jim 6 VELIKI INTERVJU TONI DRAGAR, ^k ŽUPAN 8 TEMA MESECA STISKA MED PRAZNIKI 24 AKTUALNO MARIJA PUKL, AMBASADORKA FESTIVALA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE SLAMNIK OBČINA DOMŽALE GLASILO OBČINE DOMŽALE 27. DECEMBER 2018 | LETNIK LVIII | ŠTEVILKA 12 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR WWW.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Branju prijazna občina Občina Domžale je prepoznala branje kot vrednoto. Naziv Branju prijazna občina, ki ga podeljujeta Združenje splošnih knjižnic in Skupnost občin Slovenije, so v letu 2018 podelili drugič. Poudarja aktivni prispevek občine za doseganje ciljev projekta, katerega namen je spodbudjanje lokalnih skupnosti k izvajanju ukrepov za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture, in k zavedanju, da je branje življenjska vrednota. Slavnostna podelitev certifikatov Branju prijazna občina je potekala 3. decembra v Velikih Laščah v Levstikovi dvorani. Poleg Domžal je naziv prejelo še devet drugih občin, in sicer Mestna občina Celje, Brežice, Divača, Dolenjske Toplice, Grosuplje, Jesenice, Medvode, Vrhnika in Zreče. > 2 ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 31. januarja 2019. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 16. januarja 2019, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 16. januarja 2019, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 15. januarja 2019 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50. Foto: Pixabay Srečno v leto 2019 Naj bodo praznični dnevi polni topline, novo leto pa srčno in radostno. Za nami je leto, polno izzivov, ki smo jih premagovali na različne načine. Pogosto slišimo, da je bilo pa to leto resnično težko. Morda res težje kot prejšnja, a zagotovo nam je uspelo premagati številne nove izzive, ki so nam prekrižali pot. Zdaj pa je čas, da se očistimo starih spon in se predamo novim - tistim, ki nas bodo popeljale v čarobno leto 2019, ki šele prihaja. Vsaka knjiga je bila najprej skupek nepopisanih listov in tudi naše življenje je tako, vsako leto je nepopisan list, dokler nanj ne začnemo zapisovati čarobnih zapisov življenj. To so vsakodnevni dogodki, trenutki, ki jih doživljamo, tako prijetni, kot tisti manj prijetni. Tokrat nismo samo pozitivno pravljično obarvali našega Slamnika, ampak smo se spomnili tudi na vse tiste, ki jim praznični časi ne predstavljajo čarobnosti, pač pa stisko, težave in tesnobo, ki jo težko preženejo iz svojega življenja. Razlogi za neprijetna občutja so lahko različni, doživljamo pa jih vsi na neki točki življenja - eni v času praznikov, drugi pa po praznikih, ko se je treba vrniti na delovno mesto, v ustaljene tirnice, ki nas 'iztrgajo' iz prazničnega vzdušja. V to praznično vzdušje smo letos že konkretno zakorakali tudi v Domžalah. Najprej s prižigom prazničnih luči na novoletnem drevesu, sledili so dogodki, ki se bodo zaključili čisto na koncu leta. Za nami so tudi že božični prazniki, upamo, da ste jih preživeli v miru, obkroženi s točno tistimi ljudmi, ki ste jih želeli imeti okoli sebe. Ni važno, kdo je to, važno je, da ste si njihove bližine želeli in ste jo dobili. Pred nami pa so še novoletni prazniki, najdaljša noč v letu, kot ji radi rečemo. Tudi v Domžalah jo bomo preživeli pestro, kot vsako leto. Program bo na voljo za male in velike, tiste, ki se radi zabavajo, in tiste, ki radi prisluhnejo zvokom kulture nekoliko drugače. Kaj vse se bo dogajalo, lahko poiščete v tokratnem Slamniku. Mi pa bi to priložnost želeli izkoristiti in vam ob prihajajočem letu natrositi obilo popolnih trenutkov, ki bodo prepletali dneve in mesece leta 2019. Naj bo leto točno takšno, kot si ga želite ustvariti, in naj bo vaš novi list življenja popisan s črkami, ki bodo sestavljale srečo, toplino in ljubezen. AKTUALNO KULTURA SPORT Prva konstitutivna seja OS Občine Domžale V četrtek, 20. decembra 2018, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 1. konstitutivna seja Občinskega sveta, na kateri se je svet konstituiral s potrditvijo mandatov članov sveta in župana. Na seji je bilo navzočih vseh 31 svetnic in svetnikov. Občinski svet Občine Domžale se je seznanil s poročili Občinske volilne komisije Občine Domžale o izidu rednih volitev v Občinski svet Občine Domžale in o izidu volitev za župana Občine Domžale. > 3 Fotografija letnega časa Visit Domžale S prižigom prazničnih luči se je zaključil jesenski del fotonatečaja, ki ga organizira Občina Domžale pod okriljem službe za turizem. Komisija je imela tokrat kar zahtevno delo, saj so prejeli 44 čudovitih fotografij, ki so še potrdile, v kako slikovitem okolju živimo. Fotografije so ocenili in najboljših osem dali na ocenjevanje na facebook profil Visit Domžale. Najbolje ocenjena je bila fotografija z naslovom Prostor za počitek ob sprehajalni poti avtorice Branke Bešter. > 28 Atletski klub Domžale December je čas, ko se radi ozremo nazaj. In to so ob koncu leta 2018 storili tudi v Atletskem klubu Domžale, ki je letos praznoval 40 let. Štiri desetletja uspešnih zgodb, rasti in dela v prvi vrsti z mladimi atleti in atletinjami, ki ime Domžal z vrhunskimi rezultati predstavljajo doma in v tujini. Slavje ob počastitvi te obletnice so v klubu pripravili 7. decembra v Kulturnem domu Franca Bernika, kjer so se zahvalili vsem, ki so v prvi vrsti položili temelje domžalske atletske zgodbe. > 37 yss AS DOMŽALE MOTO CENTER NAGRADNA IGRA SKUTER ascenter.si TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN 2 | slamnik ŠTEVILKA 12 | DECEMBER 2018 | LETNIK LVIII AKTUALNO slamnik@kd-domzale.si Občina Domžale je pridobila naziv Branju prijazna občina Z nazivom se želi poudariti aktiven prispevek občine za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture v lokalni skupnosti. Občina Domžale je v svojem krovnem strateškem dokumentu (Razvojni program Občine Domžale, Uradni list Občine Domžale, št. 9/12) opredelila vizijo in najpomembnejše vrednote, ki jim bo sledila v programskem obdobju. V ospredje je postavila znanje, inovativnost in ustvarjalnost, pri tem pa je kot ključni razvojni dejavnik prepoznala človeka s svojimi znanji in vrednotami, izobraževanje pa kot nujni predpogoj družbenega in gospodarskega razvoja. Zaveda se, da je za izboljševanje znanja in celostni razvoj osebnosti ključna bralna pismenost, zato finančno in vsebinsko podpira knjižnično dejavnost, sofinancira nakup knjižnega gradiva za Knjižnico Domžale, v skladu z Zakonom o uresničevanjem javnega interesa na področju kulture na podlagi javnih razpisov sofinancira založniško dejavnost, financira delovanje Javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale, financira delovanje javnega zavoda Center za mlade Domžale in financira izdajo glasila Slamnik. Bralno kulturo podpiramo tudi s projektom Knjigobežnice. Gre za skupni projekt Občine Domžale in Knjižnice Domžale, s katerim se želi ljubiteljem branja omogočiti prebiranje knjig v naravi, na prostem. Knjigobe-žnice stojijo na osmih javno dostopnih in priljubljenih mestih po vsej občini. V sodelovanju z Založbo Miš smo izdali pravljico Hrošček Simon širi zadovoljstvo. Ideja o pravljici, ki ne bi bil le turistični vodnik, temveč bi hroščku Simonu dala mesto, ki si ga v domžalski skupnosti zasluži, je cvetela pri podžu-panji mag. Renati Kosec. V avgustu 2017 je tako v sodelovanju z Založbo Miš izšla pravljica Hrošček Simon širi zadovoljstvo, ki jo je napisala Radomljan-ka Nina Mav Hrovat. Zgodba iz naših krajev skozi vsebino promovira domžalski slogan prostor zadovoljnih ljudi. Otroke in starejše bralce želi opozoriti na vse naravne in kulturne danosti, ki jih pri nas imamo, in jih spodbuditi, da pozitivno gledajo na stvari. Ilustra-torka Marta Bartolj je prek slikovnega dela pravljice želela posredovati otrokom znanje o bontonu. Župan in pod- županja sta na prvi šolski dan že drugo leto zapored vsakemu prvošolčku podarila po en izvod knjige, podžupanja jo je otrokom tudi prebrala ter na ta način spodbujala bralno kulturo med najmlajšimi šolarji. Pravljica je svoj prostor našla prostor tudi v domžalskih in okoliških splošnih in šolskih knjižnicah. Ob zaključku šolskega leta pripravljamo prireditev za najboljše učence osnovnih šol in srednje šole. Med priložnostnimi darili, ki jih župan podari vsakemu izmed teh učencev, ima osrednje mesto prav knjiga, tako da tudi na ta način promoviramo bralno kulturo med jalci mladinske književnosti, dodatno spodbujanje in izobraževanje mentorjev branja, promocija branja v javnosti, povezovanje različnih prizadevanj na področju branja in