155. štev. V Ljubljani, nedelja 3. julija 1921._______ Velja v Ljubljani in po pošti: telo ICtO K 3f>0’~ poi leta . .. n 180 — tein let* . . » ®u'~ t& mcsec . m 30 — Za inozemstvo: t-:a tlo K 480 — |,Ol el*. . „ 240-— •.ctrt lela „ 120 — ca mesec , „ 40 — IV. leto. Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, folletno . 4 dolarje četrtletno. 2 dolarja Novi naročniki ua, pusnjajo naročnino do naksznici. Oglasi se zaračunajo po -lorabilenem prostoru m slcei I mm visok tei 55 mm širok prostoi za tnkiai 2 K za večkrai popust. Uredništvo je v Ljubljani, t ranči&kenska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360, — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telelon štev. 44. .... izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1‘60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo — ■ ■■ Rokopisi se ne vračajo. ................ — Po atentatu na regenta. Aretacija komunističnih poslancev. Naklepi atentatorjev. Vladne odredbe. Beograd, 2. julija. (Izv.) Ker je skupščina sklenila, da se komunistična poslanca Filipovič in Čopič izrodita sodišču, sta bila ista takoj sinoči aretirana, ko sta se vračala iz nasilne skupščine v hotel London. ‘ >ba sta bila oddana v policijske za-ore. Pri aretaciji je bilo navzočih več komunističnih poslancev, ki so kričali »Živijo komunizem*1, ko sta bila imenovana poslanca odvedena. Danes je bil aretiran tudi poslanec Kovačevič. Beograd, 2. julija. (Izv.) Atentator Stejič je tekom svojega nadalj-nega zaslišanja izjavil, da je hotel dobiti prostor v oficirskem domu, kjer bi se mu nudilo več prilike, da vrže bombo na regenta. Nadalje je izjavil, da je bil dne 10. junija v kon-sutuanti, kjer je že takrat hotel vreči bombo, a tega ni storil, ker se komunistični poslanci niso odstranili Iz dvorane. Beograd, 2. julija. (Izv.) Semkaj je dospel predsednik stola sedmori-ce iz Zagreba, najodličnejši strokovnjak in poznavatelj kazenskega pra- Rim, 2. jul. Kralj je poveril Bo-nomiju sestavo novega kabineta. Bonomi si je pridržal odločitev. Gio-litti mu je obljubil svojo podporo. V parlamentarnih krogih, kakor tudi med časnikarji menijo, da bo imelo prizadevanje Bonomija uspeh navzlic velikim težkočam. Bonomi se je poročevalcem „Tribune“ zaupljivo izrazil. Ministrstvo za zunanje posle namerava ponuditi poslancu zborničnega odseka za zunanje posle Navi. ad konstituanta. Rim, 2. julija. (Izv.) Bonomi, kateremu je bila poverjena začasna Beograd, 2. jul. V teku današnjega dne vlada ni storila nobenega posebnega novega sklepa o tem, kdaj naj se konstituanta pretvori v zakonodajno skupščino, vendar pa bo to vprašanje po vsej priliki rešeno še danes. Tudi še niso rešena odprta vprašanja, ali se bo zakonodajna skupščina konstituirala takoj, ali se bc to odložilo za pozneje, niti ni rešeno vprašanje poslancev. Ministrstvo za konstituanto bo izdelalo po- ZBOROVANJE POŠTNIH NAMEŠČENCEV V PRAGI. Praga, 1. jul. Dne 28. in 29. junija ie zboroval v Pragi izvrševalni odsek mednarodne organizacije postnih nameščencev. Na zborovanju no obravnavaii vprašanja omejitev koalicijskega prava francoskih poštnih uradov, ustanovitve mednarodnega poštnega glasila v treh jezi kili in personalno zastopstvo pri poštnih, brzojavnih in telefonskih obratih. I a vPrašanja se predlože mednarodnemu uradu za delo. Zborovanje se je izreklo za amsterdamsko internacionalo strokovnih organizacij. Dalje so sklenili, pripraviti '’se potrebno za mednarodni kongres poštnih nameščencev, ki naj se vrši meseca avgusta 1922 v Berlinu. Izvrševalni odsek je protestiral proti postopanju francoskih vladnih krogov, ki omejujejo organizacijsko svobodo nameščencev v javnih podjetjih. Francoski organizaciji se je naročilo, naj se upre in se ji je izrekla solidarnost organizacij vseh dru-.gih narodov. va in dober poznavalec komunistične propagande, ki ima nalogo, da razjasni gotove temne točke v pre-iskavi Beograd 2. julija. (Izv.) V Beogradu in Novem Sadu je bilo tekom včerajšnjega dne izvršenih več novih aretacij, ki so v zvezi z atentatom. Vse aretirane osebe so osumljene, da so delovale pri teroristični akciji. Pričakuje se, da bo iz istega razloga aretiranih še več oseb. Beograd, 2. jul. Ministrsko pred-sedništvo je povodom neuspelega atentata na Nj. Vis. prestolonaslednika dobilo skoro od vseh zavezniških ministrskih predsedništev in drugih odličnih osebnosti naših zaveznikov prisrčne čestitke, med katerimi je treba posebno omeniti čestitke italijanskih ministrov Giolitti-ja in Sforze in češkoslovaškega ministra dr. Beneša. Češkoslovaški poslanik Kalina je posetil min. predsednika Pašiča in mu izrazil svojo radost, da je prestolonaslednik ostal nepoškodovan. sestava kabineta, je reformni socija-list in marljiv intervencijonist zavzemal v zadnji vladi mesto vojnega ministra. Sodi se, da bodo njegovi poskusi imeli zelo malo uspeha. Najbrže se bo zopet poskusilo pridobiti Orlanda, vendar pa prevladuje mnenje, da bi nihče ne mogel stvari razrešiti kot Giolitti, ki je pa sestavo vlade ponovno odklonil. Rim, 2. jul. Listi poročajo, da je bila Giolittiju tretjikrat ponudena sestava kabineta in da je zopet odklonil. slovnik za zakonodajno skupščino, danes pa se bo na seji konstituante izvolil odsek za poslovnik. LDU Beograd, 2. jul. Seje se bodo odložile takoj po pretvoritvi konstituante v zakonodajno skupščino, vendar pa se v zemljoradniških krogih zelo želi, da bi se delo nadaljevalo; zemljoradniki zahtevajo, da se takoj reši vprašanje poslancev, dal je da se rešijo vse interpelacije in proračun. OBSOJENI MADŽARSKI VSTAŠ1. Budimpešta, 2. jul. V procesu proti Elizabeti Andic je bila danes razglašena obsodba. Gospa Andiče-va. Andrej Berger in Zoltan Wein-berger so bili radi ustaje obsojeni vsak na 15 let prisilnega dela, trije drugi obtoženci vsak na 12 in trije vsak na 10 let prisilnega dela. En obtoženec je bil oproščen. Ko se je obtožba razglasila, je zaklical eden izmed obtožencev: »Živio revolucija!" Pol poslušalcev je tudi zaklicalo tako, nakar je dal sodnik izprazniti dvorano. Enega poslušalca so zaprli. TRGOVSKA POGODBA MED FRANCIJO IN NEMČIJO? Pariz, 2. julija. (Izv.) „Petit Pa-risien“ poroča, da se je ob priliki zadnjih pogajanj med nemškimi in francoskimi delegati pojavila pripravljenost za sklenitev trgovske pogodbe med Francijo in Nemčijo. Franciji je dokaj ležeče na tem, da vodi ugodno gospodarsko politiko ter da doseže posebno v vprašanju povračila škode kolikor mogoče ugodne pogoje. MEL1JORACIJA ZEMLJIŠČ NA SLOVAŠKEM. Praga, 2. julija. (Izv.) Poleg zemljiške reforme in elektrifikacije tvori najvažnejšo nalogo češkoslovaške države melijoracija zemljišč na Slovaškem. Glasom cenitve je v Češkoslovaški 900.000 katastralnih juter njiv, 250.000 juter travnikov in 350.000 juter pašnikov, katere je potrebno melijorirati. Donos teh zemljišč je pri hektaru za eno četrtino, ponckodi celo za eno tretjino nižji kot na Češkem. PONAREJALCI ČEŠKOSLOVAŠKIH KRON. Dunaj, 1. julija. Policija je prijela več članov konsorcija, ki je ponarejal bankovce in kateremu se je posrečilo podtakniti nekaterim dunaj-več članov konzorcija, ki je ponarejenih češkoslovaških bankovcev po 500 K. Aretirani so bili trgovski potnik Ludvig Klein iz Munkacka, ki se je v bankah predstavljal kot trgovec Blau iz Bratislave, in njegova žena, dalje inženir Andrej Gyoerffy iz Železnega Grada in vseučiliški profesor Julij v. Meszaros iz Budimpešte. Po zahtevi varstvene oblasti sta bila v Budimpešti aretirana trgovca Kastner in Triedinger. Družba je doslej ponaredila za 5,763.000 češkoslovaških bankovcev, kar odgovarja znesku 57 milijonov avstrijskih kron. Preiskava se še nadaljuje in se policija predvsem prizadeva, najti delavnico