginulih rib, ki so jo zaupali Zavodu za ribištvo iz Ljubljane. Zavod je priložil tudi strokovno mnenje o vzroku morije, ki je iz Sušice napravila mrtev potok. Izvid najprej ugotavlja, da so bile pomorjene ribe na zunaj močno zasluzene, da so krvavele na plavutih, v ustni votlini, na glavi, ugotovili pa so tudi DRUGO NEDELJO ZARES V nedeljo se neuradno prične najbolj množično športno tekmovanje v novomeški občini, t. vaiijc v nuvumesKi oocini, t, j. občinska liga v malem nogometu, v kateri bo po predvidevanjih nastopilo 28 ekip, ki se bodo pomerile v A in B skupini Sestanek vseh predstavnikov moštev bo v nedeljo ob 10. uri na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu, kjer se bodo pogovorili o vsem potrebnem m izžrebali pare za I. kolo, ki bo na sporedu 29. marca. FINK DOLENJSKI PRVAK svojim doslej najboljšim rezultatom 1583 podrtih kegljev. Sledijo: Vukšinič (Novo mesto) 1561, Popovič (Metlika) 1531, Štebec 1459, Zagorc 1453, Mlinar (vsi Novo mesto) 1433, itd. Ekipno: Novo mesto I 2284, Novo mesto II 2160, Metlika 2116, Rudar Črnomelj 2035. Alojz Fink je bil skupaj z Vukšiničem tudi zmagovalec v parih s 1593 podrtimi keglji N. GOLEŠ ELAN ZA NAPREDEK DOLENJSKEGA NOGOMETA nost je pred dnevi dala razpis za la............................... spomladanski del občinskega prvenstva v šolskem nogometu. Na podlagi dobljenih podatkov bodo delavci nogometnega kluba Elan priskočili na pomoč pri pripravah in treningih s svojimi strokovnjaku Se sposebej računajo na pomoč prvega diplomiranega nogometnega strokovnjaka na Dolenjskem Alojza Antončiča, ki ta čas že dela na OŠ Katja Rup ena. Njegov je tudi predlog, da bi letošnje prvenstvo potekalo po liga sistemu. GLASBENI VEČER V BREŽICAH Srečanja z različnimi glasbenimi zvrstmi, ki jih organizirajo brežiški gimnazijci, postajajo kar pogosta. Tako bo v petek, 21. marca, ob 17. uri v tej gimnaziji spet glasbeni večer; vodil ga bo D. Vovk, ki bo v glasbi-in besedi predstavil poslušalcem pojem in oblike t'. i. ‘country‘ glasbe; Gostja tokratnega srečanja z glasbo pa bo popularna metliška avtorica in pevka Mateja Koležnik. (dv) Sloves do devete vasi Nepogrešljiva kuharica dobrot za slavnostne mize Marija Trampuževa iz Brezovice ‘ se ne meni # svojih sedem križev, kadar jo kot priznano kuharico po- kličejo na poročna, rojstna in druga liske vselej trdo delati. Največji ženski praznikje bila žetev. J. TEPEY v trebušni votlini. Nato so analizirali vzorce vode in rib na prisotnost piretrina. Kot že rečeno, so v zdravilišču Dolenjske Toplice 10. januarja letos s tem preparatom razkuževali prostore, voda, s katero so prostore naknadno spirali, pa je stekla po odtočnem kanalu v Sušico. , Glede vode so ugotovili, da ne vsebuje piretrina, pač pa so ta strup našU v blatu z dna Sušice in v poginulih ribah. V, spričevalu o preiskanem vzorcu, ki ga je za Kmetijski inštitut Slovenije podpisala dipl. ing. kem. dr. Jerca Cencelj, med drugim piše, da je piretrin res zelo močan strup za ribe. Nabere se v jetrih. Po vseh omenjenih in še nekaterih preiskavah je dipl. biol. Joža Vovk v imenu Zavoda za ribištvo podpisal mnenje, da p pogin rib v potoku Sušica povzročil piretrin, ki je prišel v vodo skozi odtočni kanal iz zdravilišča v Dolenjskih Toplicah. , Med drugim piše : »Piretrin je zelo hud strup za ribe in za vse vodne živali. Smrtna doza za ribe je že pri 2 miligramih na bo v N. mestu V Krškem 25. marca ob 18. uri, v Novem mestu 27. marca ob 19.30 V sklopu obširne turneje po Jugoslaviji bo britanski glasbenik John James nastopil tudi pri nas. V torek, 25. marca, bo nastopil najprej v Delavskem: domu v Krškem (ob 18. uri), kjer bo na koncertu, ki ga organizira Mladinski aktiv OO ZSMS, nastopil še Bojan Rabelj- V, četrtek, 27. marca, pa bo novomeška Glasbena mladina organizirala koncert Johna Jamesa in Bojana Drobeža v Kinu Krka ob 19.30. (Vstopnice so že na voljo pri blagi j ni kina). John James je eden naj zanimivejših britanskih akustičnih kitaristov, saj izvrstno obvlada blu-es, ragtime, jazz in folk glasbo. Za seboj ima že lepo število plošč in zadnja leta sodeluje z najpomem- bnejšo družbo, ki se ukvarja z akustično kitaro, Kicking Mule, katere direktor je Grossman. znani kitarist Stefan (dv) liter vode. V, koncentracijah 5 do 10 miligramov na liter vode pa poginejo vse vrste rib.“ Naj dodamo, da so v jetrih rib, ki so jih preiskali, našli 5 do 6 miligramov piretrina na kilogram teže rib. Piretrin povzroča Eoškodbe jeter in ledvic, na oži pa vnetja. Zanimivo je tudi, da ie smrtna doza piretrina za nekatere druge vodne živali celo do 100-krat manjša kot za ribe. Mimogrede so analize tudi dokazale, da je potok Sušica zelo organsko onesnažen skoraj do izliva, od odtočnega kanala do igrišča pod gostiščem Rog pa je voda dobesedno mrtva. Zadnjo besedo o vzroku množičnega pomora rib v Sušiti bo seveda dalo sodišče. Na koncu naj dodamo, da se ščurki, zoper katere je bil namenjen nesrečni piretrin, še naprej uspešno množe. M. BAUER DAROVALA OBLAČILA Kemična čistilnica Milene Selan iz Kočevja je darovala občinskemu odboru RK Kočevje vsa oblačila, ki so jih tam pustili ali pozabili tisti, ki so jih prinesli čistit od leta 1968 do 1978. Darovana oblačila, med katerimi je največ plaščev, suknjičev in hlač, so lepa in očiščena. Rdeči križ se darovalki zahvaljuje, oblačila pa bo razdelil pomoči potrebnim. Varčevanje s premikanjem urnih kazalcev Kaj predlagajo Hrvati? Splošno združenje energetike Hrvatske predlaga, naj bi v državi uvedli zimski in letni delovni čas. Tako bi ure premaknili 1. aprila za uro naprej, 1. oktobra pa za uro nazaj. Prepovedali bi predvajanje televizijskega programa po 22. uri, razen ob vikendih in praznikih. Za uporabo tekočega plina v avtomobilih pa bi uvedli nadomestilo, da bi se cena izenačila s ceno bencina. Na ravni republike predlagajo ukinitev nočnih športnih prireditev. Občinske- skupščine naj bi poskrbele za razširitev površin za pešci in tako vplivale na zmanjšanje prometa z zasebnimi avtomobili. Tako bi se meščani preusmerili na promet z vozili mestnega prometa. Vse organizacije pa nameravajo zadolžiti za izdelavo načrtov za varčevanje, ki bodo posvečali posebno pozornost varčevanju z energijo, zbiranju in predelavi odpadnih surovin ter največji možni proizvodnji v energetskih in industrijskih objektih, zmanjšanju izgube pri prenosu energije, racionalnemu obnašanju pri opevanju stanovanjskih stavb, v prometu, kmetijstvu in široki potrošnji. Ponovno bodo proučiti tudi možnosti za povečanje proizvodnje premoga, sprejeli program o pospešenih delih pri raziskovanju nafte in plina pa tudi gih oblik energije. Usmeritev varčevanje z energijo bo trajna OBČNI ZBOR ŠD UDARNIK Člani iz Bučne vasi dali 70 let telesne Za prvo telovadno društvo »Sokol” v Kočevju je bil Eripravljalni odbor izbran že ta 1908, a do ustanovitve društva iz raznih narodnostnih, političnih in gospodarskih vzrokov ni prišlo. S pomočjo ribniškega telovadnega društva in organizatorjev so priprave za ustanovitev društva le dozorele, kar je pomenilo velik dogodek tudi iz narodnostno-političnih ozirov. Ustanovni občni zbor je bil sklican se v »Beljanu” Kmet). Ta rojstvo organizirane kulture v Kočevju. Za 70-letnico urit v Kočevju mi vo in co. Vsa svečane vostna in polna vrveža, a kljub temu skromna, v duhu varčevanja in stabilizacije. KAMERA ODKRIVA — Kdor misli, da gre za umetniški umotvofij se moti. Tako namreč po še ne šestih mesecih izgleda prenovl;e® upravna stavba občinske skupščine v Novem mestu. Avtor »um« tnine“, ki visi na balkonu poročne dvorane,je SGP ,JPionir“ Nov mesto. (Foto *. J. P.) slavja. Sirom po Bizeljskem slovi kot mojstrica čudovitih pletenic, jagenjčkov, prašičkov, večnadstropnih tort in drugih prazničnih dobrot. Njena zasluga je, da posebnosti stare kmečke kuhinje ne utonejo v pozabo, da nekdaj cenjene jedi tudi dandanes krasijo-slavnostno pogrnjene mize in navdušujejo mladi rod. Ko je Trampuževa pred dvema letoma sodelovala na razstavi domačih dobrot v bizeljski osnovni šoli, je za svojo pletenico »Tri srca" dobila najvišje priznanje, zlato odličje. Če bi bila še enkrat mlada, bi šla po svetu, zaposlila bi se in izučila kakec poklica. Včasih te možnosti ni bilo. V šolo je hodila na Bizeljsko: V,cekar sije nadevala malico -kruha, jabolk in suhih hrušk, kar je med opoldanskim odmorom z užitkom pojedla. »pauk je takrat trajal od osmBi zjutraj do štirih popoldne, le s to razliko, da nismo imeli tistega udobja, kot ga ima današnja mladina v lepi novi šoli," je med c Marija Trampuž . . obujanjem r mino v na nekdanje čase pripovc-ala Trampuževa. Seveda je bilo tudi takrat lepo, čeprav je morala ZA VSE TO JE ŠE DOSTI ČASA — Na zboru delovnih ljudi temeljne oiganizacije združenega dela Rdeče nogavice so delavci predlagali, da bi lahko imeli v našem Hitrotkalu lastno zdravniško in zobozdravstveno ambulanto. tovarišu sekretarju direktor vseh direktorjev. Tako bi se izognili dolgotrajnemu čakanju po zdravstvenih domovih, kontrola nad simulanti bi bila boljša, gotovo bi se zmanjšalo izostajanje z dela... je razlagal tovariš sekretar. — Za vse to je še čas. Nujnejše je kupiti šivalne stroje prav za to temeljno organizacijo, saj so obstoječi že precej dotrajani, je segel v besedo - V temeljni organizaciji združenega dela Modre nogavice pa so delavci glasno razmišljali o nakupu počitniškega doma ob morju ali pa kje v planinah. Menili so, da je v Hitrotkalu premalo poskrbljeno za rekreacijo in oddih, je poročal komercialni direktor, kije bil na tamkajšnjem zboru delovnih ljudi zadolžen za obrazložitev srednjeročnega plana razvoja. - Za vše to je še čas. Mar so v TOZDU Modre nogavice pozabili, da so zidovi že pre- cej razpokani in da bo treba slej ko prej misliti na novogradnjo? je ostal na treznih nogah direktor vseh direktorjev. — Kar pet delavcev je zaprosilo besedo na zboru delavcev v temeljni organizaciji združenega dela Zelene nogavice. Kot'da bi se dogovorili, so zahtevali izgradnjo športnih igrišč. - Tudi za to je še čas. Ne vem, kako ne morejo ljudje razumeti, da investicije veliko stanejo. In v TOZDU Zelene nogavice bomo morali letos zamenjati domala vse šivalne stroje, je postajal nestrpen direktor vseh direktorjev. - Pameten predlog je bilo slišati na zboru v TOZDU Rjave nogavice. Vilma Iglova je navdušila sodelovce, da so se ogreli za obnovo starega kulturnega doma v Repičevi dragi. - Za vse to je še čas. V temeljni organizaciji Rjave nogavice bi raje razmišljali o gradnji novega skladišča. V starega že počasi curlja, je ostal ekonomsko hladen di-rektor vseh direktorjev. In v Hitrotkalu so še napre kupovali nove, najsodobnejše stroje, zidali so nove proiZ' vodne hale, odpirali nova skla' j dišča in obrate. Ljudje pa so j se še komaj poznali med se- TONI GAŠPER^ leli pa so poskrbeti še za nov model, vozilo na treh kolesih, ki naj bi poskrbelo za varnejšo vožnjo. Vendar so zavoljo pritožb lastnikov trikoles proizvodnjo opustili, zakaj malone vsakega kolesarja je novo prometno vozilo kot neubogljiv konj treščilo na tla v vsakem ovinku. Ko so mojstri vse bolj priljubljenemu prometnemu sredstvu dodali pogon s pomočjo zo-batnika in skonstruirali tako imenovani prosti tek in z njim v zvezi uspešen zaviralni mehanizem, je dobilo kolo vse več privržencev. Zanj