podpora temu, kar se že izvaja na področju branja in knjige ter nenazadnje tudi medgenera-cijsko povezovanje in povezovanje različnih dejavnikov v določenem okolju. Slavnostna podelitev certifikatov Branju prijazna občina je potekala 3. decembra v Velikih Laščah v Levstikovi dvorani. Poleg Domžal je naziv prejelo še devet občin - Mestna občina Celje, Brežice, Divača, Dolenjske Toplice, neločljivo povezani. Še posebej so poudarili pomembnost branja in pisanja v otroštvu in kako pomembno je, da knjižnice ponujajo v vsakem kraju dostop do knjig, znanja, domišljije in svobode. Vesna Horžen, predsednica Združenja splošni knjižnic, je o delu strokovne komisije in projektu povedala: »Zelo smo veseli, da se je projekt nadaljeval uspešno že drugo leto, naš cilj je namreč, da bi vse občine postale branju prijazne. V splošnih knjižnicah, kjer smo že zaradi narave svojega poslanstva najpomembnejši akterji na področju branja, bralne mladimi. V letošnjem letu so bile podeljene knjige Genialni štor, Resnica o Prešernu in Pesem za kitovo pot domov. Občina Domžale že več let sofinancira Mladinski literarni festival Bralni-ce pod slamnikom. V okviru festivala poteka več kot 100 dogodkov (literarni natečaji za učence, razstava literarnih del, ki nastajajo po knjižnih predlogah ali v zvezi z literarnim ustvarjanjem, bralno prostovoljstvo, javna branja različnih ciljnih skupin in druge poustvarjalne dejavnosti), ki se jih vsako leto udeleži več tisoč udeležencev. Cilji festivala, ki poleg Domžal poteka še v številnih drugih slovenskih krajih, so motivacija za branje, spodbujanje dejavnosti ob branju, spoznavanje oziroma srečanje z vrhunskimi ustvar- Grosuplje, Jesenice, Medvode, Vrhnika in Zreče. Nagrajene občine so ob podelitvi nazivov nagovorili Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic ter am-basadorka projekta Branju prijazna občina, mag. Tatjana Likar, svetovalka za knjižničarstvo na Ministrstvu za kulturo RS, ki je izrazila nadaljnjo podporo projektu, in mag. Jerica Tomšič Lušin, direktorica občinske uprave Velike Lašče. Ob podelitvi nazivov so se s povezo-valko dogodka Carmen L. Oven o branju kot vrednoti pogovarjali Vlasta Nussdorfer, igralka Saša Pavček in urednik Mitja Čander, ki so predstavili svoje prve korake in izkušnje z branjem. Ravno z branjem in knjigami so se izoblikovali, našli svoje poslanstvo in poklic in so s knjigami in literaturo še vedno pismenosti in bralne kulture, smo to pobudo prepoznali kot priložnost, da občine spodbudimo k sistematičnemu pregledu vsega, kar se v njihovem okolju dogaja na področju knjige in branja. Osnovna misel projekta Branju prijazna občina je, da mora pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture sodelovati vsa skupnost, ker je bralna kultura splet idej, vrednot, norm, vsebin in sporočil, ki jih oblikuje lokalna skupnost v vseh svojih pojavnostih ter pomemben del koncepta človeškega kapitala, ki je povezan s socialnim in ekonomskim uspehom posameznika in družbe.« Certifikat je v imenu občine prevzela vodja oddelka za družbene dejavnosti Kristina Slapar. Občina Domžale, Urad župana FTE087I)ECEMBER OBlg.TJRI Šfclbt PRI iffzflžta PROSTORI občina ♦ ^m . DGf^ DOMŽALE »J SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla-mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@sioLnet./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. Drage bralke, dragi bralci, čas paznikov je običajno družinski čas, čas za nas same, za vse tisto, za kar v prenatrpanem vsakdanu ne najdemo trenutkov. A ni pri vseh tako. Med nami je veliko ljudi, ki jim je v tem času še posebno težko. Ker ne delijo z nami sreče in topline bližnjih odnosov, ker imajo nad seboj različne črne oblake in skrbi. Tem smo namenili tokratno temo meseca, ki ponuja tudi pomoč za izhod iz takšne situacije. Vroča volilna jesen, ki se je zaradi drugega kroga zavlekla v prve dni decembra, je Toniju Dragarju prinesla četrti mandat župana Domžal. V decembrskem Velikem intervjuju beseda že tradicionalno pripada županu, ki je prepričan, da bodo stare zamere in predvolilni očitki pozabljeni, obenem pa upa, da bodo vsi tisti, ki so mu očitali, da se ni nič delalo in da je vse zanič, zdaj pomagali in da bodo s skupnimi močmi naredili vse, česar še niso. Marija Pukl je danes ambasadorka Festivala za tretje življenjsko obdobje, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, sicer pa še pred nekaj meseci državna sekretarka, ki je vodila vladno komisijo za pripravo strategije dolgožive družbe. Čeprav je upokojenka, ne miruje. Zavzema se za kakovostnejše življenje v tretjem življenjskem obdobju, hkrati pa želi vstopiti v nov projekt na področju celovite horizontalno povezane oskrbe starejših. V tokratnem Slamniku je spregovorila o nekaterih predlogih in rešitvah za izboljšanje vsakdana zlate generacije. Na športnih straneh obujamo spomine na uspehe in dosežke Atletskega kluba Domžale, ki je letos praznoval 40 let. Štiri desetletja uspešnih zgodb, rasti in dela v prvi vrsti z mladimi atleti in atletinjami, ki ime Domžal z vrhunskimi rezultati predstavljajo doma in v tujini. Številni nastopi na mladinskih svetovnih in evropskih prvenstvih dokazujejo, da so na pravi poti, številčnost na atletskem stadionu pa, da znajo vsem, tako najmlajšim kot starejšim rekreativcem, približati atletiko, ki jo vzamejo za svojo. Ob koncu leta vam želim prijetne praznične dni ter veliko srečnih in veselih trenutkov v letu, ki prihaja. Srečno! Špela Trškan, odgovorna urednica LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 3 aktualno Prva konstitutivna seja Občinskega sveta Občine Domžale V četrtek, 20. decembra 2018, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 1. konstitutivna seja Občinskega sveta, na kateri se je svet konstituiral s potrditvijo mandatov članov sveta in župana. Sejo je vodila najstarejša svetnica Marija Doroteja Grmek. Seja je potekala po naslednjih točkah: • Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta • Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana • Imenovanje mandatne komisije za potrditev članov sveta in ugotovitev izvolitve župana • Poročilo začasne mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta • (Sklep o potrditvi mandatov članov in članic sveta bo predložila komisija na seji po pregledu poročila Občinske volilne komisije) • Poročilo mandatne komisije in ugotovitev o izvolitvi župana • Slovesna prisega župana • Imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja • Na seji je bilo navzočih vseh 31 svetnic in svetnikov. • Občinski svet Občine Domžale se je seznanil s poročili Občinske volilne komisije Občine Domžale o izidu rednih volitev v Občinski svet Občine Domžale in o izidu volitev za župana Občine Domžale, ki so bile 18. novembra 2018 in 2. decembra 2018. • Občinski svet Občine Domžale je imenoval mandatno komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana v sestavi: Joško Korošec -predsednik ter Robert Hrovat - član in Mateja Kegel Kozlevčar - članica. • Občinski svet Občine Domžale je sprejel sklep o potrditvi mandatov članov Občinskega sveta Občine Domžale. Potrjeni so bili mandati naslednjim članom Občinskega sveta Občine Domžale, izvoljenim na lokalnih volitvah 18. novembra 2018: Svetnice in svetniki Občinskega sveta, izvoljeni za mandatno obdobje 2018-2022 1. Toni Dragar, Ihan, Na ledinah 1 a, Domžale 2. mag. Renata Kosec, Ulica Matije Tomca 2, Domžale 3. Joško Korošec, Preserje pri Radomljah, Tovarniška ulica 23, Radomlje 4. Andreja Pogačnik Jarc, Prešernova cesta 43, Domžale 5. Maksimiljan Karba, Podrečje 22, Domžale 6. Damjana Korošec, Ljubljanska cesta 80, Domžale 7. Janez Avsec, Studenec pri Krtini 7, Dob 8. Marjetka Kristan, Sr. Jarše, Jarška cesta 39, Domžale 9. Anže Korošec, Savska cesta 11 a, Domžale 10. Marjeta Rode, Homec, Gostičeva cesta 19, Radomlje 11. Metod Marčun, Prešernova cesta 37, Radomlje Slovesna prisega župana Tonija Dragarja 12. Mateja Kegel Kozlevčar, Triglavska ulica 2, Radomlje 13. Matej Oražem, Dragomelj, Drago-melj 151, Domžale 14. Elvira Rošic Ključanin, Slamnikar-ska cesta 2, Domžale 15. Bojan Čad, Nožice, Šeskova ulica 2, Radomlje 16. Maja Burja, Preserje pri Radomljah, V boršt 7, Radomlje 17. Ivan Pšag, Zaboršt, Ihanska cesta 7, Domžale 18. Robert Hrovat, Stritarjeva ulica 18, Dob 19. Marija Doroteja Grmek, Savska cesta 31, Domžale 20.mag. Tomaž Deželak, Preserje pri Radomljah, Kamniška cesta 23, Radomlje 21. mag. Majda Pučnik Rudl, Hudo, Potočna ulica 2, Radomlje 22. Žiga Štiftar, Žeje, Žeje 16 a, Dob 23. Peregrin Stegnar, Turnše 