ponarejevalcev. PRAŠKE BANKE IN URADNIŠTVO Praga, 2. julija. Kakor poroča »Prager Tagblatt“, so bančna rav- j nateljstva dostavila vsem bančnim uradnikom odpovedna pisma. Češkoslovaška agrarna banka je odtegnila svojim prokuristom prokuro, ker so se priključili stavkajočim. UKINJENE STANOVANJSKE KOMISIJE NA ČEŠKEM. Praga, 2. julija. (Izv.) Z včerajšnjim dnem je bil razveljavljen zakon, na podlagi katerega so imele občine pravico do zasege stanovanj in s katerim so bile ustanovljene stanovanjske komisije. MADŽARSKA PROPAGANDA NA SLOVAŠKEM. Praga, 2. julija. (Izv.) »Szaba-dag“ E.oroča o obširno zasnovani madžarski propagandi v Slovaški, katero vodi zveza Madžarov, ki žive v inozemstvu in koji glavni cilj je propaganda med Madžari, ki bivajo v nasledstvenih državah. Centrala te agitacije je v Berlinu, kjer izdaja tudi svoj časopis. Ta časopis se dostavlja Madžarom v nasledstvenih državah v zaprtih ovojih. Politične oblasti v Slovaški so pa prišle temu na sled ter so zaplenile veliko ek-semplarjev tega časopisa. Natančna preiskava o tej zadevi je v teku. SPREMEMBE V RAVNATELJSTVU JUŽNE ŽELEZNICE. Dunaj, 2. julija. (Izv.) »Ungari-sche Rundschau*1 poroča iz Budim- j pešte, da namerava glasom poročila »Pesti Tokto“ sedanje ravnateljstvo južne železnice na glavnem občnem zboru dne 7. julija t. 1. odstopiti. Vsa mesta v ravnateljstvu bi zavzele one države, ki so zainteresirane r.a južni železnici. Razun Francozov bi dobili največje število mest v ravnateljstvu Italijani. PONAREJENI MADŽARSKI BANKOVCI. Budimpešta, 2. julija. Na današnji seji narodne skupščine je izjavil finančni minister Hegeduš, da je dosegel, da se bankovci ne tiskajo več in omenil dejstvo, da so se pojavile v prometu velike množine bankovcev, žigosanih s ponarejenim madžarskim žigom. Da so se ti bankovci pojavili v prometu, je kriva pomanjkljiva kontrola s strani avstrijskih oblastev. Danes je položaj tak, da je bilo izmenjanih 400 milijonov kron več, kakor bi jih moralo biti v prometu. Teh 400 milijonov kron je te-dai na vsak način ponarejenih. Iz Male Azije prihajajo alarmantne vesti. Ruske čete so sc pojavile v turških vrstah, Grki beže k obali m prosijo na zapad pomoči... Če bi ne bilo ruskih čet, bi ostal vse skupaj le grško - turški Incident. Tako pa Je stvar resnejša. Boljševiki, ki so prvotno nedvomno upali, da v kratkem pogazijo svoje za-padne sosedo Poljake m Rumuuc in se nenadoma pojavijo »redi Evrope ter ji zaplešejo strahotni ples svetovne revolucije, so morali te svoje načrte kot neizvršijive opustiti ali vsaj odložiti za dogleden čas. Zato pa so se s podvojeno silo vrgli ua delo v Aziji. In tudi z večjim uspehom. Najpreje so zavzeli socijaiistično republiko Georgijo ali Gruzijo In nato Armenijo tor ju sovjetlzlrali. Tako so se utrdili v Kavkaziji, ki je po eni strani še Iz carskih časov gospodarsko tesno zvezana z Rusijo, po drugi pa politično silno važna dežela, ker tvori pri rod no pot do Perzije in Male Azije. Po teh uspehih je njihova diplomacija prodirala dalje; sklenila se le zveza z Afganistanom, s Perzijo In naposled s kemalistično Turčijo. V zvezah s prvima dvema državama so se pretkani Moskvičani velikodušno odrekli vsem nekdanjim predpravicam, podedovanim Iz prejšnje dobe, da so Azijcc tein bolj nav-dihnili z odpornostjo naprant Angliji, kj ve je izkazala kot bolj egoistična. Tako diplomatsko Anglija ni mogla hiti kos Moskvi, k oboroženi poHtlki pa ni kazalo preiti. V Mali Aziji je neposreden sovražnik Turčije lc Grčija, ki ji hoče vzeti Smirno, njeno okno v svet. Ruska pomoč sc obrača zaenkrat le *oper Grke. Nadaljnje politične cilje Turkov pa najboljše razume* mo, ako jih primerjamo z madžarskimi. V obeh slučajih gre za to, obnoviti državo v hlstoričkih mejah, to je raztegniti zopet gospodstvo nad tujimi narodi. Kajti Mezopotamija in Sirija s Palestino In dalje Arabija so poseljene z Arabci, le da so sl tl z osvoboditvijo izpod turške oblasti pridobili tudi angleški oziroma francoski pro- DunaJ, 2. julija. (Izv.) Od dlplomatlčnc strani doznava naš dopisnik, da vlada v angleških političnih krogih precejšno vznemirjenje v sled razvijajočih se dogodkov v Bolgariji. Posebno skrb povzroča sedanje zadržanje vlade. Kralj Boris in Stambolij-ski sta bila opozorjena na razne nevarne pojave. Na eni straui Je sumljivo vedenje POGODBA MED AMERIKO IN NEMČIJO. London, 2. jul. VVashiiigtouski poročevalec »Morning Post« Javlja svojemu listu: Po kongresu, ki je sprejel mirovno resolucijo, se vrše pogajanja glede sklepa pogodbe z Nemčllo. »\Vashington Post«, k| je glasilo Hardingovo, piše, da namerava predsednik Hardlug predložiti senatu ver-saillesko ali kako novo pogodbo, kakor hitro bo razpravljanje o mirovni resoluciji končana. Nadalje javlja dopisnik, da ame-rikaiiski vojni urad ne potrjuje vesti, da se ameriške čete odpokličejo Iz nemškega ozemlja, da pa tak odlok z ozirom na znižanje moči teh čet in vsled nujne potrebe po varčevanju ni ravno čisto neverjeten. ANGLEŠKO JAPONSKA ZVEZA. London, 2. jul. Reuterjev urad javlja, da vsi odgovorni krogi trdovratno molče o razpravljanju državne konference, glede angleško Japonske zveze. Velik del priobčenih vesti je nepopoln. Misel mednarodnega dosovora glede vprašanja Tihega occ-ana so državniki že poprej izprožili, alt doslej niti Zedinjene države niti Japonska niso napravile korakov v to svrho, niti stavile konkretnih predlogov. CARNF.GGIJEVA ZAPUŠČINA. Pariz, 2. jul. Iz Pittsburga javljajo, da znaša zapuščina Cameggija samo 25 milijonov dolarjev. Rajni »jekleni kralj« Je v svojem življenju izdal več kot 350 milijonov dolarjev za dobrodelne organizacije, jr.-^i jut»»rii.-.nmwi iiiih —kotti—»»■■■■i i IM|» VSI NA DELO ZA »JUGOSLOVENSKO MATICO«! tektorat. Dočiro pa je zopetna osvojitev teh dežel šele posredni cilj Kemal-paše, Je aktualna naloga vreči Francozc Iz CU!-cije in Italijanom onemogočiti pripravljati Interesno sfero na Južnozapadnl obuli. Turkom gre nedvomno pri azHskih diklomatskih poslih na roko verska skup. nost Islamskega sveta. Toda na moč pan« islamske Ideje ne smemo preveč zaupati; žc med svetovno vojno se politično ni obnesla in tudi sedaj ne bo mogla delati čudežev. Kajti ne smemo pozabiti, da zija v muslimanskem svetu prav tako medsebojni prepad kot v krščanskem. Perzijci n. r-r. se razlikujejo od ostalih islamskih vernikov bistveno, ker ne priznavajo onih Mohamedovih naukov, ki so Se ustmeno spo> ročill potomcem (»suma«), zato tudi 'ie potujejo v Meko in niso vključeni v Islamsko skupost. Med njimi (sumiti) in ostalimi muslimani (sijlti) vlada notranje nepriznavanje In napetost. Prednjcazljskt islamski svet bo tedal lc v toliko kazal politično skupnost, kolikor ga bodo vodili politični, ne verski nagibi. V tem oziru Pa je očitno, da more kot voditelj zveze nastopati z uspehom le Rusija; Turčija, ki se s Perzijo ni nikdar razumela, pa za tako vlogo ni sposobna. Za sedanjo boljše v iško vojaško in tehniško usposobljenost bi bilo nedvomno odino prednjeazijsko ozemlje prikladno, kaltl pomanjkanje železnic In sploh pro-metnlh ter prehranjevalnih sredstev Jo za obe stranki enako velika ovira. Toda ako se držita Anglija In Franclja v defenzivi ol obali, v Mezopotamiji ln Siriji na današnjih posebnih točkah, dokoder je dohod od morja po železnici lahek, tedaj so boli-ševlkl ln Turki na slabšem. Tudi Carigrad in Dardanele, kjer sede Angleži, Se dajo neprimerno lažje držati nego napadati. Alarmantnih vesti iz Anatoliie nam tedaj ni jemati pretragično. Posebnih presenečenj ne morejo prinesti. Da pa s« bosta London ln Pariz potrudila napraviti čim preje red fn mirnim potom, na račun — Grčije, sl prav lahko predstavljamo. komunistov, ki se nahajajo v sobranju V. opoziciji in ki so