so se oyeli tudi najbolj nazadnjaški ljudje. In nizko kolo je po letu 1880 začelo vsepovsod uspešno spodrivati visoka kolesa, ki so se morala posloviti tudi na našem območju, vendar desetletje kasneje. preden je kolo dobilo pri nas domovinsko pravico, je moralo izbojevati precej bitk. Pome- nilo je namreč revolucionarno novost. Mnogi so v njem videli vsiljivca, ki moti človeka v uživanju mirnega in počasnega življenja na stari način. Kolesarji so z nenavadnimi kretnjami plašili vprežno živino po ulicah, dražili pse, zaradi okornih vozil nemalokrat povozili pešca. Odpor proti prvim lastnikom vozil je bil precejšen in ljubljanski magistrat je ukrepal tako, da je začel omejevati vožnjo po nekaterih ulicah. Vendar ne za dolgo. Že 1893 so morali prvotne ukrepe preklicati in dvokolesnik je hitro osvojil vse mestne ulice. Dokaj pomembno vlogo pri širjenju kolesa so imele cene, ki vsaj v začetku niso bile nizke. Dvokolesno razkošje so si tako lahko privoščili le premožnejši. Zanj so morali na primer leta 1886 odšteti okoli 200 kron. Učitelj začetnik pa je dobil 50 kron mesečne plače. Ce pomislimo, da so se takrat pojavili tatovi koles, postane dejstvo, da so lastniki svoje varovance opremljali z najrazličnejšimi varnostnimi ključavnicami, obteževalniki itd. povsem razumljivo. Tako so postala lahko kolesa tudi vir lepega zaslužka. Podjetni premožni meščani so že leta 1900 odpirali izposojevalnice, kjer so s kolesom željni vožnje občani puščali precej kron. Vendar je bil vsak kdor se je želel peljati, izprašan kolesar. Ponosnim lastnikom koles so določili obvezno obliko prehitevanja (po levi strani), izogibanja (v desno), če je želel prehiteti pešca ali voz je bil dolžan vsaj 20 m pred srečanjem opozoriti z večkratnim znamenjem z zvoncem. Ce je voznik opazil, da je živina plašljiva, je moral obvezno s kolesa. In skoraj nekaj let je veljalo, da so po mestu zaradi živine in napadalnih psov ljudje v glavnem pešačili. ,,Kulturne" vožnje pa so se kandidati naučili v posebnih prostorih. Zanimivo je, da smo imeli v Ljubljani prvo tako dvoranico v hiši znamenitega slikarja Riharda Jakopiča. Kot je Rihard vneto vihtel čopič, je njegov brat Josip rad kolesaril. Na Kranjskem je bilo vse več koles, z njimi tudi tatov in v belem mestu so sklenili, da bodo naredili red. Ustanovili so pisarno, v kateri so vodili poseben ,,razvid" lastnikov koles. Zaradi tega je moralo biti vsako kolo opremljeno. Dobilo je lično tablico, ki je bila pritrjena na okvir v bližini krmila. Na magistratu so nabavili samo 600 takih tablic, kalepo kaže, koliko je bilo koles v največjem slovenskem mestu. Prav je, da v tem skromnem ščepcu iz bogate zgodovine nekdanjega cestnega gospoda zapišemo, da se je tudi slovenska mladež kmalu zagrela za športna kolesa. Od časov, ki jih opisujemo, so minila dolga desetletja. Dobršen del človeštva je preživel celo tako mrzlična obdobja, kot je na primer avtomobilizem. In zato nekako pomirja dejstvo, da se danes tu in tam spet vračamo ne sicer nazaj k naravi, h kolesu pa vendarle. JANEZ PEZELJ je tudi sedež, ponosni voznik pa se je peljal tako, da se je odrival z nogama. In nadobudni Drais je požel viharen aplavz. Se precej časa so se naši predniki odrivali, predno so znanstveniki prvemu kolesu dodali ščepec sodobnosti. Nekaj desetletij kasneje je Francoz Mischau zgradil lažje vozilo, kolesi pa je opremil z oblogo iz polne gume. Pristavil je tudi malone revolucionaren izum — pedali. Bila sta vdelana v prednje kolo. Dobili smo pradeda današnjega kolesa, zakaj po letu 1850 so začeli dvokolesnega žrebca vse bolj izpopolnjevati, že- SLIKA ZA TITA „S Koračinovimi iz Mokronoga sem bil v partizanih, zato jih večkrat obiščem," stoji na začetku pisma, ki nam ga je poslal bralec iz litijskega konca. Takoj nato zvemo, zakaj je pravzaprav prijel za pero. ,,Nemalo sem bil začuden," sporoča, „ko sem našel nekoč mlado skojevko s čopičem v rokah." Na koncu je izražena želja, da bi nekdanjo skojevko, ki slika, namreč Koračinovo Mici, ..stanujočo nasproti mokronoške lekarne", obiskal novinar in kaj več napisal o njej. Ni je bilo težko najti. Tistega marčevskega dne, ko nam je odprla, še ni prijela za čopič-Toda kup na pol iztisnjenih tulcev z barvami in vse, kar sodi k njenemu negospodinjskemu opravilu, je bil že pripravljen na klopi jedilnega kota v kuhinji. In že smo bili sredi pogovora. ,'.Slikam samo podnevi," je dejala, „ker je zvečer težko dobiti pravo barvo. Seveda delam tudi ponoči. Šivam. Narodne noše, partizane, lovce, dimnikarje, kar pač potrebujem za v sliko. Adademski slikar Milan Rijavec, ki kot rojak večkrat obišče Mokronog, mi je svetoval, naj bi vse te f igure raje narisala, ne pa jih nadomeščala za VOJAŠKI 5? Brez dodatnega vprašanja je nadaljevala. leti sem razmišljala, kaj bi naredila za našega Maršala, vendar si tega nisem upala nikomur poveda; ti. Ko sem zvedela, kako hudo je bolan, pa se rnt ni bilo težko odločiti, opogumili pa so me tudi nekateri domačini. Tako smo 22. februarja sekretar ZK Mirko Hrovat, moj brat in jaz sedli v avto, s seboj vzeli mojo sliko in se odpeljali v Ljubljeno. Na sekretariatu za notranje zadeve so ?° skrbeli, da je Maršal še isti dan dobil mojo sliko- To in da se je Maršal zahvalil za sliko in pismo, sem ga priložila, so mi po vrnitvi iz Ljubljane prišli povedat miličniki. Ne morete si misliti,kako sem bila vesela." V pismu, ki so ga na Kliničnem centru v LF bljani izročili skupaj s sliko, je Koračinova M|01 napisala. »Dragi tovariš Tito! Oglašam se iz Pre;e' pega dolenjskega kraja Mokronoga. Iz kraja, kj* je že od prvega dne tekla partizanska zibelkf-Upam, da vam bo to delo dalo še več življenjsk«' moči, saj je ustvarjeno s preprostimi rokami n®' kdanje skojevke. Kot želi vsaka mati, da ji otro* ozdravi, so bile tudi moje misli nenehno pri va5. Srčno želim, da bi s svojo trdno življenjsko volj0 in močjo premagali bolezen in se nam vrnili * naročje polni še trdnejšega zdravja ter nas k° najskrbnejši in ljubljeni oče velike družine pop®1 jali dalje po dolini zadovoljstva, miru in s®a če To sliko sem naredila po svoji zamisl1’ ftartizana, ki nam je prinesel svobodo, in slove®' sko narodno nošo, znak srečnega življenja v naš' domovini pod vašim vodstvom. Tovariško var® stiskam roko s pozdravi nas vseh, mene, sina B° jana in obeh bratov, vojnih invalidov, ki sta šla« leta 1941 po vaši začrtani poti." Pismo so podp1 sale tudi družbenopolitične organizacije v Mokr°' nogu. Tako kot Koračinova Mici ne slika nihče. Tei se tudi sama zaveda in je zelo ponosna. Že vse1 dvanajst let, odkar je prvič začela mešati barve1,1 šivati figure. To svojsko ustvarjanje jo porhirft Sai spm -»ararli tpna tnrii7ppp|p "ip nnipcnila. SUJ. „Saj sem zaradi tega tudi začela,"je pojasnila. w-wna§{ ' glasu. Povedali so ji, ® je to od tega, ker je na koncu z živci. Zdravnik,, ri leta je bila skoraj brez glasu. Povedali so 1*.' TJorpj koncu z živci. ZdravnikL^. je priporočil, naj se loti česa, kar bo delala jj resničnega veselja, notranje potrebe. Pa je začel slikati. In še slika in šiva. Za razstavo? »Ne, moli lutkami iz blaga. Saj bi rada, ampak kaj, ko ne znam risati. Sicer pa se mi zdi bolj prav, da nadaljujem, kakor sem začela in kakor znam, čeprav mi to šivanje vzame toliko noči " Pokazala je nekaj slik, narejenih na srednje velikih ivernih ploščah. V ozadju žari pokrajina (z gradom, cerkvijo, hišami, drevesi, potoki, rožami), spredaj stopa po »obvezni" cesti (»Cesta mora biti, sicer ne bi imela kam dati figure!") miniaturni par v slovenski narodni noši (ona ima rdeč dežnik in na krilu slovensko zastavo, „da je videti še bolj naše"). Na drugi sliki koraka v ospredju partizan ... To sliko je postavila na stol, stopila korak stran in pomenljivo zažuborela v mokronoškem narečju'. »Takole, s Turjaškim gradom, hosto, stvari niso za tja ... Morda, če bi se našlo rj^. merno okolje." In vendar je že razstavljala .. -I® > * A - I____T-bnlAF ^ ,Če že vztrajate, naj povem, pa bom. Takolei1^ bilo..." Pred leti je eno takih slik podarila S,(L ( venski izseljenki v Ameriki. Slika je prišla na®a^o stavo ročnih del ameriških Slovencev in bila ni ^ višje ocenjena. »To je bilo, sporočili pa so mi šel ^ čez dalj časa." I. ZORA— naj bi tvorili, poleg znanih protioklopnih raket HOT, MILAN in TOW, ter helikopterjev za boj z oklepnimi vozili PAH—1, osnovno orožje zahodne obrambe proti tankom. Do sredine osemdesetih let naj bi bilo ameriško letalstvo opremljeno z najmanj 733 letali tega tipa. 108 jih bo stacioniranih v angleških bazah Bentvvaters in VVoodbridge; v primeru vojne bi vzletela v akcije proti vzhodu s šestih letališč v ZRN. Pentagon je pri izdelovalcu, letalski tovarni Fairchild, že naročil za 4,5 milijarde dolarjev takih letal (cena enega letala je okoli 11 milijonov mark in je dosti nižja od cene evropskega lovskega bombnika tipa tornado, ki stane 34 milijonov mark). V primerjavi z dosti dražjimi večnamenskimi, visokosposobnimi letali je bojna moč letala A-10 izredno velika: prenaša lahko prek 7 ton bomb in lasersko vodljivih raket (starfighter le 2 toni), je izredno okretno in uporablja kratke vzletno—pristajalne steze. Odlična je tudi njegova zaščita, celo proti izstrelku sovjetskega štiri- cevnega protiletalskega topa ZSU—23—4. Najbolj občutljivi deli, kot kabina, motor in prostor za municijo, so obdani z 1,3 tone težkim oklepom iz titana. Neki pilot je takole komentiral: »V njem sediš kot v leteči kadi iz titana". Seveda pa ni izustil nobene, kako trpežno je to letalo na raketne protiletalske izstrelke. Ameriški letalski strategi so se že od vietnamske vojne dalje zavzemali za konstrukcijo tovrstnega letala. Moderna lovska letala so namreč zaradi svoje hitrosti, občutljivosti in visoke cene postala neprimerna za bojno podporo pehote. »Nimamo niti letala niti municije, da bi se lahko iz zraka uspešno zoperstavili ruskim tankom," je dejal glavni konstruktor tega letala; pri tem je opozoril na uspehe, ki jih je imelo v drugi svetovni vojni v boju s tanki nemško letalo JU-87. Pri nastajanju letala A—10 je sodeloval tudi zloglasni nemški zračni as Hans—Ulrich Rudel, odlikovan z najvišjo stopnjo viteškega križca, štuko je uničil 519 sovjetskih tankov. Prospekt letalske tovarne Fairchild navaja, de so letalo A—10 načrtovali 12 let Najb izraziti značilnosti letala sta avtomatski top, k1 štrli iz trupa navzgor, in neobičajna razvrstitev motorjev. Drugače kot pri phantomu ali tornadu, pri katerih so motorji vgrajeni v trup0 letala, so pri A-10 montirani izven njega, k«® omogoča bolj uspešno manevriranje. Temelj njegove oborožitve in namena pa je avtomatsk' top gatling. Točnost njegovih zadetkov )a izredno velika, saj je na 3000 metrov razmi med zadetki le 30 cm. Izredna je tudi prebojna moč njegovih izstrel' ^ kov, ki so izdelani posebej za ta top in leta[°' Izstrelki so kalibra 30 mm in menda lahk prebijejo oklepe vseh vrst sovjetskih tankov-Skrivnost prebojnosti granate sorazmer®1 majhnega kalibra je v posebni kovini, iz kate® so izdelani. Jedro je namreč iz mešanice titana in uran vega izotopa 238. UBIJALEC TANKOV” Komandant zavezniških letalskih sil za srednjo Evropo ameriški general John Pauly pričakuje od letala A-10 »thunderbolt" preobrat v vojaškem tekmovanju z varšavskim paktom. Po besedah tega