242 Št. - 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2*— K V Ljubljani, petek 7. oktobra 1921. Naročnina za kraljevino SliS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. 0SLAV1. Uredništvo: "kitova ulica 1/1. Telefon 300 zijalu h '•■h; Telefon 44. 2 vračajo. juhljailožiti znamko ovor. Ministrski predsednik PašK odpotoval v Pariz. Zagreb, 6. okt. (Izv.) »Jutarnji list« javlja, da je snoči ob 21. ministrski predsednik Nicola Pašič odpotoval s simplonskim ekspresom v 1 Pariz, da obvesti kralja Aleksandra o položaju, v katerem se nahaja država. Gospod Pašič gre nato v kopališče v Evian les Baine. ' . - ..U.U Protin in Bvanil v Zagrebu. Zagreb, 6. okt. (Izv.) Kakor javlja »Jutarnji list« sta snoči odpotovala iz Beograda gospoda Stojan Protič in dr. Momčilo Ivanič v Zagreb, da stopita z raznimi hrvatski-mi politiki v stik. Zagreb, 6. okt. Davi je došel semkaj Stojan Protič v spremstvu dr. Momčilo Ivaniča, urednika lista »Radikal«. Dopoldne je posetil Protič voditelje hrvatske opozicije in se posvetoval z njimi ter jim naznanil uspehe svoje dosedanje akcije. Protič ostane v Zagrebu do jutri zvečer. Zbiranje madžarskih čet ob južni meji. Dunaj, 6. okt. (Izv.) Tukajšnje madžarsko zastopništvo izjavlja, da so vesti beograjskih listov, da Madžari zbirajo ob madžarsko-jugoslovenski meji močne čete, brez vsake podlage. — K temu dementiju pripominjajo popolno- ma verodostojne vesti, ki jih je prejelo ministrstvo za zunanje stvari, da so vojaške priprave na Madžarskem v polnem teku. Prepoved veleposlaniške konference vpoklica nadaljnjih 20.000 mož, je ostala brez uspeha. OPUSTOŠENJE LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE V GORICI. Gorica, 6. okt. (Izv.) Predvčerajšnjim so imeli stavkajoči delavci shod in so potem priredili dernonstrativen obhod po mestu, pri čemer so zahevali, naj se vse trgovine zapro. Podružnica Ljubljanske kreditne banke pa ni hotela zapreti svoje bančne prostore, vsled česar so demonstranti naskočili poslopje in ga opustošili. Škoda znaša okoli tri milijone lir. (Vest se nam ne zdi preveč verjetna, ker nosi na sebi pečat italijanskega poročevanja. Op. :ured.) t KRVAVI SPOPADI V TRSTU. Trst, 6. okt. (Izv.) Včeraj je prišlo po končani splošni stavki v Trstu do krvavih spopadov med fašisti in delavci. En fašist je bil ubit, dva fašista in en stražnik pa hudo ranjeni. ODLIKOVANJE MARIBORSKEGA ŠKOFA. ' Beograd, (T okt. (Izv.) Ministrski svet ie danes podpisal ukaz, s kate-?e mariborski knezoškof dr. Napotnik odlikuje z redom sv. Save L razreda. °^IK0VANJE VOJNIH TOVARIŠEV POKOJNEGA KRALJA PETRA, . Beograd, 6. okt. (Izv.) Kakor se r doznava, bo vlada odlikovala s Ka-ragjorgjevičevo zvezdo z meči vse vyojne tovariše pokojnega kralja Petra Osvoboditelja za Časa bosanske ntaje. Kongresi parlamentarnih strank (ist®f°g.r.ad> 6. okt. (Izv.) »Marnji dne 2nVHa Beograda, da se vrši vseh rajni/- Beogradu kongres terem s?hS? organizacij, na ka-a ?° rešila vsa sporna nastala v radikalni stranici. le dni ima v Sarajevu svoi kongres jugoslovanska muslimanska organizacija, kateremu bosta prisostvovala tudi oba muslimanska mi-jMstra. Za 12. t. m. je sklican kongres tovatske ljudske stranke v Sarajevo katerega se udeleži tudi dr. Korošec! .gmUoradniki imajo svoj strankin kongres v .Veliki Planu Razprava proti morilcu ministra draškovica. j Za®1 e.k’. f'. ?kt. DaneS se j? pričela pred tukajšnjim sodiščem razprava Prot, monlcu ministra Draškoviča. - &5ava ic Je vrši,a v veliki dvorani ! isca. Za ^razprave so zaprta vsa. jtu^ '* ®odiscu. Razpravi prisostvuje ; - dl oce obtoženega Lopandiča. Obso. jenec zn njegovi drugi so čisto apa-'sn?—-- U predseduje predsednik 'h/i .ca ZaJ’c* Današnja razprava je "a izpolnjena s čitanjem obsežne ob- ZllICe* ■ ■' -: i ■ .tf t! !■. ggi,. IZ MINISTRSKEGA SVETA. S .r.JBeograd, 6. okt. Na današnji seji Sl« Sl^ga sveta ie bil sprejet pro-sfr*tJninistrstva Prosvete in mini- '2akom,rK'eI° poroča83,’ °-kt' (%V‘j ‘Bodočnost, stopit —,Je vrs,la.fkuPna seja za-stranS CCS1k'° ’ soalalde'»okratične in ^• Hai-odno-soajahštične stranke Ijalo « • M°drackovcev. Razprav-‘ )e o možmosti skupnega posto- panja Čeških socialističnih strank in se je sklenil tozadeven, dosedaj še sicer neobvezen sporazum. Pregovori se bodo nadaljevali. UDRŽAL — NAMESTNIK MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Praga, 6. okt, (Izv.) Včerajšnji ministrski svet je imenoval ministra Udržala 2a namestnika ministrskega predsednika. • Praga, 6. okt. Včeraj se je prvikrat sestal ministrski svet novega kabineta in opravil potrebne forma-lije, zlasti vprašanje namestnika ministrskega predsednika. Za namestnika je bil izvoljen minister za narodno obrambo Udržal. JUGOSLOVANSKI LEGIJONARJI NA OBLETNICI PREOBRATA V PRAGI. .Praga, 6. okt. (Izv.) :8. t ra se Vfši v Pragi obletnica preobrata in so obljubili jugoslovanski legijonarji, da pošljejo svoje zastopnike na slavnost. ČEŠKI PRORAČUN, fi Praga, 6. okt. (Izv.) »Lidove No* viny« poročajo, da je ministrski svet sklenil proračun za prihodnje leto, ki izkazuje 495 milijonov kron primanjkljaja. K temu pridejo še izdatki dveh milijard kron za državne uradnike in nameščence. > . .. REŠITEV GORNJEŠLEZIJSKEGA VPRAŠANJA. , ženeva, 5. okt. Kakor poročajo listi, se pričakuje, da bo v soboto ali nedeljo odbor četvorke naznanil svojo odločitev glede gornješleskega vprašanja. Na tej odločitvi se bo, kakor domnevajo, Gornja Slezija delila v prilog Poljakom v zmislu izpremen^ene Sfor-zove črte, London, 6. okt'. (Wolff) »Exahan-gfirTelegraph« javlja: Odsek četvorke za razpravljanje gorenješlezij-skega vprašanja je predložil Briandu in LIoyd Georgu načrt, ki ga je izdelal strokovnjak. Zaradi vprašanja Bytona je nastala daljša debata. MONARHISTIČNA PROPAGANDA NA TIROLSKEM. Dunaj, 6. okt. (Izv.) Bivši generalni IMlkovnik Danki objavlja proglas, ki se razširja po vsem Tirolskem in ki je znan tudi v zadnji gorski vasi. Danki zahteva v tem proglasu povratek k starim priljubljenim razmeram in starodavnim šegam. Iz vsebine tega proglasa generalu, polkovnika Dankla, ki je na Tirolskem zelo priljubljen, je razvidno, da namerava Danki stopiti na čelo monarhistične propagande, ERANCOSKO-NEMŠKI GOSPODAR. SKI SPORAZUM PODPISAN. iWiesbaden, 6. okt. (Izv.) Kot konec gospodarskih pogajanj med dr. Rathe-nauom in Loucheurjem je bil nocoj ob 6. podpisan francosko-nemški gospodarski sporazum. Podpisan je bil tudi dodatek. Po izbruhu svetovne vojne je to prvič, da je bil sporazum podpisan v francoskem in nemškem jeziku. NOV SESTANEK MED LOUH. * HEURJEM IN RATHENAUOM. tWiesbaden, 6. okt. (Izv.) Dr. Ra-thenau. in francoski minister Loucheur sta danes v spremstvu strokovnjakov dospela v AVjesbaden k novim poraz-govorom.. • ... . £ DUNAJSKI TRAMVAJ DRAŽJI. Dunaj, 6. okt. (Izv.) .Voznina na dunajski cestni železnici se je povišala od 10 na 16 kron. " DEPUTACIJA ALBANSKIH MIRI-DITOV PRI FRANCOSKEM PO-SLANIKU. Beograd, 6. okt. (Izv.) Francoski poslanik Clement Simon je včeraj sprejel deputacijo katoliških Miridi-tov, ki ga je^ prosila, naj se zavzame pri francoski vladi za neodvisnost miriditskega In malisorskega plemena, ki za nobeno ceno noče ostati pod jarmom muslimanske vlade v Tirani, ki ni nič drugega kot podružnica Turkov v Mali Aziji. Poslanik je odposlanstvo prijazno sprejel in izjavil, da bo želje Miriditov sporočil svoji vladi. K BENEŠKI KONFERENCE Dunaj, 6. okt. Kakor se doznava z merodajne strani, niso verodostojni ko. mentari k vesti o nameravani konferenci v Benetkah. Nasproti je treba izrecno ugotoviti, da v zadnjih dneh ni bilo z nobene strani v tej stvari storjen kak diplomatski korak. O tem se bo odločila šele veleposlaniška konferenca v svoji prihodnji seji. Šele ko se veleposlaniška konferenca izreče za posredovanje v zapadnomadžarskem vprašanju, bodo z diplomatske strani storjeni koraki glede sestanka avstrijskih in madžarskih zastopnikov v Benetkah. — Z diplomatske strani se doznava, da je še vedno zelo dvomljivo ali pride sploh do sestanka v Benetkah. London, 6. okt. Reuterjev urad javlja: Ker so redne madžarske čete v določenem roku zapustile Bursko, naj bi velcpbslaniška konferenca proučila italijanski posredovalni predlog. Angleška vlada se nikakor noče protiviti kakemu predlogu, ki ga odobravata avstrijska in madžarska vlada in ki bi mogel dovesti ureditev spora. Meni se, da je treba poizkusiti vsako pot, da se odpravijo fežkoče, vendar vedno samo ob sebi umevnim pogojem, da mora Madžarska izpolniti določbe trianonske pogodbe. Dobro poučeni angleški krogi pa gledp uspeha porazgovorov,. ki naj bi se vršili f Benetkah, niso preveč optimistični. Rim,, 5. okL,Kakor poroča »Corrlere d Italia«, je včeraj dospela v Rim pritrditev Anglije za posredovanje Italije v vprašanju Žapadne Madžarske. . NEMČIJA ZAHTEVA UKINJENJB VOJAŠKIH SANKCIJ. Pariz, 5. okt Kakor poročajo listi, Je nemški poslanec včeraj posetil ministrskega predsednika Brianda in ob tej priliki zahteval ukinienje vojaških sankcii V:; , • ■ ■ '* LLOYD GEORGE IN - BREZPOSEL-sir •, NOST. London, 5. okt. Ministrski predsednik Lloyd George j« imel v mestni hiši v Invernessu govor, kjer je dejal, da se je brezposelnost tako razvila, da zbuja vznemirjenja. Vsled brezdelnosti trpi ves svet. Značilno je, da sta najbolj prizadeti oni državi, ki imata največji