stopili v stik z Moskvo in Angoro, in s katerimi so v zvezi tudi bolgarski reakcijonarni krogi. Na drugi strani pa se je bati, da bo razkralj Ferdinand, katerega podpirajo razne ugledna osebe, poskusil državni prevrat, da se zopet polasti prestola. DALMATINSKO VPRAŠANJE. Rim, 2. Julija. (Izv.) Kakor doznavamO Iz rimskih parlamentarnih krogov Se Italijani nadejajo ugodne rešitve glede jadf&tt« skega vprašnja. Jugoslovanska vlada le zamudila ngodno priliko vlade Oioltttila In so bo morala sedaj boriti z mnogo bol) radikalnim njegovim naslednikom. Kakor Izvorno od od našega dopisnika Je krizo italijanske vlade bolje rečeno kabineta Glof-ttl Izzvalo postopanje naše vlade. Čeprav je Giolittiju že tretjič ponudena sestava kabineta, ni mnogo upanja, da sel bo sestava tudi posrečila. NEZGODA. Rim, 2. julija. V Viareggiu se je podrlo 40 hiš, ker je voda izpodjedla zemljo. Tristo oseb je brez strehe, več oseb pa je težko ranjenih. BORZNA IN TRŽNA POROČILA’« 2. Julija. Zagreb: Borza zaprta. Beograd: Valute: dolarji 36.80—« 37.10, franc, franki 298—302, lire 180—182, leji 56.50—56.75, levi 38—38.50, marke 52-52.50, avstrijske kr0ne 5.70, napoleondorl 122—122.50. Curlh: Devize: Berlin 7.97 ln pol, Nowyork 593, London 2216, Pariz 47f>04 Milan 2925, Praga 8.10, Zagreb 3.82 ln po!, Varšava 0.27 in pol, Dunaj 0.90. Praga: Vsled stavke bančnih uradnikov borza ni poslovala. Dunaj: Borza zaprta. POŠLJITE NAROČNINO! Kriza v italifanski vladi. Bonomi jeva misija ponesrečena. Giolitti zopet na vidiku. Konstituanta se pretvori v zakono dajno skupščino. ■nuiaiinoiaui Novi zapljetljaji? Politična situacija v Bolgariji. »Jugosl. kreditni zavod« stoji | Ob' 9. uri je zaključil predsed* trdneje kot kdaj prej ter se lepo j nik g. Pesek tako lepo uspeli občni razvija. Prestal je težko pre&ku- i zbor. šnjo. ki ga je pa le okrepila. —¥— Gospodarstvo. Čuj nas, zemlja! Spesnil Radlvoj - Petruška - Peterlin, za moški zbor uglasbil Emil Adamič, Čuj nas, zemlja, Čuj nas neb6, nemi osvete pesem poj<5! Mode zabuči, brate nauči, sestre iz Istre, Iz Trsta, od Soče, naj ne shladi srce se llm vroče. Burja zatuli, da bi te čuli, sestre in bratje ■ta tleh Korotana: naj bo v spominu tež^a jim rana. PrMc spet dan, čez goro, čez plan, vstal bo ves narod svoboden, močan. Plačal bo vrag, kar storil le zlega. Taka Je naša sveta prisesa! čuj nas, zemlja, ču) nas neb«): nemi osvete pesem poJ6! To po vsebini in uglasbitvi prekrasno, roli častno molitev, zakletev in prisego Efpoleta (Izvaja se sploh prvič) moški zbor Bfere In moški zbor »Ljubljanskega Zvona« v nedeljo zvečer na slavnostni akademiji povodom kongresa Udruženja Jugo-«lov. bralcev. Italijanski listi o naših poslancih. Kak neustrašen utis so naredili na vso laško javnost govori naših poslancev osobito neustrašen nastop poslancev dr. Wilfana in Ščeka, se jasno vidi iz obsežnih komentarjev, ki so jih napisali prvi laški listi. Glasilo naj večje italijanske stranke „Avanti“ konstatira, kako italijanski ni na eni strani proslavljajo boj svojih bivših iredentistov, na drugi strani pa ne priznavajo Jugoslovanom niti najmanjše pravice, da bi se borili za svoj narod. Ta konštatacija pač drži za večno in če so dosegli naši poslanci samo to, potem so dosegli dovolj. — Drug velik socialistični list „Lavoratore socia-lista“ pravi o nastopu naših poslancev, da so branili svojo stvar z veliko žilavostjo, odločnostjo in spretnostjo ter si izsilili pozornost vse zbornice. Poslanec Wilfan je žilav govornik in je odgovoril Giunti zelo spretno in fino. Šček je govoril z veliko zvitostjo in se mu je posrečilo, da je mogel na dolgo in na Široko govoriti o nasilstvih za časa gori-ških volitev. Ko je jel groziti vihar je prebrisani duhovnik potegnil Bar-tolomonijevo pismo, ki je delovalo ko strelovod. — „L’ Idea Nazionale“ kot nacionalistični list piše seveda v drugem tonu. Primerja govore nemških poslancev z našimi in pravi, da so Nemci vsaj skušali prikriti pod krinko legalitete svoje sovraštvo do Italije, dočim pa so naši poslanci odkrito pokazaii, da so absolutno sovražni Italiji In da so s srcem edinole za Jugoslavijo. List pravi, da je nemška uspavalna politika še bolj nevarna ko slovanska odkritosrčno sovražna. Silne gorostasnosti pa je napisal rimski list „Epoca“. Šče-kovemu govoru ne veruje in se boji, da razvija Šček samo novi program poslanca Wilfana, ki da je pričel nalivati le v enakih dozah svoj protiitalijanski liker, ki ga je v prvem govoru po neprevidnosti preveč izlil. Delovanje slovenskih „lredenti-stov“ se, pa z laškimi nikakor ne more primerjati. Kajti — in sedaj se pričenja slava Epokinih kozlerij — Slovenci nimajo Oberdanka! Italijani so bili pod Avstrijo osužnjeni. Slovenci pa so bili sužnji l Italijani so bili pokorni Avstriji le vsled sile, Slovenci pa so bili njene sluge. — „Corriera della Sera“ dela enako razliko med Ščekom in Wilfanom in hvali zmernost prvega. Bojevito delovanje dr. Wilfana da bo brez uspeha za volilce. — Komunisten „L’ Ardice Nuovo“ imenuje Giunto neodgovornega mladeniča, ki mu je Wilfan velikodušno prihranil očitek, , da je odgovoren za grozni požig „BaIkana“. Nastop Giunte imenuje list kot ponižujoč za Italijanski patriotizem. Do Wilfana pa list vsejed-no nima nobenih simpatij, ker je — nacionalist. Poslanca Ščeka karak-terizira komunistično glasilo kot zmernega, toda vsled prisiljene hladnosti še bolj krutega obtožitelja, ki je z velikim utisom in spretnostjo razkril nasilja fašistov. — Vsa mnenja laških listov ootriujeio torei. da so sl izbrali Primorci za svoje za--stopnike tako sijajne govornike, kakor jih niso mogli dobiti boljših. Zato čast primorskim poslancem. Na pravo pot! Te dni končavajo šole svoje delo. Med tozadevnimi vestmi smo brali tudi poročilo, da prvi maturanti zapuščajo ljubljansko tehniško srednjo Šolo. Smatramo za svojo dolžnost, da posebej opozarjamo na to kratkobe-sedno poročilo. Zlasti danes, ko se vsa pozornost javnosti obrača le na politične zadeve, na neštevilna vprašanja abstraktnopolitičnega značaja, dojiim je naša boljša bodočnost odvisna predvsem od socijalno-gospo-darskega napredka. Ali z drugimi besedami: težišče naše pozornosti bi moralo ostati na gospodarskih problemih, ki nam jih zastavlja novi čas. novi položaj. Da preidemo hitro k stvari. Naša tehniška srednja šola se nam zdi prvovrstne važnosti, važna pred vsem za nas Slovence in naš go-, spodarski dobrobit. Ponovno se je že konstatiralo, da se nam ie bati v kratkem nadprodtikcije intelektualnih delavcev. Res da nam ie osvo-bojenje omogočilo zasesti mnoga mesta, ki so jih imeli preje v posesti nemški oziroma madžarski doseljenci, toda ta vrzel se razmeroma hitro polni. Posamezne stroke na univerzi imajo tako številni naraščaj. da se je bati v »ar letih prenapolnjenosti. Drugič: izseljevanje, ki nas je ored vojno oškodovalo vsako leto za toliko tisočev mladih delavnih si|* nam nedvomno preti znova. Kajti gotovo je. da se bo izseljevanje nadaljevalo, kakor hitro se današnje začasne ovire odstranilo. Olavpi vzrok izseljevanja je namreč Iskati v socijalno-gospodarskem stanju našega ljudstva...Pri nas prevladuje po kmetih mala posest, ki onemogočuje kmetskim družinam preživeti vse svoje člane na domači e rudi. Treba je ali iskati nadomestila v industriji na domačih tleh ali v izseljevanju preko meja. Kajti naši kmetski kraji so v splošnem zelo gosto naseljeni, tako da na pomno-žitev kmetskega prebivalstva potom notranje agrarne kolonizacije v Sloveniji ni misliti. Ako računamo na to. da zaposlimo domači previšek ljudi s kmetov v industriji na Slovenskem, le treba misliti po eni strani na zadostni Kapital. po drugi na zadostno šcevilo tehniški) izvežbanega uslužbenstva. Saj morajo