generala vstopa z njim letalstvo pakta »Nato" v novo obdobje. To navdušenje velja letalu, ki učinkuje v obdobju nadzvočnih superletal skorajda preživelo: leti počasi, ima okoren videz in je povrhu oboroženo samo z enim topom. Zgrajeno je izrecno za boj proti tankom; ameriški strategi ga slavijo kot novo super orožje. Enako kot funkcionarje Pentagona navdušuje letalo tudi zahodnonemške načrtovalce oboroževanja. Na seznamu prednostnih potreb za-hodnonemškega vojnega letalstva so ta »okorna®' letala s posebno municijo za prebijanje tankovskih oklepov na samem vrhu. »Proti tankovski premoči sil varšavskega sporazuma", meni neki funkcionar zahodno-nemškega obrambnega ministrstva, »je A-10 najboljši odgovor." Ti okretni »ubijalci tankov" priloga dole hribi, široko cesto pa s partizanom (tisti je ime puško, ta je nima) in parom v slovenski narod®1 noši na drugem koncu (ta je brez noše, kot vidite), skoraj prav tako sliko ima tovariš Tito v bolniški sobi na Kliničnem centru v Ljubljani. » ^bogatitev Zgodovinske Navesti ro \ ^ rja ati ''Arheološka dediščina Slovenije je sestavni del j"® narodne kulture in dokazuje našo visoko ohi'^° *er samo^'tne duhovne in materialne J'ke v njenem izrazu. Brez te dediščine bi bila 'Md t nar°dna kultura okrnjena, mi vsi pa oi r'krajšani za dokazljivo oceno predzgodovinske-r.azv°ja in vseh predhodnih družbenih oblik in (? JUenja davnih prednikov na slovenskih tleh. ei' ato je razumljivo, da so tudi arheološki sla mniki sestavina naše indentitete, del naše af9°dovine in omike in jihspričo tega vključuje-na 0 v naš obogaten vsakdan." (M. Ribičič). še|_ J' zadnjem času sta razstavi Narodnega muzeja Mestnega muzeja iz Ljubljane opozorili nadel naše kulturne dediščine, na katerega pogosto naletimo ob raznih gradbenih posegih tako v Ljubljani, Ptuju, kot tudi drugod po Sloveniji. Čeprav j Dolenjski list o razstavi 2. februarja že poročal, je prav, da ob predstavitvi razstave Narod, a muzeja v Arkadah ,,Rešena arheološka ci iščina Slovenije 1945-1980" nekoliko podrobi ;e pogledamo, kolikšna so bila ta prizadevanja na Dolenjskem, Beli krajini in v Posavju. Upajmo, da se bo prilika za tovrstna razmišlj. ja ponovila s prenosom razstave v Novo mesto in Brežice. Takrat se bomo lahko doma prepriča'i o obsegu vloženega dela in predvsem o rezultatih arheološke stroke, ki se zrcalijo v bogastvu predstavljenega izkopanega gradiva in strokovr n dosežkih na področju vrednotenja in opredeljevanja naših starožitnosti. Bogat i arheološka dediščina Dolenjske je dostojno predstavljena z gradivom iz Stične, Trbinca pri Mirni Roj pri Moravčah, Trebnjega in Zloganja, predvsem iž Novega mesta Spremna besedila v razstavnem katalogu izpod peres Staneta Gabrovca, Toneta Kneza in Danila Breščaka opredeljujejo vrednost gradiva ne samo v njegovi enkratnosti, temveč tudi v vloženem delu in zgodovinski izpovednosti, ki ga gradivo nudi. Reprezentančni izbor predmetov pritegne obiskovalca razstave — načrtno izkopavanje in temeljita obdelava izkopanega gradiva pa nam omogočita interpretacijo brez katere bi sicer lepi predmeti ostali le neme priče preteklosti. Dolenjska je bila v tisočletju pred našim štetjem zibelka železnodobne kulture. Ohranilaje bogastvo tistega časa v neštetih rodovnih gomilah, v katerih ne manjka oklepov, čelad, okrašenih situl, jantarja in drugega dragocenega okrasja, prav tako pa v mogočnih zemljenih nasipih in suhozidanih obzidjih gradišč, v katerih se skriva pomemben del naselitvene zgodovine našega ozemlja. Pri odkrivanju in reševanju arheološke dediščine je potrebno posebej opozoriti na izredna prizadevanja Dolenjskega muzeja, ki je v slabem desetletju v Novem mestu in v Trebnjem tako rekoč izpred gradbenih strojev iztrgal zemlji vsebino ilirskih gomil ter žganih grobišč keltiziranega in romaniziranega življa. Ob samih naporih pravočasnega izkopa, kjer se danes zrcalijo sodobne stanovanjske soseske, je bilo veliko truda vloženega v restavriranje gradiva ter njegovo predstavitev. Nekatere najdbe iz novomeških grobov sodijo zaradi svoje enkratnosti in strokovnega izkopa med najpomembnejše arheološke pridobitve zadnjega desetletja. Tudi v Beli krajini so bili na področju arheološkega dela in reševanja spomenikov doseženi lepi rezultati. Z zavarovalnimi izkopavanji je bilo v Metliki odkritih 60 keltskih žganih grobov ter s tem rešena nekropola, ki ima izredno kulturnozgodovinsko izpovednost. Z nekajletnimi načrtnimi izkopavanji Janeza Dularja na Kučarju so obogatena spoznanja predvsem na področju prazgodovinske stanovanjske in antične sakralne arhitekture. Prav ta arhitektura je slabo raziskana in imajo zaščitna izkopavanja na Kučarju, kjer ogroža kamnolom poselitveno območje, izredno strokovno vrednost. Posavje je na razstavi zastopano s svojima reprezentativnima najdiščema: Dobova in Libno. Številna grobišča raznih obdobij uvrščajo Dobovo med najpomembnejša arheološka najdišča. Razstavljeni grob 289 je eden najlepših in najbogatejših pozne bronaste dobe - dobovska Jamesa C. Pateriona ali kar Jima, kot ga kliče g “rtizanska mama Mici Kranjčeva in še kdo na kozjanskem, se morda nekateri starejši bralci Dolenjske-. * lista spominjajo. Leta 1972 poleti smo namreč .j >iavili krajši zapis o tem, kako se je nekdanji avstralski lij ostovoljec iz druge svetovne vojne po 28 letih kot >!*J0den človek napotil po istih krajih, kot je hodil 3V jj voino‘ Takrat je imel s seboj hčer in ženo. Je kajpak prišel tudi v tretjič. „Rad bi napisal lrth* ■ t*8 PreProsto ta nekdanji farmar iz okolice 6ini8 prece» Pr'stav‘> da bo to pač osebni pogled na oiQ metež, predvsem pa, to pudari s posebno o,(j nostio, predstavitev partizanskega boja in zraiče- ^93 boia T lin ris tun m ^tloHnia ia lirr* laKI/n iiLuril »te ®*ja b°ja z ljudstvom. Slednje je Jim lahko izkusil Kot • S° izmaknil nemškemu vojnemu ujetništvu. [Qt znano, Avstralija nima redne armade. Podobno ilo najbolj vroče. V začetku vojne, ko Krn !,0rian,ki vojaški stroj še bolj svež. je imel maršal ivNj 91, *nan kot puščavska lisica, dokajšnjo premoč fe ^li ABZniSkimi $ilami- Ko 50 s« leta/1942 Nemci *4j0 1 na pot je Jima vodila iz Afrike z veliko nemško »Oltov 82 Sre kakšen tovor vozi. Po Jimovih besedah *Hih. n® ni®i 1.500 ujetih zavezniških vojakov raznih ancuHiMjt KU uubuim i HtH UtbtTLETJIH - Avstralec James C. Paterson (v sredini) je lahko pojasnil usodo Ferija Pečnika (na desni), kje so ga prijeli gestapovci med vojno. Na sliki: med prisrčnim snidenjem pri bratu Niku v Sevnici. (Foto: Železnik) * ti«to°$t*‘ torP8da, eden v kljun, drugi v strojnico, iv,«kr 8moto ielaza kmalu spravila n« dno, a so se le *?° prve®* pristanišča. Eksplozija na ladji je »«9t0n*lvli«nja kakšnih 280 vojnih ujetnikov. Nemci •»i« Jliltij pr*°*tale vojne ujetnike izročili Italijanom; k *'talija razpadla, so ponovno prHli pod nemški 'H. 0L^mci so jih iz Severne Italij« vlekli v Bruck na L, t*m pa v Maribor. js^GNIL MED BOMBNIM NAPADOM Svi*ri-ka knjižica - tačai jepoetela že pravcati h S kafcL Um*nt “ hran' mn*^ podatkov, oživijo f,.lm v Jimovih *•**» pripovedih. Priznati ^llin, • «a ima navkljub častitljivi sivi glavi izreden tirad *° med vojno v več naletih bombardirali 8tropola V enem takih napadov je Jim z ^uS<«i k tov,ra' pobegnil. Večino Jimovih tovarišev Jjnli 0^.IT,alu polovili. Predolga pripoved bi bila, če bi a* R:- l,8ti **e, dokler se ni Jim znašel pri Špesovih AVSTRALSKA POVEST O NAŠIH t n mm bil I HLEV '”e' doklar 58 ni Jim znašel pri Špesovih ,i«i^*ni" M8"’ k*8r *e' kot Pravi »našel prvi kontakt s at,aliniB raziskovanje - raznega gradiva ima tor^° — bo osvetlilo verjetno še marsikaj. O^i ^ zt*aj v Sevnico 7. marca popoldne. Na '•ki1* »lot*518*' #a i* Prieakal Feri Pečnik, ki skrbi Pon,r«ko konjušnico. Ko smo se pred čakanjem 0'r>ici_ p 8nkovali v stanovanju Ferijevega brata Nika ^ v ''ribitT' n' m0flel ,kriti razburjenja. Ko so namreč C1 'tuL08** ®8wnico zaieli gestapovci, je imel hudo , *liv’4| 0 da se je zavedel šele v radeških zaporih, .jj0,Se ogromne količine mrzle vode, samo da ta jjm našel tisto gnojišče, kjer so me 2»|Mt v hriba tisto pozno petkova popoldne ni bilo '■č i* Napot smo krenili v soboto. Poizvedovanje v doftri Sevnične « Podgorici o imenih družin, ki jih je bil Jim vnesel v svojo vojaško knjižico po spominu (ranimqivo, zaradi konspiracije šele v svobodi) je nakazalo, da moramo v Pekel. Kraja se ni spominjal, Jimova žena, ki jo je vzel na obisk s seboj, pa je le dobrodušno pristavila, da s« bo doma lahko pohvalila res z nenavadno potjo. Ko sta se na poti v Pekel avtomobila ustamhc ker ja prišel nasproti vprežni vaz z gnojem, je Jim svojim dobrim šestim križem navkljub urno stopil iz avta. Manj kot mi se Ja menil za ljudi, kar naprej je pogledoval v svoj album in v domačijico na drugem bregu. Naposled je le pristopil k nam in razgovor z domačini je razgrnil, da je to tisti hlev, kjer se je bil med drugim tudi skrival med vojno. Pred tremi leti V KROGU ZNANCEV - Pri Kranjčevih sta se Avstralec Paterson in partizan Feri Pečnik, slednji je imel hudo pljučnico, dobro počutila. „Te hribe sem poznal kot dlan svoje roke," je ob obisku dejal Paterson. Na sliki: med klepetom. slamnato streho zamenjali s salonitom. Jim se je tačas že zanimal ca domačije na vrhu. Poslušali smo le le pojasnilo, da ja treba na desno, prav daleč pa z avtomobili naj ne bi več šlo. Imeli so prev. Ko smo se pričali pei vzpenjati po strmem hribu, sta Jim in Feri predlagala, da jo mahnemo kar po stezi čez travnik. Steza se je kmalu izgubila. Jim je urno spešil navkreber. — „Prav bi nam prišel kakšen kenguru," sem pripomnil. — „Se pri nas bi ga lahko našel le v živalskem vrtu," — je odgovoril Jim. Z nasprotnega hriba je bilo slišati sekanje, od domačije sem nad nami pa ne preveč divje pasje lajanje. Jim je kar nekam vajeno lezel pred nama. »NAZDRAVJE" OB PREKAJENI SVINJINI Pred hišo je bil Jim nekako previden, omenil je nekega hudega psa, katerega naj bi se ob obisku leta 1972 njegova hči bala. Tokrat ni bilo nič takega. Kmalu °§a dolenjskega lista nekropola iz tega časa pa sodi v kulturni krog, ki je v 10. stoletju pr. n. št segal tudi onkraj Brežiških vrat v zahodno Hrvaško. Z Libne, ki s svojo silhueto dominira nad Krškim poljem, sta v razstavo uvrščena bronasta čelada ter konjsko oglavje na maketi, ki jo je izdelal kipar Vladimir Stoviček — predmeta, ki po svoji ohranjenosti in enkratnosti dobro predstavljata del bogastva libenskih gomil. Razstavljeno gradivo, posebej pa dokumentacijskih del, nas spodbujata k nekaterim razmišljanjem o varovanju arheološke dediščine. Organizirano varstvo arheoloških spomenikov in premičnega gradiva poteka skozi delo muzejskih delavcev ter delavcev v zavodih za spomeniško varstvo. Razstava izčrpno prikazuje uspehe, ki sta jih obe službi v povojnem obdobju dosegli, ne predoči pa nam problemov, s katerimi se arheologi vsak dan srečujejo pri delu. Zaščita arheoloških spomenikov zahteva posebne napore; presenetljivo majhno število obvestil ob živahni gradbeni dejavnosti pa postaja močno zaskrbljujoče. Mogoče strokovni delavci niso naredili dovolj, da bi ljudem vcepili, da je vsak košček, pa naj se zdi že tako uničen in nepomemben, vreden naše pozornosti in strokovnega pristopa. Ali res predstavlja arheološki poseg breme, da v mnogih primerih