5, Dob 24. Tadeja Šuštar, Miklošičeva ulica 2 d, Domžale 25. Urška Kabaj Pleterski, Preserje pri Radomljah, Kajuhova ulica 19, Radomlje 26. mag. Branko Heferle, Miklošičeva ulica 4 b, Domžale 27. Marjan Ravnikar, Zaboršt, Pot za Bistrico 28, Domžale 28. Kristina Hafner, Dragomelj 6 a, Domžale 29. Alenka Resinovič Reza, Ljubljan- Čarobni december v slikah Le še nekaj dni nas loči do novega leta in za nami je že velik del prireditev, ki so se odvile v okviru Čarobnega decembra. V čarobni december smo zakorakali z zdaj že tradicionalnim prižigom luči na novoletnem drevesu ter nastopom skupin BQL in Tequila, nadaljevali s športnim spektaklom na plezalni steni in rock koncertom, obiskom Miklavža in Božička, s tremi do- bro obiskanimi sejmi, z dobrodelnim Božičkovim tekom in pohodom, velikim božičnim koncertom Jana Pleste-njaka, Godbe Domžale in Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. V okviru čarobne zgodbe nas čaka še nekaj prijetnih dogodkov. V petek, 28. decembra, bo v prireditvenem šoto- ru od 19. ure dalje potekal Veseljakov novoletni oder. Nastopali bodo ansambel Pogum, Nataša Madjar in ansambel Naveza. V ponedeljek, 31. decembra, bo od 10.30 dalje v Češminovem parku potekalo otroško silvestrovanje s prihodom dedka Mraza. Zvečer bo v Kulturnem domu Franca Bernika Dom- žale potekal Novoletni koncert: Janez Dovč z gosti, v prireditvenem šotoru pa bomo v novo leto vstopili skupaj z ansamblom Veseli Begunjčani. Čarobno naj bo! Urad župana, Občina Domžale Foto: Vido Repanšek ska cesta 24, Domžale 30.mag. Bojan Arh, Ulica Matije Tom-ca 4, Domžale 31. Gregor Horvatič, Vodnikova ulica 14, Dob. • Občinski svet Občine Domžale je sprejel Ugotovitveni sklep o izvolitvi župana Občine Domžale. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da je bil za župana Občine Domžale na volitvah 2. decembra 2018 izvoljen: Toni Dragar, roj. 7. 5. 1961, stan. Ihan, Na ledinah 1 a, 1230 Domžale. • Sledila je slovesna prisega župana Tonija Dragarja • Občinski svet Občine Domžale je imenoval Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi: - Andreja Pogačnik Jarc, predsednica - Robert Hrovat, član - Urška Kabaj Pleterski, članica - mag. Renata Kosec, članica - Matej Oražem, član Na občinski spletni strani lahko poiščete celotno gradivo seje Občinskega sveta Občine Domžale. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB OBČINE DOMŽALE vabi vse občanke in občane Domžal in Kamnika na SPOMINSKO SLOVESNOST OB 74. OBLETNICI TRAGEDIJE BORCEV IN AKTIVISTOV OF V RUDNIKU ki bo v soboto, 5. januarja 2019, ob 10. uri pri spomeniku padlim v Rudniku pri Radomljah Vabljeni in dobrodošli! 1. Prižig novoletnih luči v Domžalah 2. Ledno plezanje 3. Odprtje drsališča 4. Obisk Miklavža 5. Božičkov novoletni tek in pohod 4 | slamnik ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII iz URADA ZUPANA slamnik@kd-domzale.si Drage bralke, dragi bralci, čas paznikov je običajno družinski čas, čas za nas same, za vse tisto, za kar v prenatr-panem vsakdanu ne najdemo trenutkov. A ni pri vseh tako. Med nami je veliko ljudi, ki jim je v tem času še posebno težko. Ker ne delijo z nami sreče in topline bližnjih odnosov, ker imajo nad seboj različne črne oblake in skrbi. Tem smo namenili tokratno temo meseca, ki ponuja tudi pomoč za izhod iz takšne situacije. Vroča volilna jesen, ki se je zaradi drugega kroga zavlekla v prve dni decembra, je Toniju Dragarju prinesla četrti mandat župana Domžal. V decembrskem Velikem intervjuju beseda že tradicionalno pripada županu, ki je prepričan, da bodo stare zamere in predvolilni očitki pozabljeni, obenem pa upa, da bodo vsi tisti, ki so mu očitali, da se ni nič delalo in da je vse zanič, zdaj pomagali in da bodo s skupnimi močmi naredili vse, česar še niso. Marija Pukl je danes ambasadorka Festivala za tretje življenjsko obdobje, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, sicer pa še pred nekaj meseci državna sekretarka, ki je vodila vladno komisijo za pripravo strategije dolgožive družbe. Čeprav je upokojenka, ne miruje. Zavzema se za kakovostnejše življenje v tretjem življenjskem obdobju, hkrati pa želi vstopiti v nov projekt na področju celovite horizontalno povezane oskrbe starejših. V tokratnem Slamniku je spregovorila o nekaterih predlogih in rešitvah za izboljšanje vsakdana zlate generacije. Na športnih straneh obujamo spomine na uspehe in dosežke Atletskega kluba Domžale, ki je letos praznoval 40 let. Štiri desetletja uspešnih zgodb, rasti in dela v prvi vrsti z mladimi atleti in atletinjami, ki ime Domžal z vrhunskimi rezultati predstavljajo doma in v tujini. Številni nastopi na mladinskih svetovnih in evropskih prvenstvih dokazujejo, da so na pravi poti, številčnost na atletskem stadionu pa, da znajo vsem, tako najmlajšim kot starejšim rekreativcem, približati atletiko, ki jo vzamejo za svojo. Ob koncu leta vam želim pri-jetnepraznične dni ter veliko srečnih in veselih trenutkov v letu, ki prihaja. Srečno! Župan Občine Domžale Toni Dragar Veliki koncert v spomin na Nika Zajca V Športni dvorani Domžale smo bili v nedeljo, 25. novembra 2018, priča razprodanemu in ganljivemu Velikemu koncertu ansambla Jureta Zajca z gosti V spomin na Nika Zajca. Letos namreč mineva dvajset let, od kar se je poslovil nepozabni Niko Zajc, naš občan iz Nožic, harmonikar, skladatelj in vodja ansambla Nika Zajca. Eden stilsko opaznejših godcev domače narodno-zabavne glasbe, čigar igranje je večkrat javno pohvalil sam Slavko Avsenik, je bil dedek Jureta Zajca. Prav slednji je s svojo zasedbo v družbi skrbno izbranih ansamblov in glasbenih gostov pred vsemi navzočimi obudil spomin na dedka in njegovo bogato avtorsko glasbeno zapuščino. Ze skoraj ponarodele skladbe ansambla Nika Zajca so izvajali: ansambel Jureta Zajca, Brane Klavžar, ansambel Vihar, skupina Eros, Okrogli muzikanti, ansambel Pogum, Boris Kopitar in številna glasbena presenečenja, kot so Nejc Kralj, Andrej Sve- tlin, hčerka Nika Zajca, Alenka Šuštar, z bratom Juretom pa je zapela tudi vnukinja Anja. Velik aplavz pa so na odru poželi vsi glasbeniki, ki so kadarkoli nastopili v ansamblu Nika Zajca. Med povabljenimi je bila poleg sina Matjaža in hčerke Alenke z družinama tudi žena pokojnega Nika, Emiljana Zajc. Prireditev sta prijetno in ubrano povezovala Tanja Vidic Goršak in Mitja Grajzar. Franc Pestotnik - Podokničar pa je poskrbel za veliko mero humorja. Občinstvo, ki se je zbralo iz vse Slovenije, je pozdravil župan Toni Dragar, ki je izrazil veselje, da »so Domžale postale in bodo tudi ostale kraj za velike kvalitetne koncerte narodno-zabavne glasbe«. Tako tokrat kot tudi za spomladanski koncert v spomin na Franca Flereta ima velike zasluge scenarist in glasbeni vodja koncerta Simon Golo-bič ter seveda celotna ekipa radia Veseljak na čelu z urednico Janjo Ulaga. Tudi v prihodnje si želimo podobnih glasbenih dogodkov, ki se nam zasidrajo v spomin, nam božajo ušesa, nam hranijo dušo in ohranjajo slovensko narodno-zabavno glasbo živo. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek Skavti županu predali Luč miru iz Betlehema Domžalski in homški skavti so v sredo, 19. decembra 2018, na Občino Domžale prinesli Luč miru iz Betlehema in jo predali županu Toniju Dragarju. Luč miru iz Betlehema je mednarodna dobrodelna akcija, ki je razširjena po celotni Evropi, v Slovenijo pa jo skavti prinašajo že 27 let. Letošnja poslanica luči miru se glasi Delimo plamen - zanetimo mir. Tako geslo kot poslanica nas nagovarjata naj mir, ki nas spremlja skozi advent in božične praznike, tako kot plamen delimo z drugimi - našimi najbližjimi, predvsem pa z vsemi tistimi, ki so morda za praznike osamljeni in nesrečni. Skavti vsako leto do božiča delijo plamen v upanju, da bo na tak način prišel v čim več slovenskih domov. Luč miru so prinesli tudi na Občino Domžale, županu Toniju Dragarju pa sta jo izročila Simon Kastelic, stego-vodja skavtskega Stega Zmohtne Zabe Domžale, in Matej Lovšin, stegovodja skavtskega Stega Homški Sončki. Poslanica letošnje Luči miru iz Betlehema: Plamen je v mojih rokah. Gori in me greje. Prepričala me je njegova toplota in privabila njegova svetloba. Zdaj imam priložnost, da ga ši- rim naprej - poiščem bližnjega, začutim njegovo stisko, se darujem zanj in mu pomagam. Toda kako? Ko sprejmem mir v svoje srce, sem podoben sveči, ki je sprejela plamen. Da ohrani plamen, mora sveča goreti. Prav tako moram jaz, da ohranim mir, darovati samega sebe. Vendar sveča z gorenjem izginja, človek pa nikoli ne izgine, če gori iz ljubezni. Vem, da nas je več, ki