danes naša industrijska podietia v veliki meri iskati tehniško usposobljenega personala izven naših meja. še v večji meri velja to za ostale jugoslovanske Ježele; povsod se čuti veliko pomanjkanje strokovno izvežbanega delavstva. Ako hočemo izpodkopati glavni vzrok našecra izseljevanja, mo-amo zgrabiti problem na pravi strani. Tehniška srednja šola je eden naših ocožH. s katerim moremo T obijati io ::lo. Njeni gojenci naj začno novo fazo našega gospodarskega življenja. naj pomagajo izvesti industrializacijo. v kateri je rešitev. Pri tem ie treba imeti pred očmi dejstvo, da Slovenija sama ne bo nudila dovolj velik trg odjemanja. marveč da nam postane vsa Jugoslavija hvaležno polje udejstvovanja. Izšolajmo stro-kovno-praktično čim večje število ljudi, in pošljimo jih. kar jih presega za domačo potrebo, v ostale jugoslovanske dežele. Le v tem je reditev iz žalostnih časov amerikan-stva. V tem znamenju pozdravljamo prve maturante tehniške srednje šole. _________ Komisija za obravnavanje vprašanja razorožitve. Svet zveze narodov ie ustanovil po navodilih poslednje skupščine zve/e narodov začasno mešano kiom:roki in živ-Ijensko zavarovalnimi policami, označuje g. Reicher kot nezadostno zavarovana. Pri vsakem slučaju se ie navedla varnost posojila in se je občni zbor prepričal, da je dano poroštvo sigurno. Tako graja g. revizor po vrsti posojila. ki so se dajala znanim, dobro situiranim trgovcem in rcjfcodelccm, uradnikom in obrtnikom. ki redno v obrokih odplačujejo dana jim posojila. Dosedaj se še ni pripetil niti en slučaj, da bi bila zadruga pri kakem svojem dolžniku kaj zgubila. Revizorjev očitek, da so se dovoljevali v prvi vrsti krediti Članom načelstva in predstojništev m da ta niso bila zavarovana na način. »ki ga mora narekovati previdnost pri oskrbovanju zadrugi zaupanih novcev«, je neresnična, ampak g. revizor se ni potrudil, da bi se bil prepričal o zadostnem varstvu. Da so se dali krediti tudi nekaterim članom načelstva In predstojništev podružnic, ne nasprotuje zakonu in tudi ne namenu zadruge. Kredite so dobili tudi nekateri člani Dredstojništev podružnic v Prekmurju. a to je bilo ne le v narodnem, temveč celo v državnem interesu: kajti namen »Jug. kred. zavoda« je bil in je tudi. da se okrepi slovenska trgovina in obrt v eksponira-nem Prekmurju. »Zvezna tiskarna« v Ljubljani in dnevnik »Jugoslavija« sta res ime-al kontokorentni račun pri Jug. kred. zavodu, ki je pa res poravnan, imelo ga je pa tudi mnogo trgovcev in obrtnikov, tudi dve drugi tiskarni m še en neki drugi dnevnik. Trditev Revizorja, da je 90% hranilnih vlog in izposojil investiranih za nedogle-den čas in je njih izterljivost dvomljiva in da bi »nezaželjena denarna kriza povzročila zadrugi nepri-lik. ki bi jih njeno načelstvo komaj premagalo.« so najbolje ovrgli dogodki ob občinskih volitvah. »Jug. kreditni zavod« je sijajno prestal naivečii naval, ki se je sploh kdaj primeril na Slovenskem ter je izplačeval v najtežji krizi vse hranilne vloge celo brez odpovedi. Tega ne more ovreči nikdo. Nasprotno časopisje se je opiralo na Reicherjevo poročilo, ki pa ne odgovarja resničnemu stanju zavoda. Na Reicherjevo poročilo oz. ovadbo dežel, kot trgovsko sodišče ni smatralo za potrebno, da bi poseglo vmes ali celo pozvalo načelstvo na odgovor ter ie na Reicherjevo ovadbo pozvalo načelstvo zadrugo samo radi prekoračenja delokroga društvenih pravil na odgovornost. ker se je po Reicherjevem mneniu. baje bavila s posli, ki se ne skladajo z zadružnim poslovanjem kakor n. pr. trgovanje s tujimi valutami. z jajci, financiranje delniških družb, zalaganje, plačevanje in razpečevanje tobaka za Prekmurje, kar ie zadruga sodišču povoljno pojasnila. Poročilo uprav, sveta je vzel občni zbor odobruje na znanje ter je odobril računski zaključek za 1. 1920. Vsakemu zadružniku se je že 14 dni prod obč. zborom poslal tiskan računski zaključek. V imenu nadzorstva poroča g. Ilešič, da se da uprav, svetu abso-lutorii. kar se je zgodilo soglasno. Vladni svetnik g. Križman predlaga zaupnico načelstvu, kar je bilo soglasno sprejeto. Od čistega dobička se določi 6% obrestovanje (dividende) deležev ter dijaški kuhinji »Domovina« v Ljubljani 1000 K, izobraževalnemu »Bratstvu« v Ljubljani 1000 K, akademskemu društvu »Bratstvo« v Ljubljani 1000 K, Jugoslovanski Matici 1000 K. dijaški kuhinji v Murski Soboti 1000 K. gimnaziji in meščanski šoli v Murski Soboti za revne dijake vsaki po 1000 K in slov. ljudsko šolski knjižnici v Dolnii Lendavi 1000 K. ZA DOMAČO INDUSTRIJO! »Jugoslovanska Borza« je prine-sla v št. 22. gori omenjeni članek, j iz katerega jx>snemamo glavne mi- ; sli: 1 Trgovec naročaj blago domačega izvora 1 Ako pa morda še nimamo lastnih izdelkov dotične vrste, ie dajati prednost slovanskim tvrdkam pred drugimi (čehoslovaškim). Dopisovanje naših veletvrdk z inozemskimi, v kolikor je po gorenjem načelu še potrebno, se mora vršiti v narodnem jeziku, v srbo-hrva-ščini ali slovenščini. To pravilo sme dobiti izjemo, kadar iščemo kupcev za naše blago v inozemstvu. Naš konsument podpiraj našo industrijo s tem. cia kupuj po možnosti le pri trgovcih, ki imajo naprodaj izdelke jugoslovanskega izvora. Državna uprava mora ščititi in pospeševati razvoj domače industrije predvsem na trojni način: 1. z dobavami, 2. s pametnimi zakoni in naredbami. 3. z denarnimi podporami. K 1. Državna uprava dobavljaj vse gospodarske potrebščine Izključno pri domačih producentih in trgovcih ter to potom javniti ponudbenih razprav. Načelo dobave blaga doma mora biti tako neomajno, djt so sprejeti domači ponudniki Uidi tedajL ako bi bile njih ponudbe manj Ugodne, kar se tiče kakovosti In cene. ako ne gre za velike razlike. K 2. Odvisnim množinam domačega bjaga je zagotoviti izvoz, inozemskim surovinam, potrebnim za našo industrijo, je pot v Jugoslavijo olajšati. otežkočiti pa onim tujim izdelkom, ki jih nudi ali more nuditi domača industrija. Regulator izvozne in uvozne trgovine pa ie carina. Glede te yelja sedaj pravilo: Na izvoz naših agrarnih pridelkov in industrijskih izdelkov nizka carina oziroma br.ez carine, na izvoz surovin visoka izvozna carina: na uvoz nam potrebnih surovin nizka carina oziroma brez carine, na uvoz tujih fabrikatov. ki jih sami proizvajamo visoka uvozna carina. Vse svoje surovine moramo po možnosti sami podelavati. tako da izvažamo agrarne in industrijske medmete v takem stanju, da se oraviloma ne dajo več predelavati v inozemstvu. Vsestransko oodpiranje domače industrije pa seveda ne sme biti producentom povod za izrabljanje kon-zumentov tako glede cen. kakor glede kakovosti blaga; marveč to nai bi jim bilo le v spodbudo k po-polnjevaniu. sicer bi zahtevali porabniki odpomočl, zlasti večji uvoz tujega blaga. ★ LJUBLJANSKI TRO. — ŠKODLJIVOST ITALIJANSKEGA UVOZA SADJA IN ZELENJAVE. Večina ljubljanskih mesarjev je ovadena na drž. policijo, ker niso hoteli znižati cen. Izgovor na še vedno visoke cene živine ljubljanskega nakupovalnega področja ne utemeljuje visokih mesnih cen v Ljubljani, ker Je danes nakup živine na Hrvaškem in deloma tudi Štajerskem mogoč pri mnogo nižjih cenah kot po Kranjski, kjer delajo ceno prekupci in direktni italijanski nakupovalci. Glede zelo različnih mesnih cen po slovenskih mestih in po deželi, posebno pa v primeri z onimi ceni-mi vojaškimi dobavami, se občinstvo opozarja, da so cene odvisne v pretežni meri od kakovosti blaga. Dobro volovsko meso se ne more sekati po isti ceni, kot mršave stare krave in biki. Najvišja prodajna cena za volovsko meso za trg je 30 K kg prvi del. 34 K zadnji del. Za mesnice prima voli 32 K prvi del, 36 K kg zadnji del. Pričaiko-vati Je v kratkem ugodnejših cen. Branjevke vsled določitve najvišje prodajne