ne ravnajo skladno z zakonom in človeško fetiko in raje zanemarijo vest, kakor pa da bi obvestili najbližji muzej ali zavod? Ali strokovni posegi dejansko ovirajo razvoj in podražijo gradnjo v tolikšni meri in ali pomeni izguba pridelka na njivi resnično tolikšno obremenitev, da nismo sposobni pretehtati trenutne materialne koristi in koristi naše družbe, v primeru strokovnega posega. Za zaključek naj citiram, kot je v razstavnem katalogu napisal Stane Gabrovec: »Varovanje naše arheološke dediščine ne pomeni samo varovanje, ampak tudi obogatitev našega današnjega prostora in okolja, obogatitev naše skupne kulturne dediščine in narodnega bogastva in ne nazadnje tudi obogatitev zgodovinske zavesti, požlahtnitev naše tradicije, brez katere tudi ne more biti zdrave nove rastiI" M. GUŠTIN je bilo pred hišo snidenje, ki ga, kdor ni vajen podobnih prizorov težko popiše. Naključje - obisk je bil nenapovedan podobno kot v vojni - je hotelo, da jih je bilo doma več kot običajno. Jim si ni mogel kaj, da ne bi prepoznal „svoje" male Lojzike in Jožeka. Mali Jože je kokopak zrasel v velikega od tistih časov, ko je Jimu nosil v tisti bunker mleko in žgance. Na pragu hiše z dvema številkama - staro Podgorica 13 in novo 7 — je bilo še posebno prisrčno snidenje z nekdanjo skrbnico Mici Kranjčevo in atom Kranjcem. Domačini v dolini so nam pred tem pravili, da je v bolnišnici. Korenina kot je - pred leti sta oba Kranjca slavila zlato poroko — je bil doma že kakšen teden. Miza je bila precej polna domačega kruha, prekajene svinjine in vina. „Bi že šlo na požirek, če bi to bilo mleko .kot med vojno," pristavi, malce odpije in varno postavi skoraj poln kozarec nazaj na mizo. Feri Pečnik je silil nekam gor nad kmetijo. Jim je urno pripravil obe ..kameri", eno za prints (slike) in dru(p za slides (diapozitive), in naročal, kako naj se postavijo. „Saj je jasno, tistega gnojišča ni več, bilo je tam, kjer je sedaj nekakšen hlev," je odvrnil. Tokrat se ni hudoval kot prej pod hribom, ko se je čudil, kje naj bi bila tista presneta slamnata streha, v kateri je imel lino za oprezovanje. V KNJIGI MORA BITI VSE TOČNO Feri je samo dejal, da ga še sedaj obide slaba volja, če se spomni na tisto trpljenje. Zato nisem kaj posebno silil vanj, čeprav bi bila zanimiva še kakšna podrobnost. Gestapovci so ga zverinsko mučili in vlekli iz zapora v zapor. Kranjčeve je rešila gotove smrti sorodnica, ki je znala nemško. Jima pa v tistem bunkerju nad hiio niso našli. Za skrivališča je nekajkrat prišel prav tudi prostor pod polico kurišča za kmečko pač. dokler ga mala Lojzika ni opozorila: ..Stric, Švabi gradol" Prenekatero so rekli to dopoldne pri Kranjčevih. Jim i in Feri, ki sta ponovno našla kraj. kjer ju je usoda ločila, sta bila najbolj zadovoljna. Kako rasni čaji in inhaNamje pare ter podobno iz rok mama Kranjčeve ni mnplazbrti vročica partizanu Feriju - izginile pa ja čas čaa oh pitju ledeno mrzle vode, ko je želel, da bi umri pred ! mučenjem - bo ostala uganka. Bil ja pač v Peklu. Jimu, njegovi ženi, Kranjčevim in nekaterim cfrugim i sta pripravila v ponedeljek. 10. marca predsedstvo občinske konference Zveze združenj borcev iz Sevnice, in predsednik medobčinskega sveta SZDL za Posavje tovariško srečanje v Tončkovem domu na Lisci. Jim je bil že ob obisku leta 1972 rekel, da se prijaznost naših ljudi od vojnih časov sem ni spremenila. Tokrat si je za ponoven obisk namenil več časa. „V knjigi mora biti vse točno," glasno razmišlja in že sprašuje za kakšnimi pisanimi viri. V naslednjih dneh bo obiskal posavski muzej v Brežicah, kjer ga posebno zanima zbirka ii časov NOB. Z zanimanjem je listal po brošuri M Hana Kostevca, izdani ob 35-letnici Kozjanskega odreda. Jim je navsezadnje zanimiva živa priča tudi za Posavca. Kakšna bo šele za avstralske rojake, ko bo spisal svoja spomine na ljudi med Dravo in Savo, kot že sedaj imenuje to pričevanje. ALFRED ŽELEZNIK sni strasti. Visoko izobraženi, ki so brali mnoge knjige, vedo kaj je ljubezen. To ne pomeni samo skupaj spati, to je le majhen del vsega, kar ljubezen pomeni." — Bi rada imela otroka? „Ne še. Imeti otroka zdaj, ko je mož na tujem bi bilo zame pretežko. Mož mi je vedno govorili da bi rad imel sina. Često mi je skril kontracepcijske tablete in me prosil, naj jih ne jemljem Jaz pa sem ga prosila, naj mi jih vrne, ker ne b' rada rodila, ko bom sama." Prišli sva do praznega vodnjaka. Ljubosumna cesarica Tse-tse je neko jutro zapovedala evnuhom naj lepo konkubino Pearl zavijejo v preprogo i" vržejo v ta vodnjak, da je počasi umirala. Han me je prijela za roko in skupaj sva šli k izhodu. Ko 5^ kasneje iz krasnih prozornih čašic srebali čaj in51 odbočivali na lesenem divanu, meje Han prosil3' „Prosim, ne pišite vsega,kar sem vam povedala-preveč osebno." ' .1 Ponoči zaradi teh besed nisem mogla sp#1; Vse kar mi je Han povedala, sem zapisala v svo) dnevnik in tolažila slabo vest, da bom jutri vse raztrgala. Pa nisem! Drugi dan je v hotelski sobi Han občudovaj3 mojo belo obleko iz sintetike. Pri priči sem )f zavila v papir in ji stisnila obleko v roke. Po dvej1 urah je prišla brez sape ponovno v hotel, ker f tako naglo podila kolo. „Mama je bila zelo razburjena in me je vedno znova spraševala, če obleke res ni potrebno likat' Mama je obleko razprostrla in vsa soseščina jo l{ prišla gledat. Zelo so se zabavali." — Zakaj ni mama obleke pomerila? jo vpr* šam. „0!" je rekla prestrašeno. ,,Tega ne bi nik^ dovolila. Mama je majhna, obleka pa bi se vlekla p° tleh in bi se umazala." S Han sva nato po cele dneve pohajali po mf stu, obiskovali tovarne. se sestajali s predstavnih mi ženske zveze in sploh je bil moj program Pekingu zelo natrpan. Dostikrat je imela Han 53 mo pol ure časa za kosilo, zato me je skrbelo, & ima sploh čas jesti. — Han, kje kosiš,kadar ne utegneš domov k & mi? „Povsod v Pekingu so majhne gostilne in oski, povsod lahko jem." — Kaj tako v naglici použiješ? „Parjene žemlje, včasih polnjene z zelenjavo' Zakaj ne kosiš z menoj? Mesec dni sem jedi1 sama, razen kadar so me povabili na slavnost večerje, zato bi mi bilo prijetno, če bi bila Hal1 menoj. Ona pa je strogo odvrnila. „Hvala lepa!" — Prav rada bi te povabila na kosilo ... „Prosim ne govorite z menoj tako poniže^' no!" Potem sva obe dolgo molčali. Kljub vsemu sem zvečer povabila prevajalk Han vsaj na sladoled v restavracijo. Prestrašeno ml je zagrabila za komolec in rekla „ Tukaj je sarrt za tujce, Kitajcem je vstop prepovedan!" THEREZDE Kitajska v novomeških očeh (2) LJUBEZENSKA ZGODBA MALE HAN Han me je prišla iskat v hotel in skupaj greva na sprehod v Prepovedano mesto. Mrzel veter me je stresel do kosti, mala Han pa mi je ponudila svojo vatirano jakno. V Prepovedanem mestu je čisto tiho, le iz daljave slišiva neko šumenje. V mestu hupajo avtomobili in zvonijo bicikli. V ogromni dvorani palače, prav pri tronu, kjer je nekdaj mali, dveinpolletni cesar Poe I. obupno kričal. „Jaz nočem, nočem ..ko so ga hoteli posaditi na prestol. Tam sva sedli na klop in razglabljali o cesarju Pou. Bil je zadnji cesar na Kitajskem, ki je dolga leta preživel v zaporu, potem ga je kitajsko partijsko vodstvo pomilostilo in je kot strokovnjak preživel zadnja leta življenja v znanem botaničnem vrtu v Pekingu. — Han, kje je tvoj mož? vprašam. „Moj mož dela v zahodni Evropi, je mukoma in skoro v obupu povedala. Večkrat se počutim strašno osamljena." Dve debeli solzi sta se ji ob tej izpovedi utrnili čez lica. Sočutno ji pogledam v obraz, ona pa si z robcem obriše solze in se zravna. ,,Nisem dobra prevajalka, ne znam se zadržati," je rekla in mali robček nervozno mečkala v roki. — Koliko časa si že poročena? „Dve leti, pa je bil moj mož že po dveh mesecih skupnega življenja prestavljen v tujino." — Kje si spoznala moža? „Preko neke ženske." „Kako preko neke druge ženske? „Če bi jaz imela prijateljico, ki nima nobenega prijatelja, in bi jaz poznala prijatelja, ki nima nobene prijateljice, bi jih spravila skupaj. Če sta drug drugemu všeč, je v redu, če nista, tudi prav." To se ji je zdela povsem naravna pot spoznanja dveh mladih. Na Kitajskem imajo namreč še vedno ženske, ki so plačane za to, da mlade ljudi spoznavajo med seboj. Mladi imajo sicer zelo malo možnosti, da bi drug drugega spoznali, ker tam ni plesnih lokalov. — In potem? „Ta ženska in mož sta se zmenila, kdaj se bova srečala. Šlasem v hišo tiste ženske,a se nisem upala potrkati. Ona je slišala, da nekdo stoji pri vratih, pa je odprla.,,Pridi noter," je rekla, „mož že čaka nate". V hipu sem bila vsa rdeča v obraz in nisem si upala moža pogledati v oči. V kot sem šla, se usedla na stol in nobena beseda mi ni prišla iz ust. Ženska ie rekla. Ne bodi tako sramežljiva deklica, mi smo vendar tovariši! Potem smo govorili o našem delu in o vsakdanjem življenju. Mož me je vprašal, katere tuje časopise berem in kate- re knjige. Kmalu smo se šli na cesto sprehajat in nato sva se še večkrat srečala. On mi je pripovedoval kaj zanimivega, jaz njemu tudi. Takrat je bila banda štirih na oblasti in midva sva jo sovražila. O tem sva se večkrat pogovarjala. Nekega večera je skušal zagrabiti mojo roko, jaz pa sem zbežala. Drugič me je vprašal '. Si jezna? In jaz sem rekla, da nisem. Potem je rekel. Jaz te ljubim. Molčala sem in sklonila glavo." Ponehalo je deževati in s Han nadaljujeva pot po Prepovedanem mestu. V majhnem parku s cipresami, kjer je mali cesar Poe v dragocene antične porcelanaste skodelice ure in ure zbiral mravljince in bil vsak dan oblečen v nove obleke, sva spet sedli. Posijalo je sonce in strehe palač so se zasvetile kot iz zlata. Zbrala sem pogum, končno pa malo Han le vprašam .