gorimo. Skupaj lahko ustvarimo mogočen ogenj, ki ga ne bo pogasil noben nemir. Delimo plamen - zanetimo mir Miha Ulčar in Občina Domžale Foto: Vido Repanšek OBČINA DOMŽALE LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 5 iz URADA ŽUPANA Investicije 2019 Občina Domžale v prihodnjem letu načrtuje več investicijskih projektov. Načrtobane investicije za lto 2019: • Kopališče Domžale • Krožišče pri Policiji • Ureditev Kolodvorske ceste II. faza • E-polnilnice • Ploščad Tuš • Dve jedilnici v OŠ Rodica in OŠ Domžale • Športna ploščad Krtina Tokrat predstavljamo Kopališče Domžale, krožišče na Ljubljanski cesti pri Policijski postaji Domžale in ureditev Kolodvorske ceste II. Faza. Vizualizacija Kopališča Domžale posedi Kopališče Domžale Kopalna sezona 2019 se bo izpeljala še normalno, takoj septembra pa se bo začelo z deli, ki bodo trajala predvidoma do septembra 2020, zato poleti 2020 bazen še ne bo odprt. V okviru prenove kopališča se načrtuje izgradnja novega olimpijskega bazena, manjšega bazena s toboganom, otroškega bazena, ureditev novega vhoda na južni strani, nova zunanja ureditev in zasaditev. Projekt omogoča, da se ob bazenu postavijo konstrukcije in se tako kopališče pokrije. Obnova Kolodvorske ceste II. faza Odsek med Ljubljansko cesto in Kolodvorsko ulico bi preuredili po vzoru zahodnih evropskih mest s poudarkom na peš coni. Vizualizacija obnovljene Kolodvorske ceste Načrtovani krožišči Za leto 2019 in 2020 je načrtovana gradnja dveh krožišč v središču Domžal, ki bo pomembno vplivala na pretočnost prometa. V dogovoru z DRSI se je uskladila izvedba krožišča na Ljubljanski cesti pri Policijski postaji Domžale. Projektiranje že poteka, v predlogu rebalansa so predvidena sredstva za izvedbo. Prav tako so v predlogu rebalansa predvidena sredstva za projektiranje krožišča na Savski cesti v letu 2019 in izvedba v letu 2020. Ureditev brežine pešpoti ob Rači - podhod pod Litijsko ulico in Virsko cesto Zaradi visokih vod je nastala erozija brežin poti ob Rači pod Litijsko in Virsko cesto. Zato je bilo treba sanirati breži-ni s kamnito zložbo, da erozija v nadaljevanju ne bi poškodovala same poti, izvedene v letu 2016. Vrednost investicije je znašala 21.453,17 evra z DDV. Foto: Vido Repanšek Ves svet jetv*^. Ves svet je ^(Pp * nosi svoj napoj. ^ vsega, kar je v nas naj živa do ves čas. Skrivnostno nas ovija v plašč, pričakovanj, želja, in vsakemu z veseljem da, k m '0 Neskončno zažari, zaobjame dušo in srce, z bližino najbolj srčnega, s čarobnostjo V- kar rsakemu z veseljem da, šn í) i) i OBČINA DOMŽALE v boljši svet, hvaležnosti bližine vseh, ijubezni ^e^ ftjCtt za vsakega. VV.^ 'A* # Župan Občine Domžale Toni Dragar 6 | slamnik VELIKI INTERVJU ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si NA KONCU VEDNO ŠTEJE MANDAT TONI DRAGAR, ŽUPAN OBČINE DOMŽALE Vroča volilna jesen, ki se je zaradi drugega kroga zavlekla v prve dni decembra, je Toniju Dragarju prinesla četrti mandat župana Domžal. Župan je prepričan, da bodo stare zamere in predvolilni očitki pozabljeni, obenem pa upa, da bodo vsi tisti, ki so mu očitali, da se ni nič delalo in da je vse zanič, zdaj pomagali, da bodo s skupnimi močmi naredili vse, česar še niso. Miha Ulčar Foto: Občina Domžale Tako kot vsako leto smo se tudi tokrat z županom Tonijem Dragarjem sprehodili skozi leto, ki se izteka in pogledali v prihodnost. Tudi letošnje leto so bili v naši občini izpeljani številni projekti, sprejet pa je bil tudi dolgo pričakovani občinski prostorski načrt (OPN), ki je najobsežnejši in najpomembnejši občinski akt, njegova naravnanost pa je pomembna za razvoj gospodarske dejavnosti in družbene infrastrukture ter za potrebe stanovanjske gradnje v prihodnosti. Tudi v zvezi s prihodnostjo župan ni ovinkaril, saj je odkrito spregovoril o načrtih za leto 2019 in tudi v poznejših letih. Najprej čestitke ob ponovni izvolitvi za župana Občine Domžale. Kako ocenjujete letošnjo volilno kampanjo in rezultat? Hvala za čestitke. Vesel sem, da smo skupaj z mojo ekipo LTD pokazali, da smo vsa ta leta delali dobro, in verjamem, da bo ta ekipa še nadaljevala svoje delo, seveda pa bo v bodoče treba sodelovati z vsemi. Upam, da bodo ponujeno roko sprejeli tudi ostali in da bomo skupaj delali za Domžale, za prostor zadovoljnih ljudi. Še enkrat bi se rad zahvalil vsem za glas, zahvala gre pa tudi tistim, ki boste še naprej podpirali delo naše Liste LTD in vašega župana. V Občinski svet Občine Domžale, ki ga sestavlja31 svetnikov, je bilo z vaše liste LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije izvoljenih 10 svetnic in svetnikov. So že znani kakšni obrisi bodoče koalicije? Že v preteklosti sem vodil občino brez koalicije oziroma pisnih zavez. Delali smo projektno za dobro Domžal. Verjamem, da bodo stare zamere in predvolilni očitki pozabljeni, in upam, da bodo vsi tisti, ki so imeli toliko povedati, kako se ni nič delalo in je vse zanič, zdaj pomagali in bomo s skupnimi močmi naredili vse, česar še nismo. Z nekaterimi listami in strankami se bomo poskusili dogovoriti za konkretnejše sodelovanje, kajti z desetimi glasovi, kot jih ima Lista Tonija Dragarja (LTD), od enaintridesetih se ne da nič doseči. Ne samo jaz ali LTD, ampak vsi se bomo morali potruditi za sprejem proračunov za leti 2019 in 2020. To je podlaga za delo občinske uprave, zato bo proračun ena od prvih stvari, s katero se bomo ukvarjali. Prav tako bomo morali definirati položaje po posameznih funkcijah, odborih, komisijah itd. Za vami so že trije mandati v vlogi župana. Če se ozrete na teh dvanajst let, na kaj ste najbolj ponosni? Menim, da so bili vsi mandati zelo uspešni, vsak je bil sicer primer zase, a vendar smo sprejeli precej ključnih zadev, ki so podlaga za uspešno nadaljnje delo, in da smo dokazali, da je s skupnimi močmi lažje priti do uspeha. Kljub dolgoletnim izkušnjam na županskem stolu se še vedno učim in priznam, da sem se tudi v teh zadnjih dvanajstih letih mnogo naučil tudi od Kljub dolgoletnim izkušnjam na županskem stolu se še vedno učim in priznam, da sem se tudi v teh zadnjih dvanajstih letih mnogo naučil tudi od sodelavcev, svetnikov, tudi mojih najbližjih, da so me nekatere besede še posebej ganile in da smo največkrat ostali v dobrih odnosih, kar mi zelo veliko pomeni. sodelavcev, svetnikov, tudi mojih najbližjih, da so me nekatere besede še posebej ganile in da smo največkrat ostali v dobrih odnosih, kar mi zelo veliko pomeni. Prostor zadovoljnih ljudi je slogan občine Domžale, ki ga velikokrat na raznih prireditvah in dogodkih omenite tudi sami. Kaj je tisto, kar dela Domžalčane najbolj zadovoljne? To so ljudje, njihove najljubše aktivnosti, prav vse generacije in domžalske znamenitosti, ki krasijo naš prostor. Vse to je prikaz pestrosti in bogastva domžalskega kulturnega, športnega in civilnega področja. Skupaj z okoliškimi kraji prijetno in urejeno mesto, ki nudi kakovost bivanja vsem generacijam in ustvarja številne priložnosti za mlade. Temu jaz rečem prostor zadovoljnih ljudi. Kateri so bili ključni projekti Občine Domžale, ki ste jih uresničili v letu 2018? Ne delamo od januarja do decembra, ampak te zadeve tečejo po več let. Na koncu vedno šteje mandat. Vse pridobitve si lahko ogledajo v informativnem biltenu, ki smo ga izdali na koncu mandata pred volitvami, kar je v Domžalah tridesetletna praksa. Za mene je leto 2018 le eno od let v mandatih. Lahko rečem, da je bilo uspešno, enako označujem tudi ves mandat. Narejenega je bilo veliko, od prizidkov, novogradenj, šola Ihan in nadzidava OŠ Preserje, krajevna domova Dob in Studenec, vhod za invalide v občinsko stavbo in dvigalo v njej, energetske sanacije šol, pa nadgradnja centralne čistilne naprave, 18 milijonov vreden medobčinski projekt, na katerega kar pozabljamo, pa 20 kilometrov obnovljene rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici, 30 kilometrov zamenjanih vodovodnih cevi, solarna avtobusna postaja, zamenjali smo travno rušo in drenažo na nogometnem stadionu, obnovili kuhinje po šolah. Vsako leto imamo ogromno prireditev, pri organizaciji katerih sodeluje tudi naša nova služba za turizem. Tisti, ki govori, da se v Domžalah nič ne dogaja, mu manjka širok pogled na dogajanje. Ko smo računali, smo ugotovili, da je približno 1200 manjših in večjih prireditev na leto. To so tri ali štiri na dan, ampak najlažje je reči, da se nič ne dogaja in se uleči pred televizijo. V drugi polovici leta 2018 je bil sprejet dolgo pričakovani prostorski načrt (OPN). Kje je bil razlog, da se je postopek vlekel toliko let? Na tesno je