cene za črešnje kg 12 K za prvovrstno blago, 6—8 K za druge vrste, štraj-kojo cel teden, tako da na trgu ni bilo čre-šenj. Prve letošnje iz Italije pripeljane črešnje so stale 32 K kg, potem je cena polagoma padla na 24 K in potem obstala na ceni 16 K za kg. Vpliv Italijanskega uvoza sadija in zelenjave na naš trg je skrajno neugoden vsled valute ter staino | diktira cene domačim pridelkom. Ker sma-j tramo lahko uvoz sadja in zelenjave iz Italije kot luksus blago, M stane vsako ’eto težke milijone, brez faktične potrebe in poleg tega diktira našemu domačemu trgu daleko previsoke cene, moramo označiti ta uvoz kot vsestransko škodljiv. Potrebo domačega trga krijemo laliko z domačimi pridelki brez uvoza ter s tem pospešimo lastno produkcijo in obdržimo denar doma. Vsled valutne diference so cene italijanskega blaga naravnost gorostasne. Grah v stročju 25—30 K kg, črešnl« 32 K k«, če- bula 16 K kg, hurške 24 K kg, fižol v stročju 30 K leg, mala glava solate 5 K. Te cene poteni veljajo kot smernica za nekaj tednov pozneje na trg došlo domače blago, Inserente se opozarja, da se v bodoče ne bo pripustilo za ljubljanski trg visokih cen omenjenega importiranega blaga, temveč edino cene, ki so v dopustnem razmerju S predvojnimi cenami. Sto in večkratnih cea ne smemo dopuščati. Trg je dobro založen samo jajc zopet primanjkuje, cena 2 K za kos. Občinstvo se prosi, da naznani vse prekupce. Zadostuje anonimna ovadba. + Produktna borza za celo državo v Beogradu. Glasom poročil beograd*kih listov sc je predlagalo, da se ustanovi v, Beogradu produktna borza za celo državo in na ta način omogoči določevanje tekočih cen poljedelskih proizvodov. + Znižanje Izvozne pristojbine na papir, laneno in konopljeno blago na Češkoslovaškem. Od 20. t. m. je na češkoslovaškem Izvozna pristojbina na papir, laneno in konopljeno blago znižala od pol % na četrt % fakturne vrednosti. Dovoljenje za izvoz papirja in grafičnih proizvodov dajejo vse ekspoziture, dočim izdaja dovo-ljenia za izvoz celuloze šc dalje samo centrala. -I Trgovska in obrtniška zbornica v Krakovu javlja, da ima ena izmed večjih tvoinic v Živcu na razpolago večje količine stročnic, cigaretnega papirja in para-fiolstaniega nepremočljivega papirja za vporabo v industriji čokolade in izdelovanja drugih življenskih potrebščin. Tvorni« ca je pripravljena vsaki čas poslati interesentom vzorce svojih izdelkov. +■ Svetovna kriza industrijske pra, dukcije. Mednarodna urad v Švici Je za. hteval od naše vlade statistične podatke d krizi vsakovrstne industrijske produkcijc« Razna ministrstva so začela te podaitko že sestavljati. f Stroj ta hitro odpiranje pisca. V Ameriki Je nekdo izumil majhen stroj, ki odpre v eni minuti 300 pisem. -r Napredek domače vinske trgovino. Naša obče znana domača vinska veletr« 2 o vinil Milko Jesih, Rudnik-Ljubljana( je dogradila svoje vinske kleti v velikem in modernem obseg«. Kakor natn znano je zadoblla tvrdka s svoijo solidno in natančno postrežbo zaupanje ne samo pri domačih, temveč tudi pri tujili kupcih. Nova preureditev kleti itd. in strokovnjaško ravnanje z vinom nam jamči, da bode tvrdka v stanju, da zadovolji svoje odjemalce z vsakovrstnim, vlažanim in izbornim blagom. Ta napredek v naši trgovini z veseljem pozdravljamo, domačo tvjdko pa vsakomur priporočamo. •+• Oni, ki so v okvirju kompenzacijske pogodbe z dne 1. septembra 1919, št. 180-SHS uvažali blago iz Avstrije ter so dobtii od nemško - avstrijskega blagovno - prometnega urada (DeutschOsterreichische* \Varenverkehrsbiiro) na Dunaju obvestilo, da so jim pri Centralni upravi za trgovski promet z inozemstvom stavljeni na razpolago iz storniranih akreditivov ali iz kuri-ne diference Izvirajoči denarni zneski, se pozivajo, da vlože s kolkom za din 2.— opremljene prošnje za izplačilo teh zneskov pri navedeni upravi v Beogradu, Krun-ska ulica št. 14. Prošnji je treba priložiti potrdilo pristojnega davčnega urada, da ie prosilec plačal za leto 1920 in prvo polovico leta 1921 predpisane davke. Prošnje brez tega potrdila se ne bodo vpoštcva.c. -J- Izložba vina v Osijeku Ob prilik! sokolskega zleta v Osijeku se priredi nekaka gospodarska izložba vin iz virovitiš-ke, požeške županije In iz zapadnega Srema. + Odkritje zlatega rudnika. Brati- slanski listi poročajo o odkritju zlatega m« dokopa v Pezinku na Slovaškem. + Razpis dobave papiria. Direkcija državnih železnic v Subotici razpisuje pismeno oiertalno licitacijo na dan 30. i linija 1921 za nabavo sledečih vrst papirja: 10.000 kg koncept, meliran. vel. 42 :68, 10.000 kg koncept, meliran. vel. 50 : so, I 10.000 kg koncept, meliran. vel. 47 : 60, 2G00 kg koncept, meliran. vel. 63 : 95, 3C00 leg koncept, meliran. vel. 60 : 90, 5000 kg celuloze papir vel. 63 : 95. Ponudbe za vso razpisano množino, ali tudi za dele te množine, je do navedenega dne najkasneje do 12. ure dopoludne vložiti pri ekonomskem odelenju ravnatelj-| stva državnih železnic v Subotici. Ponudbo, ki mora biti opremljena z vzorci papirja, je poslati v zapečateni kuverti na Direkcijo državnih železnic kraljevine SHS v Subotico. Na kuverti mora bi« jasno označeno: Ponudba za licitacijo I hartije. Varščina za naše državljane zna* | ša 10%, za Inozemce 20%. Vsa druga po-i jasnila se dobe pri ekonomskem odelenltf i ravnateljstva državnih železnic v Subo-I tiči. En izvod dobavnega razpisa je v Pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled* Dnevne vesti. — Slraii demokratov pred potrditvijo novoizvoljenega ljubljanskega župana. Beogradska „Pravda“ beleži pod naslovom „Slučajno“ tole: „Poziv na prebivalstvo mesta Ljubljane, da okrasi na Vidov dan svoje hiše z zastavami, je podpisal kot namestnik ljubljanskega župana dr. Zarnik. — Ali je bil g. Anton Pesek ljubljanski župan odsoten, ali pa mu je bilo neugodno, da kaj takega lastnoročno podpiše/* Gospoda demokratska! Ali vam ni znano, da župan. ki ni še potrjen, ne more poslovati? In če to veste, ni li mar lopovščina podajati „Pravdi“ take informacije? Razumljivo je, da se poslužujete vsakovrstnih nepoštenosti, ker vas je strah pred poštenim delom in pravičnim gospodarstvom, ki vam bo prekrižalo nadajne pustolovščine. Le tako naprej! Ugleda g. župana pa na ta način, ki se nad njim zgražajo vaši lastni pristaši, gotovo ne boste zrušili. — Netočna vest. Z ozirom na vest včerajšnjega „Jutra“ konstati-ramo, da obdrži glavno uredništvo „Jugoslavije“ tudi nadalje g. Zorko fakin, g. Božidar Vodeb pa je prevzel tehnično vodstvo našega lista. — Zvestoba za zvestobo. Kot kronisti beležimo, da »Slov. Narod« ni objavil bisera ta od g. Ivančiča, kavarnarja »Zvezde«, da je vzel v družbo kot solastnika kavarne »Zvezde« brata Sedeja Jz Ljubljane, ker je to prepovedal glavni urednik g. Pustosienišdc, eden najnaivdušenejših »kazinotov«. — Naznanilo! Naznanjamo svojim somišljenikom, da naj radi popravil v hiši kličejo telefonsko številko 54 za upravo "■Jugoslavije« in ne 44. — Odlikovanje. Podpredsednik skupščine poslanec SKS Ivan Urek je odlikovan z redom Sv. Save II. razreda. — Za župana v Konjicah je izvoljen stavbenik Ferdo Golograinc. — Občinske volitve v Brežicah so Earadi neke nepravilnosti razveljavljene ter se bodo kmalu vršile nove. — Spominske kolajne. V spomin sprejetja ustave dobe poslanci posebne spominske kolajne. Seve le tis«, ki so glasovati za ustavo. — Glavna skupščina Južne železnice bo 7. t. m. Založenih je 430.911 delnic. — V Slov. Bistrici nameravajo zgraditi veHko sirotnišnico za celi slovenski Štajer. V ta namen posluje cerkvena stavbna družba pod predsedstvom dekana Cerjaka. — Nesreča v Kamniških planinah. Sele v, četrtek se je posrečilo nadučitelju Zadolšku iz Gar. Grada s pomočjo šestih vodnikov najti truplo v