* — Kako si preživela poročno noč? „Poroke nismo praznovali. Z vlakom sva se peljala k njegovi teti, ki je pripravila za naju sobo. Vse je kupila novo, od vzmetnice do rjuh in blazin. Zelo sem se bala, če ga dovolj ljubim. Jokala sem, čeprav ne vem, zakaj." — Je bil prijazen s teboj? „Bil je zelo prijazen. Takrat, ko je bila banda štirih na oblasti, nismo imeli ljubezenskih romanov. Ljudje so morali ljubezen skrivati. Mladi ljudje naj bi vso svojo energijo posvetili revoluciji in za ljubezen v teh smernicah ni bilo mesta." Vsa v ognju je nato rekla . ,Jaz sem proti temu! Mladi ljudje morajo prijetno živeti. Zdaj časopisi kritizirajo ljudi, ki svoje hčere prodajajo in zahtevajo bogata darila. Tose še dogaja, posebno na deželi. Starši tudi niso krivi, ker ne vedo drugače ravnati, in dekleta gledajo na zakon kot na dolžnosti, ne pa kot nekaj lepega, kar se človeku lahko pripeti v življenju." v Na njenem obrazu je bilo naslediti sled gnusa, ko je nadaljevala.,»Nekateri pari se vdajajo tele- varčevanja. Luč sveta naj bi zagledali aprila. Vsekakor ekonomska stabilizacija, kot temu pravimo učeno, ali preprosto varčevanje - ni naš izum. Starejši ljudje imajo nodobne stvari v dobrem spominu. Ko je npr. črno-žolti habsburški monarhiji predla trda za topovske litine, še tako blagoglasni zvonovi po zvonikih niso bili dovolj sveti, da jih ne bi pretopili v topove. Tudi bolj razvite družbe so ob določenih krizah sprožale prave kampanje za zbiranje vsega mogočega in nemogočega. Da, tudi nemogočega. Morda se bo kdo čudil, da se je kaj takega dogajalo celo v tako imenovani deželi vseh mq-žnosti, Združenih državah Amerike. Šele rod novejših, manj obremenjenih zgodovinarjev je imel toliko poguma, da je to priznal celo v univerzitetnih učbenikih, nad katerimi se poti nova pepsi-cola generacija. Tako so Američani v času krize med obema vojnama nadvse prizadevno zbirali stare gume in mnogo druge ropotije. Čez leta so priznali, da so ob preveliki vnemi nagrmadili marsikaj, kar jim je pričelo delati celo sive lase. V času velike depresije pa so na ta način le zaposlili nekaj delovne sile, kateri bi sicer ob brezdelju rojile po glavi nevzorne misli. Eden od tvorcev velike ameriške industrije Henry Ford si je med drugim privoščil tudi pisanje knjige, ki se je še Nemcem zdela vredna prevoda, ko so ponovno postavljali na noge svoj industrijski stroj v tridesetih letih XIX. stoletja. Ford — kdo bi si mislil, da je možakar razen na avtomobile mislil še na kaj — je izračunal, da so Amerikanci prihranili na leto skoraj sto milijonov kubikov lesa, ko so pametno uporabljali star les. Po tisti akciji za čuvanje lesa, ko so vračali zaboje, so porabili za embalažo le še štiri desetine novega lesa. V njegovih avtomobilskih tovarnah so naposled zaostrili odnos celo do take podrobnosti, kot je odpiranje zabojev. Prepovedali so uporabo železnih odpiračev, s katerimi so delavci lomili pokrove. Postavili so posebno sortirnico lesnih odpadkov, kjer so ločili vse, od železniških pragov do drobnih kosov. In čudno*.vse to se je dogajalo v avtomobilski tovarni! Izumili so celo nekaj, kar je bilo kos trdovratnim žebljem v deskah. Sicer bi deska morali skuriti. Naposled so iz tega naredili nove, manjše zaboje. V tistih časih je imelo jeklo manjšo ceno kot les. Kako je z odnosom med njima danes, ni da bi govorili, vse bolj redko je oboje, vprašanje pa je, kako ravnamo z njima kot odpadkoma. Star časopisni papir resnično z vso skrbjo zbirajo le še šolarji, ko se krška Celuloza duši v pomanjkanju lesa. Sevniški šolarji so v začetku marca v pičlem dnevu zbrali nad deset ton starega papirja. Tačas je bil odpad pred šolo, ob dobri organizaciji je navlaka, lepo zvezana v svežnje, srečno končala v Krškem. Pravijo, da tisoč kilogramov starega papirja odtehta 3,5 kubika smrekovega lesa, če ne prištejemo še prihranke energije. V potrošniško naravnani družbi nekoristno konča marsikaj, ne le star papir. Začeli smo s steklenicami Radenske, ki jih po ljubljanskih ma- rketih bojda niso marali jemati nazaj. Pri . tudi nerazumljivo mnogo embalaže iz plasti' snovi in tetrapakov. Prazni so velika nevšec za varstvenike okolja.,.Zaostali Američani P11 že desetletja mleko iz steklenic, ki jih vzorn® menjujejo prazne za polne. Tudi mi smo to P° li do zmagovitega pohoda belih polivinilasti!1 čk in tetrapaka. V Zahodni Nemčiji resno 9° jo, da se bodo vrnili k starim, dobrim ste* cam. Pri nas se ta možnost omenja dosti mežljivo. Ko smo trgovcem na našem območju še dobro, da imajo vsaj razumevanje za ^ slatine, jim pa ne moremo šteti v prid, ker "j ne mara npr. buteljk. Tudi naši licenčni PJ«0i'. jalci piva Tuborg se zaenkrat še ne z_me^ p svoje, oprostite, naše steklenice (zakaj vs ^ trošnik jo dobro plačal). Ker steklarji *e ■ j nad drago energijo in surovinami, utefl manjkanje zbuditi tudi nje. Po svetu toplarne in termocentrale tsrj kurijo z odpadki. Čeprav premoremo * J smeti, lahko o tem vidimo kaj uporabne^Jf krat le na razstavnih panojih varstvenikov Tisti, ki se po svetu prištevajo med P° jftif vsakršnega zbiranja odpadkov, embalaže : ga za industrijo, nemalokrat razen 111 naj * ne smemo lagati, ‘ia obh ”'e *-6 k°*e*a- srno s® v temu času pripravljali 'n *3rvo spoved, smo kmalu bili pred svojim 0m v frančiščanski cerkviji. Vsi smo šli k svo-t'9re(jjl r°u®itelju, to je k patru Korneliju. Pa glej, kaj je Ml tj *em pristopil k spovednici, me vpraša .„No bo, ^ kopal nag ali ne? " Pošteno Sem se ustrašil, kaj *t»vSdj 06 dobim odveze, kako bo doma. In pri prvi ^ se pošteno zlagal, pritrdil sem, da sem se res J*"* čeprav še zraven nisem bil. V srcu sem pa ■ seveda sem se kopal, prav zares, ampak doma v škafu. Tako sem dobil odvezo in vse je bilo v. redu. Od takrat nisem hodil več v cerkev, razen če sem kot otrok moral. BREZ ELEKTRIKE IN PRALNIH STROJEV Na Bregu in v mestu še ni bilo elektrike. Voda je tudi še manjkala in to so bile tako imenovane Štirne po mestu. Na Bregu je bila ena takšna. Krog te je bil vedno živžav. Ženske so nas večkrat pošteno Ozmerjale. Pa kaj pomaga. Polivali smo se in lovili. Kje je lepše kot pri vodil Tu so hodile žene in dekleta. Kako so ženske trpele pri pranju perila. Izpirat so hodile na „flos", to je na Krko, po petdesetih stopnicah gor in dol. Na temu flosu, peričniku, je bilo vedno dosti ljudi in za prostor so se ženske pogosto kregale. Prijetno opravilo res ni bilo. Doma pa sušenje in potem še likanje z likalniki na oglje. Javne svetilke ali lampe, kot smo rekli, so bile postavljene zelo redko. Bile so na petrolej. Mož z lestvo in kanglo v roki je prihajal zvečer, da je prižgal, in zjutraj, da je uc^snil, očistil cilinder in nalil petrolej. To je bil Lumpretov ata_rad se ga spominjam, saj če sem bil od tet klican domov, se je rad oglasil. „No no, če ne greš, bom pa jaz šel na kavo!" Bela kava je bila moja večerja. KOMUNALA IZ ŠTIRIH MOZ Na občini so imeli štiri podobne možakarje za razna dela; za čiščenje ulic, nažiganje svetilk, pozimi pa so morali biti vsi hidranti vodovoda očiščeni za primer morebitnega požara. Policaji so bili trije: dobričina Muška pa Pureber in strogi Ljubi; ta nas je'rad podil, če smo na Loki pod Bregom na Krki lovili ribe. Županstvo je imelo tajnika pa ,,frajlo" — administracijo, sluga. To je vse. Župan Rozman ni bil priljubljen, ko so pa tako radi žlobudrali samo nemško. Rodoljubov pa je bilo vedno več- Tudi društva so rastla in sokoli so bili_na vidnem mestu. Na Bregu je bila čitalnica, bodoči Sokolski dom. Mladina je postajala samozavestna. Že pred prvo vojno na Balkanu se je dijaštvo pogovarjalo o jugoslovanstvu. Še danes se spominjam dijakov, ki so šole zapustili in jo mahnili v Srbijo. Tudi zidava nove gimnazije je bila v teku. Ta gimnazija je dobila lepo, prostorno telovadnico. Stara zraven davkarije ali pošte je bila v zelo slabem in majhnem prostoru. Napredni dijaki so se radi pogovarjali na promenadi, ki je bila vsak popoldan na Glavnem trgu. Glavni trg je šel od mostu do Bergmanove apoteke in dijaki so tu promenirali največ ob sobotah. BILJARD, PRIJAZNE HČERKE IN PSI NA VRVICI Takrat je bila samo ena kavarna, pozneje sta bili dve: zgornja in spodnja. V zgornjo so najraje hodili zaradi treh biljardov in prijaznih domačih hčerk. To je bila kavarna Central. Tudi šance so bile večino polne dijakov, prav tako Marof; ta je bil vedno zaseden, kajti klopi so bile urejene in vedno čiste. Papir si težko kje videl na tleh, ljudje so bili lepo vzgojeni in so vedeli, da se odpadki ne mečejo po tleh, kaj šele, da bi v parku kdo stopil na travo! Pse si smel voditi po parku samo na vrvici. Mladina z Brega se je rada zabavala na šancah, v Ra-govem logu, v Portovaldu, na Marofu, še najraje pa v čolnih, katere je posojal Fišerjev ata. Na Krki je bila naša moranarica. Radi smo bili vojaki —soldati. Prišlo je večkrat do prave pomorske bitke med Kandijo in meščani. Krka je bila mirna, vendar nevarna in globoka. Enkrat smo izgubili Andrejčičevega fanta. Vrtinec ga je potegnil k sebi navzdol. Tudi Vidičevega Slavka smo izgubili, kopal se je in se pošteno prehladil. . Igrali smo se na Marofu najraje ravbarje in žandarje. Marof je bil cesta z drevoredom, ki se je vlekla do železniške postaje. Na Klemenčičevem posestvu ob cesti se je reklo Na gavgah. Tu so nekdaj obešali razbojnike in nepridiprave. Pot je bila lepo speljana in posuta s peskom. Prijazni gozdički in en hribček, katerega so krstili Kleinbergelc ali mali hribček. Tu smo se najraje zadrževali kot ,,vojaki", saj je bila okolica kot nalašč za podobne igre. Enkrat smo se spopadli s Kandijanarji. Bili so tepeni. Mi smo imeli bombe: v papir zavit prah. To se je kadilo) Mar je še kdo živ od te klape? Če je, naj se javi na moj naslov. PRVI KINO IN KONJSKI TRAMVAJ Dotlej kino predstav še nismo videli. Pripeljali so večji »troj (lokomobilo) pred čitalnico. Imel je veliko kolo in jermen. Slišali smo, da bo film z naslovom,,Ali—Baba in 40 razbojnikov". To je bilo nekaj za nas! Pri prvi predstavi je bilo vse nabito. Cerkev je to odsvetovala; pa ni pomagalo. Pozneje so še prihajali razni cirkusanti in rin-gelšpilerji. Ti zadnji so gostovali ali na Loki ali pa na vrtu mesarije in gostilne pri Vindišarju. Ata Vindišar je tehtal takrat 140 kg in je bil najtežji za Trebušnikom na Gorenjskem in Šrajem v Ljubljani. Mož je bil velika dobričina. Mesto je imelo svoj konjski tramvaj in vozil ga je prevoznik Medved. Tudi Koklič je imel svoj voz, pravi hotelski. Vozila sta oba iz mesta na postajo in nazaj. Tramvaj je bil rdeče barvan kot prvi ljubljanski. Imel je sedeže in za stoječe jermene, škoda, da ni v muzeju. ŽELEZNICA ODPRAVI DRSALIŠČE Na Krki sta bila dva f losa — večji nižje proti cestnemu mostu, a manjši pri mostu, kjer bo stekla železniška proga in novi most. Tu je bila tudi ,,švimšola" — plavalna šola. Lepe lesene kabine z bazenom. Zraven je bilo tudi drsališče. Pa so nenadoma zapeli krampi po vsej okolici. Začela se je graditev nove proge za Metliko in Karlovec. Prišlo je ogromno tujcev in tako je Krka začela novo življenje. Vse jezike takratne države smo poslušali. Drsališča kmalu ni bilo več, tu Se je pripravljal opornik za novi železniški most, tu je bil tunel. Cela okolica se je spremenila. Ni bilo več tiste stare Loke. Na levi strani Krke je zrasla nova ženska bolnica, a moška je bila na desnem bregu Krke. Vedno kaj novega. Govorilo se je, da bo Kandija priključena Novemu mestu. Tako je ob graditvi proge predlagalo gradbeno podjetje. Da z novim železniškim mostom naredi ob progi lepo in dobro zaprto pot čez most tudi za pešče. Tako bi imeli prebivalci onstran in tostran Krke bližnjico preko mostu. Posebno Drski in Šmihelu bi se s tem šola zelo približala, a tudi pot za mesto v davkarijo in pošto bi bila znatno skrajšana. Tuda župani se niso zedinili, ugovarjal je največ štembur, kandijski župan, ker je imel manjšo gostilno in se je zbal, da mu bo gostilna še bolj prazna, kot je bila. Kakšno škodo naredijo takšni samogoltneži narodu! Čim je nova proga stekla, se je promet povečal, a tudi sejmi so se razširili in zelo povečali. Vsi so imeli od hlapona velike koristi. Na Glavnem trgu je bilo vedno živahno, še posebno ob semanjih dnevih. Od mostu se je vila dolga vrsta kmetic mimo rotovža tja do zgornjih hiš. V prodajo so prinesle polne košare domačih pridelkov, od masla, fižola, kaše in jajc do mleka in suhega sadja. Ene so bile celo z jerbasi. Vmes je hodil Brlecov ata s sabljo in pobiral mitnino od prodajalk. POSEBNOST GLAVNEGA TRGA Vsak semenj ima svoje burke in posebneže. Teh’je bilo vedno dovolj. Langerjev Andrejc na primer je nosil avstrijsko vojaško uniformo, ponošeno, s starimi avstrijskimi kolajnami. Matasanov Kori je barantal z urami, videl pa si tudi Dolenčevega Makselna, vedno polnega humorja. Na drugi strani trga je prodajal svoje sladkarije Friškar. Imenoval se je tako zato, ker je vedno ponujal z besedo „frisch” — sveže. Tako se ga je to ime prijelo. Tu so bili lectarji (Murnovi) pa Šmalčevi klobuki in veliko štantov z raznih koncev naše dežele. Posebno je bil otrokom všeč človek s fesom na glavi, ki je ponujal turško kavo. Tako pestro je bilo življenje na trgu, da je semanji dan veliko denarja prinesel trgovcem in gostilničarjem. Tu smo videli Belokranjice v pisanih oblačilih, večinoma belih. Možje so nosili bele hlače in oprtani so bili z venci čebule; otroci smo jim rekli Čebularji. Paša za oči je bila ta sejmska folklora, saj se je peklo, jedlo in pilo po vseh dvoriščih, največ pa pri Košaku in pri Vindišarju v Kan-diji, ker je tudi ta imel veliko dvorišče. Paradirala je mestna godba s svojo četo odsluženih vojakov. Njim je bil komandant Arkov ata. Posebno na cesarski dan — takrat so imeli bakle — in z godbo na čelu se je marširalo po mestu do glavarstva in od tam nazaj. Na glavarstvu je bil dvoglavi orel razsvetljen in godba je igrala avstrijske pesmi. Je pa zanimivo, nikdar nismo slišali „Hura" ali ..