GLASILO KOLEKTIVA INDUPLATI JARŠE
ŠT. 3 - XIV MAREC 1965 CENA 20 DIH
VSEBINA:
V 42 urah dela na teden . . . Realizacija prizadevanj L. Zabukovec. Proizvodnja v januarju 1965 Vsi člani kolektiva smo nezgodno zavarovani Vredni so pozornosti Volitve 26. in 28. marca ter 4. aprila
A. Škarja: Kolesarji in motoristi . . .
Zahvala
IX. redna seja DS A. Gnidovec:	občni zbor
sind. org. je sprejel naslednje sklepe Ing. Srečko Bergant: Uporaba poliakrilnitrilnih vlaken v . . .
Finančno poročilo o poslovanju Konoplana Se o prijavah nesreč
Zeleni car prihaja J. Mavko: Prodaja v januarju 1965
D. Pavlinova: Bomo v U-magu tudi letos brez čolnov?
A. Škarja: Poročilo o nesrečah za mesec januar V. Habjanova: Obvestila iz kadrovske službe Nogomet
Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Člani DS Induplati 1964/65
V 42 urah dela na teden več proizvodnje in boljši finančni rezultati
Poročilo o seji DS v Iškem Vintgarju, kjer so
samoupravni organi poslušali letno poročilo in
soglasno potrdili bilanco za leto 1964.
V	soboto 13. februarja 1965 se je DS sestal v Iškem Vintgarju z namenom, da posluša letno poročilo, da o njem diskutira ter ga končno sprejme ali zavrne.
Predsednik DS Induplati tov. Jože Klešnik je prosil poročevalca dr. Franca Jerovca, šefa finančno-anali-tične službe, da poda poročilo.
Poročilo sem pripravil, je uvodoma rekel dr. Jero-vec, v več samostojnih poglavjih. Takšna oblika poročanja bo omogočala članom DS lažje sodelovanje in odločanje.
V	letu 1964 je bilo v Induplatih povprečno zaposlenih 2% manj ljudi kakor v 1. 1963. Fluktuacija je bila sorazmerno zelo visoka in je znašala 14 %>. V zamenjavi delovne sile prednjači tkalnica.
Osebni dohodki so v letu 1964 porasli za 26,5 % kar predstavlja povišanje za 8000 din povprečno na osebo. Pri povišanju OD so se prvenstveno reševali osebni dohodki tistih sodelavcev z nižjimi prejemki.
Znano nam je, da smo vseh 12 mesecev preteklega leta delali 42 ur tedensko. Skrajšan delovni čas je treba upravičiti; naslednji podaitki nam to v celoti potrjujejo. V manj časa smo ustvarili več proizvodnje in dosegli boljše finančne rezultate. Kolektivu je uspelo izpolniti vse pogoje, kateri mu dovoljujejo uvedbo 42-urnega delovnega tedna. Podatek o proizvodnji nam pove, da smo izdelali leta 1962 2,06 m2 na uro, leta 1964 pa 2,17 m2 na uro.
Kolektiv ima trenutno samo 7 štipendistov (od teh: 4 na fakultetah in 3 na srednjih šolah). 12 članov kolektiva poseča razne šole samoiniciativno. Za izobrazbo
»tOMM	/tAbANJ * Ltff uW Sftf
-----	flVHDtr*
»vuvm mtomr um **W*C'M ¥ ¥Of**+
Grafikon proizvodnje, vlaganj in delovne sile
kadrov smo porabili nekaj manj kakor 13 milijonov din, od tega smo dotirali v ustrezni fond občine skoro 7 milj. din.
Sredstva, vložena v osnovni oz. obratni kapital so predstavljala 1. 1964 v glavnem le dograditev nove kotlarne in nabavo 4 VTR strojev. S kotlarno smo izboljšali toplotni vir, vendar smo še vedno skoro za polovico na slabšem glede sodobne opreme, od sorodnih podjetij. Obratna sredsva so nam primanjkovala. Proti koncu leta 1964 so nam pričele naraščati zaloge gotovih surovin. Kreditiranje smo zadovoljivo reševali z obratnimi sredstvi toda, novi sistem kreditiranja otežkoča normalno poslovanje.
MATERIAL
Vkljub premajhnemu izvozu v preteklem letu smo krili vse potrebe po reprodukcijskem materialu in surovinah. Ocena za to poslovanje je: dobro. Za normalno poslovanje in obratovanje smo nabavili tekom leta 7 000 ton premoga, 800 ton bombažne preje. Manj smo nabavili stanične in sintetične preje. Konopljenega vlakna smo nabavili 20% več kakor leta 1963.
DOSEŽKI
Poslovni uspehi so bili v preteklem letu zelo dobri in to v EE kakor tudi v vseh posameznih obratih.
Občutne so bile v letu, za katerega dajemo poročila, podražitve. Laneno vlakno se je podražilo za 20 %, barve in kemikalije za 20 do 30%, ostali pomožni material, katerega rabimo za obratovanje, pa za povprečno 30%.
Te podražitve na tržišču so povzročile tudi spremembe naših cen. Prodaja se je vkljub temu odvijala normalno seveda s pripombo, da lahko ocenjujejo zadnji dve leti kot konjuktumi leti.
Boljši prodajni efekt, kakor v predhodnih letih smo dosegli v SR Srbiji in v BiH; manj kakor doslej pa smo prodali na področju SR Slovenije. Naša težnja pa je, da povečamo prodajo v Makedonjii in Cmi gori.
Izvozno postavko smo realizirali z 101,9%. Izvoziti več tehničnih tkanin bo tudi v prihodnje težko, ker nam strojna oprema ne dovoljuje izdelovati tkanine, katere bi kupili trgovci iz inozemstva.
FINANCE
Finančni rezutati so spričo navedenih proizvodnih uspehov zelo dobri. Dohodek je porastel v primerjavi z letom 1963 za 36,9%, čisti dohodek pa kar 40,8%. Zelo razveseljiv je tudi podatek o sedemkratnem povečanju neto skladov, kateri so prerasli od 22 milijonov dinarjev v letu 1963 na 161 milijonov dinarjev v letu 1964.
Osebni dohodki so se povečali v preteklem letu za 26,2%. Grafični prikaz dviganja OD nam pove, da smo v povprečju pod OD v celotni industriji, da pa smo boljši, oziroma enaki, povprečju v OD tekstilne industrije SR Sovenije. Statistični podatki nam povedo hkrati, da so manj naraščali življenjski stroški, kakor OD v našem podjetju v preteklem letu.
Dr. Franc Jerovec je zaključil svoje izvajanje z besedami: »Samoupravni organi so dobili s tem vpogled v obračun KAJ IN KAKO SMO DELALI V LETU 1964-.
Po odmoru se je pračela diskusija v kateri je Jože Knep želel pojasnila, kako je urejeno z uvajanjem nove delovne sile v podjetje. Menil je, da je bila zadeva nedavno tega bolje urejena, kakor je danes. Apelirar je na vzdušje tovariškega odnosa katerega sedaj ni več ali je slabši.
Franček Vavpotič je vprašal, kakšen je odnos mojstra do delavca. Tovarišica Krampeljeva pa je dodala, da bi naj bil mojster ne samo mojster dela ampak tudi mojster vzgoje.
(mm (xmmt v m< s##«, *• >#****»
VrtV'*/
i*	V
w»«WAr/
i w** tmstftm
----• y24
”**~^*u sr*yw
Grafikon, kateri prikazuje povprečne mesečne osebne dohodke v industriji SRS in življenjske stroške
Jaže Knep je menil, da bi za ustrezno vzgojo lahko potrošili tudi nekaj sredstev, katera imamo, kakor smo slišali iz poročila dr. Jerovca.
Diskutanti so želeli nadalje, da bi vodilni občasno tesneje kontaktirali podrejene, kar bi ugodno vplivalo na slednje.
O odnosih in predvsem o ponovni uvedbi inštruktoric v tkalnici je bilo še več govora. Predlagali so da bi na posebnih tkalskih strojih učili novince toliko časa, da bi bili ti sposobni delati v normiranem delu ter pri tem odgovarjali za nekvalitetne izdelke.