kredit: Zedinjene države in Velika Britanija. V Zedinjenih državah je nad šest milijonov ljudi brez dela. — Lloyd George je nadaljeval, da brezposelnost zelo ovira trgovino, kar se posebno izraža v neprestanem padanju in dviganju valute raznih držav. IZ PROCESA PROTI MORILCEM GROFA TISZE. Budimpešta, 5. okt. Po prečitanju razsodbe v procesu zoper morilce grofa Tisze je pozval predsednik na smrt obsojenega Pavla Korija, naj se izjavi. Na splošno začudenje je Korija izjavil, da se pač ne more strinjati z razsodbo, da si pa ne želi poslužiti priziva. Kori je vztrajal na svojem stališču, da si ga je predsednik opozoril na eventualne strašne posledice njegove izjave. Državni pravdnik je želel, naj bi oproščena obtoženca Ladislav Fenyes in Evgen Vago ostala se dalje v preiskovalnem zaporu. Sodni dvor pa je sklenil, naj se takoj izpuhtita na svobodo. ":.K ODPOR AVSTRIJSKEGA FINANC* NEGA MINISTRA. Dunaj, 6. Okt (Izv.) Demisija "finančnega ministra avstrijskega doktor Grimma je bila sprejeta, Kot njegov naslednik velja narodni svetnik profesor dr. Giirtler iz Gradca. Za državnega podtajnika bo imenovan generalni svetnik Anglobanke dr. Rosen-berg. Odločitve danes še ni bilo, ker se vsled dolgotrajne seje narod, skupščine, v kateri so se obravnavale predloge glede Laudcrbanke in Angio-hankc, stranko niso mogle sestati k posvetovanju, Glavni odsek se bo iutri odločil1* ~ •*' ' '•* Strankarstvo in državno posolilo. Večkrat smo že opozorili na dejstvo, da se priprosto ljudstvo prav lahko zavede k identificiranju strank z državo in prenese mržnjo do gotovih strank in do slučajno na krmilu se nahajajoče vlade na državo. K temu pripomorejo seveda predvsem na vladi nahajajoče se stranke, ki ne zamudijo nobene prilike, da ne bi povdariale, da so le one državotvorne, le one sol Jugoslavije in da bi z razpadom njihove stranke kratkomalo razpadla tudi država. Vse opozidionalne stranke brez izjeme pa so, po pisanju njihovih listov sodeč seveda, protidržavne, veleizdajalske in razvoju države smrtno nevarne. Svarili smo naše državotvorce pred razširjanjem in utrjevanjem take zmotne identifikacje med našim priprostim ljudstvom. Povdarjali smo vedno, da zavajanje ljudstva k takim zmotam državi ne le da ne koristi, temveč ji naravnost ogromno škoduje, ker preprečuje razširjenje prave državne misli med narodom in ovira nastoj ljubezni do države preko stranke in vsakokratnih vlad. Državotvorci so seveda vedeli bolje in trobili smo gluhim ušesom. Osebno-strankarski interes jim je šel preko državnih koristi, ko že v toliko drugih slučajih. Skoda, ki nastaja za državo vsled proglašenja strank za državo samo narašča v Sloveniji posebno vsled dejstva, da imajo takozvane državotvorne stranke za seboj le neznatno manjšino qašega ljudstva. Podpisuje se državno posojilo. Vsled zmotne identifikacije strank z državo je med našim priprostim narodom, pa tudi med inteligenco jako razširjeno popolnoma zmotno in usodepolno mišljenje, da se državnega posojila ne sme podpisovati, ker bi se s tem ojačila pozicija danes vladajočih strank. To mišljenje je, kot že Povedano osnovno napačno, ker tukaj absolutno ne gre za kako posojilo demokratski ali radikalni stranki, temveč gre za posojilo državi, katere koristi morajo biti za vsakega poštenega jugoslovanskega državljana nad koristmi katerekoli si bodi stranke. Za vsakega mislečega človeka, ki pozna nekoliko zakone svetovnega gospodarskega življenja, je jasno, da ugoden ali neugoden izid sedanjega investicijskega posojila ne bo vplival le na naglo izboljšanje naših prometnih razmer, temveč, da bo vplival tudi splošen gospodarski položaj naše države v svetovnem gospodarstvu. Ugoden izid bo pokazal vsemu svetu nele našo finančno moč, temveč tudi zaupanje lastnih državljanov v državo ter bo s tem nujno pokazal našo notranjo konsolidacijo in povečal ugled naše države tako politično kot gospodarsko. Podpisujte torej državno posojilo v kar največji meri preko vseh antipatij do danes vladajočih strank, ker s tem pomagate ne morda vladajočim strankam, temveč državi, ki smo si jo v težkem boju priborili z neštetimi žrtvami. - ■ .-. • USPEHI KONFERENCE ZVEZE NARODOV. Ženeva, 5. okt Korigres zveze narodov Se je zaključil. Uspehi zborovanja so tile: r. Izvolili so se sodniki, čimer je dovršena organizacija medna-rodnega razsodišča; 2. načeloma se jt sklenilo, naj se prihodnje leto predloži zborovanju zveze narodov načrt za razorožitev in naj se skliče mednarodna konferenca za rešitev vprašanja zasebnega izdelovanja orožja in trgovine z orožjem; 3. kongres je priporočil svetu zveze narodov in včlanjenim državam, naj vprašanje blokade pretresajo v zmislu provizorno i2premenje-nih določb čl, 16; 4. »zpremenll se je čl, 25 (izprememba pakta); 5. izdatki za stalno organizacijo zveze narodov so se znižali za tri milijone zlatih frankov; 6. sprejet je bil sklep, naj se že izdelana konvencija glede trgovine t dekleti predloži članom v podpis in ratifikacijo; 7. stroški zveze narodov so se provizorno razdelili in ti stroški se razlikujejo od podlage za svetovno poštno društvo, kakor jo predpisuje pakt, -.'C,v TIRALICE RADI VELEIZDAJE V NEMČIJI. Lipsko, 6. okt. (Izv.) Višji državni pravdnik je izdal zaradi veleizdaje tiralico zaper Kappa in tovariše, nadalje zoper pisatelja Schnitzlerja, Trebitsch-Lincolna, generala pehote von Litt-vvitza in korvetnega kapetana Erhard-ta. Vlada je razpisala nagrado 50.000 mark onemu, ki pripomore, da se pobegli primejo. RUSKA NAROČILA NA ČEŠKEM. Praga, 6. okt. »Narodni listy« javljajo: Češka industrija je preko Berlina dobila naročilo, dobaviti sovjetski Rusiji več sto vagonov valjčnih izdelkov. — Glasilo zunatijega ministra »Čas« poroča k temu: Prvo plačilo i,ooo.ooq K je bilo že izplačano pr!, osrednji prodajalnici železne jndt, strije. ‘“Kt ' LAKOTA NA RUSKEM. ..■vr. Moskva, 6. okt. Na seji vseruskega izvrševalnega odbora je poročal Kali-nin, da se je položaj v pokrajinah, kjer je lakota, poslabšal. Novi guverne-menti so naprosili osrednji odbor za pomoč, ker ne morejo več prehranjevati prebivalstvo. Lakota ogroža preko 21 milijonov oseb, med temi osem milijonov otrok. Pariz, 6. okt,^ Kerenskij je Izjavil časnikarjem, da je ustavila sovjetska vlada s svojim zadržanjem zadnje čase pravcato moralično blokado gladujočihi ozemelj. Kerenskij ^ trdi, da ' strada v. JaBž.1 ji .. .žp.. mIIijopoy prebivalcev^ in da se je bati za prihodnjo pomlad katastrofalne nesreče, če bi Evropa ,ne pomagala. AMERIKA JN DOLGO'! ZAVEZ-V' ‘r NIKOV.; ■ -v London, 6. okt. »Morning Post« poroča iz Washingtona: Amerika absolutno ne namerava anulirati alf vsaj znižati dolgov zaveznikov. Bela hi§a je uradno naznanila, da bo naletel vsak poizkus, na washingtonskl konferenci načeti to vprašanje, na energičen odpor ameriških delegatov. JAPONSKI CESAR UMIRA. Tokio, 5. okt. Oficijelni komunike-Javlja, da se je bolezen cesarjeva zelo poslabšala. Prebivalstvo pričakuje vsak trenutek, da se mu naznani smrt cesarja. GRŠKO-TURŠKA VOJNA'. ' Carigrad, 5. okt. Po vesteh iz Male Azije, prodira turška armad^ ki je bila danes ojačena, v smeri proti Bazard-jiku. Mesto Eski šehir je skoro popolnoma obkoljeno. VELIK POŽAR PRI DUNAJU. Dunaj, 6. okt. (Izv.) Na ekonomiji kneza Schvvarzenberga je danes izbruhnil velik požar, ki je napravil več milijonov škode. Borzna poročila. Zagreb, 6. okt. Devize. Dunaj 7.40 do 7.50, Berlin 195.50—198, Budimpešta 35.50—36, Italija (izplačilo) 980—990, Italija (ček) 975—985, London (izpla-čilo) 920—0, New York (ček) 243—244, Pariz (izplačilo) 1750—0, Praga 265 do 267, Švica 4275—0. Valute: Ameriški dolarji 236—241.50, avstrijske krone 9—10, carski rublji 11—13, napoleon-dori 790—0, nemške marke 192—194, romunski leji 202—0, italijanske lire 960—965. Praga, '6. okf. Valute. Marke 77, švicarski franki 1659, lire 373.50, francoski franki 683, funti 355.50, dolarji 92.75, dinarji 148.75, leji 78, levi 61.25, avstrijske krone 250, poljske marke .1.15, madžarske krone 13.225. Dunaj, 6. okt. V današnjem privatnem prometu na borzi je bila tendenca trdna. Nekateri efekti so še dalje poskočili v ceni. Tudi v valutni trgovini so se tuja plačilna sredstva znova podražila. Curili, 6'. okt’. Berlin "4.60, New York 565, London 21.38, Pariz 41.25, Milan 22.75, Praga 5.95, Budimpešta 0.825, Zagreb 2.30, Bukarešta 4.75, Varšava ■Ž^iJŽBgai 0^»..aY.gfejiijl|ge ..krone 0.22, * Politiien trik. . K> zborovanju ljubljanskega učiteljskega društva je prineslo »Jutro« pod Uaslovom »Proti obrekovalcem učiteljstva« poročilo in sklepe, katere je sprejelo učiteljstvo v torek, dne 4. oktobra 3921. Ravnatelj meščanske šole gospod L. Jelenc je sprejete predloge s komentarjem vred 7. dovoljenjem predsednika ljubljanskega učiteljskega društva dal v javnost. Njega smatram krivim in odgovornim, ako je poročilo v par točkah neresnično. Za predloge gosp. ravnatelja Jelenca nisem glasoval, tudi ne proti, »Jutro« pa piše, da sta glasovala proti samo narodna soci-jalista Ambrožič in Repovš. Nastavil si mi g. ravnatelj oster nož, ki naj me takoj razseka na drobne kosce. Nasta-' vil si mi past, v katero me nisi vjel. Ljubljansko učiteljsko društvo je strogo stanovska organizacija, ki se ima pečati izključno samo z znanstvenimi, strokovnimi in materiielnimi zahtevami svojih Članov. Članom