Znan lastnik -
odgovoren
gospodar
Obrtnik, ki se je vrnil iz tujine in investiral svoje prihranke v proizvodno dejavnost pred devetimi leti, EMIL KANDRIČ razume obrt-ništvo kot zametek kapitalskega sloja družbe,
ki nastaja na novih temeljih tržnega gospodar-stva in parlamentarne demokracije in se loči od obrtniško-mojstrske miselnosti. Pri utiranju obrtniške poti mu je bilo kot zdomcu vsaj nekoliko prizanešeno s strani države, medtem ko ga je okolica sprejela nezaupljivo z veliko mero človekove nevoščljivosti in nerazumeva-nja. No ne gre prezreti, da je bilo to povezano s predsodki prejšnjega sistema, ki mu je bila tuja miselnost, da je ekonomsko ustvarjanje prioriteta in odgovomost posameznika za lastno eksistenco nuja, kar je v razvitem zahodnem gospodarstvu samo po sebi umevno. Koopera-cijo pri predelavi pločevine v trakove, formate in profile za potrebe predelovalne industrije je ponudil Metalki. Devetlemo uspešno sodelova-nje dokazuje, da taka kooperacija ne bi smela vzbujaii dvomov. Obrtnik kot nosilec dejavno-sti odgovarja za kvaliteto, vodi poslovanje, ko-operantu pa plačuje skladiščno-manipulativne storitve.
Za uveljavitev obrtništva  kot kapitalskega
sloja so po njegovem mnenju nujne štiri institu-cije - institucija delodajalca, delojemalca, dav-koplačevalca in volilca, na tej osnovi se lahko večinsko uveljavi zasebno lastniško gospodar-stvo po vzoru družbeno-ekonomskih sistemov razvite zahodne Evrope, ki je tudi osnova zdru-žene Evrope. Kapitalski sistem ob uveljavljeni vlogi kapitala kot začetnika ekonomskega raz-voja in spodbujevalca zagotavlja materialno os-novo, vendar upošteva tudi socialne in druge aspekte in onemogoča uresničitev standarda družbene infrastrukture.
Zadnja štiri leta se odnos do obrtništva v naši družbi zelo spreminja. Hkrati s spodbudnimi elementi pa smo se znašli v najhujši gospodar-ski krizi, ki sili k radikalmm spremembam, osnovna pa je smer znanega lastnika in s tem odgovornega gospodarja. Današnji čas obrtni-štvu ni naklonjen. Padanje naročil, neredno plačevanje in še marsikaj otežkoča perspektivne poslovne odločitve in bistveno povečuje tvega-nje. Rešitev je v učinkovitem in stimulativnem davčnem sistemu, ki bi ustvaril pozitivno inve-sticijsko in psihološko klimo, spodbudil sred-stva občanov in omogočil, da bi pomšen sistem vrednot dobil svojo ceno.
Zasebno-lasminsko gospodarstvo bi moralo biti vključeno v sistem narodnega gospodar-stva, česar v vladnih ukrepih ni izrecno zasle-dil. Uveljavljanje zasebno-laslninskega sektorja in spremembe družbeno-ekonomskega sistema potekata v smeri parlamentarne demokracije, možnost uveljavljanja vidi preko Slovenske obrtno-podjetniške stranke, seveda pa tudi v drugih oblikah združevanja obnnikov. Zve/.a obrtnih združenj Slovenije danes odigrava sta-novsko vlogo, morala pa bi biti še strokovno učinkovitejša.