Lojze Zupan je ocenil zadevo novincev s stališča mojstra, ter bil mnenja, da bi morali mojstri odločati ali bo novinec ostal v podjetju ali ne. Sedaj je ta odločitev prepuščena osebam, ki nimajo vpogleda v sposobnost posameznikov. Ostro je Zupan nastopil proti postajanju v straniščih in drugih skritih kotih ter zahteval, da se o takih in podobnih stvareh pogovorimo iz oči v oči in ne za hrbtom.
__ Janez Bartolj je omenil kvaliteto surovine. Nemogoče je izdelati iz nekvalitetnega materiala kvaliteten izdelek. Opozoril je na težko razumljiv članek ing. Berganta objavljen v Konoplanu. Članek je za nižji kader skoro nerazumljiv, težko je tudi pri delu samem ljudi učiti zakaj to in zakaj ono. J. Bartolj je predlagal uvedbo daljših strokovnih tečajev z ciljem strokovno izobraziti delavce.
Pepca Krampelj je želela vedeti, tudi zakaj se dogajajo težave, ki so posledica škrobljenja.
Pavel Zupan ji je odgovoril, da imamo novi škro-bilni stroj šele eno leto, novo kotlarno pa šele pol leta. Škrobini stroj je tesno povezan z vprašanjem
ogreva s paro, zato se je treba na nove pogoje šele navaditi in porajajoče napake odpraviti.
L. Zupan je vprašal, če niso tem napakam krivi novi predpisi za pripravo škrobil. Izjavil je: »Včasih so bila škrobila drugačna!«
Jože Knep je omenil tudi vprašanje osebja tehnične službe v podjetju, ki se premalo zanima za dogodke v proizvodnji. Dolžnost tehnične službe je, da ugotavlja napake ter jih pravočasno odklanja.
Direktor Kamilo Marinc je predlagal, da se zadolži upravo podjetja, katera naj zadolži tehnično službo za izvrševanje nalog po predlogih.
Tovariš Bartolj je v nadaljni deskusiji omenil dokončno obrabljenost klima naprav v predilnici, od katerih je v mnogočem odvisna kvaliteta izdelkov. »To vprašanje je važno, kdor to ve, naj mi potrdi, kdor pa ne, naj raje molči.« je rekel zaključno.
Aron Zornada, obratovodja predilnice je potrdil navedbo tov. Bartolja. Rekel je le še, da je vode v nižjih prostorih predilnice dovolj, stroji iz višjih nadstropij pa se bodo po predvidevanjih tekom bližnje prihodnosti preselili v spodnje prostore.
Jože Knep je apeliral na ostale člane DS z besedami: »Diskutirajte še ostali. V vsaki diskusiji je prav gotovo tudi nekaj dobrega.«
Glede reprezentančnega fonda je bilo povedano, da je bil porabljen v višini 0,05%) kar je minimalno. Porabil se je v reprezentančne namene v stiku z našimi poslovnimi partnerji, za tradicionalne prireditve (dan žena, ZB, upokojenci itd).
Samoupravnim organom bo na prihodnji seji predložen detajlni obračun porabe reprezentančnega fonda je bil sklep, katerega je formuliral predsednik Jože Klešnik.
Kaj in kako smo delali v letu 1964, je tolmačil dr. Franc Jerovec
Pavle Zupan je postavil nadaljnje vprašanje, kakšni so obeti za prihodnje.
Odgovoril je direktor Marinc in dejal, da tega nihče ne more z gotovostjo povedati. Naglasil je, da je Indu-plati uslužnostna industrija, katera ne more uresničiti zahteve po pokritju 1 US $ uvoza z enim US $ izvoza. Naše stališče k temu vprašanju je težje vendar banka ustreznega sklepa, kateri je bil sprejet v Zagrebu že ni potrdila.
Trenutno imamo surovine za obratovanje. Težje je z nabavo bombažne preje. Verjetno bo treba skrčiti število zaposlenih. Tu bo stališče lažje v konfekciji, kjer bomo ljudi zaposlili z delom na domu. Kadar
Nadaljevanje na 4. strani
| DOPISUJTE V SVOJ LIST - DOPISUJTE V »KONOPLAN«! |
'Realizacija prizadevanj
DS je sprejel in potrdil poročilo komisije, katera	In tu nekaj primerov:
je pripravila novi predlog za delitev osebnih dohodkov
Delavski svet Induplati je pod predsedstvom tovariša Jožeta Klešnika na svoji 11. redni seji v torek 23. februarja sprejel sklep, da se izplača osebni dohodek zaposlenim v podjetju po predlogu, katerega je v ta namen pripravila ustrezna komisija.
Predsednik DS Jože Klešnik je rekel uvodoma, da je delavski svet na 8. redni seji že sprejel sklep, da se osebni dohodki povišajo z veljavnostjo od 1. februarja 1965 dalje. Tovariš Klešnik je naglasil nadalje, da je komisija v ta namen uporabila za bazo pravilnik za delitev osebnih dohodkov iz leta 1962, kateri je bil izdelan na podlagi analitske ocene delovnih mest.
Predlog komisije je tolmačil šef ekonomske službe dr. Franc Jerovec. Dr. Jerovec je poudaril, da je predlog pripravljen v takšni obliki, da z novim vrednotenjem delovnih mest vklučuje vse elemente, katere smo doslej izplačevali dodatno k izračunanim postavkam kot draginski dodatek in podobno. Baza, je rekel dr. Jerovec, je ocena delovnih mest iz leta 1962 ker smatramo, da je ta realna in predvideva upravičene razpone.
»Predlagam delavskemu svetu,« je nadaljeval dr. Franc Jerovec, »da izplačamo osebni dohodek z veljavnostjo od 1. febr. dalje. Za mesec februar 1965 prosim, da DS potrdi predlog, da bi bila vrednost točke 1,25 din in to za vse ekonomske enote enako. S predlagano startno bazo in z enotno vrednostjo točke za izplačilo, bomo imeli možnost preverjanja pravilnosti predloga v primerjalni obliki za celotno podjetje, je zaključil svoje tolmačenje dr. Jerovec.
Nadaljevanje s 3. strani
bo govora o nadaljnji redukciji delovne sile, bomo o tem govorili na širših sestankih ter upoštevali socialne pogoje posameznikov. »Uprl pa se bom zahtevi, da reduciramo tehnični kader, katerega rabimo za organizacijo proizvodnje.« je dejal direktor.
Redukcijo bomo pričeli izvajati s tem, da ne bomo sprejemali več nove delovne sile na delo. Nadalje je omenil vse tiste, ki izkoriščajo socializem in jemljejo dohodek onim, kateri ga ustvarjajo. Takšne ljudi bomo prav gotovo morali odpustiti, je menil direktor Marinc. Z reduciranjem delovne sile bomo pričeli tudi spoštovati naš dinar.
Nadaljnji diskutanti Sasso, Bartolj, F. Vavpotič in drugi so želeli vedeti, od kod trditve, da so življenjski stroški naraščali počasneje kakor naš osebni dohodek. Želeli so tudi vedeti za podrobnosti okoli priprave toplih obrokov malic, ki veljajo 149 din, a so kvalitetno preslabi.
Glede zadnjega je dal pojasnilo Ernest Cvetko, upravnik naše menze in menil, da je kalkulacija samoupravnim organom na zahtevo na vpogled, da je prehrambeni material dober pri vsem tem ga je težko dobiti.
Po 4 urah poročanja in diskusije je predsednik delavskega sveta Jože Klešnik predlagal sprejem zaključnega računa za leto 1964, katerega so člani soglasno potrdili.
Potrjen in sprejet je bil tudi obračun naših počitniških domov s pripombo, da je treba za letošnjo leto (1965) upoštevati nekatere napotke, katere je sprejel občni zbor naše sindikalne organizacije.
Letošnji zaključni račun je bil sprejet v Iškem Vintgarju, kjer so člani in gosti, med katerimi sta bila za krajši čas tudi predsednik občinskega odbora SZDL tovariš Jernej Lenič in tajnik občinske skupščine Ludvik Povž, ostali še na kosilu.