torek ponesrečenega dijaka Tavzherja. Padel je kakih 100 metrov ter obležal z razbito glavo v neki popolnoma nepristopni grapi. Truplo so prenesli na Okrešelj, od tam pa v Solčavo, odkoder so ga včeraj prepeljali v Ljubljano. — Poziv zobotehnlkom! Društvo zo-botehuikov prosi gospode kolege Iz cele Slovenije, brez ozira na narodnost in brez ozira na to, ali so včlanjeni ali ne, da pošljejo svoje natančne naslove na tačasnega predsednika: Drago Kos, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27. Ker Je zadeva za vsakega kolega velike važnosti, se prosi naslov takoj odposlati. Odbor. k —Utonil je v Cerknici v jezu Serkove žage 171etni Ivan Brence, ko je pomagal očetu popravljati žago. — Vsj na Prevoje v nedeljo 10. t. m. h Kotniku na veliko veselico v korLt družbi sv. Cirila in Metoda in Jug, Matice. Začetek ob 15. pop. Roparski um0r. Dne 27. m. m. je napadel, umoril jn oropal Beovič Petrov iz Gatama posestnika Mate Soda. Ropar je Rus In je po izvršenem zločinu neznano kam pobegnil. — Velika tatvina. Neznani tat, baje hlapec Jožef Munih iz Sela pri Volčah je vlomil v hišo posestnika Jožefa Peklarja, medtem ko je bila družina na polju In odnesel 1880 kron denarja, več obleke, pe-rila. zlatnine in srebrnine. Skoda znaša 6000 kron, vlomilec je pobegnit. Ljubljana. — Kam danes? V Bellewue na veselico Zveze jugoslovanskih železničarjev ob 15. uri. — Zabavni večer krajevne organizacije NSS za dvorska okraj, ki se Je vršr.l sinoči v restavraciji pri »zlatorogu«, je sijajno uspel. Največ pohvale je žel sloviti indijski čarovnik Nytya Salnb, ki je zabaval navzoče s svojo umetnostjo. Pri neprisiljeni zabavi je sodeloval tudi tambu-raški zbor »Bratstva« in pevski odsek, /eicti bi bilo, da krajevne organizacije večkrat prirede take zabave, da se goji med člani družabnost. — Navdušeni Jugoslovani. Neki ljubljanski trgovec je ob priliki, ko bi mora! odriniti v vojaško službovanje v že osvobojent Jugoslaviji v jav. lokalu proklinjai in se jezil nad to »prekleto« Jugoslavijo katera ga hoče obleči v vojaško suknjo in je pri tej priliki celo rabil lep izraz k______ g --------------Jugoslavijo. Obnašal se je tako, da se je vsa družba škandaliziraila in le dobrohotnosti navzočih je pripisovati, da mož ni prejel tega kar je zaslužil. Med vojno je grozil srbofilom z ovadbo. Danes pa je dotičnik »velik« Jugoslovan in se je pred kratkim v neki gostilni zelo navduševal za sprejeto ustavo in očital družbi pri sosednji mizi, da so vsled nasprotnega političnega prepričanja na j večji škodljivci naše države. Nas samo veseli, da se je možakar izpametoval, veselilo bi nas pa še tem bolj, da takrat ko ga ima dovolj »pod kapo« pusti mirne ljudi pri miru !n lepo izgine domov v posteljo, ker sicer ga bomo imenoma spomnili na njegovo preteklost. — Mlada tatinska družba na kolodvoru v Spodnji Šiški. Čuvaj na kolodvoru v Spodnji šiški je našel odprt železniški tovorni voz, ki je bil natovorjen s suhimi slivami za Nemško Avstrijo. Iz voza je zmanjkalo iz treh vreč precej. Preiskava je dognala, da so v voz vlomili mladi vlomilci šolarji od 12—14 let stari. Zasačili so jih 6 in sicer v Spodnji Šiški. — Iz različnih voz je zmanjkalo dalje tudi več drugih stvari, kakor koruza, usnje, petrolej, sodček žganja in mnogo drugih predmetov. *~ Čevlji. Splošna gopodarska zadruga za Slovenijo opozarja svoje člane, da dobi prihodnji teden večjo množino čevljev razne velikosti in najfiuejšega Izdelka. Cene bodo izdatno konkurenčne. Dečji dan v Ljubljani. Brutto dohodki dečjega dneva v Ljubljani znašajo 44.069 K, stroški (nabava znakov in od-kupnic) 7110 K, čisti donesek 36.959 K. Da se je nabrala ta vsota, gre v prvi vrsti zasluga Kolu jugoslovanskih sester In neumornim nablralkam. Vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k dobremu uspehu dečjega dneva v Ljubljani, se prav iskreno zahvaljujemo. Poverjeništvo za socialno skrb, oddelek za zaščito dece :n mladine. — Zdravniška vest. V zmislu sporazuma gg. primarijev docenta dr. Matka, dr. Ratiča in dr. Deruovška se vrši dne 13. t. m. ob 18. na medicinskem oddelku občne javne bolnišnice v Mariboru znanstveni večer z demonstracijami. Po demonstracijah predava docent dr. Matko o osnovnih principih modeme razdelitve ne-frltid. Tovariši so dobrodošli ter se vljudno vabijo k sodelovanju. ■— Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov, vabi svoje člane k udeležbi pogreba podnačelnika Simona W ©issbacherja dne 4. t. m. ob 4. popoldne iz Dunajske ceste štev. 66. — Načelstvo. — Zveza jugoslovanskih, železničarjev, priredi danes ob 15. uri v vseh prostorih hotela Bellervue veliko vrtno veselico s sledečim vzporedora: 1. Končen godbe ZJŽ; 2. nastop pevskega zbora ZJZ; 3 srečolov (kolo sreče); 4. šaljiva pošta; 5, vožnja z zrakoplovom; 6. prosta zabava in ples. Vstopnina 3 dinarje. Cisti dobiček veselice je namenjen za zgradbo lastnega železniškega doma. Preskrbljeno je za dobro pijačo in jedačo in izvrstno zabavo. — Pozor. V torek zvečer se je zgubil pred špedicijsko pisarno Ranzinger koc, na eni strani tigrast, na drugi strani črn. Pošteni najdlteij se prosi, da naj istega odda proti nagradi v omenjeni pisarni. — Udruženje gledaliških igralcev SHS v Ljubljani nam sporoča, da je primoram spremeniti vspored za časa »kongresa« v toliko, da se igra v sredo 6. t. m. opereta »Poljska kri« in -v četrtek 7. t. m. drarna »Pljirsak«, to pa vsled tega, ker je godba Dravske divizije v četrtek drugje zaposlena. Toliko cenjenemu občinstvu na znanie. — Vaja ljubljanskega prostovoljnega gasilnega In reševalnega društva na semenišču se naznani z 2 topovskima streloma z Ljubljanskega gradu. Toliko občinstva v vednost, da se ne bo razburjalo. — Promenadni koncert vojaške godbe se vrši v nedeljo na Vodnikovem trgu In sicer pol ure pred vajo in pol ure po vaji. — Prepudoni vlomilci. V delavnico dokolenk: Ivana Čarmana v Šiški, sta hotela vlomiti dva neznana tatova. Slučajno jih je opazil učenec Ivan Rožič in je ustrelil dvakrat iz samokresa, da bi poklical gospodarja. Tatova sta se preplašila In pobegnila. — Turistovskj klub »Skala« opozarja vse svoje člane, da se sigurno udeleže pogreba svojega ravnokar izgubljenega tovariša Karta Tauzherja, ki se vrši v nedeljo ob 3. popoldne. Tovariši naj se zberejo točno ob tri četrt na 3. uro na pokopališču Sv. Krištofa pri mrtvašnici. — Tatvina koles. V zadnjem času se ' silno ninože po mestu to po deželi tatvine ' koles. Iz veže trg. ind. družbe »Sava« je | bilo ukradeno kolo znamke »Kinta« vred- I no 2500 K. Na kolodvoru v Kranju je ukradel neznanec Francetu Bajčelj iz Stražišča kclo znamke »Puch« vredno 2000 K. Tat se je odpeljal proti Ljubljani. — Posestniku Juriju Kasjak Iz Bevk pri Vrhniki je ukradel neznanec kolo znamke »Humber« vredno 2000 K. — Na Kralja Petra trgu je bilo ukradeno Iz veže pred pisarno lesne družbe »Ilirija« kodo znamke »Es-ka« vredno 2500 K. V Sodni ulici pa Je odpeljal neki kmetsko oblečen dečko kodo vredno 1500 K. — Dalje so bila ukradena kolesa še na Kralja Petra trgu Ivanu Brezniku »Es-ka« 2500 K, iz veže hiše št. 11 v Sodni ulici kolo vredno 1500 K in Iz veže hiše št. 3 v Dalmatinovi ulici. Maribor. Za omiijenje stanovanjske bede. V okrilju tukajšnjega lesnega stavbnega podjetja »Drava« se je osnovala dražba, ki bo skušala stanovanjski bedi odpomoči z zidavo novih hiš po nekem posebnem sistemu, ki bo omogočil v 14 dnevih postaviti hišo s 3 pritličnimi in 2 podstrešnima sobama. Stroški takih hiš bi znašali le 50C do 100 tsoč kron. Mladinsko gledališče v Mariboru. V Mariboru se snuje početkom prihodnje gledališke sezone mladinsko gledališče, v katerem bo Igrala mladina mladinske igre. Ker so predpriprave v dobrih in veščih rokah, je