Živio", vse je bilo mirno in zadržano. ,,Heil" sploh nisi slišal, pa čeprav je bilo precej nemških družin tu v službi. Med godbeniki so bili Bernardi, Mišjaki, Novakov Jože, Dolenčev Maksel. Četa je bila sestavljena iz obrtnikov, ki so se najbolj izkazali pri procesijah na paradah. Največji procesiji sta bili kapiteljska in šmihelska; ta je šla iz Šmihela do Kandije in spet nazaj. MESTO CISTO KOT SOLNCE Pred prvo vojno, akoravno je bilo mesto majhno, je bilo zelo živo in tudi čisto kot solnce. Takrat ja mladina res uživala Za tatvine se je redkokdaj slišalo, največ preglavice so imeli s cigani, današnjimi Romi. Otroci z Brega smo imeli veliko veselja med odmorom v šoli. Rad se spominjam vratarja patra llije na samostanskih vratih. Imeli smo za malico vedno kruh ali jabolko s seboj. Ali slišali smo, kako dober je samostanski kruh. Pa gremo — šest nas je bilo — na porto samostanskih vrat in pozvonimo. Nismo dolgo čakali. Kmalu se prikaže pater llija in popraša, kaj želimo. Ko pozdravimo, ga poprosimo za kos kruha. Pater se nasmeje in vpraša. „Ja, čigavi pa ste, otroci? " Seveda smo se že prej dogovorili, da bomo odgovorili, kot bi iz topa ustrelil ,„Mi trije smo Intiharjevi, a oni trije Oblakovi." Pater se nasmeje in kmalu se vrne z velikim kosom mastnega kruha, kakršnega ne premore nobena pekarna na svetu. „Hvala!" in že izginemo. Zakaj smo rekli Oblak in Intihar? Zato, ker sta bila oba z Brega, po poklicu pismonoša, in sta imela največ otrok. To smo le enkrat naredili, pozneje nikoli več. Na Bregu je bila klapa. Imen se prav rad spominjam . Gustelj Puc, Oto Bernard, Bruno, njegov brat, Vinko in' Franci Oblak, Polde Cigler, Ivan Brudar, Albin Horvat, Stane Teropšič, Ivan Intihar, France Bedenk, Ivan Mi-lač, Rupert, Slavko Strajnar; deklice: Iva Vidic, Angela in Poldka Intihar, Mici Puc, pa Slavko Mihelin, Darko Kastelic. Iz Trsta je hodila Karmen Kavčič, z Dunaja Franci in Hans Mikauc, iz Ljubljane Štefan in Slavko Kramaršič- Igrali smo se razne igre, kako rad se spominjam, ko sem bil kovač, a Mihorčičev Kori smrt. In ko „smrt" leze v meh, jo jaz mahnem po nesreči po glavi. Prav malo sem se je dotaknil, „smrt" je začela jokati, a publika, ki je plačala po dva gumba ali knofa, je začela vpiti: „Knofe nazaj!" Pa laterno magico smo imeli. Plačali so od sedeža dve stari peresi ali tri gumbe. Bilo je veselo in živo ob počitnicah in ne verjamem, da je bil še kateri kraj v Sloveniji, kjer bi imeli toliko iger kot na novomeškem Bregu. GORENJKA »POLIVA" Še to rad povem, katere mame so na nas pamže bile hude, če smo le preveč vpili in se podili. Dobro se spominjam Intiharjeve mame; bila je prava Gorenjka. Napodila nas je z besedami, ki jih še danes slišim. „Če ne bo mir, vas bom tako poliva!" Ta gorenjski poliva ali polila nam je ostal v ušesu, tako da je mama dobila ime Poliva. Druga je bila Fišerjeva mama; ta ni trpela vpitja. Kaj pa otroci vedo, kaj je ta starim prav? To vemo šele sedaj, ko imamo 80 let. Na splošno so nas pa rade imele in veliko jabolk smo dobili in še kaj zraven od teh dobrih mamic. Poleg ..ravbarjev in žandarjev" sta bili najbolj priljubljeni igri ..skrivalnice" in ..frnikolanja". Najraje nas je imel gospod Hladnik, čim je prišel mimo, je od nas kupil za par krajcarjev frnikol. Začel se je z nami igrati in je metal tako, da je vse zgubil v naše veselje. Mi pa hitro na bonbone! Kaj so pa imeli drugega takrat za ta denar v Oblakovi trgovini na trgu kot dve vrsti redig pa mogoče ribice, vse brez pravega okusa. Če si pa imel groš (10 vinarjev ali pet krajcarjev), si dobil „ta filane", z dobrim materialom polnjene bonbone. Zbirali smo steklenice in jih dobro vnovčili. Ta denar smo porabili za izlete. Hodili smo se v Šmarješke in Dolenjske Toplice kopat. Vse peš. Nazaj grede smo prinesli gobe in jurčke. Radi smo obiskovali gradove v okolici, tu so nas radi postregli s kislim mlekom in predobrim domačim črnim kruhom. NIKDAR SE NI SLIŠALO ZA TATVINO Trška gora je bila dobro obiskana ob cerkvenih praznikih. Tedaj je bila tu paša za otroške oči- Šotori, polni lecta, top za streljanje proti toči, ljudi pa se je kar trlo. V cerkev nismo hodili patra poslušat, vzpeli smo se na visoko lipo, debelo nekaj metrov. Nanjo so bile speljane stopnice, na vrhu pa je bil mostovž z lepim razgledom. Žeja nas je morila, da smo bili primorani zateči se k bližnjemu studencu. Kako bogata je bila okolica novega mesta, si danes nobeden ne more predstavljati. Dolenjci so bili gostoljubni, dobri po duši in res radodarni. Če si šel mimo zidanice, so te vabili na kozarček. Tu ni nikoli manjkalo kruha poleg cvička ali dobrega belega vina. Tu je toliko nepozabnih spominov, da bi bila zanje debela knjiga premalo. Tu je živelo ljudstvo s tradicijo in zgodovino. Pa dekleta! Saj lepših punc ni bilo nikjer kot v mestu in okolici. Čistoča je bila na višku, čeprav so ljudje skromno živeli. Novomeščan je bil inteligenten po naravi, kriminalcev ni bilo, V 'in sploh ne, nikdar sa ni slišalo, . priloga dolenjske MOJSTROVINA - Eugene Smith (1918—1978) je eno največjih imen svetovne novinarske fotografije. Nekoč je izjavil, da mora fotoreporter in s tem tudi človek „življenje razumeti, zgrabiti, zavohati in spoznati". Te sposobnosti so bile Smithu prirojene, kar izpričuje tudi fotografija, ki jo je mojster posnel med drugo svetovno vojno med boji na enem od tihomorskih otokov. Čeprav fotografiji ni potreben noben komentar, je Eugene ob njej Napisal: „Ko smo otročka našli, je še živeL Toda oči so bile mrtve. Upam, da je detece umrlo." stekla je tudi, da se ne sme rezati z veliko hitrostjo, ne glede na to, ali režemo ročno ali strojno. Pri veliki hitrosti rezanja se namreč pleksi steklo zaradi trenja topi. Za manjše kose (na primer za črke) uporabljajte rezbarsko žagico, za večje (vetrobransko steklo čolna) pa je primerna žaga za železo ali mizarska žaga s čim manjšimi zobmi. Če režete z električno vbodno žago, jo naravnajte na najmanjšo hitrost, rez in žagico pa hladite s petrolejem. Petrolej je primerno hladilno sredstvo tudi pri ročnem rezanju. dodatni telefon Zaradi velikega stanovanja, naglušnosti ali podobnih razlogov telefonski naročniki često ne slišijo telefona, ki je ponavadi na hodniku. Kaj storiti? Rešitev je tako imenovani vzporedni (lahko jih je več) telefon, ki ga namestite v to ali ono sobo. Ko vas bo kdo poklical, bosta zvonila oba telefona, oziroma toliko telefonov, kolikor jih imate. Za tak poseg v telefonijo je potrebno soglasje podjetja za-PTT promet Možna rešitev je tudi preklopnik. Ko ste v dnevni sobi, naravnate stikalo v položaj, da bo telefon zvonil poleg naslanjača, ko greste spat, pa ga preklopite na aparat v spalnici. Hruška s sirom je imenitna jed,-prav za prav poslastica, ki jo ponudimo po kosilu, lahko pa tudi gostom, če pridejo nenadejano na obisk in zravenl grizljajo palčke boby ali drugo slano pecivo. Važno je, da hruška ni pretrda in da je sir boljše vrste. Narezan pa mora biti na tanke rezine. ogledala malce drugače Nikjer ni rečeno, da mora biti ogledalo le v lesenem, plastičnem ali kovinskem okviru in da mora biti okroglo ali štirioglato. Ogledala drugačnih oblik in z doma narejenimi okviri, ki jih lahko poljubno prebarvate, bodo domiselna novost v vašem stanovanju. rezanje pleksi stekla Pleksi steklo lahko režete z vsemi vrstami žag, vendar velja pravilo, da dajejo drobnejši zobje bolj gladek rez. Veliki zobje steklo trgajo, naknadna fina obdelava je zato zahtevnejša. Eno od temeljnih pravil pri rezanju pleksi barvanje betonskih plošč Betonske plošče so na naših dvoriščih vse bolj doma. Premoščajo (posebej za ženske pete) nevšečen pesek, pomagajo avtomobilu iz garaže itd. Nekateri se nočejo zadovoljiti z naravno barvo peska ali proda, iz katerih so te plošče, in sprašujejo, ali jih ni moč obarvati. Na tem svetu bo kmalu vse mogoče. Za barvanje betonske mešanice se uporabljajo pigmenti—železovi in kromovi oksidi. Običaj- no dodajajo betonu do 5 odstotkov pigmenta, računajoč količino cementa. Zadeve pri nas ni mogoče kupiti, potreben je uvoz. Na tržišču so rdeči, rumeni, črni inzeleni pi^nenti. Najbolj znan proizvajalec je ,,Baver" iz ZR Nemčije. Zastopa ga zagrebški „Chemocolor", Ulica proletarskih brigad 37—A. Kilogram barvila stane okoli 200 dinarjev. mc bnega, r„ . endar ne preveč vitke in ne več prav mlade Moda dandanes ni več samo domena mladih. Tudi njihove mame in celo babice se še rade oblečejo sodobno. Glede barv so se ze navadile, da ne segajo več samo po tem- nih tonih, pri izbiri modelov pa je večina le še zelo boječa. Morda vam je všeč takle športen kostim z žametno ali pleteno obrobo? Ali obleka iz tankega jerseya ali svile za nevsakdanje priložnosti? prebrali smo vampirjev mir Svojo zadnjo knjigo ..Vampir z Gorjancev" je Mate Dolenc, pisatelj mlajše generacije, označil kot fantastično povest. Vendar ta označba nikakor ne velja ta celo knjigo, marveč le za HMumcmmui njen zadnji del. Prvi del knjige je berljiva, tekoče in duhovito napisana zgodba o hedonističnem življenju dela mlajše študentske boemske druščine, ki na svojih pogostih izletih v slikovito dolenjsko Podgorje odkriva čarobnost te pokrajine in širino njenih ljudi. Sem ter tja so že v tej zgodbi nakazane slutnje, da se za vsakdanjimi dogajanji skriva nekaj nenavadnega, temnega, grozljivega in usodnega, vendar vse to bralec še lahko pripiše preveč Ogreti domišljiji pripovedovalca zgodbe in njegovih prijateljev, ki v svoji sli po uživanju med drugim tudi pridno praznijo bokale dolenjskega žvižga vca. V zgodbi nastopa cela plejada oseb — največkrat s pravimi imeni - iz Šentjerneja, Novega mesta in drugih krajev 'z dežele pod Gorjanci, ki je Mateta Dolenca očitno močno prevzela in navezala nase. V drugem delu, ko se vedno jasneje in določneje razkrivajo vse usodnosti in grozljivosti, ko-[haj rahlo nakazane v prvem delu, pa se avtor navezuje na tradicij o grozljivk in „vampir-skih" romanov. Prav tako ne skriva vpliva mogočne domi-'j‘je temnega genija E. A. Po-eia- Podgorje vedno bolj zaveša frn oblak groze, Gorjanci se sPreminjajo v domovanje vam-P,rjev in od tod temne sile, ki rdijo, da je prihodnost njihova, širijo zlo vedno gostejših krogih. Tudi pripovedovalec zgodbe se vse bolj usodno približuje tem temnim silam in v želji, da bi rešil svojo