Naziv delovnega mesta	Dejansko izplačano v januarju 1965 din	Za isto delo bi prejel, po sprejetem predlogu, v januarju 1965 din
Motovilka	39 198	43 629
Nabijal ec igel	44 658	49 569
Mokra predica	40 369	44 066
Tkalka I	43 007	47 309
Tkalka II	35 491	38 786
Barvar	40 951	45 204
Pom. delavec v oplem.	33 717	36 290
Delavka v konfekciji	34 659	37 232
Delavka II v konfekciji	37 705	41 122
Mizar	51 240	56 360
Dvoriščni delavec	36 590	41 020
Snažilka v upravnih prost.	30 840	33 066
Vodja materialnega knjig.	54 690	60 730
Predvideni popravki v osebnih dohodkih predstavljajo povprečno povišanje za 10®/o. Skupno bi porabili v predlaganem in sedaj že sprejetem predlogu v letu 1965 za osebne dohodke btt 950 milijonov din. To je mogoče, ker smo predvideli, da bomo razpolagali z 1 milijardo din sredstev za ta namen.
Posebej pa poudarjamo, da osebni dohodki v mesecu februarju (izplačilo 15. marca 1965) ne bodo višji od januarskega izplačila, ker ima letošnji februar le 21 delovnih dni, medtem ko jih je imel januar 21 + 2 = 23. (Poleg 21 delovnih dni je imel januar še 2 plačana praznika). Situacija se bo odrazila šele pri izplačilu za mesec marec, to je 15. aprila letos.
Na koncu zasedanja delavskega sveta je direktor Kamilo Marinc še seznanil člane, kako je s surovinsko oskrbo za obratovanje podjetja. Direktor Marinc je dejal, da imamo dovolj bombažne preje za predelavo do konca meseca marca 1965 in lanene preje do konca meseca maja.
Poročilo direktorja so navzoči sprejeli z velikim zadovoljstvom.
Proizvodnja v januarju 1965
Težave pri nabavi surovin, tako doma kot iz uvoza, hkrati pa precej slabša kvaliteta bombaževe preje, posebno Nm 20/1, so glavni vzroki ne preveč dobrih rezultatov v proizvodnji. Predilnica je sicer plan dosegla, je pa ta plan precej manjši kot lanskoletni, ker so se z odprodajo KK sistema v Grosuplje proizvodne zmogljivosti v naši predilnici precej zmanjšale. Po obratih so bili doseženi naslednji rezultati:
Plan
januar 1965
Indeks proizv. januar 1964
Predilnica
Tkalnica
Oplemenitilnica
Tiskarna
Konfekcija
102,8 «/o 98,6 «/o 95,5 °/o 58 °/o 74 °/o
72 "/o 107 o/0
107.1	»/o
113.2	«/o 86y4 °/o
Perspektive za proizvodnjo za naslednje mesece niso rožnate in še vedno bolj se obeta pomanjkanje surovin, ki so vse vezane na to, da njih vrednost pokrijemo z našim izvozom kar zopet zahteva od nas, da izdelamo čim več in čim bolj kvalitetno vse naše tkanine, ki so namenjene za izvoz.
Vsi člani kolektiva smo nezgodno zavarovani
Osebe, ki so se poškodovale ali ponesrečile ter so zato bile v bolniškem staležu manj kot 4 dni in osebe, ki so se poškodovale ali ponesrečile v vinjenem stanju, ne dobe iz nezgodnega zavarovanja nič.
Se vedno so redki primeri, da uveljavlja ponesrečenec ali poškodovanec, član našega kolektiva, odškodnino ali premijo iz naslova nezgodnega zavarovanja. Prizadeti s tem škodujejo oziroma prikrajšajo samo sebe in nikomur ne koristijo, zato smo se odločili, napisati naslednji sestavek.
Člani kolektiva Induplati Jarše so že več let nezgodno zavarovani s tem, da plačujejo mesečno premijo 100 din po osebi. Ustrezni sklep o tem je pred časom sprejel delavski svet Induplati.
Za to zavarovalno vsoto smo vsi razvrščeni v zavarovalne razrede in bi prejeli naslednje premije oziroma odškodnino:
Zava- rovalni		Za primer		
			začasne	
razred	smrti	invalidnosti	nesposobnosti za delo	
i.	500 000 din	1 000 000 din	384 din na	dan
ii.	250 000 din	500 000 din	194 din na	dan
m.	172 000 din	344 000 din	124 din na	dan
IV.	128 000 din	256 000 din	94 din na	dan
v.	106 000 din	212 000 din	74 din na	dan
Ob nezgodi posameznega zavarovanca se določi višina zavarovalnih vsot po vrsti zaposlitve poškodovanca z uporabo ustreznega nevarnostnega razreda. V polici so navedene zavarovalne vsote za vseh pet nevarnostnih razredov. V I. razred spada vse osebje, ki opravlja administrativne ali pisamiško-tehnične posle. Ce pa je tak uslužbenec pretežno na potovanju (več kot 15 dni na mesec), veljajo zanj zavarovalne vsote iz II. nevarnostnega razreda. Fizični delavci spadajo vsi v III. nevarnostni razred. Mojstri in nadzorniki, če sami ne pomagajo pri delu, spadajo v II. nevarnostni razred. V II. nevarnostni razred se uvrščajo tudi skladiščniki, če samo nadzorujejo delo, ter vratarji. Poklicni šoferji spadajo v V. nevarnostni razred.
Z zavarovanjem so krite nezgode v službi in izven službe. Obveznost zajame nezgode pri vsakodnevnem opravilu. Za posebne nevarnosti, kot npr. vožnje z motornim kolesom ali mopedom, visoka alpinistika, smučarski skoki na skakalnicah, težka atletika itd. predpisuje cenik posebno doplačilo k premiji. Ker pa tega določila zaradi enotnosti premije ni možno obračunavati za posamezne zavarovance, se zavarovalne vsote znižajo kolikor bi nezgoda nastala zaradi ene take »posebne nevarnosti«. Tako bi veljale za delavca, ki se je ponesrečil pri vožnji z mopedom, zavarovalne vsote din 148 000 (296 000) 107 in ne, kakor bi to bilo iz prejšnje tabele razvidno 172 000 (344 000) 124 din za posamezne nezgodne primere.
Vožnja s kolesom, amatersko šofiranje avtomobila, lov in ostali športi pa so vključeni v splošno jamstvo brez doplačila k premiji oziroma brez redukcije zavarovalnih vsot.
Člen 3 Pravilnika za nezgodno zavarovanje točno opisuje pojem nezgode. Je to vsak nenaden, od volje zavarovanca neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter povzroči smrt, invalidnost ali začasno nesposobnost za delo.
Med nezgode se štejejo nadalje še drugačne možnosti in to: zastrupitev s hrano, okužba poškodbe, utopitev, delovanje temperature (zmrznjenje), pretegi mišic, izpah, izvin in drugo.
Za nezgodo pa nikakor ne štejejo navadne, kužne in poklicne bolezni.
OPOZARJAMO VSE SODELAVCE, da v primeru nezgode ali poškodbe uveljavijo pravico do zavarovalne premije, ki jim pritiče. Nezgodo prijavite v pisarni knjigovodstva osebnih dohodkov pri tovarišici Pepci Burja. Prijavo nezgode ali poškodbe morate izvršiti v roku 30 dni po nezgodi ali 30 dni potem, ko ste bili sposobni prijaviti nezgodo. V vsakem primeru pa morate nezgodo prijaviti najkasneje v dveh letih od dneva nezgode.
Kadarkoli boste smatrali, da ste upravičeni zahtevati premijo ali odškodnino iz naslova nezgodnega zavarovanja, storite to tako, da se takoj javite pri tovarišici Pepci Burja. Vam ni potrebno pri prijavi storiti nič drugega, kakor podpisati prijavo, vse ostalo bo za vas naredila prijazna tovarišica Pepca.
Vredni so pozornosti
Za zadevo sem zvedel, kakor navadno, slučajno. Namenil sem se napisati naslednji sestavek, ker je prav, da ne odložimo stvari ad aeta, dokler nismo nagradili človeka za njegovo prizadevanje in — idejo.
Pavle Zupan, škrobilec, je naslovil na šefa proizvodnje pred letom in pol pismeni predlog za rekonstrukcijo pogonskega dela škrobilnega stroja. Zakaj je to napravil? Škrobilni stroj je bil v celoti rekonstruiran šele v januarju 1963. Toda, pogonski del je delal težave. Elektromotor je bil vedno vroč. V poletnih dneh so bile težave še večje. Govorili so in predlagali, da bodo kupili v inozemstvu večji elektromotor. Za devize.