ljublj. učit. društva je kot osebam in državljanom izven društva zajamčena popolna svoboda njihovega političnega prepričanja. Dolžnost vsakega v ljubljanskem učiteljskem društvu organiziranega člana in članice bodi, uveljaviti v političnih organizacijah, katerim svobodno lahko pripada kot državljan, program UjU. To so temeljne točke naše strokovne organizacije. Kdor jih krši ali tepta, je stanovsko grešil. Ko je g. ravnatelj povedal ves svoj preludij in prečital izjavo in protest, sem izjavil, da je to stvar, ki spada v politiko in ne v stanovsko društvo. Izjavil sem dalje, da kot član NSS zastopam vedno in povsod interese učiteljstva ter s tem izvršujem temeljna načela LIJU. Ako mi kdo navzočih dokaže, da nisem kot učitelj vršil stanovske naloge, potem prosim zborovalce, da me izključijo iz društva. Povedal sem tudi, da za predloge ne bom glasoval; saj spada napad na narodno-socijali* stično stranko, napad na mojo kandidaturo ža podžupansko mesto, na zborovanje političnih strank in društev. Političen trik se je prvič posrečil, ko sem sc glasovanja vzdržal. Smatral sem pod svojo osebno častjo kot dr zavijati kraljevine SHS in kot 20 letni zvest član zveze ih UJU, da bi se pusiil na zborovanju strogo-stanov skega društva politično justificirati. Tega gospod ravnatelj ne boš dosegel. Saj veš, dostikrat sva že trčila skupaj in prav gladko brez zmerjanja nisi končal. S tem, da bi jaz glasoval za izjavo in protest, bi poveličeval Ptuj-»Kc* afero in vse zle posledice, ki še pridejo. Potrdil in pritrdil bi, da je bilo dobesedno poročanje in tolmačenje defektnih dejanj tekom spdpe razprave v Ptuju čiščenje javne morale, kakor je to stalo v časopisju za prosveto in politiko. Tvoji predlogi so meriti na'poli-, tično rehabilitacijo tistih, ki so sami sebe oblatili z dejanji po § 129 b. —> Izjavil si, da je škandal, ako se pustim voliti 2a podžupana od klerikalcev. — Tudi to je politika! Kaj pa če bi bil dosegel tvoj nekdanji contra-kandidat 5. kurije sporazum med JDS in SLS, za katerega se je osebno trudil in bi iz tega kompromisa izšel podžupan učitelj JDS stranke?! Quod licet Jovi, non licet bovil Na vsak način si hotel, da glasujem v torfck vsaj proti. Tudi proti ni šlo, ker tako glasovati pomeni atentat na stanovska pravila. Hotel si imeti na tvojo izjavo podpis predsednika in tajnika. Mojega nisi dobil; sedaj je nepotreben tudi predsednikov, kaj ne! Ne bodi naiven, g. ravnatelj! Z usodo posameznih učiteljev se ne boš igral! Tudi to Ti ne bo uspelo. Na torkovem zborovanju so neka* teri gg. trdili, da o predlogih lahko glasujem, ker niso naperjeni proti narodno socijalistični stranki, temveč proti »Jugoslaviji«, ki ni glasilo NSS. V »Ju-trovem« članku pa se blišči naslov., Sodba ljublj. učit, o NSS. Torej tudi politika! Dobro vem, kaj je stanovska dolžnost; nekaj pravic mora vsak imeti; zato ni ravno potrebno, da bi pripadel JDS^ ali da bi vprašal Tebe g. ravnatelj, kje in kako naj se politično orijentiram ali udejstvujem. To je stvar svobodnega državljana, ne poverjenika UJU, V UJU se moramo izogibati stran-carstva. Ce se bomo držali Tvojega nazora, da se je treba nekam »nasloniti«, potem bo učiteljstvo primorano ob vsaki izpremembi pol. režima spreminjati svoje prepričanje. Naša organizacija mqra postati strogo stanovska, da ne bomo več žoga v rokah političnih priganjačev. Stranke bodo iskale nas, ne obratno; zato proč s politiko iz organizacije. Stranke se morajo nasloniti na naš kulturni program; čemu mi kot stan na pol. programe strank? Vsa naša stanovska politika mora iti to smer, drugače pride razkol, katerega prorokuješ sam. Ko si podal protest in izjavo Te je ščegetala ptujska afera, drugače nam ne bi bil odhajajoč med vrati zaklical, da ščitimo Eulenburgovce. S predlogi si uspel, a zadovoljen nisi, Političen trik na stanovskem zborovanju se ni posrečil. Končno napadi »Jugoslavije« na učiteljstvo. Bodimo g. ravnatelj odkritosrčni! priznajmo grehe, katere smo delali pod Tvojim vodstvom! —-Nekaj- hlapčevske nature je še vedno v nas, v nekaterih manj, tretji so 6e pa že tako vzgojili, da jim je hlapčevstvo samo še žalosten spomin in zgod. odlomek naše žalostne preteklosti. Ti so na pravi poti, ločeni od Tvojega vpliva. V dobi Sušteršičeve strahovlade je število tovarišev Slomškarjev ra-pidno rasti o; danes v dobi demokratske vlade relativno narašča število UJU članov. Društvo učit. ljubljanske okolice je štelo med vojno komaj še 11 članov, a podružnica Slomškiave zveze 100. Danes v dobi pol. režima jc razmerje obratno. Kdo je vzrok stalno se spreminjajočega razmerja med UJU in Slomškovo zvezo? Ne Smatram, da je to stanovska zavednost, temveč premnogi so se preradi udinjali in se še. udinjajo slučajno vladajočemu sistemu, in kaj je to druzega nego — hlapčevstvo!? Govoril sem dovolj odkritosrčno, ako še to ne. zadostuje, primi g. Jelenc kamen in ga vrzi na me! Josip Anforožič. J *........ ■ ■ me pri prihodnjih odborovih volitvah to breme raz moje rame. V Ljubljani, dne 5. okt. 1921. Friderik Repovš v Hipi. Izjava. Ker sta dva ljublj. dnevnika prinesla o poteku glasovanja na zborovanju »Ljublj. uč. društva« dne 4. t. m. po napačni informaciji neresnična poročila, povdarjam, da nisem glasoval ne za in ne proti. Izjavil sem že pred glasovanjem, da se v tej zadevi vzdržim vsakega glasovanja, ker je »Ljublj. uč. dr.c na podlagi pravil strogo nepolitično, vsled česar tre spada reševanje takih.in enakih vprašanj na strokovnem zboro vanju. To moje stališče tudi dovolj jasno pove, da nimafti nikakega povoda izvajati konsekvence kot drUštv. blagaj nik, za katero mešto se nisem nikdar potegoval, ker sem že takoj v začetku zadnjega ».zgodovinskega« zborovanja pri blagajniškem ppioČiiu prosil v pic lem številu navzoče članstvo, naj vza- Ljubljanska medicinska fakulteta bo ukinjena, tako nam poročajo iz Beograda. Interesantno, med. fakulteta V Ljubljani je bila ustanovljena z zakonom pred dvema letoma in zdaj se snide ministrski svet in z eno potezo prečrta zakon, nam uniči, z največjim trudom pridobljeno kulturno ustanovo, nam vrže na cesto preko sto medicincev in za to neustavno ravnanje' nima drugega upravičila, kot da zahteva to finančni položaj naše države. Ce je to res, da bo ukinjena naša medicinska fakulteta, ne vemo, kaj Je napotilo ministrski svet do teca koraka. Ali nenaklonjenost proti akad. dijaštvu in gg. profesorjem, ali smrtno sovraštvo proti vsem, kar zahtevajo nevladne stranke in kar ne diši po slepem, naj-navdušenejšem centralizmu. Vzrok radi pomanjkanja denarja se mi zdi najbolj nenaraven in zato najbolj nespameten. Ce dober gospodar vidi, da mu dohodki ne krijejo izdatkov, jih zmanjša tam, kjer jih brez škode lahko utrpL V naši državi, posebno v južnih pokrajinah je veliko pomanjkanje zdravnikov. Ni čuda, da delajo različni tuji elementi 3 kupljenimi doktorati najboljše kupčije — saj v južni Srbiji in Makedoniji smeš zastonj le umreti, kaj da bi se predrznil poiskati brezplačne' zdravniške pomoči. Na dlani leži, da potrebujemo veliko število dobrih domačih zdravnikov, ki bodo imeli za državo in narod več umevanja kot tujci. Tega mnenja so tudi v Beogradu, saj smo čitall, da se je ministrski svet že tudi bavil z vprašanjem, kako odpomoči dijaštvu in gg. profesorjem. In tu se vidi vsa brezglavost vladnih faktorjev. Ne poznam točno proračuna naše med. fakultete, ali strokovnjaki so mi zatrdili, da bo vzdrževanje med. fakultete v Ljubljani stalo manj denarja, kot bi se izdalo za pod pore dijaštvu, ki bo prisiljeno iti v inozemstvo. Razen tega bi imeli doma in stitucijo, ki bi bila za pokrajino in državo v zdravstvenem oziru neprecen ijive vrednosti. Vedno smo haglašali to točko, vse zastonj; gospoda v Beogradu nima ušes za še tako stvarna izvajanja, za še tako opravičene kulturne zahteve. Kaj bo z našim dijaštvom? Pojdite v Zagreb, tam imate med. fakulteto, tam imate , krasne institute, nam bodo dobrohotno Svetovali. Tovart? 'medlci-nec, ki. se Je šel v Zagreb informirat, nam Je poročal: v akademski dom ne sprejmejo nikogar več, Vse je prenapolnjeno. Privatno stanovanje stane 1— 3000 kron mesečno. Podpore zdravstvenega odseka v Ljubljani pa znašajo 800 kron. In kje je hrana, kje so knjige in obleka? Znani gospod na poverjeništvu bi gotovo vzdihnil: Kako lepa prilika biti idealen I Pa pojdite v inozemstvo! Zopet so tu tovariši, ki čakajo na' milostne podpore za inozemstvo. Bog jim daj potrpežljivosti v njihovem čakanju, zakaj njih prošnje romajo čudno pot in dolgo pot, predno dospejo »ad aeta«. Kaj bi z instituti, z gg. profesorji? Cisto priprosto: med .ograjeno poslopje na Zaloški cesti naj ostane v trajen spomin gradbeni direkciji, ki si je pridobila za uničenje med. fakultete neven-ljivih zaslug, slugam se odpove služba po zakonu na en mesec, profesorjem pa tudi. Potem naj gredo odkoder so prišli! Gotovo Je, da bo v Ljubljani slej ali prej popolna medicinska fakulteta, če je to sedanji vladi ljubo ali ne. Vprašanje pa je, ali bomo takrat, ko se bomo znova lotili dela še imeli pri roki tako energične, sposobne in poštene ljudi, kot so sedanji gg. profesorji. Lahko je potegniti črto čez proračun in odpraviti fakulteto, najrazličnejši dediči bodo hvaležni, ali pa tudi ne, za instrumente n drugi materijal, ki bi ga pograbili in raznesli širom naše države. Ali s kakšnim trudom bomo morali enkrat zbirati, s kakšnimi ogromnimi stroški sl bomo morali nabavljati novo, je očividno. Cital sem, da je g. kraljevi namestnik obljubil deputaciji ljubljanskih me-dicincev, da se bo kar najodločneje zavzel za razširjenje medicinske fakultete s kliničnimi semestri. Toliko bolj čudno in nepričakovano me je zadela gornja novica, saj nikakor nie morem verjeti, da je g. kraljevi niamestnik pozabil na svojo obljubo in nikakor mi ne gre v glavo, da bi se njegova beseda pri centralni vladi tako malo upoštevala. Upam, da se ta zadeva v najkrajšem času razjasni. Medicinec. 