upati, da se ta lepa ideja tudi uresniči. Mladinske uprizoritve bi se vršile po dosedanjih načrtih v dvorani Narodnega doma. ' Odvetniško vesti. Dr. Fran Lovirec, dosedaj odvetnik v Mariboru in ormoški odvetnik dr. Ferdo Lašič sta menjala svoji pisarni ter se preselita. Za Clrl - Metodovo družbo sc zbirajo prispevki tudi danes. Ob 6. zvečer se vrši v Nar. domu sestanek prijateljev C. M. družbe. Sprejemni izpiti za 1. letnik mariborskega državnega ženskega učiteljišča se vrše v septembru ter se bo natančni dan šele določil. Častniški ples. Častniki mariborske garnizije proslave kraljev rojstni dan 12. t. m. z elitnim plesom v Goetzovl dvorani. To vse ljubezen stri. 381etni sluga na državni realki Ferdo Lepenik je te dni zapusti! ženo in 6 nedoraslih otrok in se »1 več povrnil domov. St mil se, da Je njegovemu dejanju krivo razmerje z neko drugo žensko. Požar. V petek popoldne je začela iz nepojasnjenega vzroka goreti brv, ki vodi pod koroškim kolodvorom čez Dravo. K sreči so ogenj še pravočasno zapazili m ga pogasili, tako da je škoda le neznatna. Nogometna tekma med SK Maribor m graškim atletik klubov je končala v razmerju 2 : 2, na kar je mariborsko mlado športno društvo lahko ponosno. Primor le. Veirka veselica Tržačanov. Deines prirede tržaška in okoličanska društva v Narodnem domu pri Sv. Ivanu veliko narodno slavje v korist istrskim žrtvam. Udeležba obeta biti sijajna, vsa' je že samo pevcev priglašenih nad 300. Na slavje pride tudi predbojevntk primorskih Ju g čislo venov dr. VVilfan, ki bo imel velik govor. Tako se oživlja zopet narodno življenje naših vrlih Tržačanov in mislimo, da je naša dolžnost, da kot vestni kronisti zabeležimo prvo veliko prireditev Tržačanov. Da bi jim uspela kar najbolje v pomoč Istranom in v slavo in bodrilo Tržačanov. Ob tej priliki pa apeliramo tudi na Tržačane in Primorce, ki so med nami, da se tudi oni spomnijo Istrskih žrtev to da na dan prve večje veselice Tržačanov pobirajo prispevke za Jugoslovensko Matico. Koroško* Iz Pliberka. Stefan Breznik je dobil od policijskega ravnatelja Spitzerja v Celovcu potno dovoljenje za Jugoslavijo. Isto je bilo podpisano tudi od tajnega policista Doberniga. Šel je s tem neovirano v Jugoslavijo. Črez en mesec na to, pa je poklican na ekspozituro v Pliberku, da se zagovarja radi prestopka »Passvorschriftcn«. Dr. Dev ga je kaznoval z 10 dni zapora ali 1G00 K kazni. Napad na Slovenca. Dne 6. maja t. L sta napadla nemčurja Franc in Jožef Figove na Dvoru Ignaca Zalerja iz Konovec ter ga pretepla. Vtekel je njima k pd. Kaj-žru. A ona dva pa sta pobijala po vratih to hotela s silo vlomiti. Posrečilo se mu e, skočiti skozi okno in tako zbežati pred razdivjanima bratoma. ODKRITJE VEROVŠEK - BORŠTNIKOVEGA SPOMENIKA V NEDELJO 3. JULIJA. Ob 11. uri zbiranje kulturnih društev to korporacij pred opernim gledališčem. Malo pred pol 12. uro naznanijo fanfare otvoritev, pri kateri bo imel slavnostni govor predsednik ljubljanskega pododbora Udružcnja gledaliških igralcev SHS Anton Cerar - Danilo. Ob pol 12. uri odkritje spomenikov. Takoj po odkritju spomenikov zapoje Zveza pevskih društev Davorin Jenkovo »Molitev«, na kar sledi defilira-nje zastav pred spomeniki in polaganje vencev posameznih korporacij, s čemur je oficijelnii del odkritja končan. Vsa društva in korporacije se prosijo, da se v slučaju kakih informacij obračajo na v to svrho postavljene reditelje, kateie je spoznati po mali maski pripeti na levi strani prsi. Zvečer ob pol 8. uri »Slavnostna Akademija« v opernem gledališču in istočasno v dramskem gledališču dramska predstava »Gospodična Pavla«. Pri Akademiji sodeluje poleg našega že vsem priljubljenega kvarteta »Zika« še najboljše operne moči Jugoslovanskih gledališč, kakor tudi celotni moški zbor »Ljubljanskega Zvona«, ter zbor zagrebške in ljubljanske opere. Za vse drage ljubitelje gledališča, katerim bi ne bila možnost poseta predstav, je preskrbljena v hotelu »Tivoli« isti kakor tudi vse naslednje dni, domača neprisiljena zabava, pri kateri sodelujejo pevci in igralci jugoslovanskih gledališč,, kakor tudi delni gledališki orkester. Sokolstvo. Bohinjski »Sokol« naproša vsa bratska društva, ki nameravajo posetiti 10. t. m. prvi javni nastop Sokolstva v Bohinju, da mu najkasneje do 8. t. m. sporeče, koliko njih članov poleti ta dan v Bohinj. Povdarjamo, da preskrbimo za prijavljene po odkazanih jim bistriških gostilnah enotni obed po zmernih cenah. Ako nameravajo posamezna društva izrabiti to priliko tudi v ta namen, da palete k slapu Savice, je bohinjski »Sokol« radevolje pripravljen, preskrbeti jim do hotela »Zlatorog« In nazaj kmetske vozove, ki jih popeljejo tja to nazaj za zmerne cene. Vendar pa je treba, da so tozadevna naročila najkasneje do 7. t m. v rokah tajništva bohinjskega »Sokola«. Nakazila za vozove se lzroče potem takoj po prihodu turistovskega vlaka. Opozarjamo pa, da moremo takih vozov preskrbeti za največ 80 oseb. Sokol Medvode priredi 17. t. m. telovadbo zraven kolodvora združeno z vrtno veselico. Svira godba Zveze jug. železu. Začetek ob 15. uri. K obilni udeležbi vabi vse brate in sestre odbor. Sokol y Slov. Bistrici priredi 10. t m. veselico z zelo obširnim sporedom. Ta dan se vrši tudi obrtniški shod, ravno tako nas poseti tudi jezdni odsek mariborskega Sokola, Vzorne vrste telovadcev nas tudi obiščejo in nam pokažejo svojo izborno telovadbo na raznem telovadnem orodju. Železniška zveza je najugodnejša, K zadnjemu vlaku bo vozil posebni vlak, Šport in turistika. 27. številka »Športa« izide radi priz« nikov mesto v soboto sredi prihodnjega tedna združena z 28. številko. Pot skozi Vintgar zopet odprta. K a« kor nam javlja generalni komisarijat za tujski promet so galerije in mostovi y Vintgarju popravljeni, tako, da je postala ta naša najlepša soteska občinstvu zopet dostopna. Popravila vsled povodnji razde« janega Vintgarja so staila ogromne šivate. Vsled tega se bode pobirala od posetnikov, soteske neznatna vstopnina 50 para od osebe. Občinstvo blagoizvoli to upoštevati ter si oskrbeti pred vhodom v Vintgar vstopnice, ki se dobivajo v hotelu Stol na’ Dobravi in v restavraciji Vintgar. Drobiž. * Kopanje v bazenih. Že večkrat so zdravniki pokazali na nevarnost kopanja % bazenih to zadnja skušnja v Koltou kaže, da se resno premišljuje o tem. V Katinu se je med osebami, ki so se kopale v baze« nu, razširila očesna bolezen: otekle oči so zardele, kot pri trabami; zdravljenje ji trajalo nekaj tednov In bolezen se Je več« krat ponovila, ako se je šel pacijent po pr« vem ozdravljenju zopet kopat. V Kolinu ji obolelo nekaj tisoč ljudi in je nevarnost, di bo bolezen zanesena v druga mesta. Epi« demija je nedvomno nastala zaradi tega, ker se je v bazenu kopal človek, ki je Imel to očesuo bolezen. Zdaj so kopališča v Ko« ltou zaprli. V zadnjem času se je tudi % Berlinu pojavila ta bolezen. Bazene de« »Inficirajo s klorovim soparam. Mali oglasi. Proda se: TELEFONSKI STENSKI APARAT, skoro nov za 2000 K. Na ogled pri Aloma Cotnpany d. z o, z. Ljubljana, Kongresni trg 3. 1181 STARI ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, za šivilje. Marija Šifrer, Škofja Loka štev. 45. 1180 PES VOLČJE PASME 8 mesecev star. Naslov na upravništve »Jugoslavije«. 1179 KRASNA UMETNIŠKO IZDELANA PIPA to ročno venecijansko umetno delo iz stekla. Naslov pove Anončni zavod Drago Besdjak & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 1177 MOŠKA OBLEKA nova, 2000 K, hlače 600 K. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak &. drug. Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 1175 MODERNI MLIN 100 konjskih sila, tvornicom peciva prve vrsti. — Dva i pol milijona kruna. — Drugi mlin pilanom, šumom 1 8 jutra zemlje, dva in pol milijona kruna. U oba slučaja prodaje se radi smrti. Zatim u Zagrebu hoteli, kuče, vile stanom. Izvan Zagreba kuče, trgovinom, gostionom prodaje: Arne Delak, Oajeva 34. 