Škrobilec P. Zupan s takšno reštvijo ni bil popolnoma zadovoljen. Razmišljal je dalje in predlagal. Nihče ni oporekal, pa tudi tistega ni bilo, na čigar odgovornost bi se naj zadeva izvedla. Gretje elektromotorja se je nadaljevalo. Pavle Zupan pa je vedno češče gledal med oba elektromotorja, ki sta nameščena za pogon stroja.
Ob koncu lanskega leta je pregorel transformator.
Sedaj je bilo vprašanje ponovno aktualno. Dva ključavničarja sta brž poiskala med deli starega škrobilnega stroja tiste, ki so bili za predlagano rekonstrukcijo potrebni in v najkrajšem času je dobil škrobilni stroj nov pogon po zamisli Pavla Zupana.
»Več, kot dva meseca že dela nova pogonska kombinacija,« mi je rekel Zupan in dodal, da je sedaj stroj normalno topel in potrošnja potrebne električne energije se je zmanjšala skoro za polovico.
Zanimalo me je še, kaj je sedaj drugače, kot v osnovni izvedbi. »Oba elektromotorja sta med seboj povezana z diferencialno transmisijo,« je reke Pavle Zupan. Večjo obremenitve en sam motor ni zmogel, sedaj sta v to delo vklopljena dva in si dopolnjujeta potrebno pomoč. To je vsa umetnost, do katere sem prišel brez višje matematike in brez posebnega znanja. Razmišljal sem o tem samo zato, da bi odpravil stalne zastoje in ogromno odpadkov, ki so se pojavljali pri ustavljanju stroja.
V 52. členu našega statuta piše, da ima upravni odbor podjetja komisijo za tehnične izboljšave. V pristojnost komisije spadajo tudi novatorski in raciona-lizatorski predlogi. Naloga komisije je tudi, tako pravi omenjeni člen, da predlaga nosilce idej ali izboljšav za nagraditev. V ta namen se tekom leta ustvarja določeni denarni fond.
Upajmo, da bo Pavle Zupan upoštevan za svojo zamisel. Dokončno so odpravljeni zastoji, motorji se več ne grejejo, kupiti ni treba novega stroja v inozemstvu (za devize) in vse delo je bilo opravljeno v najkrajšem času doma v Induplati Jarše.
Volitve 26. in 28. marca ter 4. aprila
O predvolilni dejavnosti smo že pisali. Zaključili smo z evidentiranjem možnih kandidatov, sedaj čakamo le še, na volitve, ki bodo v prihodnjih dneh.
26. marca VOLITVE V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI.
V	petek 26. marca letos bomo v INDUPLATI volili dva nova predstavnika za zbor delovnih skupnosti v občinski skupščini Domžale. Sedanjima odbornikoma Danici Blejcev! in Marici Jermanovi poteče mandat.
Občni zbor naše sindikalne organizacije je sprejel v evidenco naslednje možne kandidate:
Berta Gornik Vera Habjan Štefka Klančar Pavla Koželj Franc Majdič Milan Narat Francka Šimenc dr. Marija Šiška
Člani našega kolektiva iz EE pripravljalnica bodo izvolili svojega predstavnika na mesto Marije Jermanove in člani kolektiva iz EE opleminitilnica in iz EE uprava pa bodo izvolili svojega predstavnika na mesto Danice Blejčeve.
28. marca VOLITVE ODBORNIKOV ZA OBČINSKI ZBOR
V	nedeljo 28. marca bomo izvolili polovico novih odbornikov občinskega zbora občinske skupščine Domžale in to povsod tam, kjer sedanjim odbornikom poteče mandatna doba.
Jože Knep diskutira na zasedanju DS v Iškem Vintgarju
Navajamo volilne enote, kjer bomo volili novega odbornika (v oklepaju ime in priimek sedanjega odbornika, kateremu poteče mandatna doba): Količevo (Francka Bevk), Dob (ing. Pavel Grandovec), Ihan II (Janez Gregorin), Mengeš II (Peter Gubane), Mengeš III (Marko Hribar), Jarše II (Tomaž Jesene), Dragomelj (Miha Kepic), Velka vas (Jože Kokalj), Prevoje (Franc Lipovšek), Preserje (Otmar Lipovšek), Lukovica (Anton Mav), Domžale II (Janez Otrin), Blagovice (Franc Oven), Domžale IV (Miha Pavlič), Domžale VII (Ivan Peterca), Vrhpolje (Martin Peterka), Peče (Franc Požaršek), Domžale IV (prof. Miro Sti-plovšek), Radomlje (Mitja Zupančič).
Volitve bodo na terenu in smo v ta namen na zborih SZDL in potom anket zbrali naslove novih, možnih kandidatov. Podrobneje o tem je pisal Občinski poročevalec v št. 1 (januar 1965) na 6. strani.
4.	aprila volitve POSLANCEV ZA REPUBLIŠKO SKUPŠČINO
V nedeljo 4. aprila bomo volili nove predstavnike za republiško skupščino. Imena sedanjih poslancev, katerim poteče mandatna doba, smo objavili v februarski številki Konoplana. Na istem mestu je nadalje objavljeno tudi, katera volilna območja bodo volila nove poslance.
Poslance za republiško skupščino izvoli že nova občinska skupščina na svojem prvem zasedanju in bodo volitve 4. aprila le še potrditev od občinske skupščine predlaganih kandidatov.
Naše bralce želimo opozoriti le še na posebnost, katero je predvidel novi zakon in to:
Naš volilni sistem je že do sedaj zahteval, da vsak občan glasuje oziroma voli v tisti volilni enoti, kjer ima svoje prebivališče. Spremenjeni zakon o volitvah te izjeme ukinja in pri prihodnjih volitvah bodo vsi lahko volili le v volilni enoti svojega prebivališča oziroma za kandidate, ki bodo v tej volilni enoti kandidirali. Izjem zatorej ne bo več.
OSEBE, KI SE BODO NA DAN VOLITEV ZADRŽEVALE IZVEN VOLILNE ENOTE SVOJEGA PREBIVALIŠČA, ODSLEJ NE BODO MOGLE GLASOVATI.
Kolesarji in motoristi!
Objavljeno je že bilo v našem glasilu »Konoplan«, da se kolesa in motorna kolesa ne smejo voziti v podjetje, temveč jih morajo lastniki hraniti na določenem mestu — to je kolesarnici, ki je namenjena za hrambo koles in motornih koles. Ravno tako se ne smejo puščati dvokolesa pred vratarnico. Stojala, ki so zunaj ograje pred vratarnico, so namenjena samo za goste in za tiste člane kolektiva, ki pridejo v podjetje izven svojega delovnega časa po raznih opravkih. Vsakdo mora javiti vratarju, da je pustil svoje kolo pred vratarnico. Kdor sc teh pravil nc bo držal, bo odgovoren po pravilih, ki jih določa naš statut.
ZAHVALA
Ob nenadni in hitri smrti mojega dobrega očeta
LOVRENCA ŠTEBALA
izrekam sodelavcem iz ATR tkalnice za izraze sožalja, za darovano cvetje in spremstvo pokojniku na njegovi zadnji poti iskreno zahvalo Homec, januar 1965.
Hči Vida. poroč. Cimprič
IX. REDNA SEJA DS
Delavski svet Induplati se je sestal na svoji IX. redni. seji v četrtek 28. januarja 1965. Upravni odbor Induplati je imel svojo redno sejo dopoldne tega dne.
Uvodoma Se to: delavski svet se je zbral v sejni sobi — neobičajno a uspešno pa so pripravili sedeže za sejo. Delavski svet je bil navajen klasične razmestitve prostorov oz. sedežev, tokrat pa so bili sedeži razvrščeni v polkrogu, ki je s predsedstvom tvoril skoro zaključen krog. Imel sem občutek, da je tako res boljše kar potrjuje tudi živahna diskusija, h kateri se je prijavilo zelo veliko članov. Vkljub ekspeditivnosti je seja trajala skoro 3 ure.
Dnevni red z eno samo točko, tako dolge seje prav gotovo ni obetal. Razprava pa potrjuje, da se samoupravni organi vedno bolj zavedajo svojih dolžnosti in pravic.
Predsednik delavskega sveta Jože Klešnik je takoj prosil tovariša Jožeta Mavka kateri je bil predsednik glavne inventurne komisije, da poroča o delu.
J. Mavko je poročal po knjižnih skupinah in pri vsaki postavki komentiral ugotovitve. Tak način je bil bolj ekspeditiven — upravni odbor pa je na svoji dopoldanski seji obravnaval ugotovitve inventurnih komisij po posameznih postavkah.