1 KOI Bliža se 10. oktober, ki nas je huje ranil nego Rapallo. To so pokazale ljubljanske ulice, ki so bile polne naroda, ki je dal izraza svojim čutilom nad krivico, ki se Je izvršila nad našimi koroškimi brati in sestrami. Hladno mimo tega dne ne moremo iti. Je samo vprašanje, kako naj obhajamo ta žalostni spomin. Po mojem skromnem mnenju, je do-sedaj manjkalo pozitivno delo. Veliko smo zgrešili, ker smo se ob vsaki taki priliki zadovoljili s shodom in s članki v časopisih. Manjkalo pa je vztrajno pozitivno delo. Na »hodu je navadno vladalo veliko navdušenje, drugi dan pa smo že imeli prilike videti popolno brezbrižnost napram neosvobojenl domovini. To skušnjo imajo vsa narodna obrambna društva, ki, ako hočejo uspešno vršiti svojo vzvišeno misijo, pridejo vsak hip v položaj, da pozivajo na sodelovanje vse zavedne narodne kroge. Odziv je navadno tako mlačen. S tem je narodno obrambnim društvom onemogočeno ono delo, ki bi ga morala vršiti, bratom onstran mej pa se ne more nuditi tiste portioči, ki je neob-hodno potrebna, ako se hočejo ubraniti potujčenja. To velja posebno za Koroško, kjer je slovanski živelj v zadnjih desetletjih vsled hudega nemškega pritiska silno trpel. To kaže narodna meja, ki se je z neverjetno hitrostjo pomikala proti Karavankam, puščajoč za seboj naše lepo zgodovinsko Gosposvetsko polje. Brez znatne pomoči na kulturnem polju se Slovenci na Koroškem ne bodo mogli dolgo držatii Pri vsem prizadevanju se do danes ni posrečilo, da bi jim dala nemško-avstrijska vlada vsaj' del onih pravic, ki so jim zajamčene v senžer menski mirovni pogodbi. Da jim pri tem stanju preti nevarnost, to sami čutijo, zato dvigajo roke in prosijo po moči. Predvsem prosijo, da bi se jih zalagalo s knjigami in s sredstvi, da lahko uprizarjajo narodne igre. V več krajih so kljub hudemu odporu oživeli svoje knjižnice ali čitalnice, tamburaške zbore in dramatična društva. Zato mislim, da storimo to pot najbolje, ako težišče svojega dela položimo na to polje, da namreč ob priliki obletnice koroškega plebiscita, tega žalostnega dne, nabirajmo sredstva za Koroško. Shodi so gotovo tudi potrebni, zlasti Če zasledujejo prave smotre, toda glavna bodi financijelna stran, ker le ta more zasužnjenim koroškim bratom koristiti Manifestacij, žalnih sprevodov smo imeli v zadnjem času že veliko, ki niso prinesli pravih uspehov. Potrebni so, ker tolažijo naše brate in jim dokazujejo, da nismo pozabili na nje, toda koristijo jim ne! Koristi prinaša našim neosvobojenim bratom le tisti, kt za nje žrtvuje, bodisi z delom alt pa z denarno pomočjo. To naj blagovolijo vzeti k srcu vsi oni, ki bi radi pomagali naši Koroški, ki pa ne vedo, kako in kje bf prijeli. Na dan obletnice koroškega plebiscita mora vsak Slovenec, ki živi v prostosti, doprinesti žrtev na oltar Koroške. Koroški Slovenci že leto dni trpe huda preganjanja, težke žrtve za svojo mater Jugoslavijo, ki jo neizrecno ljubijo. Vrnimo jim te žrtve vsaj deloma in jim olajšajmo bolečine s tem, da ob obletnici nesrečnega plebiscita tudi mi do-prinesemo žrtve! Vsak naj ddl Kdor najtežje utrpi svoj dar, kdor je revež, pa Je kljub temu dal za našo ljubljeno Koroško, ta je največ dal, ta je največ žrtvoval. Za temi pa naj ne zaostajajo osobito oni, ki lahko dajo in sicer naj dajo toliko, da bo njihova žrtev v pravem razmerju z žrtvijo, ki jo Je doprinesel revež. Ako bi bili takšni vsi Slovenci, ki zagotavljajo ljubezen do trpečih bratov onstran Karavank, ako M bili vsi ljubitelji Koroške ne samo * besedo, marveč tudi z dejanji, bi se ob obletnici koroškega plibiscita lahko na-bralo milijone. Saj bi dobili že en milijon, če bi vsak dal eno samo krono. Kako bi to učinkovalo in kaj vse bi se s takimi svotami lahko storilo v korist koroških Slovenicev, mi ni treba po« vdarjati. Od veselja, bi žarela lica naših nesrečnih Korošcev, ako bi občutiti tako ljubezen z naše strani in lažje bi prenašali trpljenje in lažje bi čakali odrešilnega dneva, ki prej ali slej mora prltL »Gosposvetski Zvon« bo imel to pot priliko videti, kdo je prelomil dano besedo. Glejmo, da v darovih za Koroško nihče ne bo zaostali Denar je najbolje bojno sredstvo, z denarjem se d4 vse doseči! Tudi sem mnenja, da bodo tvorili sedanji darovi nekak pregled čez vse one, ki so voljni pomagati Koroški, ki so voljni odzvati se, kadar jih »Gosposvetski Zvon« pozove na delo. Na! ta način se .bo stvorila močna organizacija, ki bo imela cilj: odrešitev Ko* roške. To Je pozitivno delo! Tega dela se oprimimo vsi! Na ta način bo naš spomin na 10. oktober kronan z najlepšim uspehom. ** onMi v Pragi V soboto 8. In nedeljo 9. £. m. Ič vrši v Pragi kongres češke narodno« socialistične Omladine. Na ta kongres Je poslala Na« rodno - socialistična mladinska organizacija »Bratstvo« tri delegate pod osebnim vodstvom podnačelnlka NSS tov. Juvana. Češko narodno « socialistično Omladino pozdravljamo na svojem kongresu kar najprisrčnejše in fl žalimo pri delu mnogo uspeha v pro-c vit narodno « socialistične Ideje. Naj živi češko - iugoslo venska Narodno - socialistična Omladlna. Karel Capek: R. U. R. Helena: Ne, ne, prosim vas!! Busmann: 1 . Izvolite, Or, Gali: (rinejo foteije proti nji) Prosim. Fabry: Pardon. Aikvlst: Gospodična Gloryjeva, kako ste potovali?,, Dr. Gali: Ostanete delj časa pri nas? Fabry: Kaj pravite o tovarni, gospodična Gloryjeva? fialiemeier: Ste se pripeljali z »Amelijo«? Domin: Tiho, pustite vendar, da govori gospodična Gl0ryjeva. Helena (Dominu): O čem naj govorim z njimi?. Domin (začuden): O čemur želite. Helena: Ali naj... ali smem govoriti popolnoma odkrito?, Domin: Gotovo. Helena (se obotavlja, potem obupno odločno): Povejte, povejte sli vam ni nikoli mučno, ko ravnajo a vami tako ostro? Fabry: Kdo, prosim?, Helena: Vsi ljudje. \ (Vsi se osuplo pogledajo.) Aikvlst: Z nami? Dr. GaH: Zakaj mislite?! Hallemeier: Gromska strela! Busmann: Ali Bog varuj, gospodična Gloryjeva! Helena: AH ne čutite, da bi lahko lepše živeli? Dr. Gali: Kakor se vzame gospodična. Kako mislite to?! \na: kislim, da — (izbruhne) da je to ostudno! da je strašno! (Vstane.) Vsa Evropa govori o tem, kako se dela z vami. Zato sem prišla sem, da bi se prepričala sama in vidim, da Je še tisočkrat slabše, nego si more kdo misliti. Kako morete to prenašati? Aikvlst: Kaj prenašati? Helena: Svoj položaj. Za božjo voljo, saj ste ljudje kot ml, kol V#s sveti To je škandalozno, to Je nedostojno, živeti kot živite vi! Busmann: Za Boga gospodična! Fabry: Ne dečki, gospodična ima deloma prav. Tukal živimo Helena: Slabše od Indijancev! AH vam smem reči bratje. Busmann: Ali moj bog nebeški, zakaj pa ne? Helena: Bratje, nisem prišla kot. hčerka prezidentova. Prišla sem v imenu »humanitarne lige«. Bratje »Humanitarna liga« ima že dvestotisoč članov. DvestotisoČ ljudi stoji za vami in vam ponuja svojo pomoč. Busmann: Dvestotisoč ljudi, striček, to je že nekaj, to jc celo imenitno. Fabryj Saj vam vedno pravim, da je ni nad staro Evropo. Vidite, ni nas pozabila. Ponuja nam pomoč. Dr. Gali: Kakšno pomoč? Gledališče?' Hallemeier: Orkester?i Helena: Več kot to. Aikvlst: Vas samo -j Helena: Oh ostanem, dokler bo potreba. Busmann: Bože mili, to Je sreča! [Aikvlst! Domin, grem in pripravim za gospodično najlepšo sobo. Domin: Čakajte trenotek. Bojim se, da — da gospodična Glo-ryjeva še ni povedala vsega. Helena: Ne, nisem še povedala vsega. Kvečjemu, če bi mi nasilno zaprli usta. ^ : Dr. Gali: Harry, le drznite sel Helena: Hvala vam. Vedela sem, 3a me Ko ste Branili. Domin: Pardon, gospodična Gloryjeya. Ste prepričana, da govorite z Roboti? "................ Helena (v zadregi): S kom pa?! Domin: Žal mi Je. Ti ljudje so namreč ljudje Rot -vi, Kot vsa Evropa. * ■. Helena (ostalim): Vi niste Roboti? 