šlo s časom, veliko dela je bilo vloženega v vso pridobljeno dokumentacijo in predvsem največ je bilo našega potrpežljivega čakanja na pridobljena soglasja s strani ministrstev. A vendarle sem vesel, da nam ga je bilo uspelo skupaj zložiti ter ga skupaj z občinskim svetom s 27 glasovi 'za' sprejeti. Ob tej priložnosti izrekam zahvalo svetnicam in svetnikom za kooperativno sodelovanje, za vse konstruktivne kritike in tudi pohvale. Menim, da je bil mandat zelo uspešen, da smo sprejeli precej ključnih zadev, ki so podlaga za uspešno nadaljnje delo in da smo dokazali, da je s skupnimi močmi lažje priti do uspeha. Kaj konkretno prinaša nov OPN? OPN je najobsežnejši občinski predpis in najpomembnejši ter hkrati tudi edini obvezen občinski prostorski akt in velja na celotnem območju občine Domžale. Ureja celotno območje občine Domžale, razen območij, ki se urejajo s sprejetimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti in državnimi prostorskimi načrti. V osnutku je bil OPN naravnan tako, da je poleg razvoja gospodarskih dejavnosti in družbene infrastrukture skozi namensko rabo izkazoval kar nekaj širitev za potrebe stanovanjske gradnje na območjih, kjer je Občina Domžale ocenila, da je to skladno z usmeritvami občine in upoštevaje urbanistične kriterije. Poleg tega je bilo predlaganih tudi kar nekaj območij zelenih površin, kot podlag za načrtovanje ureditev, ki bi prispevale k bolj kakovostni podobi posameznih naselij (oblikovanje parkov, igrišč ...) ter dvigu kvalitete bivanja nasploh. Skozi javne razgrnitve in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora se je namenska raba od osnutka OPN na posameznih območjih bistveno spremenila in ne odraža usmeritev razvojno naravnanega strateškega dela OPN. Največja širitev stavbnih zemljišč v OPN predstavlja območje predvidenega OPPN pri gradu Krumperk. Predlagano območje je približno polovico manjše, kot je bilo v predlogu OPN, in večinoma predstavlja spremembo rabe gozdnih zemljišč v zelene površine in površine, namenjene turizmu, v dolinici južno od gradu. Na zahtevo Ministrstva za kulturo se je v stavbna zemljišča spremenilo okoli 13 ha zemljišč, ki ležijo v občini Domžale, znotraj ograje javnega zavoda Arboretum Volčji Potok. V območje zelenih površin se je prekvalificiralo območje ob skakalnicah. Ker je na območju občine Domžale velik delež nepozidanih stavbnih zemljišč namenjenih stanovanjski gradnji, je novih območij za stanovanjsko gradnjo malo; še ta so večinoma majhnega obsega in razdrobljena po celotni občini, praviloma kot zapolnitve vrzeli naselij ali ažuracije. Največja širitev leži ob Kamniški cesti v Srednjih Jaršah. Izrednega pomena za Občino Domžale je preoblikovanje in umestitev v prostor AC priključka Študa z navezavo na Ihan. V lokalnem javnem interesu je tudi širitev za potrebe ureditve športne ploščadi ob šoli in vrtcu na Krtini. Občina Domžale z Občinskim prostorskim načrtom v območja stavbnih zemljišč na novo uvršča skoraj 47 ha kmetijskih zemljišč in 61 ha gozdnih zemljišč. Kakšne ukrepe oziroma politiko v prihodnosti pričakujemo na področju invalidov in oseb s posebnimi potrebami in starejših? Kaj konkretno? Zame je ključnega pomena, da starejši ostanejo doma, zato je treba dati večji poudarek na storitvi pomoč na domu. Menim, da je to mogoče okrepiti z drugačno organizirano obliko oziroma povečati prisotnost koncesi-onarjev. Za bolne in invalide je predvidena širitev ZD Domžale, kjer bi se razširili in vpeljali novi programi, ki jih razvija slovenski zdravstveni sistem. V naslednjem mandatu bomo skupaj z Domom upokojencev Domžale odprli dnevni center za starejše in pristopili k izvajanju aktivnosti za širitev obstoječega ali gradnjo novega doma skupaj z državo. Podobno, kot sem ustanovil komisijo za mlade in komisijo za starejše, bomo ustanovili komisijo za ljudi s posebnimi potrebami. Pojavlja se težava, da ti ljudje ostanejo prepuščeni sami sebi, ko zaključijo z izobraževanjem, zato bomo pogledali možnosti dnevnega centra. Podobno je pri starejših, kjer se pojavlja problem dnevnega centra za starejše. Na tem področju bomo pripravili idejo skupaj z domom upokojencev, pri čemer lahko precej sodeluje tudi država. LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 siamnik@kd-domzaie.si slamnik | 7 VELIKI INTERVJU V letu 2017 je bila v okviru Urada župana ustanovljena služba za turizem, s katero ste v občini Domžale 'prebili led' tudi na področju turizma. Kakšni konkretni premiki so bili storjeni na tem področju? V tem času je na polno zaživela projektna pisarna, v kateri so nastale ideje in zgodbe, povezane s turistično ponudbo, tematskimi potmi in doživetji ter novimi prireditvami v našem prostoru. Kljub nazivu 'spalno naselje' številni dobro obiskani in tradicionalni dogodki, kot so Kuhna na plac, Dobrodošli v Domžalah, Čarobni december, Spoznajmo se - praznujmo skupaj dokazujejo ravno obratno. Občina Domžale je zelo aktivna pri organizaciji dogodkov, še posebno zadnje leto in pol, ko smo pridobili še enega ključnega organizatorja prireditev in druženj. Čarobni december je postal še pestrejši in obiskan, saj smo ga nadgradili z evropskim pokalom v lednem plezanju ter ga popestrili z dodatnimi glasbenimi koncerti, izvedli smo prvo povorko ob Kamniški Bistrici na otroškem pustnem rajanju, izdali novo pravljico o našem hrošč-ku Simonu, ki je mimogrede odličen turistični vodič po naši občini, ter izurili enajst kandidatk in kandidatov, ki so po izobraževanju prejeli licenco za slamnikarskega vodnika in vodnika po občini Domžale. Z novo spletno stranjo Visit Domžale smo poskrbeli tudi za ažurno informiranje na področju dogajanja in turistične ponudbe. Največji projekt preteklega leta je pa zagotovo turistično-predsta-vitveni film o dogajanju in življenju v domžalski občini. Kakšne premike v zvezi z to službo in delom na področju turizma lahko še pričakujemo v prihodnosti? Na področju turizma smo naredili pomemben korak naprej, vendar se ne ustavljamo, saj pripravljamo že nove projekte. Največji projekt bo zagotovo nova strategija, ki bo napisana v novem mandatu. Strategija bo tudi jasno začrtala ukrepe in nam povedala, v katero smer bodo šle Domžale na področju turizma. Katera so tista področja, ki jim boste v naslednjem mandatu posvetili največ pozornosti? V programu LTD smo zapisali 117 zavez. Od zagotavljanja standardov za otroke in mlade do občanov s posebnimi potrebami. Treba bo pogledati, kakšno obliko pomoči na domu imamo, koliko je izvajalcev, zakaj ljudje tega nočejo. Enako velja za področje kulture, kjer moramo tako na ljubiteljski kot profesionalni ravni ohranjati standarde, hkrati pa določene stvari in objekte tudi prenoviti, prevetriti, najti nove ideje zaradi premajhnih prostorov ipd. Na področju športa in rekreacije bomo pregledali pravilnik o vrednotenju športnih in rekreativnih programov v občini Domžale in dobre stvari obdržali ter popraviti slabe. Letos bo še po starem, v 2019 pa bo že nov pravilnik. Omenil sem že kolesarske povezave, novi Kolovoz' je bil zadetek v polno in ob Kamniški Bistrici bomo zagotovo uredili še enega. Ena od ključnih zadev je ureditev peronov in podhod pod železniško postajo, torej od SPB-1 do osnovne šole. V zvezi s tem smo celo prišli do sporazuma s Slovenskimi železnicami. Sicer težko napovem, kdaj bo uresničeno, ampak v tem mandatu bi to morali narediti. Pristopili smo k izgradnji električnih polnilnic za avtomobile, najprej jih bo pet, pozneje pa tudi več, če se bo pokazala potreba. Polnilnice se delno financirajo tudi iz Eko sklada. Skupaj s Centrom za zaščito in reševanje (CZR) smo pridobili možnost regijskega vadbenega poligona, ki bo severno od Arkadie. Trenutno čakamo odločitev Gasilske zveze Slovenije in Uprave za zaščito in reševanje, a zaenkrat kaže, da bomo v Domžalah na vrsti leta 2019 ali 2020, do takrat pa moramo zagoto- viti dokumentacijo. Zanimiv je še en projekt, h kateremu bomo pristopili skupaj s CZR, in sicer je to evropski projekt, ki ga izvaja eden od proizvajalcev gasilskih avtomobilov in v katerem bomo preizkušali gasilske avtomobile na električni pogon. Prav tako smo se priključili t. i. Moji pobudi za participativni proračun, tako da bodo občani lahko sporočili svoje ideje, želje in pobude, da bomo še nadgradili kvaliteto življenja v Domžalah. Nenazadnje imamo v načrtu poenotiti našo mestno kartico, ki je zdaj namenjena parkiranju v garažni hiši, kar bi razširili, tako da bi s to isto kartico lahko plačevali tudi vstop na kopališče, drsališče, v kulturni dom, zmogljivosti Zavoda za