Poročano je bilo, da se nekatere ugotovitve inventurnih komisij ne ujemajo s knjižnimi podatki, ker se nekatera barvila in kemikalije navzamejo vlage in postanejo težje. Drugod je lahko obratno, material se
osuši in postane lažji. Mnogo pripomb je na točnost naših internih tehtnic, ki jih uporabljamo pri vsakdanjem delu — tehtanju.
Kritično je bilo ocenjeno manipuliranje z lesom. Razliko več m3 lesa ni mogoče prezreti, sploh če vemo, da znaša povprečna poraba lesa tekom leta med 90 in 120 m3. Poraba lesa v letu 1964 pa je izkazana le delno •— ostali manjkajoči les se je porabil mimo evidence, kar so člani delavskega sveta ostro obsodili in zahtevali za krivca kazen. V razpravi je sodeloval tudi šef proizvodnje Lado Zabukovec, ki je v naknadnem komisijskem pregledu ugotovil, da se je porabilo okoli 38 m3 lesa za gotova dela v podjetju, ki pa niso bila evidentirana. Ugotovljeno je bilo tudi, da so se tekom preteklega leta menjavali knjigovodje in je bilo delo s tem tudi nepovezano in težko. Težave so nastale tudi v času selitve skadiščnih prostorov.
Delavski svet ni sprejel konkretnega stališča za kaznovanje krivca.
Tovariš Mavko pa je poudaril, da je treba pri inventurnih razlikah upoštevati tudi to, da so inventurne komisije delale 15 dni, in da se je tekom vsega časa normalno obratovalo. To pomeni, prihodi in izdaje materialov so bile enake vsem drugim tekom leta.
Po dveurni razpravi je delavski svet potrdil ugotovitve inventurnih komisij s tem, da se predhodno izvršijo knjižbe na določene postavke.
Nov pravilnik za uporabo motornih vozil.
Detajl predilnega stroja
Delavskemu svetu je tolmačil predloženi pravilnik za uporabo osebnih in tovornih vozil pravnik, tovariš Albin Gnidovec.
»Pravilnik ima 3 poglavja« je dejal A. Gnidovec in nadaljeval s tem, da je delavskemu svetu razložil novosti in sprerfiembe v novem pravilniku. Delavski svet je tudi to poročilo pozorno spremljal ter predlagal in sprejel nekatere spremembe.
Tako se je DS odločil, da črta prvi odstavek 8. člena in popravi 16. člen. Sklenil je, da se odobri prevoz članov kolektiva z našim avtobusom za ceno 30 din/km do razdalje 200 km (prej 100 km).
DS pa ni sprejel predloga svojega člana, da bi v zameno za službene vožnje z zasebnimi osebnimi vozili nabavili službeni avto Fiat 750, ker bi takšna varianta ne izboljšala položaja. Strinjal pa se je s predlogom, istega predlagatelja, da naj upravni organi delavskemu svetu mesečno poročajo o prevoženih kilometrih v službene namene z zasebnimi vozili. Poročilo mora vsebovati tudi podatek v kakšen namen je bila vožnja odobrena.
Naša Bala
O trgovskem podjetju Bala-Ljubljana, katerega soustanovitelj je tudi naše podjetje je poročal tovariš Mavko. »Bala je naredila v letu 1964 prometa za 328 milijonov dinarjev. Ta promet je za 25 e/o večji, kakor promet v tej trgovini v letu 1963. Povprečno je 1 prodajalec ustvaril za 41 milijonov dinarjev prometa. Vseh prodajacev je 8.«
Delavski svet je izvolil v delavski svet Bale nove člane in to: ing. Franc Verhovca, ing. Alenko Korče ter Zinko Kovačevo.
V delavskem svetu Bale je 14 članov in to vsi uslužbenci Bale (8) trije člani iz Induplati in trije člani iz Tovarne dekorativnih tkanin Ljubljana, katera je soustanovitelj Bale.
Nadaljevanje na 8. strani
Sindikalna podružnica »Induplati« Jarše je sprejela na svoji redni letni konferenci, dne 16. januarja 1965 sledeče sklepe:
1.	Sindikalna organizacija podjetja bo še nadalje vzdrževala stike z našimi bivšimi delavci — upokojenci in na ta način izkazovala hvaležnost za trud, ki so ga ti vložili v izgradnjo podjetja. Vzdrževala bo tudi stike z bolniki, ki se dalj časa ne morejo vrniti na delo, s fanti, ki so na odsluženju kadrovskega roka in z bivšimi borci.
2.	Sindikalna organizacija bo še nadalje sodelovala v raznih humanitarnih akcijah, v korist družbe, posameznih skupnosti ali posameznika (krvodajalstvo, pomoč ob nesrečah, itd.).
3.	Sindikalna organizacija bo v skrbi za zdravje in rekreacijo članov kolektiva sodelovala s športnimi organizacijami, posebno s TVD Partizan Jarše za čim širše športno udejstvovanje in izvajanje športnih prireditev. Obenem bo sodelovala s kulturnimi društvi za čim širše kulturno udejstvovanje in izobraževanje svojih članov. V ta namen bo nudila prirediteljem svojo dvorano, po potrebi pa tudi drugače in v okviru svojih možnosti materialno pomagala.
4.	Sindikalna organizacija bo sodelovala s samoupravnimi organi ter družbeno političnimi organizacijami podjetja zaradi reševanja problemov podjetja ter članov kolektiva. V ta namen bo dajala somouprav-nim organom svoje sugestije pri reševanju posameznih
Nadaljevanje s 7. strani
Razno
Sef računovodstva tovarišica Milena Debevčeva je seznanila delavski svet, da je Jugobanka odobrila devizni kredit za 20 t lanu. Ta pošiljka bo prispela v podjetje v prihodnjih dneh. V tem času pa bomo imeli še material, v prihodnje pa bomo zopet dobili sredstva, ker bomo v vmesnem času zopet proizvajali in izvozili.
Tovariš Mavko je kritiziral proizvodnjo, ker je izdelala samo 7 000 tm za izvoz, čeprav so pogodbene obveznosti za 12 000 tm.
Pri tem je bilo povedano, da večjih količin nismo izdelali zaradi izredno slabe kakovosti surovin. Franc Jeraj, obratovodja tkalnice je naglasil, da obratujemo letos povprečno s 25 % slabšimi surovinami kot preteklo leto, ko nam je poznano, da smo imeli že tedaj vrsto pripomb na kakovost surovine.
Predsednik upravnega odbora Pavle Zupan je delavski svet seznanil z obvestilom tovarne domačega nylona v izgradnji Ljubljana-Moste Polje, da bo nadaljevala z izgradnjo, ker ji to omogočajo finančni prispevki slovenske tekstilne Industrie, gospodarskih ustanov in banke.
Delavski svet je sklenil nabaviti za našo kurirko moped. Kurirka sedaj vozi na relaciji Jarše-Domžale s kolesom.
Delavski svet je sklenil, da se naj v menzi od 15. februarja dalje zopet obratuje ob nedeljah. Delovni čas ob nedeljah naj bo samo do 13. ure. To željo so iznesli delavskemu svetu stanovalci v samskem bloku Preserje 89 na občnem zboru hišnega sveta II.
Član delavskega sveta Janez Bartolj je predlagal spremembo besedila sklepa, ki se naj glasi, da se predilni stroji ne prodajo pač pa uporabijo kot rezervni deli, za še obratujoče stroje. V diskusijo je posegel še obratovodja A. Zornada, ki je rekel, da se omenjeni stroji ne bodo prodali pač pa, kolikor je še uporabnega, porabili kot rezervni deli. Delavski svet se je s tem strinjal.
problemov v cilju izboljšanja materialnega položaja delavcev. Še nadalje bo skušala s konkretnimi predlogi pomagati pri urejanju internih predpisov podjetja in pri delitvi osebnih dohodkov.
5.	Sindikalna organizacija bo vložila ves trud, da vpliva na svoje člane, da bodo ti pri svojem delu vložili vse sile za povečanje proizvodnje in izboljšanje kvalitete svojih izdelkov. To bo skušala doseči s stalnim poudarjanjem potrebe po izboljšanju delovne discipline in tako prispevati svoj delež za opravičilo uvedbe 42-urnega delovnega tedna.