4 Busmann (se heheče): Bog obvaruj! || Hallemeier (dostojanstveno): Fej, Roboti! ff Dr. GaU (se smeje): Hvala lepal H Helena: Ali... To ni mogoče! P’ Fabry: Na mojo čast, gospodična, mi nismo Roboti. Helena (Dominu^: Zakaj ste mi torel rekli, da so ysi yaši urad-, niki Rot|oti3 Domin: Da, uradniki. Ne pa ravnatelji. DovoHte, gospodična Gioryjeva: inžener Fabry, generalni tehnični ravnatelj Rossumovllf Universalnih Robotov, Dr. Gali, vodja fizjološkega in raziskovalnega oddelka, Dr. Hallemeier, vodja zavoda za psihologijo in odgojo Robotov, konzul Busmann, generalni komercijelni ravnatelj in stavb#* nik Alkvist, stavbni šef Rossumovih Universalnih Robotov. Helena: Odpustite gospodje, da <—• da Je to grozno, Ičait Sem napravila? v Alkvist: Ali, Bog varuj, gospodična Gloryjeva. Prosim sedite. Helena (sede): Jaz sem neumno dekle. Sedal — sedaj me pošljete s prvo ladjo nazaj. Dr. GaU: Za nič na svetu, gospodična. Zakaj naj bi vas pošiljali proč? Helena: Zato, ker sedaj že veste — zato ■—* zato, ker bi vam ščuvala Robote. Domin: Draga gospodična Gloryjqva, tu Je bilo že sto odrešenikov in prorokov. Vsaka ladija pripelje kakšnega. Misijonarji, anarhisti, armada spasa, vse mogoče. Čudovito, koliko Je na svetu cerkev in norcev. Helena: In vi dovolite, da govore Robotom^’ Domin: Zakaj ne — Do sedaj so vsi obupali. Roboti si vse zapomnijo, toda druzega nič. Niti ne smejejo se temu, kar pripovedujejo ljudje. Prav res, skoraj neverjetno. Ce vas zabava, draga gospodična, vas popeljem v skladišče Robotov, Jam jih je okrog tristotisoč. ^ Busmann: Tristosedemintridesettisoč. v< 1 Domin: Prav. Lahko jim govorite, kar hočete. Lahko jim čifatf biblijo, logaritme, ali kar želite. Lahko jim končno pridigate o človeškem pravu. Helena: Ah, Jaz mislim... če bi se jim pokazalo nekoliko ljubezni — Fabry: Nemogoče gospodična Gloryjeya, Nič ni človeku bolj tujega kot Robot. (Dalje prihodnjič.) Naročajte in razširjajte Jugoslavijo'1! Včeraj popoldne se je vršila izredno važna in 2animiva plenarna seja imenovane zbornice. Zborovanja so se udeležili zastopniki cele Slovenije v izredno velikem številu. —* Zborovanje je otvoril predsednik zbornice g. Ivan Knez 3 .primernim pozdravom vseh zborovalcev in je pozdravil zastopnika vlade gg. dr. Marna in dr. Rateja. Dr. Marn je pozdravil navzoče, poudarjal važnost te korporacije, ki je merodajna in vplivna pri vseh zakonih in gospodarskih uredbah osrednje vlade v svrho gospodarske povzdige našega naroda in pa konsolidacije naše drža. ve. Pri nas naj vlada res red in rad. Politično strankarstvo v tej korporaciji nima mesta. 2eli najboljši uspeh m pozdravlja. Za overovatelja zapisnikov je imenoval predsednik gg. Hribarja in Jelačina. G. Rebek zastopnik Štajerskih interesentov je stavil predlog, da st ustanovi samostojna trgovska in obrtniška zbornica v Mariboru za Štajersko in Koroško. — Predsednik zbornice g. Knez je prebral nato obširno poročilo, temeljito in strokovno izdelano, katero priobčimo prihodnjič. Zbornični tajnik g. dr. V. Murnik je poročal in stavil predloge o organizaciji zborničnih odsekov in sicer tr-govsfti, industrijalni in obrtni odsek, dalje finančni in carinsko * prometni odsek in stalen odsek za posebno nt:j-&e zadeve. Predlogi sprejeti, volitve izvršene. Revizorji ostanejo gg. Loiar, Perdan in Rohrman. Zbornični tajnik g. dr. Windischer je stavil 4 jako važne in zanimive strokovne predloge daleko:,ežnega pomena za naše gospodarstvo. Tudi te važne predloge priobčimo v izčrpnem poročilu v prihodnjiji številkah. Nato so bili sprejeti ra/.ni predlogi referenta g. dr. Murnika o plačah, dra-ginjskih dokladah, poknjninah In vzgojevalninah ter o napredovanju uslužbencev, pri čemer so pokazali zborovalci globoko in pravo umevanje sedajnih težkih življenskih prilik. Kot zbornična zastopnika trgovsko nadaljevalne šole v Ormožu je bil izvoljen g. Rado Polak, trg. v Ormožu in za Črnomelj g. Martin Plut, trg v Črnomlju. — Za mariborsko trgo sko šolo je dovolila zbornica enkratni prispevek 5000 kron. S tem je bil dnevni red izčrpat: in razvila se je na priziv g. predsednika jako živahna debata o raznih aktuelnih vprašanjih industrijskega, gospodarskega in obrtniškega znača.a. Sprejeli so več važnih samostojnih predlogov, Iti slede prihodnjič. — Po triurnem živahnem zborovanju se je predsednik zahvalil vsem soclelo-valcem in zborovanje zak jučil s prisrčnim pozdravom razhaiai^čim. Novo tovarno za pile sta ustanovila brata Kolenc na Mirn. Podjetje je ustanovljeno na solidni podlagi, Opremljeno z najmodernejšimi s roji po sistemu srednjeevropskih to arn teh vrst ter so zaposlene v tem podjetju samo strokovne prvovrstne moči. Poleg izdelovanja pil vseh vrst se bi/de tovarna pečala tudi z nasekanjem starih pil na novo, ter bo postrežba z ozirom na strojni obrat točna in solidna, kakor bo tudi glede cen tovarna lahko konkurirala z drugimi sličnimi pod- -f- Posojilo Romunske. Romunski finančni minister je izjavil, da je zaključeno posojilo, ki znaša 40 milijonov švicarskih frankov. Od tega bo izplačano 25 milionov kron v markah. + Tovarna za popravo železniških voz , v Subotici. Začetkom novembra tega leta bo pričela delovati v Subotici tovarna za popravo železniških voz. Tovarna je podvzetje delniškega društva »Ferrum«, ki se obvezuje, da hoče vsaki mesec 145 vagonov temeljito popraviti, pozneje pa, ko se tovarna razširi, pa tudi več. To je jako važna ustanovitev, kajti do sedaj smo morali pošiljati vagone v popravilo v inozemstvo, poslej pa nam bo to omogočeno doma. Zruženih držav Wllsonom. Kot tak Je bil zelo merodajen pri mirovnih pogajanjih v Parizu in neprestano vplival na Wllsona, naj se zavzema za Jugoslovane. Da Italijani niso dobili Bleške kotline, ki so jo pri mirovnih pogajanjih zahtevali, je zasluga dr. Pupina. Vsekakor si je kot spreten in vpliven politik zaslužil, da ga ob prihodu v našo prestolico prisrčno pozdravljamo in mu želimo mnogo lepih dni na naših tleh. sr »Gosposvetski Zvon« priredi ob priliki obletnice koroške** plebiscits v ponde-ljek, dne 10. oktobri 1*21 ob 7. url zvečer v d'^ani hote1* »Union* javen shod. “ Kolo lugoslovenskih sester. To najmlajše žensko društvo ima toliko življenjske sile v sebi, da se ga mora veseliti vsakdo, ki ima vpogled v njegovo delovanje. Članice, kakor odbornice tekmujejo med seboj v pridnosti. Kakšno ogromno delo je n. pr. s srečkami! To vre v pisarni ves dan. Da bo »Kolo* kos svoji zadači na humanitarnem, kakor na narodno-obrambnem polju, mora Imeti sredstev, mnogo sredstev. V ta namen prodaja sedaj srečke. Naj nikdo ne zamudi, kupiti si je, saj stane le 1 dinar, glavni dobitek pa znaša 50.000 kron. Sestre naj uvažujejo In se drže sklepa, ki še Je sklenil na zadnji seji: bojkotiranje laškega blaga, manufakture, cvetja in sadja! Sestra. — Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojencev ima nujno sejo Širšega odbora v soboto, t. j. 8. t m. ob 20. url v posvetovalnici mestnega magistrata. Dnevni red: Poročila delegatov o poteku ankete o novj službeni pragmatiki in ustanovitvi centralnega Saveza. Polnoštevilna udeležba dolžnost! Predsedstvo. *» 25 letnica »Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem«. Dne 16. okt. v nedeljo praznuje omenjeno društvo svojo 25 letnico. — Slavnost se vrši v veliki dvorani Uniona. Razpored je slavnosten. Obenem z društvom praznuje svoje 25 letno sodelovanje pri društvu kot društveni predsednik tudi tovariš Oto Planinc, ki sl je stekel v tem času nebroj zaslug za isto In kateremu kličemo ob tej priliki zasluženo priznanle In ra z dvakratnim, kar naj občinstvo blagohotno vzame v znanje. V petek popoldne med 13. In 14. uro se bo vršilo poskusno streljanje, nakar občinstvo še posebej opozarjamo, da se ne bo begalo. = Vabilo na javni shod, katerega sklicuje društvo nižjih državnih uslužbencev za Slovenijo v nedeljo, dne 9. oktobra t. L ob 10. uri v gostilni Novi.svet, Prešernova soba. Dnevni red: 1. Draginjske doklade državnih cestarjev in drugih pomožnih uslužbencev. 2. Poročilo delegata o poteku konference o službeni pragmatiki v Beogradu. =** Stavbna kronika. V Vrhovčevl ulici sl stavi Ljubljanska podružnica (menjalnica) Jugoslovanske banke lično stanovanjsko hi-80 zft uredništvo. Stavbenik je Andr. Černe. = Ukradena listnica z dokumenti. Včeraj dopoldne je ukradel neznanec nekemu gospodu v poštnem uradu v Mahrovl hiši listnico 3 srednjo vsoto denarja In važnimi listinami. Lastfllk listnice prosi storilca, da naj mu vrne listine, denar pa si lahko obdrži. Listine naj pošHe na naslov: M. Pečnik, Poljanska cesta 23. * Svarilo in prošnja. V Ljubljano, pa tudi v druge kraje ČešČe prihaja neka ženska, ki navadno govori nemški in pravi, da je iz Maribora. Izdaja se za Pavlo, priimek spreminja ln prosjači pri ljudeh razne reči. najrajše denar pod pretvezo, da ji je pošel, da ga je porabila v kupeju ln drugače z zagotovilom, da ga takoj vrne po pošti. Je pa označena oseba čisto navadna goljufica. Že mnogo nečednih dejanj Ima na vest!. Da ne bo kdo vsled njene vsiljivosti ali zvijače oškodovan, svarimo prizadeti občinstvo pred to osebo in prosimo, nai ji nihče ne verjame, temveč takoj odslovi, najboljše pa, da Jo ovadi policiji ali orožnikom. = Nevarna jama. Pred nekaj časom je padlo neko 4 letno dekletce v prazno grez* nico za gnoj na dvorišču Predovlčeve hiše na Selu. Oreznica je dosti globoka ln je dekletce padlo vanjo, ko so JI izpraznili precej vode. K sreči je prišel pravočasno neki domačin, ki je potegnil otroka iz gnojnice In ga rešil tako žalostne smrti. Ta jama bi bila kmalu tudi nekoč usodna za nekega pijanca. Toda tudi ta se je rešil. Ker je jama nevarna za otroke ln tudi odrasle ln ker je premalo zavarovana in preslabo pokrita, je bil danes gospodar obsojen radi malomarnosti na 200 kron globe. — Oba sta se umikala. Pred Št. Peter-sklm mostom je trčil mlad kolesar V. v ko-lesarico gospodično B. Ko sta si pripeljala nasproti, sta se umikala drug drugemu toliko časa, da sta prišla v neljub objem. Fant jo plačal gospodični škodo za kolo, sodnik P« ga je danes oprostil, ker se ni mogel uverlti, da bi napravil dečko to Iz zlobe, malomarnosti ali celo iz hudomušnosti. ** Goljufija ali poštena zvijača. Neki čevljarski pomočnik je prosil za podporo v svrho nabave čevljarskega orodja. Upravi-teljstvo drž. Invalidskega fonda mu je dovolilo 400 kron. Sla' sta z upraviteljem v neko trgovino, kjer Sta nakmfla za 400 K čevljarskega orodja. Ko je pomočnik predel od prodajalke zavoj, ji je rekel, da naj mu da raje 300 kron, zavoj naj si pa obdrži, češ on je prosil In potrebuje le denar. Prodajalka ga Je zavrnila, češ, da to ne gre, ker Je dobila nalog od uprave, da sme dati le blago. Pomočnik ji je odvrnil, da bi dobil v vsaki drtigl trgovini denar. — Ker Je to na videz goljufija in izgleda kot bi si hotel pomočnik zvijačnim potom prisvojiti državni denar, je bil včeraj pred Sodiščem obtožen goljufije. Pravi pa, da Je on prosil za denar In sl je skušal dobiti denar le za nabavo stroja, ker se mu Je nudila prilika, da dobi od nekega znanca izredno po ceni šivalni stroj. Sodišče se bo tiverilo, če Je njegov zagovor resničen, ker edino v tem slučaju bi to ne bila goljufija, marveč zvijača. *= Kubanska kozaška konjenica priredi v nedeljo 9. t. m. točno ob 2, popoldne veliko produkcijo najvratolomnejših vaj na konjih. Proizvajalo se bo 20 točk. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever v Selenburgovi ulici in na dan prireditve pri blagajni od 12. do 2. popoldne. — Cenj. občinstvo se opozarja, da se prično produkcije točno ob 2. url pop., ker mora biti prostor radi footbal-tekme do 4. ure Izpraznjen. Pri prireditvi sodeluje godba dravske divizije. = Vinska trgatev. Podporno društvo električne cestne železnice v Ljubljani priredi v nedeljo 9. t m. ob 16. url v vrtnem salonu ia v vseh gostilniških prostorih «o> stilne Drašček, Bohoričeva ulica 9 vinsko trgatev s šaljivo pošto, plesom itd. Na veselici sodeluje godba ZJŽ. Ker je čisti dobiček namenjen v korist podpornega sklada pozivamo vse tovariše železničarje, da z ozirom na blag namen pokažejo svojim sobojevnikom, da cenijo njihovo prireditev s tem, da jo v največjem številu posetijo. —» Odbor podpornega društva. Dobrodelno društvo tiskarjev g Ljubljani ki podpira izključno le vdove in sirote umrlih, padlih in onemoglih članov, praznuje v nedeljo, dne IS. oktobra t r. tvojo 25 letnico. Ob tej priliki odredi zabavni večer v veliki dvorani „UNIONA“z bogatim sporedom ln plesom, na kar sl. občinstvo že danes opozarja. Maribor. Protestni shod proti draginji se bode vrgli v Mariboru v nedeljo, dne 9. okt. dopoldne v Q6tzovl dvorani. Združile so se vse organizacije državnih, javnih in privatnih nastavljencev ne oziraje se pri tem, h kateremu političnemu prepričanju se posamezniki prištevajo. Shod bi s? Imel vršiti že v nedeljo 2. okt. 1921, pa se ga Je morate preložiti vsled sokolske slavnosti in veselične prireditve požarne brambe v Mariboru. Ker vsi doseženi poviški plač uradništvu ne zadostujejo, da bi krtlo življenjske potrebščine, treba Je skupno nastopiti proti vedno rastoči draginji in proti onim elementom, ki si pri živilih delajo milijone na račun uradništva In delavstva. Zato vsi na ta važen protestni shod! Usposobljenostni izpiti sa obče ljudske šole in za meščanske šole pred državno Iz-praševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljišču) se prične V Četrtek, dne 3. novembra 1921. Pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo pravočasno potom okr. šolskih svetov, da bodo do 25. oktobra t L v rokah izpraševalne komisije. Skof dr. Napotnik Je nevarno obolel ter je bil previden. Dr. Mirku Černiču je ministrstvo za narodno zdravje priznalo kvalifikacijo špe-cljalista za kirurgijo. Nov strokovni list V Mariboru. Na občnih zborih društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru dne 1. okt. 1921 ter v Celju dne 2. okt. 1921 se je soglasno sklenilo, da se začne s prihodnjim mesecem izdajati strokovni list »Odvetniška pisarna« kot glasilo odvetniških in notarskih uradnikov po Sloveniji. Društvo odvetniških ln notarskih uradnikov v Celju je na predlog dr. Dobovišeka. soglasno sklenilo Izročiti večjo vsoto za tiskovni fond. Isto stori društvo mariborskega okrožja in ptujska skupina. Zanimanje za to prepotrebno stanov* sko glasilo do sedaj zanemarjenega In pozabljenega uradništva te stroke je v vseh krogih veliko in se pričakuje, da bode list uspeval tudi v materijalnem oziru. Avstrijski orli v gimnazijski kapeli. Po treh letih osvobojenja še gnezdijo 4 avstrijski orli na stropu kapele državne gimnazije v Mariboru iri se šopirijo s svojimi rde-če-belo-rdečimi ščiti Narodno zavedni dijaki se že zgražajo nad malomarnostjo ravnateljstva drž. gimnazije In vpraša se, ke-daj se bodo odstranili <1 znaki avstrijskega gospostva. Pa bi še kdo trdil, da je Maribor v Jugoslaviji. Stavka mesarjev. Mariborski mesarji groze s stavko, ako jim občinsko sodilče ne dovoli zvišati cen na 30 K za kg. Cdl!6* Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponde-ljek 10. t. m. ob pol 8. url zvečer predava g. dr. Schwab o raznih aktualnih vprašanjih 1« zdravilstva. Podpora celjskemu mestnemu gledališča. Ministrstvo prosvete je v kritje deficita v pretečeni sezoni naklonilo Dramatičnemu društvu v Celju za mestno gledališče 8000 kron enkratne subvencije. . Na celjskem kolodvoru se vsak teaen naložita 2 vagona živine za Izvoz v Avstrijo ln Italijo. \Trgovino s čevlji In oblekami v Aleksandrovi utici, dozdajno last trgovca Kosa, Je prevzel g. A. Frece. Mestni magistrat v Mariboru je celj* skemu tovarnarju Pertinaču zaplenil 108 vagonov soli, katero Je Imel skrito. S soljt) je hotel špekulirati in ji tako dvigniti ceno ter s tem zaslužiti več milijonov. Za dijaško kuhinjo v Celju na vinski trgatvi v Narodnem domu nabrala gospa Vera Založnikova 200 kron. Prvenstvena nogometna tekma med dvema najmočnejšima celjskima moštvoma, med »Atletiki« in »S. K. Celje« se bo vršila prihodnjo nedeljo popoldne. Prošnje za podaljšanje policijske ure je vlagati pri policijskem oddelku okrajnega glavarstva. Umrla je na Dnnaju v 85. letu starosti gospa Rozalija Terschek, bivša dolgoletna lastnica hotela »Beli vol« v Celju. Piti1. Na poročilo v »Jutru« z dne 5. okt., ki }e vse zlagano, mj omenimo samo to, da ni res, da so obtoženci obžalovali napade poslanca Brandnerja na g. Pirkmajerja, temveč je res, da mu je g. Zelenko na neko nekvalificirano opazko celo »figo* pod nos pomolil, za kar ga je dr. P. takoj tožlL — Kdo je zlezel pod klop, naj gospodje le počakajo do končane preiskave, ki se že proti njemu vodi. Tožba Je bila vložena’ samo zaradi tega, da bi priče pri sodniji pod prisego izpovedale, kaj se vse v kraj. organizaciji dela. Vse se maičule! Svoječasno so ptujski demokrati podelili koncesijo za trgovino manufakture nekemu Kovačecu. Sedaj, ko je ta gospod postal milijonar, zabavlja ob vsaki priliki čez Slovence. — Saj druzega ni bilo od njega kot zagrizenega Neničurja 1 pričakovati. — Radi njega se je moral pred kratkim v kavarni »Balkan« direktno zoperstaviti tukajšnji profesor A., ker je ta gospod zahteval, da mora godba igrati samo nemške komade. — Gospoda demokrati, sad Vašega dela se vidi že povsod. Tako ne pojde naprej. — Na eni strani dovoljujete Nemcem vse — na druRl strani pa hinavsko kličete na l)o! proti njim. Prihodnje leto ne bo mesa/ Vsaki teden se Iz Ptuja izvozi do 30 vagonov živine. Pričakovati je, da. bo v bodoče Izvoz še večji, ker Je dnevno večje pomanjkanje krme to tudi kmetje, po opravljenem Jesen- skem delu, bodo še več silili s živino ha trt Cene goveji živini so bile ie precej visoke. Prvovrstno blago so plačevali Italijani do 21 K kg žive vage. — Nasprotno so bile cene prašičem v sredo jako nizke. Sedanji lastnik kavarne »Europa* gosp. Plchler preureja vse prostor* tako, da bo krt največja kavarna v centrumu mesta* res odgovarjala vsem udobnostim gostov. — S 15. t. m- ko se bo kavarna prenovila, bode vsak večer koncert Sokolstvo. Sokol II vabi vse čiane ln članice, ki so obljubili sodelovanje pri cvetličnem dnevu dne 9. t. m., da se zanesljivo udeleže zadnje tozadevne seje, ki se vrši v soboto, dne 8. t. m. točno ob 8. url zvečer na realki. Pripeljite seboj sodelavce in sodelavke. Sokolsko društvo v Šiški. Vabimo vse brate, da se v krojih udeleže pogreba br. Lojz. Ahlina, ki se vrši v petek, dne 7. okt. iz Kosez na pokopališče v Dravlje. Zbirališče točno ob pol 4. popoldne pred društveno telovadnico. Odbor. Gledališke in glasba. Repertoar Narodnega gledališča: Spored za 2. teden.. Drama: Sobota 8. okt. Ljubezen. A. Nedelja 9. okt. Obletnica koroškega plebiscita: 1. A. Aškerc: Knežji kamen. 2. Požar strasti. Izven. Pondeljek 10. okt. Ljubezen. C. Torek 11. okt. Zaprto. Sreda 12. okt Požar strasti. B. Četrtek 13. okt. Proslava 70 letnica {«• škega pisatelja Jirflska: Oče. Izven. Petek 14. okt. Komedija zmešnjav. E. Opera: Sobota 8. okt. Tosca. B. . ^ Nedelja 9. okt. Vaška šola. Sehere*ft£fc Izven, Pondeljek 10. okt Zaprto. Torek 11. okt Dalibor. C. Sreda 12. okt Boris Godunov. D. Četrtek 13. okt Vaška Sola. Šeherezada A abon. Petek 14. okt Zaprto. KnjiM in wiost Glasbena Matica. Najnovejše slovenski muzikali je. Ravnokar so v tisku Izšle nov* po Glasbeni Matici Izdane muzlkallje: V »*• pelnični noči, kantata za soli, zbor In crk|» ster, zložil P. Hug. Sattner. Besedilo Simona Gregorčiča — in Deset samospevov, ato* žil Josip Pavčič. Vsebina: 1. Prvt polit* (pesem za sopran). 2. Uspavanka SL II (it mezzosopran). 3. Vrabci In strašilo (za sopran). 