šport in rekreacijo idr. Kakšna je vaša vizija za gospodarski razvoj Domžal in kateri so tisti konkretni projekti, ki so uresničljivi na tem področju? Občina Domžale je ugledno in uspešno gospodarsko središče, znotraj katerega sobivajo velika podjetja s prevladujočim tujim kapitalom in tradicionalna mala družinska podjetja. Ena izmed ključnih nalog, ki jih ima znotraj tega lokalna skupnost, je omogočanje pogojev za nadaljnji gospodarski razvoj občine. Eden izmed ključnih vzvodov, ki jih ima za krepitev gospodarske kondicije v rokah lokalna skupnost, je zagotovo odkup strateških zemljišč in priprava ugodnih prostorskih pogojev za investitorje ter ureditev poslovnih con. V naši občini so bile na tak način že vzpostavljene številne poslovne cone (Lek, Helios, PC Zgornje Jarše). Naslednji vzvod, ki ga ima na voljo lokalna skupnost, je sofinanciranje dejavnosti, ki jih izvaja Območno obrtna zbornica Domžale (OOZ Domžale) in so namenjene domžalskim podjetnikom. V načrtu je tudi odkup, prenova in ureditev območja Univerzale v poslovno cono, kjer bi se zagotovili prostori za OOZ Domžale, prostori za izvedbo projekta Štartaj Domžale, inkubator in coworking prostori. V sodelovanju z OOZ Domžale je v načrtu tudi ureditev Podjetniške svetovalnice in Podjetniške akademije. V načrtu imate tudi izpeljavo projekta Eko muzej. Kdaj ga lahko pričakujemo in kakšna bo njegova vsebina? Kulturni dom Franca Bernika je v sodelovanju z Občino Domžale in strokovnjaki že pripravil predlog projekta prenove in umestitve objekta ter vsebinske zasnove bodočega delovanja Eko muzeja. Projekt pomeni zametek bodočega eko parka v obliki muzeja na prostem v Slamnikarskem parku v Domžalah in pomemben prispevek k ohranitvi kulturne dediščine občine Domžale. Za prestavitev in prenovo Kofutnikove domačije in še dveh domačij ter ureditev Slamnikarskega parka v Domžalah je treba sprejeti še novi OPPN, ki pa bo najverjetneje uresničen v tem mandatu. V predvolilni kampanji ste izpostavili projekte, ki naj bi že bili začrtani, in sicer preureditev nekaterih križišč v krožišča. Kje vse in kdaj približno jih lahko pričakujemo? Za leti 2019 in 2020 je načrtovana gradnja dveh krožišč v središču Domžal, ki bo pomembno vplivala na pretočnost prometa. V dogovoru z DRSI se je uskladila izvedba krožišča na Ljubljanski cesti pri Policijski postaji Domžale. Projektiranje že poteka, v predlogu rebalansa so predvidena sredstva za izvedbo. Prav tako so v predlogu rebalansa predvidena sredstva za projektiranje krožišča na Savski cesti v letu 2019 in izvedba v letu 2020. Občina Domžale ne more sama urejati križišč/krožišč na državni cesti, saj to ni njena pristojnost. To velja tudi za regionalno cesto Trzin-Luko-vica. Zato potekajo tudi resni pogovo- ri z DRSI, da bi se naredilo krožišče na glavnem križišču med regionalno cesto in Češminovo ulico (pri Petrolu Domžale/lokalu Luna). Tukaj večkrat prihaja do zastojev, hkrati bi z direktnim uvozom iz krožišča na parkirišče Lidl lahko odstranili križišče tik ob Kamniški Bistrici, ki je namenjeno izključno uvozu na parkirišče. Projekt še ni dokončno usklajen, ker gre za izjemno velik poseg v infrastrukturo, tudi finančno zahteven in predvsem, ker je prostora na omenjenem križišču dokaj malo. Naslednje načrtovano krožišče je na Litijski cesti (Ihan-Videm), ki sicer spada pod Občino Dol pri Ljubljani, vendar pa vpliva na prometno povezanost in pretočnost naših občanov. Prav tako sta načrtovani krožišči v Zaborštu v okviru izgradnje gospodarskih-po-slovnih objektov. Od letošnjega leta avtobusi LPP že vozijo do Dragomlja. Ali je to mogoče že dober znak, da bi nekoč vendarle pripeljali do Domžal ali pa še celo do kakšnega kraja izven mesta Domžale? Pred kratkim sem gostil župana Jankovica, ki ne vidi nobenih ovir, da bi se LPP peljal preko Črnuč do Trzina, morda celo do Kamnika ali preko Dragomlja do Doba. To so velika naselja, ki so zanimiva tudi za njih. Tukaj kljub vsemu računam na pomoč premiera, ker se na Ministrstvu za infrastrukturo težko karkoli dogovarjamo. Edini odgovor, ki smo ga z njihove strani že večkrat dobili, je, naj še enkrat oddamo vlogo. Midva z županom Jankovicem sva se jih naveličala oddajati, ker želiva, da bi kdaj na te vloge tudi odgovorili. Ta projekt lokalnega prometa se imenuje osmica in z njim želimo omogočiti, da se ljudje lahko pripeljejo do centra Domžal iz vseh krajev. Mislim, da mora uspeti. Kako je z načrtovanim uvoz na avtocesto pri Študi? Uvoz in priključitev na Farmo Ihan je pogoj, da lahko ta cona zaživi. Uvoz in zemljišča smo urbanistično večinoma uredili s spremembo OPN s soglasjem Darsa. Zdaj potrebujemo še eno spremembo zaradi načina novega uvoza Darsa in enostavno priti v plan Darsa, da to naredijo. Je pa uvoz v Študo že v urbanizmu, sicer drugačen, pa se je takrat občina odločila, da tega uvoza in izvoza ne bo. Zdaj smo pa videli, da so potrebe, povezavo na Savsko cesto in povezavo prek Kamniške Bistrice mimo Centralne čistilne naprave na kare Farme Ihan, ker potencialna cona potrebuje izhod na avtocesto in ne skozi Ihan ali Selo. Čarobni december in tradicionalne čarobne prireditve so že v polnem zamahu. Pred nami je še zaključek leta, ko si bomo voščili in se skupaj ozrli v prihodnost. Se tudi letos vidimo na silvestrovo? Seveda. Tako kot vsako leto se bomo tudi v zadnjih minutah starega leta skupaj poveselili in si voščili vse dobro na silvestrovanju pod velikim prireditvenim šotorom na tržnem prostoru. Da nam bo vsem prijetno pri srcu, bo poskrbel ansambel Veseli Begunjčani. Lepo vabljeni, da se nam pridružite. Čeprav vam opravljanje županske funkcije pušča bolj malo zasebnega časa, pa vseeno, kakšni so vaši osebni izzivi za leto 2019? Da bi se še naprej razumeli tako v družinskem kot službenem kolektivu. Dobri odnosi in začrtani cilji so pogoj, da skupaj z vami uresničimo, kar smo si zadali. Predvsem je največ želja povezanih z lastnim zdravjem in zdravjem mojih najbližjih. Zdravje je osnova, da se ti uresničijo tudi druge želje. Brez zdravja ni radosti, zato ob tej priložnosti Domžalčankam in Domžalčanom želim, da ostanejo taki, kot so - zdravi in veseli, da živijo v občini Domžale - prostoru zadovoljnih ljudi. □ komična kriminalna drama / The Old Man & the Gun/režija: David Lowery/scenarij: David Lowery, po časopisnem članku Davida Granna / igrajo: Robert Redjbrd, Case/ Affleck, Danny Glover, Sissy Spaček, Keith Carradine, TikaSumpter/2018, ZDA/distribucija: Cinemania/93' Rim sledi resnični zgodbi Forresta Tuckerja od njegovega pobega iz zapora San Quentin pri 70. letih do vrste izjemnih bančnih ropov, ki so zmedli oblasti in očarali javnost. V začetku 80. let se skupaj s še dvema seniorskima kriminalcema odpravi na legendarni roparski pohod po ameriških bankah, od koder s pomočjo svojega šarma odnesejo na milijone dolarjev. Detektivjohn Hunt si prizadeva, da bi ga ujel, a bolj ko mu je za petami, bolj očaran postaja s Forrestovo predanostjo umetnosti ropanja. Med enim od pobegov Forrest spozna vdovo Jewel, ki ga zares vidi takega, kot je, in ga ljubi kljub poklicu, ki si ga je izbral. Domnevno zadnja filmska vloga Roberta Redforda. drama/Konaferistnd/režija: Benedikt Erlingsson/scenarij: Benedikt Erlingsson, 6/afur Egill Egilsson /igrajo: Halldora Geirhardsdottirjohann Sigurdarson, David Porjonsson, Magnus Trygvason Eliasen, Omar Gudjonsson, lryna Danyleiko/2018, Islandija, Francija, Ukrajina/distribucija: Demiurg/101' Petdesetletna Halla, energična in neodvisna ženska, živi dvojno življenje. Priljubljena vodja pevskega zbora je skrivaj namreč strastna okoljevarstvena aktivistka. Halla, ki jo mediji poznajo le pod vzdevkom »ženska z gore«, povsem sama bije vojno proti lokalni industriji aluminija. A ravno ko se pripravlja na svojo najdrznejšo operacijo, prejme pismo, ki spremeni vse... Zmagovalec zadnjega LIFFa je »feel-good film o podnebnih spremembah«. zgodovinska drama / Mary Queen ofScots / režija: Josie Rourke / scenarij: Beau Willimon / igrajo: Saoirse Ronan, Margot Robbiejack Lowden, Joe Atwyn, Gemma Chan, Martin Compston, Ismael Cordova, Brendan Coyle, lan Hart Adrian Leiter, James McArdie, David Tennant, GuyPearce/2018, Velika Britanija/distribucija: Karantanija/112' Škotska kraljica Marija Stuart (Saoirse Ronan) se je pri šestnajstih letih poročila s francoskim kraljem in kmalu za tem ovdovela. Sedaj se sooča s pritiski, da se mora znova poročiti, zato se vrne nazaj na Škotsko, kjer prevzame svoj zakoniti prestol. Medtem ko kraljica Elizabeta I. (Margot Robbie) postane vladarica Anglije in