6.	S samoupravnimi organi bo skušal rešiti vprašanje regresov za koriščenje letnih dopustov delavcev, da bodo regresa deležni tudi tisti delavci, ki svojega dopusta ne preživljajo v našem počitniškem domu temveč v domovih drugih podjetij ali pa preživljajo dopust na kak drug način.
7.	Sindikalna organizacija bo odslej polagala večjo pozornost in s konkretnimi predlogi vplivala na zboljšanje izobraževanja svojih članov, tako na splošno izobraževanje, kakor tudi strokovno za pridobivanje kvalifikacij. Skušala bo pri svojih članih vzbuditi zanimanje za obisk tečajev, ki jih prireja center za izobraževanje, ter bo dajala večji poudarek tudi na praktično izobraževanje na delovnih mestih, s čimer bomo najhitreje prišli do strokovno usposobljenih delavcev.
Komisija za sklepe:
1.	Albin Gnidovec
2.	Franc Majdič
3.	Franc Juhant
Pavel Zupan — predsednik UO IPI
Uporaba poliakrilnitrilnih vlaken v laneni industriji
(Nadaljevanje in konec — piše ing. Srečo Bergant)
Mešanice poliakrilnitrilnih vlaken z lanom lahko predemo po mokrem ali suhem načinu predenja lanu, na krilnih ali prtančevih strojih. Potek predenja zavisi od pravilno pripravljene predpreje in dobro urejenega stroja. Raztezno polje je treba točno prilagoditi dolžini uporabljenih vlaken. Z ozirom na manjšo trdnost leakrila moramo pri tiskalne valjčke obremeniti samo toliko, da dobimo optimalno raztezanje. Največ težav pri predenju povzroča neenakomerna dolžina in debelina lanenih vlaken. Sintetska vlakna so enakomerne debeline in dolžine, zato zaradi njih ni težav pri ureditvi raztezalnega polja, težje je to v mešanicah, posebno če imamo neenakomerno laneno vlakno (trdota, cepljivost, slabo goden). Sele pri samem predenju se nam pokaže, če je bila lanena komponenta pravilno izbrana. Za predenje uporabljamo stroje z maksimalno 4 valsko delitvijo, če je ta delitev večja, je potek predenja otežkočen. Predenja na krilnih mokro predilnih strojih se izogibamo zaradi premajhne produkcije (preveč snemov), čeprav sam proces predenja poteka zelo dobro, če ujamemo pravilno napetost niti (ročna regulacija), kar zavisi od izvežbanosti predice! Število pretrgov je manjše, kakor pri predenju iste številke iz čistega lanu.
Če hočemo presti suho na istih strojih, pa moramo preurediti raztezno polje tako, da ogradimo usnjena vodila, po katerih teče predpreja. Na predprejo pritiskajo vodilni valčki, ki omogočajo enakomeren razteg. Ta preureditev pa je predraga, saj moramo premen j ati celotno raztezno polje. Število zavojev zavisi od uporabnosti preje. V vsakem primeru pa je potrebno več zavojev kakor pri laneni preji, zaradi manjše trdnosti vlaken. Vlakna se medsebojno dobro upredajo in se med njimi tvori dobra povezava. Vendar se število zavojev odreja z ozirom na uporabnost preje. Pri vsem pa ne smemo pozabiti na tvorbo pillinga. Poizkusi so pokazali, da je prav lan tisti, ki v tkanini preprečuje tvorbo pillinga, če so bili zavoji preje pravilno izbrani. vCe ima preja premalo zavojev, se sintetska vlakna posmukajo po lanu. Z pravilno izbranimi zavoji se temu popolnoma izognemo. Težko je fiksirati neke koeficiente vitja, ker se moramo pri izdelavi preje vedno ozirati na to, zakaj jo bomo uporabili. Vitje moramo odrediti za vsak poedini slučaj posebej. Predvsem zaviti vitje od vrste uporabljenega materiala — lanu, ki se od prilike močno razlikuje. Poleg tega pa nastopajo še momenti nadaljnje predelave preje v tkanine in njih oplemenitenje, na kar lahko vitje preje močno vpliva.
Mikanjc posameznih komponent in mešanje na raztezalkah
Pri mikanju čistih sintetskih vlaken moramo mi-kalnik delno preurediti. Zaradi velike vuluminoznosti vlaken mora biti dodajanje v mikalnik maksimalno 20 gr/m2, ker nam v nasprotnem slučaju vlakna preveč odletavajo. Prvi par delovnih valjev lahko odstranimo ter ta del oblečemo z vodilno pločevino ali kartonom. Na ta način imamo manj odpadkov, ki nastanejo predvsem na prvem paru valjev zaradi odletavanja vlaken. Na ta način je mikanje enako dobro, če ne še boljše. Dolžino traku v konvi moramo zmanjšati vsled volumi-noznosti vlaken za polovico, to je od 1 000 g na 500 g, če hočemo imeti lep trak. Pri tiskalne valjčke na raztezalni glavi razbremenimo do optimalnega izvlačenja. Pri-tiskalne valjčke zamenjamo in namesto lesenih ali plutovinastih vzamemo valjčke obložene z umetno maso, kateri imajo gladko površino. Na ta način se izognemo navijanju traku na valjčke.
Obe komponenti lahko mešamo po želji v različne mešanice. Važno je, da je trak iz čiste sintetike vedno
med grebeni, ne sme biti plavajočih vlaken. Zlaganje trakov pa mora biti urejeno tako, da pride trak sintetike med trakove lanu. Na ta način si olajšamo delo na naslednjih raztezalkah. Tako dobljene mešanice so zelo enakomerne v vseh presekih, olajšamo pa tudi raztezanje, predpredenje in predenje, ker lan služi kot armatura za sintetska vlakna, katera bi se vsled gladke površine vlaken razsula, posebno pri predenju višjih številk preje.
Predenje čistih poliakrilnitrilnih vlaken
Po lanenem postopku predenja lahko predemo grobe preje za izdelavo tepihov brez kakih posebnih težav. V ta namen lahko uporabimo vlakno 15 den in 130 mm. Mikalnik si preuredimo lahko tako kot je bilo že omenjeno. Izdelati moramo na kardi čim lažji trak, tako da prideta v poštev največ dve pasaži raztezanja. Ponovno česanje vlaken pri mikanju ni potrebno, ker nimamo kratkih vlaken, temveč so vsa vlakna približno enake dolžine. Zaradi boljše povezave vlaken pri predenju je dobro, če na zadnji pasaži raztezanja dodamo po en trak vlaken finejše deniaže. Predemo po suhem postopku na Gill predilnih strojih. Izdelamo lahko prejo od Nm 1 do Nm 7. Te vrste prej so zelo uporabne za posamezne vrste tehničnih tkanin, kakor tudi za preproge vseh kvalitet. Postopek predenja je kratek in zahteva malo delovne sile. Nastopa samo vprašanje cene vlaken, ker lahko trdimo, da so še mnogo predraga, da bi lahko zajela širši krog odjemacev. Po lanenem postopku predenja lahko izdelujemo tudi nepravilno predene preje, katere vsebujejo vozle in odebelitve. To dosežemo na ta način, da med groba vlakna mešamo krajša vlakna, fine deniaže. Seveda moramo biti pri izdelavi tovrstne preje zelo previdni, da postane preja enakomerno odebeljena. Najboljši je način ročnega dodajanja vlaken na dovajalni trak mikalnika. V ta namen je bilo narejenih nekaj poizkusov, kateri pa zaenkrat še niso dali zadovoljivih rezultatov. Pri predenju prej iz čistih sintetskih vlaken nizkih numeracij pravzaprav ni problemov. Večji problem je prilagoditi obstoječi strojni park za predenje čistih sintetskih prej od Nm 20—-30. V ta namen se sicer delajo poizkusi, vendar še nismo dosegli zadovoljivih rezultatov.
Tkanje
Mešanica lanenih vlaken z poliakrilnitrilnimi spredemo v prejo, kateri lahko damo podobno obliko kakor laneni preji, lahko pa izgled in otip preje tudi spremenimo glede na uporabnost iz te preje izdelane tkanine. Naš cilj je bil izdelati čimbolj mehko in voluminozno prejo. Pri tkanju tkanin iz sintetskih vlaken, moramo vedeti, da se tkanine izdelane iz čistih akri-lonitrilnih vlaken pri nadaljni obdelavi skrčijo 5—8 "/o, lanena pa le 2—4°/o, kar zavisi od vitja preje, gostote osnove tkanine, vezave, napetosti niti pri snovanju in tkanju. Zaradi tega moramo tkanine v surovem stanju izdelati temu primerno redke in dovolj široke, če hočemo po obdelavi doseči željen otip, izgled in pravilno širino tkanine.