4. Zenjlca (za alt). 5. Serenada (zi tenor). 6. Priplula je pomlad (»a bas). 1. Dedek samonog (za bas). 8. Pastiric« (ta mezzosopran). 9. Ciciban-CIcifuj (za mezzosopran). 10. Kaj mi pravi ptiček (::a sopran). Dobivajo se te skladbe v pisarni Glasbene Matice. Prvi tehniški koledar v kr. SHS. »Udrti-ženje graditeljev kr. SHS« izda glasom sklepa glavne skuoščlne v Ljubljani dne 1. maj* 1921 s prvim Januarjem 1922 svoj prvi str©, kovni koledar v 5000 izvodih. Razven obširnega tehničnega dela, bo ta prvi strokovni koledar naše kraljevine, vseboval tudi ln*»-rate priznanih domačih v to stroko spadajočih tvrdk. Sekcija Llubljana je — kakor se nam poroča — razposlala mnogo tOMU devnih okrožnic In javlja, da se Je tvrdkam V slučaju neprejema takega obvestila v svrho inserlranla obrniti na: Tajništvo, Ora-dišče 10/111 desno od 2. do 3. popoldne. Šport In turlstika. Avtomobilska vztrajnostna tekma po Sloveniji. Športna zveza, avtomobilski odsek objavlja: Ker se je nekaj na progi ležečih cest tekom zadnjih dnlj posulo z debelim gramozom, je moralo vodstvo tekme za dneva 8. In 9. oktobra razpisano avtomobilsko vztrajnostno vožnjo po Sloveniji preložiti na nedoločen čas. Primorje. Krvavi spopadi med laStstl ln štrajkujo-čimi v Trstu. Zadnji dan stavke t. J. 4. t IB. so se vršili po mestu krvavi spopadi med fašisti ln štrajkujočlm delavstvom. Fašist Berutti je bil ustreljen ter je v bolnici umrl. Dva druga fašista sta bila nevarno ranjena, oba doma Iz južne Italije. Težko je bil tudi ranjen stražnik Baslllo. IzgredI v Gorici. Razen Kreditne banke so stavkujočl delavci razbili tudi trgovino mirenske čevljarske zadruge. Drobil. * Novi Steinach. V Zedinjenih državah se je pojavil neki nevaren konkurent Sleinachu. To je neki doktor, profesor Brinklev. On je nedavno žapdčel s svojimi poizkusi.. Pred nekaj mescci je operiral svojega prvega pacijenta, nekega Jensena, starega 72 let. Vsled operacije se je Jensen tako pomladi), da se je oženil z neko sobarico, ki je tudi zanosila.'Ta dogodek se je po bliskovo razširil po vseh državah in od tedaj ima Brinklev polne roke dela. Sedaj se nahaja ta doktor v Bridgeportu Connctictut), kjer misli ostati dalj časa, ker se je prijavilo za operacijo 300 starcev. * Vzrast civilnih porok na Dunaju. Leta 1914 je bilo na dunajskem magistratu poročenih 342 parov, leta 1918 samo 266, leta 1919 pa 1303, a lani /865. Od teh civilno poročenih je bilo 960 katoliških parov, 332 brez vero-izpovedanj’a, 41 židovskih; 86 katoličanov se je poročilo z židovkami, 12 s protestantovkami; 128 židov se je oženilo s katoličankami, 113 z brez-verkami ter 13 s protestantovkami. Od brczvercev se jih je poročilo 83 z židovkami, 28 z brezverkam ter 4 1 protestantovkami. Dnevne vesti. — Narodno • socljallstlčnl dom. V Ljubljani se Je osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev zadruge »Narodno - socialistični dom«. Namen zadruge bo ustanoviti v Ljubljani In drugih večjih krajih jocija-ilstične do me, v katerih bodo Imele svoje prostoire politične, strokovne In izobraževalne organlzaje 'NSS. V teh domovih bodo Imele svoje prostore tudi mladinske organizacije, predvsem obrtni In trgovski naraščaj. Nujno potrebno je, da se pobrigamo za vajence ter Jim damo priliko ,da se nadalje izobražujejo, da sl tako vzgojimo krepek za življenje dobro izšolan niaraščaj. Natančneje 8e poročamo. Ustanovitev zadruge se vrli koncem t. m. ali začetkom prihodnjega meseca. Čim bodo pripravljalna dela dovršena. — Dijaki, Dijakinje I Ali ste ie kupili »Dijaški koledar« »Jugoslo venske Matice«? Storite svojo dolžnost in nabavite sl »Dl-laški koledar« ter dokumentirajte s tem, ate zavedni dijaki In zavedni Jugoslovani. — Svoji k svojim! V zadnjem času se °Paža, d« nekateri trgovci z neverjetno Pridnostjo razširjajo tuje izdelke, predvsem JJetnSke ln italijanske. Ne rekli bi nobene ®«ede, če bi tl trgovci naročevali blago, 51)*® *• Pri nas ne proizvaja. Ampak Ikan-«TV ». ue-naro*« v tujini blago,kl g* tako ttoma- Ne ^ede na to, 4j» je tud? škrbin si"a>no protlnarodno, je to Sto. »aVai o *ntt*0«Ualno in negospodar-nafo valuto f®* 8lab,mo nepotrebnem »nmotrUhnlm)>Svoli k SVOjlm«, prQČ t nepotrebnim tujim blagom! p novinarski kongres v Parizu. 25. oktobra se vril v Parizu mednarodni novinarski kongres. Ker je pariško Časopisje odločno proti t«mu, da na kongresu sodelujejo tudi Nemci, je ta zadeva predložena v rešitev posameznim novinarskim organizacijam in od njih odločitve je odvisaoi, bo II Nemška prlpulCena h kon-!*6Su ali ne. Italijanske časopisne organi-iMclle niso O tem sklenile nič definitivnega, ,2reW« Željo, naj se mednarodne m«™ SufL v^eze P°vrnei° k predvojnemu ^a izločijo politiko ter se ba-nrfe samo • »anovskiml vprašanji. *a dijake. Minlstr-•tvo promto j« t*dak> pod St J. B. 30113 septembra. da se ne sme dati no- S» Tlr#kS,5W,n-le,0,cu kakor tudi ne ki* .lii-1 02ira na narodnost — ki •oče študirati v inozemstva potni list Odnosno vizum brez predhodnjega odobrenja “Unistrstva prosvete. — Osebne vesti Za policijskega zdrav-Uka v Ljubljani ie imenovan dr. Pavel Av-ftfee. Vladni svetnik baron Rechbach ^VpokojotJ. Iz državne službe j« otopil fgnsm komisar železniške polici e v Cerk-a** Josip Hudim. — uranične čete so s 1. oktobrom za-vs® obmejne carlname od Prekmurja ?i«.;/eva'J na Koroškem ter nadomestile JJJ»ncne straže. Tudi mariborsko carinarno ve^fn™®1? te dni granitne Čete, ki obstoje le tudi . rS?kItl beguncev, med njimi pa matincev 71 Slov™cev, Bošnjakov in Dal-zdfcle na *hnt»Mi?ne finančne straže se rana? S ?kra:ne «Prave v St. Le- lici pVeostal tl«, -ške,n in mariborski oko- atfrass**stražnik*se bod° p°- tranje posle ‘rošarine in sPloh za n0* «*ta^ene,Minl?sUs^vo®,ei ob madžarskl mei‘ 18 1« somb„r,si„pbroro‘i;„;ir110 to ZtiOi nofL?Sp'leta baiIC ŠC SUha vk|Jub m»-cembra .J?- KPra*Va. fma pa ,se «čne de-» ^mifltit, 1 2 ma,imI Pres>edki — Dva medlclnca brez sredstev, ki sta dovršila dva letnika svojega študija na Ijub-lajnski fakulteti — morata nadaljevati nauke v inozemstvu, se obračata tem potom do plemenite javnosti, da bi Uma po možnosti pomagata do njihovega cilja. Darila sprejema uprava lista. — K obletnici koroškega plebiscita. — Podpisani slovenski orožniki »Korošci« spominjajoči se* na našo nesrečno domovino, na obletnico plebiscita, pošiljamo Iz daljne Bosne vsem pašlm bratom Korošcem ln Kbrošicam - beguncem najlepše pozdrave: Vztrajajte! Ne obupajte! — Jurij Sikulnik Iz Velikovca, Jurij Prohart iz Djekš, Franc Elholzer Iz Loč ob Baškem Jezeru b Pavel Orubelnfk Iz Železne Kaple. — Vpeljava nočnih brzovlakov na progi Dunaj — Trst — Zagreb. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja glede vpeljave nočnih brzovlakov na progi Du-na| Trst — Zagreb luž. kol.: Od 10. okt. t L bodo vozili dnevno ha progi Dunaj — Trst v tvezi iz 2idanega mosta v Zagreb (luž. koL D-brzovlakl po sledečem voznem redu: Odhod z Dunaja 19.20, Gradca 0.21. Prihod Maribor gL kol. U5, odhod Maribor gl. kol. 2. Prihod Zagreb jul kol. 6.3P, prihod v Ljubljano 5.03. Odhod iz Ljubljane 5.27. prihod v Trst 0.35. V obratni smeri odhod iz Trata 19.45, prihod v Ljubljano gL koL 0.05. Odhod Iz. Ljubljane gl. kol. 0.40. Odhod iz Zagreba Juž. kol. 0.02. Prihod Maribor gl. kol. 3.50, odhod iz Maribora gl. kol. 421» Odhod Gradec 5.45, prihod Dunaj 10.55, Prvikrat vozi imenovani brzo-vlak v smeri Dunaj — Trst — Zagreb juž. kol. v ponedeljek dne 10. okt. V obratni smeri prvikrat Iz Trsta v torek 11. oktobra in prvikrat Iz Zagreba juž. kol. v sredo 12. okt Ima I., II. in IH. razred In en spalni voz na progi Dunaj — Trst, in en spalni voz Dunaj — Zagreb (Juž. kol.) — Z ozirom na notico »Nameščenci II-nančne kontrole« v včerajšnji Številki »Jugoslavije« nam poroča delegat ministra financ v Ljubljani, da so potni računi organov finančne kontrole adjustlranl ln da je neljuba takasnitev izplačanja adjustlra-nih zneskov nastala radi tega, ker je za potnlne dovoljeni kredit 2e izčrpan. Za tekočo proračunsko perijodo (l. Jun. 31. dec. 1921) Je namreč dovoljeno samo 7 dvanajstin v proračunu Za leto 1920'21 predvlde-niega kredita, ki pa glede na to, da so se med tem potnine znntno zvišale, naravno ne morejo zadoščati. Cim se otvorl naknadni kredit, kar je pričakovati v doglednem času, se bodo potnine nemudoma izplačale. • — Velik požar na Dolenjskem. Dne 4. t. m. je pogorela vas Hrastje pri Cerkljah. Pogorela so 10 gospodarjem vsa poslopja. Škodo cenijo na 3 in pol mflUoBa kron, do-čim znaša zavarovalnina samo 130.000 K. — Pogrešana deklica. Dne 29. m. m. je izginila v Kočevju lfiletna Barbara Cu-šek, hči ondotpcgja rudarja. Baje se je odpeljala z neko drugo deklino proti Ljubljani. Ker ni izključeno, da Je dekHca prišla v roke kakemu /-dobavitelju«, se prosi, komur bi bilo kaj znano, naj sporoči orožniški postaji v Kočevju. — »ITO« pasta za zobe, beli zobe, daje Hm krasen blišč. Zahtevajte »ITO« pasto povsod. LJubliana. = Dr. Mihajlo Pupin pride v Ljubljano. V nekaj dneh poseti naše mesto učenjak, elektrotehnik gosp. dr. Mihajlo Pupin, profesor na kolumbijskem vseučilišču v New Yorku. Ostal bo v Ljubljani toliko časa, da sl ogleda glavne znamenitosti, potem pa se odpelje na Bled, kjer je bU izvoljen za častnega občana. — Dr. Pupin je živel v prijateljskih stikih z bivšim predsednikom Mičhčl Zčvaco: ^NOSTRADAMUS." Floriza je slonela nekaj časa kakor brez življenja. Vsa njena duša je zamirala od sijaja luči, ki jo je bil vrgel v njeno srce. Nato se je zdrznila v nekakšni osuplosti, s ka-teco se je združila skrivnostna radost. Vse njeno bitje je vriskalo, da ljubi! In rahlo je izgovorila ime, ki je ^zdajci zazvenelo v njenih prsih z dotlej neznanim poruenom: »Royal de Beaurevers . . .