URN_NBN_SI_DOC-KQWRIURI

PROF. BOGO T E P L ? Bruno Hartman Ko je bil profesor Bogo Teply leta 1963 upokojen kot ravnatelj Pokrajinskega m uzeja v M ariboru, še zdaleč ni nehal delati. Že k ar 1. aprila istega leta se je začelo njegovo honorarno bibliograf- sko-dokum entacijsko delo, ki ga je opravljal še do tistega petka, ko je na večer um rl, 13. ju lija 1979. Več kot šestnaj let je tedaj delovno prebil med knjižničarji v nekdanji Študijski, današnji Uni­ verzitetni knjižnici v M ariboru in ustv aril nadrobno dokum entacij­ sko kartoteko m ariborskega časnika »M arburger Zeitung« za raz­ dobje od 1865. do pod konec 1889. leta. Profesor Teply je imel v življenju mnogo opraviti s knjigam i — saj je bil po študijih slovenist in zgodovinar. Z njim i se je še zlasti pečal v socialistični prosvetni organizaciji »Svoboda«, ki je od leta 1929 izdajala istoimensko revijo. Vanjo je v prvem letniku sproti poročal o novih knjigah. V M ariboru se je prav tak ra t na moč uveljavila knjižnica Delavske zbornice, ki je dobivala knjige od svoje ljubljanske centrale. Profesor Teply je redno zahajal v knjižnične prostore — tedaj so bili še na oni, desni stran i Drave, v Verstovškovi ulici, pregledoval nove knjižne pošiljke in odbiral iz njih dela, o katerih je poročal v posebni rubriki revije »Svoboda«. V letnikih 1933 in 1934 te revije je urejal rubriko K njige in knjiž­ nice in m arsikateri prispevek zanjo napisal sam. P ri tem se je po­ stavil na trdno m arksistično idejno izhodišče, vseskozi pa je imel pred očmi nam en, da s svojim kritiškim in usm erjevalnim dejanjem delavskem u razredu na Slovenskem razširi duhovno obzorje. Neposredno kot knjižničar je profesor Teply deloval na m ari­ borski klasični gim naziji, ko je bil v šolskem letu 1929/30 varuh slovenske dijaške knjižnice, od 1930. do 1935. leta pa varuh zna­ m enite profesorske knjižnice na istem zavodu. V endar se zdi, da ga knjižničarstvo niti kot veda niti kot njena praktična aplikacija ni zares pritegnilo.