Škotske, se Marija odloči s prestola izriniti svojo sestrično, kar povzroči oster boj med mladima vladarkama. Rivalki v ljubezni in boju za položaj v moški prevladi, se morata odločiti, kako bosta izpeljali svojo igro moči. družinski muzikal / Mary Poppins Returns / režija: Rob Marshall / scenarij: David Magee, po knjižnji predlogi avtorja P. L Travers / igrajo: Emily Blunt Meryl Streep, Colin Firth, Emily Mortimer, Angela Lansbury/2018, ZDA/distribucija:2ifilm/ 13ff/podnapisi, 8+ Dobri dve desetletji po prvem obisku se Mary Poppins (Emily Blunt) vrača na pomoč družini Banks, ki žaluje po izgubi ljubljene osebe. Michael in Jane sta sedaj odrasla in ko se v Londonu znova pojavi Mary, se družina prebija skozi težke čase. Skupaj z optimističnim lučkarjem Jackom bo Mary z edinstvenimi čarobnimi veščinami poskrbela, da se bosta radost in veselje vrnila v življenje družine Banks, obenem pa bo otrokom predstavila tudi nekaj novih prijateljev, med njimi tudi njeno ekscentrično sestrično Topsy (Meryl Streep). MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61,1230 Domžale rezervacije: t. 722 50 50 / blagajna@kd-domzale.si www.kd-domzale.si/kino 8 | slamnik ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII TEMA MESECA PRAZNIKI ZA VSE NE BODO LEPI ... Za nekatere so prazniki čas veselja in sreče ... na drugi strani pa obstajajo ljudje, ki jim prazniki prinašajo popolnoma drugačne občutke. V njih vzbudijo tesnobo, žalost, bolečino pa tudi strah, stisko in depresijo. Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Pixabay Prazniki prinašajo svojevrstne izzive za vsakega posameznika, vsi ljudje naj bi se načeloma veselili praznikov. To naj bi bilo obdobje, ki prinaša manj prisotnosti v službi in več doma, več časa lahko namenimo drug drugemu, posvetimo svoj čas družini in ljudem, ki nam veliko pomenijo, saj nimamo toliko obveznosti kot med natrpanim tednom. Obetamo si več miru kot sicer. Lahko se malo bolj sprostimo, se tudi poveselimo, družimo, gremo kam ... Vse te lepe stvari naj bi se dogajale med prazniki, ki na prvi pogled izgledajo idealen čas, ki ga vsi komaj čakamo. Na eni strani je veliko veselje . Na drugi strani pa so ljudje, ki jim prazniki prinašajo popolnoma drugačne občutke. V njih vzbudijo tesnobo, žalost, bolečino pa tudi strah, stisko in depresijo. »Izkušnje kažejo, da prazniki marsikoga spravijo v res težka občutja. Odnosi so tako rekoč živ organizem, kar pomeni, da moramo v odnose vlagati svojo energijo, čas, in se zato stalno spreminjajo. Bolj ko sebe damo v nek odnos, bolj bo ta živ in več bomo dobili nazaj: paleto občutkov, takih, s katerimi bomo zadovoljni, in takih, ob katerih nam bo težko. Vse to pa je material, ki nam pomaga rasti in se razvijati,« pravi Lidija Bašič Jančar, vodja Študijsko raziskovalnega centra za družino v Domžalah ter terapevtka zakonske in družinske terapije. Kolikor ljudi, toliko razlogov za tesnobna občutja Razlogi so različni, zakaj pride do težkih občutij v času praznikov, ko naj bi bilo lepo, lahko gre za izgubo bližnjega v tem obdobju, morda je naša osebna stiska, ki je takrat, ko imamo čas se posvetiti sami sebi, toliko večja. Lahko je odnos, strah pred novimi prepiri, ki nastajajo med bližnjimi. Poti pa niso vedno lahke, včasih pridemo do točke, ko ne znamo naprej. Kako se lotiti takšnih izzivov, kako se premakniti iz točke ali pa se soočiti s tistim, kar nas je ustavilo, ko govorimo o medsebojnih odnosih, katerih občutja, predvsem negativna, se okrepijo? »Če se nam v odnosih zatakne, imamo krizo, je veliko konfliktov ali pa ker se preprosto v odnosih ne znajdemo najbolje, bomo občutili, kot da nas ti obremenjujejo in so nam več ali manj v nadlego. Verjetno ste že slišali koga reči: »Več, ko smo skupaj, bolj se kregamo.« ali pa: »Zadnji čas, da se vtirimo nazaj v rutino, sicer se bomo še pobili.« Ljudje, nismo več navajeni živeti drug z drugim v pristnih odnosih, kjer svoja občutja lahko delimo in smo brez mask, kar pomeni, da upamo biti to, kar smo radi ali kar bi radi bili,« opozarja terapevtka zakonske in družinske terapije. Še težje je ljudem, ki so se morali posloviti od nekoga ljubljenega ali od odnosa, saj jih bo ta čas pahnil v težko žalost. Stiska zanje se začne že tedne pred prazniki, takrat, ko se za nekatere začne veselje. V predpra-zničnih dneh vse okoli nas vidimo reklame, ki so polne veselih, srečnih ljudi, idealnih družin in partnerstev. Zelo težko mora biti vse to gledati ljudem, ki tega trenutno ne čutijo tako ali preprosto tega nimajo. »Potrošniški svet v tem pogledu ni prizanesljiv in ni realen. Tega se je dobro zavedati. Že zaradi tega, da vemo, da z nami ni nič narobe, če nismo 24 ur na dan nasmejani in nimamo idealnih družin in partnerstev. Imamo pa žive odnose, take, ki prenesejo vrsto čutenj, kjer smo tudi sami lahko sproščeni in spontani.« V resnici bežimo od samih sebe A niso le 'vesele reklame' tiste, ki nam povzročajo stres, ob praznikih se lahko še močnejše zbudijo občutja, kot so nesigurnost, manjvrednost, neizpolnjeni cilji. »Po mojem mnenju je najpogostejši stres ta, da so pričakovanja prevelika ali nerealna ali pa to, da ne zmoremo narediti, uresničiti tisto, kar bi želeli. Da se nismo uspeli toliko povezati in se imeti lepo, kot bi si želeli in ne zmoremo vzpostaviti pristnega stika drug z drugim, ki bi nam prinesel povezanost. Saj veste, v teh časih je ponudbe ogromno, police so polne, povsod se vse blešči. Vemo pa, da je tisto, kar nas v resnici lahko napolni in razveseli, stik z nekom, ki ga imamo radi in je prisoten ob nas. To, da se v resnici lahko srečamo. Tu notri, v srcu. Odnosi danes niso samoumevni. Kar kaže tudi število razhodov in ločitev. Tudi vztrajanje je izgubilo na veljavi. Ljudje hočejo hitre zadovoljitve in želijo se imeti samo lepo. Problem je, ker s težo in težkimi občutji ne zdržijo,« stisko današnjega časa in odnosov opisuje Bašič Jančarjeva. V skoraj vsakem odnosu kdaj pride do krize, pojavijo se boleči občutki, s katerimi pa je treba zdržati, saj bomo le tako ohranili stik s seboj in povezanost z drugimi, dodaja strokovnjakinja. A to zahteva tudi nekaj dela, predvsem vlaganja v sebe in odnose, ne, sreča, dobro počutje in prijetni odnosi niso samoumevni. Zahtevajo veliko mero razumevanja, tudi raziskovanja, predvsem pa odločitev. »Najpomembnejše spoznanje je, da nam drugi, še posebej najbližji le zrcalijo lastna občutja. In to je tako zelo dragoceno zato, ker jih le na ta način lahko predelamo in se srečamo z njimi. Vsa ta občutja, kot so nesigurnost, manjvrednost, neiz- polnjeni cilji in podobno, moramo vzeti kot material za spoznavanje samega sebe. To ni nič slabega, je pa boleče in silno težko in zato od tega bežimo. V resnici bežimo od samih sebe, si težko priznavamo.« Zakaj smo tako težko sami? Prazniki sami po sebi večini pomenijo, da morajo biti z nekom, da so v družbi prijateljev, partnerja, najbližjih. A vsakomur ni samoumevno imeti nekoga ob sebi. Nekateri preprosto so sami - običajno niti ne po lastni želji. To lažje prebrodimo, če verjamemo vase, če nismo v stiski in so naši odnosi osnovani na medsebojnem razumevanju. »Ljudje smo ustvarjeni, da si pripadamo, se povezujemo, da preživimo čas skupaj. To je vrojeno v človeka, k temu stremimo in po tem hrepenimo. Vemo pa tudi, kako boleči so včasih naši najbolj tesni, intimni odnosi. Po eni strani nam lahko prinašajo neizmerno srečo in veselje, po drugi strani pa nas lahko ranijo na najbolj grob način. In vemo tudi, da ljudem največ trpljenja in stresa povzročajo ravno ti odnosi, če niso za-dovoljujoči ali pa če so celo nezdravi,« pravi terapevtka. Prav zato ljudje v času praznikov v nesrečnih partnerstvih in zakonih še bolj trpijo, saj vedo, kaj jim v resnici pripada, kako bi zares lahko bilo, pa ni. In ko morajo preživeti še več časa drug ob drugem, s tem ustvarjajo še več možnosti za spoznanje, da temu ni tako in sta zato razočaranje in bolečina toliko močnejša. Po drugi strani pa so ljudje, ki so sami in hrepenijo po izpolnjujoči zvezi in odnosu, kjer bi se počutili lepo. In enako, v času praznikov, ki naj bi bili namenjeni temu, da so ljudje in družine skupaj, ljudje ostanejo brez tega, brez stika, objema in nekoga, ki bi jim naravno pripadal in to boli. Osamljenost boli. Pravzaprav se oboji znajdejo na isti točki premice: razočaranje, samota v srcu in žalovanje za nečem, kar pogrešajo in česar nimajo, to pa bi bil pristen človeški stik. »Pomembno se mi zdi zavedanje prav za vse ljudi, namreč, da je treba srečo najprej najti v sebi. Vse te lučke in darila lahko najdemo najprej v sebi in nam ni treba iskati zunanjih zadovoljitev in potrditev, sledenje kolektivni mrzlici. Božič in njegovo sporočilo je ravno v povezanosti s seboj, s so-člove-kom in z družino.