« | Se tisti hip pa so zagrmele vmes strašne besede: ( »Glej, Floriza, poglej! Ali vidiš svojega ljubimca, kakor se ziblje na vrvi. katero mu je položil tvoj oče lastnoročno okrog vratu? . . .« »Kdo je govoril?« je vzkriknila Florlza in planila kvišku. Pogledala je okrog sebe in je videla, da je sama. Baš v tej sobi je malo poprej Roncherolles zaslišal glas, ki mu je rekel: »Tvoje srce bo strto!« in tudi on je kriknil: »Kdo govori?« In kakor oče, je zdaj tudi Floriza zmajala z glavo. Kakor on, je pomislila tudi njegova hčerka: »Očetova grožnja me bega! Nikogar ni tu! Nihče ni govoril!.. « - Ni še dobro izgovorila teh besed, ko je okamenela od brezdanjega strmenja. Njene oči so se uprle v okno. In v okvirju tega okna, pred nebom čudne, pošastnoblede barve, so se dvigala ogromna vešala... Brez giba in brez glasu je buljila V strašno prikazen. In glej, barva neba se je zdajci izpremenila; postala je temnovišnjeva. Orjaška vešala so štrlela visoko nad Parizom. Florizi so se zdela višja od Louvra, višja od stolpov Naše Gospe . . . Bila so surova vešala od jedva obtesanih brun. Na prečnem tramu je bfla privezana vrvi In vrv se je jela pomikati kvišku . . . Florizi se je zdelo, da traja to pomikanje celo večnost: kakor bi minevale ure, preden — preden se je pokazala človeška gla^ va... glava obešenca, z zanko okrog vratu... in nato ramena, prsi, noge, roke, ki so bile zvezane na hrbtu!... In spet je začula devojka Roncherollesove besede: »Glej, Floriza, poglej! Ali vidiš svojega ljubinca, kako se ziblje na vrvi, katero mu Je zadrgnil tvoj -oče lastnoročno okrog vratu? ...« Tedaj se )e iztrgal Florizinim ustnicam presunljiv krik obupa: »Royal de Beaurevers!...« Z blaznim skokom se je pognala k oknu in ga Odprla na stežaj. Tisti hip pa je izginilo vse: vrv, obešenec in vešala... Dokaj močni veter, ki je podil velike bele cunje preko luninega obličja, je bušil v sobo in upihnil voščenke na svečniku. Floriza ni opazila, da je postalo tema. še dolgo je slonela na oknu v tistem vzhičenem stanju, ki sledi srečno prebiti smrtni nevarnosti. »Moči nebeške!« je zamrmral s strastno radostjo, »tedaj je bilo vse zgolj prazen privid, ki so ga povzročile očetove besedi? Kako sem se mogla tako prestrašiti!... Oh, bila je samo prikazen, ki je zrasla , iz moje lastne zbegane duše!« Z nasladb je ponujala čelo božanju hladnega vetra, čutila je, da j>c preraja... srebala je življenje v dolgih požirkih... a zdajci se je sklenila in pogledala nizdoli. Videla je, kako se spušča z okna sosednje sobe dolga svilena lestvica, ki se je s spodnjim koncem že bližala tlom. In hkrati je zagledala dvoje mož, ki sta priskočila k lestyjci; eden jo je pograbil ... Slutnja ji ga je pokazala razločneje od mesečine. Planila je nazaj in kriknila z neizmerno grozo: )> Kralj!...* V. Železna četa. Henri II. je bil odšel iz Louvia okrog poldvanajstih v spremstvu svojega maršala in dvanajstih telesnih stražnikov, nalašč izbranih za ta nočni pohod. Francoski Icralj je rad posnemal zglede svojega očeta Franca I., je silno ljubil takšne plre-pdvedane izlete. Kadar je imel poiia z imenitnimi gospemi in gospodičnami svojega dvora, je lehko opravi! brez neprilik v Louvru samem. A takšna ljubezen brez začimbe ga je puščala hladnega. Zaviti se v gorak plašč ter se klatiti po ulicah v nočni temi in trkati, ako je bilo potreba, tudi na vrata beznic, kjer so nudili gostoljubje na uro za gotov denar, mu je bilo pravit praznik po enoličnosti dvornega življenja. Ti pohodi niso bili brez nevarnosti. Večkrat je trebalo krepko udariti v spopadu s kako razbojniško tolpo..A tudi to je bilo Henriju v tolikšno zabavo, da je hodil pogosto samo v spremstvu enega ali dveh plemičev, zlasti kadar ni bil namenjen na sestanek. V takšnih slučajih pa si je vzel raj-ši stražo, ker ni ma* ral, da bi ga motili. Treba je priznati, da so bili Va-loiški hrabra rodbina. Ljubili so nevarnost zaradi nje same. Nobenemu Valoisu, niti rie Henriju II., ki je bil mogoče najpobabljenejši mož zgodovine, se ne more očitati, da bi ne bil kateri krat tvegal kože v svojo čast ali zabavo. Tisti večer mu je rekel maršal de Salnt-Andre: »Sire, posrečilo se mi je govoriti z eno izmed ženščin vaše krasotice; vrgla nama bo pleteno lestvico. Obljubila mi je, da stori to o polnoči. Ako se hoče vaše veličanstvo spustiti v nevarnost — —« »Ali govoriš resnico?« je trepetaje vzkliknil Henri II. »Da, sire. Toda stalo me je mnogo — lehko bi rekel preveč, preveč. Babnica hoče pobegniti, zato sem jo moral preskrbeti za vse življenje.« »Koliko?« je vprašal Henri. Glas mu je drhtel od neukrotljivega veselja. Saint-Andre se je obotavljal; nato je dejal s tresočim glasom: »Desettisoč tolarjev, sire!...« Henri II. je sedel k mizi, napisal tri vrstice in pomolfl papir dvorjanu, ki ga je pogoltnil z očmi, zgenil ga z drhtečo roko in se jedva premagal, da ni zarjul od skopuškega zadoščenja: bila je nakaznica za dvajsettisoč tolarjev na kraljevsko blagajno. In pri tem je potrosil Saint-Andre v resnici le tristo tolarjev svojega denarja! ... (Daije prih.) Proda sc: LEPO POSESTVO v vasi pole?: železniške postaje, odaljeno 10 minut od cerkve in šole. Posestvo meri 10 oralov njiv in travnikov, ter 4 in pol orala lepega gozda. Proda se z vso premičnino. Cena 260.000 kron. Ponudbe pod »Travnik* na upravo lista. 2026 MOŠKO KOLO prosti tek, se ceno proda. Dermota, Raz-potna ulica 6, Trnovo. 2035 HIŠA št: 78 v Kamniku s korporacijsko pravico se proda. Naslov pove Upravništvo. 2034 DOBRO OHRANJEN KLAVIR se zaradi pomanjkanja prostora proda. Naslov v upravništvu Jugoslavije. Ogleda se od 12-2 pop. 2033 Službe: Za svobodo in ljubezen | Poiysiett Z (itnnilslii aiiniti — - _ ■ . . ■ — ■ - £ prestavlja iz vseh na vise _ ... SPREJME SE KONTO RISTINJA samostojna moč. Plača po dogovoru, ter vajenec Iz boljše hiše. 2029 STROJEPISKA zmožna slov. in nemške stenografije ter vseh pisarniških del želi za popoldanske ure primernega zaposlenja. Pod »Perfektna« na upravo lista. ZA VINSKE TRGOVCE SE PRIPOROČA POTNIK IN AGENT za vino po Ljutomerskem in Ormožkert okraju in kupuje tudi vino po dnevni ceni. Naslov v upravništvu. 2025 PRODAJALKA izvežbaiia v mešani stroki z večletno prakso, vajena v aranžiranju Izložbenih oken se spreime. Ponudbe če mogoče s sliko (katera se vrne) pod šilro »Llubllana« na upravništvo lista. . -202? DVA SPRETNA KROJAŠKA POMOČNIKA in enega za damsko delo sprejmem. Plača dobra, vsa oskrba pri delodajalcu. Ponudbe na naslov »Mihael Škerbic, Loke 342, Trbovlje II.« 2038 PLETILKA na stroj se sprejme. Vprašati: VodnikoV, tr«, stojnica, Minka Kastelic. 2036 DOBER MIZARSKI POMOČNIK za takoj se išče. Dopisi se naj dopošljeio ua naslov: Ivan Baloh, miz. mojster, Senovo štev. 60. p. Rajhenburg. 2: Čekovni r^čun št. 11.323. IZJAVA. Ker inOj sin OTMAR OGRIN J prevzenia dela ter dela razne dolgove I !n prodaja materijal v mojem imenu, I javljam, ua m za nobeno stvar upravičen ter smatrati) vsako tako dejanje j za neveljavno m nisem plačnik za njega V Ljubljani,’ 5. oktobra 1921. I IVAN OGRIN, stavbeni podjetnik. Prazne nove in rabljene vreče (diakove) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, KRANJ. Kngajem sitlie gohi, flioi. brinjevo olje. Pohištvo in tapetniška delavnica I Spalne in jedilne sobe, pisarniške pprave, fotele, klub-garniture, ku-| hinje in železne postelje vsnkej vrste po nizki dnevni ceni. Brata Sever Joief Jezernik Izdelovat&l) harmonik Kotredež, Zagorje ob Savi se priporoča za vsakovrstna popravila in izdelovanje novih harmonik. Tesati se iščejo za merkantilni les, lepo, dolgo, debelo drevje. Plača 3 K od čevlja. Oglasiti se je takoj pri Urh Zupan p. d. Medved. Sv. Ana pri Tržiču 19. Ivan Magdič krojač se priporoča za jesensko sezono. Gledališka ol.7. Knjiga s slikami za zabavo in pouk našim malim izvod 20 K K v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg štev. &• Gostilna v Ljubljani ali pa na deželi M išče v najem ali pa na račun. Ponudbe pod „Gostilna“ na An. zav. Drago Beseljak & drugi Ljubljana, Sodna ulica Štev- & Sprelmelo se . pri upravi večjih veleposestev takoj v službo: 1. upravitelj, (ekonom) Ja vinogradnik): :di gozdar z višjo državno skušnjo in gozdar z nižjo državi no skušnjo, , j*- knJteovodja popolnomti izvežban. Ponudbe opremljena s prepisi spričeval curiculum vite Rt?: .mo*n°8ti s sliko se naj pošljejo do 15. oktobra t 1. na uprav, lista pod .Uprava 200*. m Bančni zavod v Ljubljani lile zb takojšnji nastop za knjigovodstvo in likvidaturo. Ponudbe pod ..Bančni zavod" na adminlstra-_________________cljo lista. m Pene zmerne, izvršitev točna.’ P| iz prvovrstnega materijala vseh vrst in v vsaki množini nudi najmoderneje urejena prva tovarna te vrste v Jugoslaviji. BRATA KOLENC MIRNA, DOLENJSKO Prevzema se tudi stare pile v novo nasekan)e. lE m Cene zmerne, izvršitev točna. .Odgovorni urednik: Dominik Čebin, :ska »Zvezna tiskarna« yJJubUosL