Z ozirom na nižjo specifično težo akrilnih vlaken in skrčenje tkanine, je izdelana tkanina 10—20 %> lažja od bombažne ali lanene tkanine. Kljub temu pa lahko že z izdelavo preje v naprej določimo izgled ter ga prilagodimo eni ali drugi tkanini.
Upoštevati moramo, da preja iz mešanic nima take trdnosti, kakor čista lanena preja, ima pa večjo elastičnost in razteznost, zato moramo temu primerno urediti statve.
Pred tkanjem prejo škrobimo z takim škrobilnim sredstvom, kateri obda prejo z lepim gladkim filmom,
katerega pa pred oplemenitenjem tkanine ni težko odstraniti.
Če gledamo s stališča lanarjev, vidimo, da smo že s samim dodatkom sintetskih vlaken tkanino delno oplemenitili, vendar če hočemo doseči še boljši efekt, moramo tkanino dokončno obdelati. Tu pa lahko zaradi različnih fizikalnih lastnosti vlaken naletimo na težave, katere lahko prebrodimo edino na račun trdnosti obdelane tkanine. Če uporabimo tkanino v oblačilne svrhe, je trdnost tkanine še vedno več kot zadostna z ozirom na tkanine izdelane iz drtigih vlaken. Pri izdelavi tehničnih tkanin pa take vrste oplemenitenja odpadejo. Dejstvo je, da so tkanine iz mešanice leakrila in lanu zelo odporne za sončno svetlobo, se lahko perejo in hitro suše. Likanje ne povzroča nobenih težav in tudi zalikani robovi imajo zelo dobro obstojnost. Te vrste tkanine za ženske obleke so bile preizkušene v laboratorijih ACSA v Porto Margheri in so zaradi dobrih lastnosti dobile kvalitetni znak Leakrila.
Iz navedenega je razvidno, da se bo sčasoma tudi lanena industrija lahko uveljavila kot predelovalec sinstetskih vlaken, čeprav je najmlajša veja industrije, ki se spušča v to. Zavedati se moramo, da nas čaka še mnogo dela, da se bodo vse metode izpolnile. Prilagajamo pa lahko izkušnje drugih tekstilnih vej v svoj prid. Z izgradnjo domače industrije sintetskih vlaken, se bodo te možnosti iz dneva v dan večale, samo če bo cena teh vlaken tako nizka, da si bo potrošnik lahko privošči tkanine iz zaenkrat predrage surovine.
Konec
Finančno poročilo o poslovanju »Konoplana" v letu 1964
V letu 1964, to je v trinajstem letu izhajanja, je Konoplan izšel 12-krat na skupno 112 straneh.
Odgovorni urednik je bil Otmar Lipovšek, blagajnik Cilka Mrdženovič; ostali člani uredniškega odbora so bili: ing. Srečo Bergant, Albin Gnidovec, Marica Jerman-Vidmarjeva, dr. Franc Jerovec, Jože Klešnik, Ivo Sešek, Majda Skrinj ar jeva in Lado Zabukovec. Za foto službo sta bila zadolžena: ing. Branko Novak in Janko Ukmar.
Po čl. 18 statuta Konoplana so bili še člani uredniškega odbora: direktor Induplati — Kamilo Marinc, šef kadrovske službe — Ivan Deržič, predsednik UO In-duplati — Pavle Zupan in predsednik MO v Induplati — Marjan Zupan. Predsednik DS in sekretar OO ZK sta bila v letu 1964 redna člana uredniškega odbora.
Iz zaključnega finančnega poročila je razvidno, da je bilo poslovanje Konoplana pozitivno ter izkazuje saldo ob koncu leta 1964 — 52 103 din.
Saldo 1. jan. 1964
Dohodki...........
Izdatki ..........
Saldo 31. dec. 1964
64128 din 1 677 351 din 1 689 376 din 52103 din
PREGLED DOHODKOV:
Ksenija Bergantova je vlekla liste nagradnega žrebanja, katerega je pripravila naša tržiščna služba za obiskovalce našega razstavnega paviljona na sejmu Moda 1965 na GR v Ljubljani. Žrebanje je bilo v Induplati 20. januarja 1965
Prodaja Konoplana............... 158 260 din
IPI za papir, klišeje in tisk lista 1 519 051 din
1 677 351 din
PREGLED IZDATKOV
Honorarji za prispevke..........
Poštnina........................
Nabava fotomateriala............
Ekskurzije .....................
Strokovna literatura ......
Konoplan — papir, klišeji in tisk
117175 din 17 760 din 5 500 din 24 530 din 5 320 din 1 519 091 din 1 689 376 din
Urednik:	Blagajnik:
Otmar Lipovšek 1. r. Cilka Mrdženovič 1. r.
Še o prijavljanju
nesreč
Vedno bolj se pojavljajo primeri, da delavci ne vedo, kdaj je treba prijaviti obratno nesrečo, zato zopet objavljamo nekaj pojasnil, ki bodo pomagala pri točnej-šem prijavljanju in upoštevanju pravil HTV.
V vsakem primeru mora ponesrečenec takoj iskati prvo pomoč pri mojstru ali pri osebi, ki je določena za dajanje prve pomoči, čeprav gre samo za prasko ali vbod. Mojster pa mora ponesrečenca takoj vpisati v evidenčno knjigo nesreč. Vsi ponesrečenci, na poti na delo in z dela, morajo še isti dan prijaviti nesrečo pri našem vratarju ali pa pri najbližji postaji LM. Vsakemu, ki ne bi pravočasno poiskal prve pomoči in zato ne bi bil vpisan v knjigo nesreč, se v slučaju posledic, kasneje ne more priznati kot obratna. Vsako izgovarjanje, da se je zbodel, udaril, urezal, padel pred toliko in toliko dnevi na delovnem mestu ali na poti na delo, se smatra za neutemeljeno, če prizadeti ni tega prijavil takoj po nesreči.
Franci Majdič, sekretar OO Z K Induplati
SILENTIUM!
ZELENI CAR PRIHAJA
Štirinajst diplomiranih absolventov univerze in ena stara bajta so v soboto 6. februarja sprejeli v svoj krog 9 zelenih brucov. Prizorišče sprejema je bila jarška fakulteta.
15 minut po napovedanem času se je med prireditelji in bruci pojavil bruc major s svojim oprodo pedelom. Kantušminister je obenem razdelil med zeleno brucad tekst študentske himne in v tem je nastopil neznosni smrad, povzročen od brucov. Na povelje je podel po direktivi bruc majorja odstranil bruce od omizja krokarjev ter jih razporedil na posebne prostore. Se študij in vaja v petju pozdravne pesmi za zelenega carja (Živi naj zeleni car...) in bili smo sredi ceremoniala. V slavnostni prostor je prišel zeleni car s članom carstva, kontrapiškom in fiškušem. Vsi trije so bili v svečanih oblekah.
Zeleni car je pozdravil stare bajte (bili so to z eno izjemo sami diplomanti) ter predstavil svoje elane. Bruce je nagovoril v latinščini ter jim v nadaljevanju obrazložil 26 točk iz križevačkih zapiskov, po katerih bruc izpolni pogoje, za sprejem med stare bajte.
Omenim le zahtevano disciplino, ki velja za stare bajte in se glasi: kravji požirek je cel kozarec in kozji požirek je pol kozarca žlahtne tekočine. Za redno vajo je skrbel fiškuš z medklici »štempel«. Predno so bili bruci pozvani k izpitu, jim je bilo dovoljeno piti le posebno brozgo, ki je bila po okusu in moči kaj čudna.
K izpitom je klical bruc major, pedel ali po kranjsko vunbacitelj pa je skrbel za ekspeditivnost. Zeleni car je postavljal vprašanja ob pomoči kantrapikuša, ter sproti ugotavljal, da je znanje brucov res klavrno in se sklada s smradom, ki ga brucad razširja. Zeleni car je vsakemu brucu postavil tri vprašanja, ker nanje posameznik ni znal odgovoriti, je to opravil sam zeleni car in s tem smatral, da je kandidat osnovno poučen in bolje razgledan, zato je po izpitu vsakega napotil med stare bajte.