ljubljeno Lenoro, sam postane njihova žrtev. Vendar konec zgodbe za razliko od ostalih tovrstnih romanov, ko glogov kolec v prvih rokah napravi konec vampirizmu in reši svet tega zla, v „Vampirju z Gorjancev" izzveni povsem drugače. Ljubimca v svoji mirni vampirski neskončnosti najdeta ve* no ljubezen, ki se hrani sama s seboj. Zaljubljen povampirjen par je sam sebi zadosten, premagal je smrt in ne ogroža nikogar več. knjige branje za mlade Skorajda ni nobene med povojnimi generacijami, ki se ne bi srečevala z mladinsko književnostjo prav s pomočjo knjižne zbirke ,,Bratovščina sinjega galeba", ki že leta dolgo izhaja pri mladinski knjigi. In vsako tako srečanje je dogodek zase, saj so v tej zbirki izhajala resnično privlačna dela. Tudi štirje zvezki, od št. 218 do 221, ki so izšli nedavno, bodo med mladimi bralci vzbudili zanimanje. Ker na tej strani dajemo prednost domači literaturi, moramo na prvem mestu omeniti delo „Mali veliki junak" Vitana Mala. V tej knjigi Mal popisuje nastanek filma, ki so ga posneli po njegovi knjigi Sreča na vrvici. Vsekakor je tak način prikazovanja snemanja filma zelo privlačen. Drugo delo, ki bo pritegnilo pozornost, je „lvanovo otroštvo" sovjetskega pisatelja V. O. Bogomolova. Gre za delo o dečku Ivanu, ki se na svoj način maščuje nemškemu okupatorju za poboj svoje družine. Delo je pretresljiv dokument o drugi svetovni vojni, saj avtor daje slutiti, da se je ta „zgodba" v resnici zgodila. Po tem delu je bil posnet tudi film znamenitega sovjetskega režiserja Andreja Tarkovskega. Kaže, da imajo Skandinavci poseben posluh za mladinsko književnost, saj so prav oni dali bistven prispevek k njej. spomnimo se na Andersenove pravljice pa na Piko nogavičko. Tudi Fant z zlatimi hlačami Maksa Lundgrena šteje v to tradicijo, zgodba pa je zamišljena kot literarni protest proti neenakosti pri porazdelitvi dobrin, ki jo skuša junak te zgodbe Mats rešiti na svoj način. Treba je še povedati, da je knjiga, ki je izšla leta 1967, dobila nagrado kot najboljše mladinsko delo leta na Švedskem. Delo ameriškega avtorja E. B. Whita Labod s trobento, ki je izšlo prvič pred desetimi leti, je po motiviki tradicionalna zgodba o prijateljstvu med živaljo in otrokom. No, ta zgodba je zašla že kar v pravljičnost, saj labod, ki nastopi v tem delu, prestopi meje živalskega sveta. In prav zaradi tega je nadvse živa in prijetna za branje. film o filmu Čeprav naš čas imenujemo televizijska era, je film vendarle še ohranil dosti sijaja in prepričljivosti, da so mu še vedno privrženi tudi mladi, ki sicer stare vrednote kaj radi zamenjajo z novimi. Vendar je bilo vsakršno njihovo vedenje o filmu nezadostno, pač v skladu s pomanjkanjem literature o njem. Še posebej na Slovenskem, kjer se sploh težko odločamo za teoretična dela. Zato je nova knjiga Mladinske knjige „Film -med sanjami in resnico", ki je izšla v zbirki Družboslovje za mladino, vsekakor tehten prispevek k večjemu vedenju o filmu kot izvornem' sredstvu. Knjigo o filmu je zasnoval in uredil Tone Frelih, znano ime iz slovenske filmske kritike. Sicer pa so pri njem sodelovali znani filmski delavci, med njimi tudi filmarji, scenaristi, teoretiki. In vsi, devet jih je po številu, odgovarjajo na vsa tista vprašanja, ki bi jih utegnili o filmu postaviti mladi. Tako so v njem obdelane filmske zvrsti, odnos med filmom in drugimi umetnostmi, kaj je film kot industrija in kaj je kot predmet filmske kritike. PREDCTflvuAmo vam OTO** Literarna zgodovina je bila nemara tedaj, ko je šlo za tehtanje deleža vseh, ki so tvorili veliko četverico slovenske moderne, še najmanj v zadregi pri Otonu Župančiču, saj je ta poet, ki mu je bilo dano preživeti tovariše „findesieclovskega" obdobja, tako rekoč edini do konca napisal,,knjigo" svojega pesniškega poslanstva. A naj so se posamezniki še tako trudili temeljito ovrednotiti njegov opus in mu odmeriti pravično mesto na slovenskem Parnasu, so vseeno ostale razpoke in tu in tam trhli povezovalni členi v dognanjih o njem. Lahko bi dejali, da je tako ostalo vse do znamenitega simpozija o Otonu Župančiču, ene mnogoterih manifestacij, prirejenih na čast stoletnici njegovega rojstva, a edini znanstveni, kar se jih je zvrstilo. Na mednarodnem znanstvenem simpoziju so poskušali odkriti udeleženci npvo podobo te „findesieclovsko" profilirane in hkrati tako samosvoje osebnosti naše literature Celotno dogajanje s tega zbora župančičeslovcev, ki so se vsi po vrsti trudili odmerjati pozor novim, manj znanim ali še ne popolnoma odkritim razsežnostim Župančičevega dela ter tako pomagati odpraviti razpoke v vedenju o njem, trhle vezne člene pa zamenjati z močnimi, trajnimi, jeklenimi, vsa nova dognanja o tem pesniku lahko zdaj knjižno ,.podoživimo" po zaslugi Slovenske matice, ki je vse referate z omenjenega simpozija objavila v prek 560 strani debeli knjigi z naslovom „Oton Župančič - simpozij 1978". V knjigo je urednik France Bernik uvrstil več kot štirideset referatov s simpozija in jih glede na skupna izhodišča razvstil v razdelke. Tako je pesnik z znanstveno močjo avtorjev referatov prikazan z različnih vidikov, v glavnem pa kot izviren umetniški ustvarjalec, kot pesnik v razmerju do slovenske, jugoslovanske, evropske in svetovne literature ter kot prevajalec. Pri tem je še posebej spodbudno spoznanje, da primerjalna veda pri Zupančiču ne razpravlja samo o razmerju med slovenskim pesnikom in evropskimi literaturami, temveč poskuša raziskati tudi Župančičev prodor v svet in odkriti njegovo navzočnost v literarnih dogajanjih drugih narodov. Prav gotovo smemo pritrditi Francetu Berniku, da pomenita tako simpozij kot zdaj knjiga tehten prispevek k ohranjanju Župančičevega umetniškega sporočila našim in prihodnjim rodovom. Zato bi brez te knjige ne smeli ostati zlasti literarni zgodovinarji, še posebej pa ne knjižnice in nekatere šole. I. ZORAN J tmr Celotno delo, ki je tudi graf ično prikupno urejeno, tako da bo že samo po sebi vabilo k branju, je dopolnjeno z bogatim slikovnim gradivom. K temu delu spada tudi dokaj obsežen seznam literature, iz katere bodo lahko črpali znanje malo bolj zahtevni bralci. Kljub temu da v tem zapisu ves čas govorimo o delu za mlade, bo prav gotovo prišlo prav vsem ljubiteljem filma, ki jim je bila doslej taka literatura nedostopna. Priporočiti pa bi jo bilo treba še vsem filmskim krožkom, amaterskim filmarjem in pedagogom, ki se ukvarjajo s filmsko vzgojo. J. S. trije scenariji Viba film in Partizanska knjiga iz Ljubljane sta lani skupaj izdala troje izvirnih slovenskih scenarijev: Željka Kozinca Krč, Frančka Rudolfa. Ubij me nežno in Mirča Šušmelja ter Matjaža Zajca Prestop. Razlogov za izdajo filmskih scenarijev v knjigi so izdajatelji našteli več. Težko bi se bilo odločiti za najbolj primernega, saj je v vsakem zrno resnice. Predvsem so hoteli zapolniti vrzel v slovenskem izdajateljstvu, kjer bi lahko v knjižni obliki objavljene scenarije prešteli na prste ene roke. Zraven so hoteli doseči, da bi scenariji zaživeli kot posebna literarna zvrst, kjer bi bilo mogoče soočanje filma in literature. In ne nazadnje želijo izdajatelji spodbuditi bodoče pisce scenarijev, ki naj bi v tej izdaji dobili vpogled v način pisanja te zvrsti. Kljub vsem tem razlogom se zdi, da je bila ta izdaja pri- pravljena na hitro in nepremišljeno. Še posebej, če vemo, da je ta uvod v novo zbirko Scenaristi. V njej bi namreč lahko poleg najnovejših scenarijev objavili tudi kakšnega starejšega z izpričanimi literarnimi in filmskimi kvalitetami. Tako pa bralcu ostaja samo primerjava med sodobnimi deli, od katerih je za začetek spoznavala še najbolj primerno Kozinčevo. Ostali dve deli pa sta že na meji bizarnosti in je njuno branje vse prej kot lahko ter veselo opravilo. Branje teh scenarijev je toliko bolj mučno, ker so po svetu navajeni na objavljanje romaniziranih ali literariziranih scenarijev, kot je bil primer z razvpitim Zadnjim tangom v Parizu idr. Ker pa je to prva izdaja slovenskih scenarijev v knjigi, moramo počakati na nadaljevanje. Izdajatelji namreč obljubljajo, da bodo kasneje objavili tudi starejše scenarije, s katerimi bodo dali svoj prispevek k osvetlitvi razvoja in zgodovine slovenskega filma. In ta razlog je najbolj tehten in pohvale vreden. ..Dolenjsko ljubim, nanjo sem tako navezana, da bi nikoli ne hotela živeti drugje. Zato me še bolj boli, ko vidim, kako ta svet v nekaterih svojih značilnostih propada in izgineva," je pred leti povedala mokronoška učiteljica in pisateljica Anica Zidar in dodala, da je to bolečino izpovedala tudi v knjigi, ki je prav takrat izšla pri Kmečkem glasu. Notranji nemir jo je priganjal, naj pogleda globlje za zastore vsak človek je zgodba tega življenja, v dušo človeka, ki mu je pisana tako pretresljiva usoda. Iz tega opazovanja in tuhtanja se je rodila druga knjiga Anice Zidar, povest „Stra-sti v grapi", v kateri je opisala ljudi z vsemi njihovimi strastmi, ki so zdaj v strahotnih stiskaj pa spet radostni,’ vzradoščeni nad življenjem kot svojim najbolj cenjenim bogastvom. V pisateljici Anici Zidar so se nakopičila nova spoznanja in ji narekovala novo povest ..Pomladne vode". Delo je tik pred izidom, založil ga je Kmečki glas, ki se mu je Zidarjeva kot založniku nekako trajno zapisala. „To je knjiga o večnem hrepenenju po sreči," pravi pisateljica. ..Dogajanje se začne v predvojnem času, zaplete med vojno in konča v današnjih dneh. Močna je socialna nota, spopad revnih in bogatih, ki se včasih konča s potjo v ekonomsko izseljenstvo. Ljudje, ki odhajajo, nosijo s seboj v duši nekakšno ukletost v svet iz katerega so, vonj po -domači grudi hodi z njimi kot opomin." Tudi svet ki ga dihajo ..Pomladne vode", je avtentičen, pristen s pokrajino in ljudmi. Tako pristen, da se bodo bralci v njem prepoznali, kakor so se že, ko so prebirali njeni prvi knjigi in druge krajše zgodbe, ki jih Zidarjeva občasno objavlja v raznih publikacijah. In zgodilo se je že, da je bila zaradi prevelike podobnosti že deležna graje in pohvale. ..Opisujem svet iz katerega sem izšla in mu nekako še vedno pripadam, zato so ljudje v mojih zgodbah resnični, in ker so resnični, se tudi prepoznajo in ob soočenju reagirajo. Sprva me je to nekoliko motilo, zdaj me nič več. Sicer pa se to odzivanje popolnoma ujema z mojim pisateljskim načelom in hotenjem. Pišem o ljudeh, ki jih poznam in s katerimi me veže vsaj nekaj te življenjske usode, in če se odzivajo, je to znamenje, da ne pišem zaman, da moja dela bera To pa je pravzaprav največ, kar lahko kdo, ki se ukvarja s pisateljevanjem, doseže." Zidarjeva snuje medtem novo delo. „To bo povest, v kateri bom opisala samopašnega, gospodovalnega kmeta kantorskega tipa. Glavne osebe sem si že zamislila, pravzaprav sem jih izbrala, iztrgala iz življenja v mokronoški okolici Vsak človek je zanimiva zgodba, pisateljeva dolžnost pa je, da to zgodbo vzgradi v celoto, v pripoved, ki si jo je zamislil. Ko si izdelaš načrt, je potreben le še čas, da se zamisel na papirju udejanji." Zidarjeva piše zvečer, ponoči. Stran za stranjo. Vmes ji pero zapisuje kratke Pologa dolenjskega lista zgodbe, črtice, drobne zapise z liričnim odtenkom, ki pa vse pripovedujejo o človeku. ,,Kratke zgodbe imam rada. To je kot poezija, ki je seveda sama ne znam pisati. Zdi se mi, da tega ne