1133 KUCE, VILE, POSJEDE tko ima za prodati u Celju, Mariboru 1 okolici Celja i Maribora, neka se potpunbn povjerenjem obrati na posrednika Ante Delak, Zagreb, Gajeva 34. 1172 TVORNICA PRVE VRSTI štapova sa pokučstvom izvrstna radnja radi bolesti se prodaje za 6 milijona kruna. Ante Delak, Zagreb, Gajeva 34. 1170 LEPA NOVA HIŠA / s 3 sobami kuhinjo, shrambo, z malim hlevom In malhn vrtom. Hiša stoji tik gozda, blizu glavne ceste, 10 minut od kolodvora, 6 km od Ljubljane, zelo pripravna za pen-zijonista. Več se izve Iv. Vavpotič, Črnuče štev. 46. 1187 TANKA SVINJSKA ČREVA po 2 K meter iz lastne čistilnice, postaja Maribor, prodaja Ivan Zaff, Maribor. 1105 POZOR! TRGOVCI IN PEKI, svež dunajski kvas dobavlja 42 K za kg, vsako količino Ivan Roy, Export dunajskega kvasa, Maribor, Glavni trg 3. Brzojavni naslov: Roy, Maribor. 1111 VELIKA ZALOGA: dvokolesa, otroški vozički, šivalni to razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejme se r polno popravo, za emajliranje z ogniem in poniklanje: dvokolesa, otroški vozičk!, šivalni in razni stroji In deli. Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4. GOSTILNA Po zelo ugodni ceni z zemljiščem, 5 minut od kolodvora, pri Mariboru. Naslov pove uprava »Jugoslavije« v Mariboru. 1159 Kupi se: HRASTOV LES: okrogel 1.75, 3, 3.50 m dolžine, 20—30 cm debeline, vsako vagonsko množino za takojšnjo dobavo. Ponudbe z navedbo cene po m’ na Ivan Srebotnjak, Sv, Peter, S*v. dolina. 1154 AVTOMOBIL LAURIN KLEMENT, lahko tudi v slabem stanju. Ponudbe pod »stari avtomobil« na upravo lista. 1178. ZLATO — SREBRO staro — zlomljeno. F. Čuden, Ljubljana, U Prešernova ulica 1 878 Službe: KONTORIST1NJA popolnoma zmožna slovenske in nemška korespondence ter z večletno prakso, sa sprejme. Gosplce, katere so zmožne tudi Italijanskega to hrvatskoga jezika imaja prednost. Ponudbe na Franc Dolenc, Kranj. 1177, PLESKARSKI POMOČNIKI so sprejmejo v trajno delo pri tvrdki Brata Eberl 1174 IŠČEM SLU2BO kot trgovski potnik ali skladiščnik. Vešč sem več Jezikov. Cenjene ponudbe pod »Potnik 10. maj« na upravo lista. 1169! KROJAŠKEGA POMOČNIKA dobro izvežbanega in pridnega ter zanesljivega, ki bi celo obrt samostojno vodil sprejmem. Cenjene ponudbo prosim pod šifro B. J. 10894. 116« IŠČEM POSTREŽNICO stanovanje In hrano v hiši, več se izve t. upravništvu »Jugoslavije«. NOČNEGA ČUVAJA sprejme tovarna v ljubljanski okolici. Vpo« kojenl železničarji ta orožniki imajo pred« nost. Naslov pove uprava lista. 1153 V EC PLESKARSKIH POMOČNIKOV za pleskanje železniških mostov proti do« bn plači sprejme tvrdka Josip Jug, Rim« ska cesta 16. H5| TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, 24 let star močne postave, vešč slovenskega in nemškega jezika v oi« savi to govoru išče službe v tej ali primer« ni stroki. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na »Jugoslavijo«. 1149 Stone*: J1RASEK: FILOZOFSKA HISTORIJA. K 30.—. Sjajni historički I ljubavni romm, Upravo izašao. Naručite sl odmah kod Ce« škojugoslovenske naklade J. Herejk, Za« greb. 1080 RUSKA KNJIŽEVNOST. Tražite ejenike ruskih originalnih knjiga od Ceškojugoslovenske naklade J. Here.ik, Zagreb. 10SI VEČ STANOVANJSKIH IN TRGOVSKIH HIŠ v Ljubljani po zelo ugodni ceni na prodaj. | Pojasnila daje Anončni zavod Drago Bese« j ljah & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 1144 DOBRO IDOCA TRGOVINA v sredi mesta v Mariboru se takoj odda, Naslov pove uprava »Jugoslavije« v Mariboru. 1160 ZAMENJA SE SKLADIŠČE v neposredni bližini Vodnikovega to Pogačarjevega trga za mali lokal. Naslov v upravi. 11681 ZAMENJA SE ČEDNA SOBA s posebnim vhodom v Spodnji Šiški z enako ob progi Ljubljane - Litija. Event. ponudbe pod »Stalno 40« na upravo »Jugoslavije«. U7J .M MIHAEL ZEVACO: »Nostradamus' (Dalje.) »Storila sem še več,« odvrne gospa. »Govorila sem ž njo o njenem očetu. Napovedala sem ji maščeva-nje. ki ga pripravljajo rokovnjači z »Dvora Čudežev«. Prerokovala sem ji smrt vrhovnega sodnika. In priznala sem. da mnem čitati bodočnost ... Da, vem. ravnala sem neprevidno ... toda dekle se mi jc prikupilo na prvi mah ... nekaj me je sililo, da sem morala govoriti ž njo, kakor bi bila njena mati...« »Gorje nama!« »Da. gorje! Zakaj tik nato. ko je odšla, sem izprevidela pomen svojega ravnanja.« »Bila ie poslana, kaj nc?« sc zdrzne Renaud. »Morda!... Kdo ve!... Vsekako ima zdaj dekle dokaz zoper mene. Sin, ako se mi zgodi nesreča, ne po- « politirane, vrtne zaklopne HiOli I stole, vrtne mize, hrastove in bukove deščice SPfr ima vedno v zalogi Ciril Primožič, mizarstvo in parket), Ljubljana, Trnovski pristan štev. 4. Razglas. Nakup sena. Producenti in dobavljači se pozivajo, da stavijo pismene ali ustmene ponudbe za prodajo sena za garnizone Dravske divizijske oblasti. Vzema se samo seno od sladkih trav nove košnje, katero je popolnoma suho, užitno in zdravo. Seno mora biti prešano (stisnjeno) v svežnjih (balah) katere ne smejo biti težje od 50—60 kg. Potrebno je: za Ljubljano . . za Maribor . . . za Celje . . . . za Slov. Bistrico za Ptuj............. 1,100.000 kg sena 980.000 kg sena 30.000 kg sena 30.000 kg sena 50.000 ko- sena Predaja po pogodbi najkasneje do konca oktobra 1921. Prejem komisijski v intendantskih skladiščih, oziroma vojaških senjakih. Skladišča imajo železniške tire (proge). Prejem ponudb in zaključevanje pogodb vrši se dopoldne in to; 15. julija pri divizijski intendanturi v Ljubljani. 15, julija pri komandantu mesta Ptuja. 18. julijii pri komandantu mesta Maribora. 19. julija pri komandantu Vojnog okruga u Celju. 20. julija pri komandantu mesta u Sl. Bistrici. Ponudbe se sprejemajo od manjših producentov in kmetskih zadrug od 5.000 kg naprej od vseh drugih interesentov od 10.000 kg naprej. Kjer bode več interesentov tam se bo vršila licitacija. Kavcija znaša 10«/« od vrednosti ponudenega sena. Ponudbe se morajo kolekovati z 2 din. (8 kron). Vpogled v pogoje je mogoč pri prej navedenih vojaških oblastih. - .... , Marti Dravske Mii popolnoma samostojna bilance zmežna moč, kakor tudi v slovenski in nemški korespondenci izvežban-a, se pod ugodnimi pogoji sprejme takoj za tovarniško podjetje v Ljubljani. — iNtotaui k c sprejme tudi KONTORISTINJA 7. daljšo.prakso v trgovskih podjetjih. — 1’onndbe pod »KNJIGOVODSTVO, KORESPONDENCA 254“ na ..ALOJIA COMPAJiVS d. se o. z., KoisgrcMiii Ir« 3. BHBBMBMBUliaiHaSiBIBBIlHHe Radiaktivno termalno kopelliie zdravi rheumatismus, protin, neuralgijo, posledice zlomljenih kosti, ran in eksudate. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Želez, postaja Straža-Toplice. Pojasnila daje ravnatelistvo. nagartB—i Novo došlo! Posteljno perje Fino perje (Daunen) Preproge Posteljni predlolki Oradi za madrace Platno za slamnjake Nanking po najnESJi ceni pil K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10. Intel Brisalke Kuhinjske brisače Umivalne rute VoKene rute Posteljni vlotkl SUCHI & GABROVŠEK Tehnično - elektroinštalacijsko podjetje. Inštalacija kompletnih električnih central. Mehanična delavnica in prodaja vsega električnega materijaln. KRANJ POZORI Kupujte, čitajte in razširjajte stvarni in zanimivi tednik „Avtonomisi“ Zahtevajte, da se Vam pošlje list na ogled. Naročnina znaša letno K 120'—, polletno K 60—, mesečno K 10—. Upravnižfvo Ljubljana, Breg 8t. «. O glasi v „Jugoslaviji“ imajo naj- boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad čita © E. broj 8681. Odgovorni urednik: Dominik Čebin. Izdala konzorcil dnevnika »Juitoslavtia« Tiska »Učiteljska tiskarna* v Liubllani.