Zaključno je prejela vsaka nova stara bajta potrdilo o opravljenem izpitu. Zeleni car je zaprl svojo
veliko knjigo, na kateri je bilo napisano modrost, in se s člani gremijuma pridružil omizju starih bajt. Razumljivo, da je bilo klicov štempel vedno več in rezultati temu primerni. Toga resnost je, brez vidnega prehoda, prešla v veselo razpoloženje.
To, prvo brucovanje v Jaršah, so pripravili: dr. Franc Jerovec (zeleni car), dr. Mitja Šircelj (kon-trapikuš), inž. Branko Novak (fiškuš), inž. France Verhovec (bruc major), inž. Florjan Torkar (pedel) in diplom, pravnik Albin Gnidovec (kantušminister).
Prodaja januarja 1965
S prodajo naših artiklov smo v januarju pričeli precej pozno. Nova kolekcija, ki je za leto 1965 obogatena z novimi izdelki, je bila kasno dokončana tako, da smo naše zastopnike z njo u po znali šele v začetku januarja. Potniki so do srede meseca deloma obdelovali teren in so naročila nekoliko zapoznela. V istem mesecu sc je vršil v Ljubljani sejem »Moda 1965« in sicer v dneh od 16. do 24. januarja 1965, kjer so zastopniki sklepali nova naročila. Kljub zapoznelosti dotoka naročil nam je uspelo realizirati 90 •/o prodajnega plana za januar.
Ob tej priliki je treba poudariti, da smo imeli v ocenjevanju tri naše nove proizvode in prejeli za tiskani lanacryl vzorec Kašmir zlato medaljo, za vzorec Zinka srebrno in za leacryl zavese tudi srebno medaljo.
Udeležba na modni reviji ob času sejma je uspela in so naši eksponati uživali aplavz publike, kar je znak, da so jim bili modeli po godu. Upamo, da se bodo ti modeli tudi praktično videvali pri potrošnikih, saj je konfekcija »Vesna« Zagreb pričela množično izdelovati razne tipe damskih oblačil iz lanacryla.
Makulaturc smo imeli v januarju 4 885 m2. Ce to količino primerjamo z januarsko iz 1. 1964, vidimo prekoračitev za 28 "/o, kar ni razveseljivo in je treba stremeti po odklonitvi napak ter tako zmanjšati količino defektnih tkanin.
Zaradi podražitve osnovnih surovin so bile korigirane naše prodajne cene. Moramo ugotoviti, da je tržišče že informirano o porastu cen surovinam in zato ni bilo negativnega odziva na naše novoformirane cene. Situacija s surovinami pa se še slabša, konkretno pri konoplji in lanu.
Izvoz je v januarju potekal dobro in smo ustvarili 72 °/o iznad postavljenega plana. Potrebe po naši jadro-vini v inozemstvu pa so večje, kakor lahko izdelamo. Nujno je, da sc poveča proizvodnja iskanih tkanin, ker le od ustvarjenega izvoza si lahko kupimo prepotrebne surovine za nadaljnje nemoteno obratovanje.
Pod vodstvom kantuSministra vadijo zeleni bruci študentovsko himno
Bomo v Umagu tudi letos brez čolnov?
Smo sicer sredi zime, to je sezone zimskih Športov — sankanja in smučanja, vendar včasih že mislim na poletje. In, čim bolj se poletje približuje, pogosteje mislim na dopust, katerega preživijo eni v planinah, drugi ob morju in tretji morda na potovanju ali kar doma.
Mene in mojo družino popelje pot vsako leto v naš počitniški dom v Umag. Lep je ta naš dom, tudi nasadi okoli njega so vedno lepši. V našem domu se počutim res domače in tudi s hrano sem zadovoljna. Mislim, da tako ocenjujejo bivanje v našem domu tudi drugi naši sodelavci.
Vendar me je v zadnjih dveh letih nekaj motilo. Tole: ob obali, kjer stoji naš dom, ni nobenega čolna. Ne mislim s tem na velike barke ali ladje, pač pa na manjše čolne za veslanje, v katerega lahko sedeš, naložiš še otroka ter po mili volji z njim veslaš ob obali.
Zadnja leta je bilo s temi »našimi« čolni prav porazno. Vsi so puščali vodo in so bili zatorej neuporabni.
Mislim, da bi morali biti do tega vprašanja bolj pozorni. Človeku, posebno na dopustu, ni vse hrana in stanovanje, želi si tudi primernega razvedrila s katerim si krepi in utrjuje zdravje. S tem sestavkom predlagam, kako bi izboljšali to obliko rekreacije v času, ko preživljamo naš dopust v Umagu.
Vem, da so še druge športne igre, katere bi ljudi navdušile, a za uresničitev ne bi bili potrebni večji stroški, zato želim, da se še kdo oglasi in o tem kaj napiše. Od merodajnih krogov pa je seveda odvisno ali bodo naše predloge upoštevali in željam ustregli.
Poročilo o nesrečah
ZA MESEC JANUAR 1965
V januarju je bilo 7 obratnih nesreč. Štirje ponesrečenci se še vedno nahajajo v staležu bolnih. Nesreči iz meseca decembra sta bili zaključeni v januarju.
Nesreče so se pripetile:
Predilnica:
1.	Basale Rezka (47), mokra predica, krilce mokro-predilnega stroja jo je udarilo na sredinec leve roke.
2.	Smrdelj Ivanka (40), mokra predica, med rednim odmorom je padla na tovarniškem dvorišču in se udarila na dlan desne roke.
3.	Lekan Anton (26), vrvičar v mokri predilnici, zaboj napolnjen s prejo ga je pritisnil na nart leve noge.
Tkalnica:
1.	Volčini Jelka (27), tkalka, med rednim odmorom je padla na tovarniškem dvorišču ter se udarila na dlan leve roke in desno koleno.
2.	Malež Francka (34), tkalka, čolniček tkalskega stroja je priletel delavki v čelo.
3.	Plaznik Olga (29), tkalka, na poti v službo je padla z dvokolesom. Pri padcu si je zvila desno nogo v gležnju.
Konfekcija:
1.	Kern Marija (23), šivilja, na stopnicah v predilnici je padla, pri padcu se je udarila na desno koleno.
Uprava:
1. Grbec Helena (44), snažilka, padla v dvorani ».Induplati«. Pri padcu se je udarila na levo koleno.
Skupno število izgubljenih dni v mesecu januarju
zaradi nesreč:
zaradi nesreč v mesecu decembru.............42 dni
zaradi nesreč v mesecu januarju............. 39 dni
Skupaj .....................................81 dni
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi:
1. Vrhovnik Marjan, tkalec, vstopil 1. 2. 1965.
Tov. Vrhovniku želimo mnogo uspehov in dobro počutje v našem kolektivu.
Izstopi:
1.	Raspet Angela, tkalka, izstopila dne 15. 1. 1965,
2.	Melkič Himzo, del. v oplemenitilnici, izstopil dne 15. 1. 1965,
3.	Per Makedonka, previjalka, izstopila 16. 2. 1965,
4.	Gole Tatjana, tkalka, izstopila 15. 2. 1965,
6. Lovrenčič Bogomir, predilec, izstopil 17. 2. 1965.
Poročili so sc:
Breznik Ana, tekstilni tehnik, poročena Lajevec.
Nogomet
Nogometna enajsterica INDUPLATI Jarše bo v spomladanskem delu turnirja N PL igrala prvo tekmo z Belo Krajino (Črnomelj) v Jaršah. Tekma bo 28. marca s pričetkom ob 10. uri in 30 min. Ob 9. uri nastopijo v predtekmi mladinci obeh moštev.
Do pričetka prvenstva bodo nogometaši Induplati odigrali še trening tekme in to: v nedeljo 14. marca ob 10. uri INDUPLATI : SLAVIJA (Vevče) v Jaršah, 18. marca IHAN : INDUPLATI ob 17. uri v Ihanu in 21. marca ob 10. uri v Jaršah INDUPLATI : IHAN.
Ostale tekme prvenstva se bodo igrale po že poznanem razporedu.
Nogomet, sekcija INDUPLATI TVD Partizan Janše
Gremijum brucovanja. (Od leve proti desni: kontra-pikuš, zeleni car, fiškuš in pedel)