počnem tudi zato, ker je poezija težja, če ne celo najtežja literarna zvrst V prozi mi gre beseda veliko bolj izpod peresa, lažje se izpovedujem v njej. Kajpak v jasnem, vsem razumljivem jeziku, da lahko bero moje knjige tudi manj izobraženi, najbolj preprosti ljudje. Zato tudi ne razmišljam, da bi kdaj svoje pisanje modernizirala in vka-lupila v ta ali oni izem. To ni zame, vsaj zdaj tako čutim in mislim." Pisanje je postalo Zidarjevi del njenega življenja, notranja potreba, pa tudi most do ljudi, medsebojnega razumevanja, spoštovanja. „Zato tudi pišem", pravi, „in mi ni žal prečutih noči, sedenja pri pisalni mizi, ničesar. Komaj čakam, da pride čas, ko se lahko spet sklonim nad nepopisane liste in nadaljujem, kjer sem zadnjič nehala. Ali začnem nekaj novega." Saj je pisanje nekaj takega kar se večno začenja, pa nikoli ne konča. Kot življenje. I. ZORAN (21 3 ^A.SI ZAKL^O/ ,JULKA” NE POJDE V MUZEJ OTROŠKA MUČILNICA V JASTREBARSKEM Žumberško—gorjanski predel je bil med zadnjo vojno žarišče skupnega boja hrvaških in slovenskih partizanov, kovačnica bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Šele nedavna proglasitev za spominsko območje in ustanovitev skupnosti je na obeh straneh Gorjancev zbudila vsesplošno zanimanje za preteklost, življenje in razvoj prelepih, a odročnih krajev tega hribovitega sveta. Odbor za negovanje tradicij NOB pri skupnosti je sprožil vrsto akcij, da dogodki iz narodnoosvobodilnega boja ne bi šli v pozabo, da bi znova oživele partizanske steze in da bi mladi rodovi spoznavali prizorišča nekdanjih bojev, srečanj in drugih revolucionarnih dogodkov. ' Pogled nazaj razkriva veličastne, a tudi grozljive prizore, mogočno zmago humanosti nad nečlovečnostjo, ki so jo prebivalci Jastrebarskega doživeli 26. avgusta 1942 Ob zori tistega poletnega jutra je četrta kordunaška partizanska brigada NOV napadla ustaške postojanke, osvobodila mesto in prinesla svobodo tudi otrokom v tamkajšnjem ustaškem koncentracijskem taborišču. Skozi to taborišče je šlo 3.336 otrok od šestega meseca do štirinajstega leta starostu Za 1 žičnato ograjo okoli nekdanjega dvorca grofa Erdoedyja, frančiškanskega samostana in barak ter nekaj kilometrov oddaljene opekarne in konjušnice so vodili nebogljeni naraščaj iz Podkozarja in Bosenske planine, iz Korduna, Banije, Like, Slavonije in drugod. Veliko otrok so polovili med ofenzivo na Kozaro, precej pa sojih poslali v Jastrebarsko iz drugih ustaških koncentracijskih taborišč. Med njimi so bile sirote padlih borcev, otroci, ki so jih nasilno odvzeli materam in jih poslali v dobro zastražena, od sveta ločena ..zbirališča zapuščenih", ..otroške domove", ..sprejemne postaje za otroke beguncev", kjer jih je čakala strahotna usoda in nazadnje smrt. Njihovi ..skrbniki" so si izmišljali najrazličnejše oblike mučenja nebogljenih, sestradanih, golih in bolnih bitij, otrok brez staršev in otrok, ki so jih ustaši ločili od njihovih najdražjih, od očetov in mater, ter jih poslali v svoja prevzgajališča ali čakalnice smrti. Za uniformami usmiljenk sta se skrivala grobost in sovraštva „Sestre" so grdo ravnale z njimi in jih prikrajševale še za tisto skromno hrano, ki so jim jo namenili za goli obstoj. Nove taboriščnike so dovažali kakor živino, še obleke jim niso dali. Popolnoma sojih ločili od sveta. Za ograjami z bodečo žico so se sprehajali zaupni stražarji s puškami v rokah. Prebivalcem Jastrebarskega niso pustili nobenih stikov s taboriščem, da ne bi zvedeli za bedo nesrečnih otrok, za resnico onstran žice. Razkril jo je šele partizanski napad, ki je tistega avgustovskega jutra presenetil ustaške čuvarje. V dokumentih beremo, da so ob petih zjutraj počile prve partizanske puške in da so borci četrte kordunaške brigade zavzeli Jastrebarsko v prvem naletu. Presenečeni sovražnik se ni utegnil braniti. Partizani so zajeli bogat vojni plen. Streljanje je vznemirilo tudi koncentracijsko taborišče, od koder so partizani rešili 727 smrti zapisanih otrok. Za ta edinstveni podvig je glavni štab NOV dal kordunaški brigadi pismeno priznanje. Otroke so partizani osvobodili p.od vodstvom narodnega heroja generalpolkovnika Nikole Davidoviča. Sovražnika je ta nenadna vojaška, politična in humana zmaga partizanske vojske pred vrati Zagreba moralno močno prizadela. Razkrila je vso nečlovečnost fašizmu podložnega režima. Domačini ob pogledu na sestradane in izmučene otroke niso mogli verjeti, da je kaj takega mogoče početi z lastnim narodom. Pa je bilo res. Zlasti njihove metode prevzgajanja, ki so jih uporabljali za otroke med desetim in štirinajstim letom, so bile nadvse grozljive. Vzdržali so le najmočnejši. Šibali sojih po golih izmozganih telesih, jih za vsako malenkost dajali klečat na koruzo ali pesek, jih zapirali na podstrešje, privezovali za drevje, jih kaznovali z gledanjem v sonce in nošenjem težkega kamenja v krogu po taborišču. Jutranje streljanje 26. avgusta je močno vznemirilo otroško taborišče. Večji so uganili, da so to partizanske puške, in misel na rešitev je povzročila vsesplošno veselje. Pričakovanje je otroke zbudilo iz otopelosti, po nekdanjih svinjakih in konjušnicah so odmevali veseli vzkliki, kar je razjarilo njihove „skrbnice". Dvoje najglasnejših otrok je svojo radost plačalo z življenjem. Ena od ..usmiljenk" ju je odvlekla za barako in ju tam ubila s krampom. Druge nune so otroke zaklenile in pobegnile pred partizani. Ti so jim kmalu zatem odprli vrata v svobodo. Najbolj nebogljene so borci na rokah odnesli s seboj, drugi so neskončno srečni spremljali kolono osvoboditeljev na poti v mesto in naprej v hribe. Ko so prišli iz mesta na polje, so se sestradani otroci razbežali po njivah in vrtovih. Jedli so vse od kraja: koruzo, korenje, repo,, krompir, peteršilj, vse, kar so našli užitnega, da bi si končno enkrat potešili lakoto. To je bil nadvse žalosten prizora. Z njive je v nekaj minutah izginila zadnja repa, zadnja koruza. Le šestletna deklica, ki je nosila svojo miajšo sestrico, ni stekla na njivo, bala se je, da bo kolona odšla dalje, ona pa je ne bo več mogla dohiteti. ZBRALA: JOŽICA TEPPEV rezervnih delov, čeprav so vozila že zdavnaj umaknile iz proizvodnje. Sevničani so zato krenili na lov za deli. Poveljnik občinske gasilske zveze Tone Šeško pravi, da so preiskali vso državo. Marsikaj so nabavili v Zagrebu, kjer to izdelajo kar na novo, po nekaj pa je bilo treba celo čez mejo, v Gradec. Avstrijci že vedo, zakaj leta držijo celo take malenkosti, kot so batni obročki. Če so stvari res dobili brez prometnega davka, ker so pač gasilci, bo vedno uganka. Menda znajo biti tamkajšnji trgovci od sile poslovni. ,,Julka" je po tej generalni kot prerojena. Sevničanom ni bilo žal ur udarniškega dela, samo da bi ..Julka" lahko nastopila v paradi ob stoletnici društva. In res se je v nepreglednem sprevodu sodobnejših vozil dobro držala Vseeno za kakšno resnejšo uporabo ni več. Po novih cenah bencina sploh ne. Kilometer vožnje požre namreč tudi skoraj liter bencina. Še v ..mladosti" so bile tamove prage znane, da so skurile več bencina kot težji deutzi nafte. Zato so jih ti tudi izpodrinili. Ker pa je sevniška „Julka" tako zgledno ohranjena, raste njena trofejna vrednost Je ena prvih, ki je za gasilske namene zapustila mariborski TAM. Resnici na ljubo, TAM je zapustila le šasija, motor in morda še kaj, ostalo so naredili v Novi Gorici. Sevniški gasilci so z Mariborčani vodili že prav nesne pogovore, da bi „Julko" zamenjali po načelu staro za novo. Zato tudi vsa skrb pri obnovi. Stabilizacijo pa so z vso resnostjo vzeli tudi pri TAM. „Julka" tako skoraj zanesljivo ne bo šla v njihov muzej. Po vsej verjetnosti tudi ne bo peljala na letošnji gasilski kongres, čeprav bo blizu, v Brežicah. Stabilizacija je resna tema tudi pri gasilcih. Navsezadnje bi bilo nemara škoda, če bi ta izjemni avto zapustil sevniške gasilce. Živi spomini priklepajo nanj cele rodove gasilcev. „Julkino" krmilo je sukalo mnogo mož: pokojni strojni ključavničar Stane Blaznik', klepar in kasnejši direktor Anton Štricelj, poveljnika Tine Žnidaršič, Tone Šeško in še kdo. Še vedno stoji v prvi garaži kot nekdaj. Za slikanje je res ni bilo mogoče premakniti s pritiskom na gumb. ,,Akumulator pač!" je brez kanca jeze, ker ga je na videz pustila na cedilu, odvrnil Tone. In je nekajkrat „na-pumpal" stopalko za plin, v roki seje znašel velik ,,kurbel". Obrat in že je stroj mirno zabrnel. „Če bi ga že dali stran, kam v dobre roke, trobljo bi mu vzeli ven," je rekel poveljnik Tine in pogladil avto. Je namreč spomin na še starejši avto — pedvojni fiat. Ko so bili namreč z „Julko" kje na poti in je ljudje niso spoštljivo pogledali, so se zanesljive obrnili za njo, ko so zaslišali nenavadno rezek glas,,predpotopnega" trobila. V sevniškem gasilskem domu imajo pravega veterana med avtomobili: tamov orodni voz, letnik 1957. Njegovi vrstniki — tovornjaki, znane prage, nastopajo sem in tja po naših partizanskih filmih v vlogi okupatorskih vozil, izgledajo namreč resnično starinsko — kot tiste šklopotala s kljukastimi križi. „Julka", kot so jo sevniški gasilci z vsem spoštovanjem krstili ob samem začetku, je imela mnogo častnejše poslanstvo. Ni ga kraja v sevniški občini, kamor ta avto ne bi potegnil vrlih gasilcev. Kako tudi ne: na prostorne klopi spravi kar celo desetino, pregledno po predalih zbaše vso opremo z motorno brizgalno vred. Zloščen, kot se spodobi za take prilike, je popeljal sevniško moštvo na vse gasilske kongrese: v Novo Gorico, Mursko Soboto in še kam. Ob takih slavnostnih prilikah je bil ta avto nadvse imeniten, na obeh drogcih ob prvih blatnikih sta veselo vihrali zastavici. Poveljnik sevniških gasilcev in lep čas voznik tega avtomobila Martin Žnidaršič ga poimenuje tudi drugače: „naš zlati avto". Nanj ga veže mnogo lepih spominov. Za nagrado, po vsakoletnih tekmovanjih je „Jul-ka" vozila gasilske pionirje na morje, včasih takšno število, da bi se ga avtobus ne sramoval, tudi po štirideset naenkrat V posebnem spominu je poveljniku Tinetu izlet v Piran, kjer so si takrat ogledali največjo slovensko ladjo istega imena. To so bili časi, ko je društveno družabno življenje najbolj cvetelo. Imenitno se je bilo popeljati z rdečim avtom, osebni avtomobili so bili še redkost. Poveljnik Tine ve o stari dobri „Julki" tudi druge zgodbe. Na požarišča se vedno silno mudi. Stroj avtomobila mora ob takih prilikah pač dati vse od sebe. „Julkino" srce je, podobno kot pri drugih progah imelo nekaj napak. Tako sta npr. vodna črpalka, predvsem pa vžigalna tuljava, preblizu vročih delov stroja. Vroča vžigalna tuljava ni za rabo. Gasilci ne bi bili gasilci, če se tudi v takih primerih ne bi znašli. Običajno je ta naloga doletela Draga Zakoška. Dolgin, kot je, se je zavihtel na obli blatnik z mokro cunjo v roki. Takšno hlajenje vžigalne tuljave je bilo vedno uspešno. V bolj slabih časih sevniških gasilcev je stroj šel tudi na manj valjev, kot jih • premore. Pred lansko stoletnico društva sta ga dolgoletni sevniški šofer Janez Novak in društveni avtomehanik Mirko Sršen razstavila do obisti. Dobesedno ni ostala matica na vijaku. Dela so se lotili, čeprav so vnaprej vedeli, da nadomestnih delov za to staro vozilo ni več. Naše avtomobilske tovarne namreč še vedno ne sledijo tujim, ki premorejo velika skladišča