« A v prvi vrsti moramo biti zadovoljni s seboj, šele takrat lahko dajemo pozitivne odzive in sprejemamo prijetne občutke od drugih. Kako izkoristi praznike za izboljšanje odnosov? Verjetno si je težko zamisliti poglabljanje partnerskega odnosa v času praznikov, če vanje vstopamo s te- snobo v srcu. A če si odnose želimo ohraniti in izboljšati, je treba preiti negativne občutke, najprej pri sebi, nato pa še skupaj. »Odnosi v partnerstvu so nekaj najlepšega, če so prostovoljni in daš tja vse, kar imaš in ker želiš dati in ne zahtevaš ničesar v zameno. Podariš zaradi sebe, ker si tako želiš. V resnici štejejo male, res male stvari. Veliko pomeni skupno preživeti čas, pogovor, lahko samo ždenje drug ob drugem, ker drugače niti za to nimamo časa,« dodaja Lidija Bašič Jančar. Bolj kot velika darila so pomembna majhna presenečenja, ker človeku tako pokažemo, da ga poznamo in vemo, kaj mu veliko pomeni. Občutki ob obujanju skupnih ritualov, povabilo kam, kar ima za par poseben pomen, lepa beseda zjutraj ali objem kar tako so resnično neprecenljivi. »Iz praznikov ni treba narediti cele senzacije, ker iz občutka praznine želimo še in še, hrepenimo po nečem, za kar še sami ne vemo, kako je v resnici. In smo potem lahko hitro razočarani. Dovolj je zavedanje, da smo tu drug za drugega in da zavestno želimo porabiti čas za skupne trenutke. Čas za odnos.« Na drugi strani pa obstajajo ljudje, ki niso v partnerstvu, a to ne pomeni, da nimajo odnosov z drugimi, ki jih ne bi mogli bogatiti. Stik s seboj, z ostalimi pomembnimi, početi tisto, kar radi počnejo, to je največ, kar lahko ljudje storimo zase. Pa morda zavedanje, da svoje praznine ne Stiska za ljudi in živali se skriva tudi v pirotehničnih sredstvih Ena od stisk, ki jih prinesejo novoletni prazniki, je tudi strah pred poškodbami, strah pred pokanjem, strah pred pirotehničnimi sredstvi. Pa ne samo za ljudi, ampak tudi za živali. Na žalost smo v začetku decembra takšno situacijo doživeli v Domžalah. Domžalčan Martin Močnik, na katerega smo upravičeno ponosni, saj je praktično slep - s svojo psičko vodnico prehodil znamenito romarsko pot Camino - je doživel nekaj, česar ne bi smel doživeti nihče. S psičko Bibo, ki ga vodi že osem let, sta se sprehodila skozi hodnike in prehode SPB, ko sta kar naenkrat doživela eksplozijo. »Biba me vodi že skoraj rutinirano čez vse te prehode SPB. Potem se od nekje najde idiot, drugače ne morem reči, ki pred Bibo vrže 'atomski udar'. Kdor ne ve, kaj je to: to je petarda, ampak ima vsaj 200 % močnejši zvok. In to v prehodih, ki že tako ali tako drugače odmevajo. Jasno, da sva se oba z Bibo prestrašila. K sreči je Biba obvladala situacijo - zasluga pa gre najboljšemu inštruktorju za šolanje psov vodičev in psov pomočnikov invalidnim osebam Maretu Bručanu, ki je mi je odlično izšolal Bibo,« je zapisal Martin Močnik kmalu po dogodku. Ko je storilca vprašal, zakaj je to naredil, je dobil neverjeten odgovor: »Samo preverjal sem, kako bosta reagirala.« Kar je pri vsem tem najhujše - Martin in Biba sta bila zelo dobro označena kot slepi in pes vodič, kar pa nepridipravu ni pomagalo do zdrave pameti in razmisleka, da se ne spravlja na šibkejše. Živali so tudi sicer šibkejše v odnosu do človeka, vsaj tiste, ki jih srečamo v našem naravnem okolju. V času praznikov marsikdo pozabi nanje, ko sproža pirotehnična sredstva ali pa se preprosto požvižga na to, da je njihov sluh še bolj občutljiv od človeškega, pa že nam takšen hrup ni niti najmanj prijeten. Kot primer lahko navedemo, da ljudje slišimo zvoke do 20.000 Hz, psi pa celo do 65.000 Hz, prav tako slišijo zvoke, ki so štirikrat bolj oddaljeni! Resnično, premislite dvakrat, trikrat, večkrat, preden se odločite za pokanje - v dobro živali in soljudi. LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik | 9 TEMA MESECA poskušamo polniti s stvarmi, ki so na razpolago, in z odnosi, ki jih ne čutimo. Ostati zvest sebi in svojim lastnim hotenjem je najboljša popotnica za zdrave odnose, še poudarja strokovnjakinja družinske in zakonske terapije. Otroci čutijo tesnobo, kljub prazničnemu vzdušju Če smo že odrasli občutljivi in se nas prazniki dotaknejo na pozitiven in negativen način, to še toliko bolj vpliva na otroke. »Otroci so res nežna bitja in silno senzitivni. Imajo vrojen občutek za drugega in zelo hitro začutijo, če med staršema kaj ni v redu ali če kateri od staršev preživlja hujšo krizo. Na to se bodo seveda odzvali zelo različno. Odziv je potreben, da nam pokaže, da se z njimi nekaj dogaja, da nekaj ni v redu. Otrok se odzove zato, ker svojega notranjega sveta še ne zna ubesediti, ne ve in ne razume, kaj se mu dogaja, ker njegovi možgani niti približno še niso dovolj zreli za kaj takega. Zatorej moramo vsak otrokov odziv, informacijo ali besedo vzeti zares,« pravi Bašič Jančarjeva. Otroci so pogosto naše ogledalo, sporočajo in kažejo na tisto, kar se tudi v nas dogaja. Dober primer se pokaže v trenutku, ko otrok prebudi jezo v odraslemu človeku, ko nekaj naredi. Starš bi se moral na tem mestu namesto stresti jezo nad otrokom, zazreti vase, delati na sebi. »V nasprotnem primeru otroku sporoča, da je on kriv za vse. Med prazniki je še posebej pomembno, da starši vzamemo odgovornost za dobro klimo in vzdušje v družini. Naredimo prostor za dober partnerski odnos, kjer se bosta ¥ le stres in pa nujo za preživetje. V tem primeru zna biti vrnitev na delo težka in tesnobna.« A naj nas ta tesnoba ne premaga - zavedati se moramo, da smo odgovorni za svoje življenje in v veliki meri smo izbrali tisto, kar počnemo, pravi terapevtka. »Urnike si sami trpamo, službe si sami izbiramo in tudi sami vztrajamo v njih. Zato verjamem, če je človek v stiku s seboj in spozna, da na tem področju svojega življenja ni srečen in ga ne izpopolnjuje ali mu celo zdravstveno škodi, lahko naredi spremembo.« A prvi korak je, da si to prizna, se sooči s strahom, ki mu odvzema ogromno energije in rajši le-to preusmeri v delo na sebi. Če bomo to naredili, nam bo življenje zagotovo pokazalo drugo pot ... tisto, skoraj zagotovo prijetnejšo. Ko ne zmoremo sami ... V prazničnih dneh, ko nimamo ob sebi sodelavcev, pa tudi ne ravno vseh prijateljev in podobno in so naše stiske lahko toliko močnejše, morda še bolj opazimo, da potrebujemo vodenje skozi življenje. Morda je to terapevtski pogovor ali druga oblika, ki nam pomaga razumeti naše občutke in nas popeljati po poti do rešitev. Nekateri to lahko naredijo sami, drugi pa potrebujejo pomoč. Kot pravijo strokovnjaki, ni pravila, ki bi nam določalo, kaj je za koga primernejše. »Če je človek v taki stiski, da iz dane situacije ne zmore sam in mu težava onemogoča normalno funkcioniranje v življenju, takrat je dobro poiskati pomoč. In tudi vedno ob težkih in pomembnih spremembah v življenju, kot so ločitve, krize v zakonu, hude star- ševske stiske in blokade, bližnje smrti, izgorelosti, depresije in ostale zdravstvene tegobe, je ta zelo dobrodošla. Seveda tudi ob manjših težavah, če jih oseba čuti kot neobvladljive. Po drugi strani pa lahko veliko težav rešimo z ljudmi, ki jim zaupamo, smo z njimi bolj ali manj stalno v stiku in povezani. To so partnerji, zakonci, tesni prijatelji, starši. Ti odnosi naj bi bili pomembni ravno zato, ker se ljudje v njih čutijo, so si na razpolago in si v težkih trenutkih pomagajo.« V takšnih situacijah, ko smo v osebni stiski pogosto rečemo »Ne bom obremenjeval drugih in bom svoje težave nosil sam«, a to ni miselnost, ki bi koristila nam, niti ne našim bližnjim. Kot pravijo strokovnjaki, je to nenaravno in škodljivo, dolgoročno tega nihče ne zmore. Že otrokom tako radi polagamo na srce, rekoč: »Če te karkoli bremeni, mi povej.« Zakaj pa sami potem mislimo, da moramo vso težo tega sveta nositi sami? »Najtežje bolezni in najbolj zapletena človeška stanja izvirajo prav iz tega, ker se občutki, težave, stiske ne izgovorijo. Verjamem v to, da vedno obstaja vsaj en človek, ki človeka v stiski sliši, če le ta o njej spregovori,« dodaja terapevtka. Kam se v Domžalah lahko zatečemo po pomoč? »Kot terapevtka zakonske in družinske terapije, ki delujem znotraj Študijsko--raziskovalnega centra za družino na območju Domžal, lahko seveda ponudim našo terapevtsko pomoč. Imamo program, ki je namenjen otrokom in mladostnikom, kije za njih in njihove starše brezplačen. Za ostale pa nudimo predvsem individualno, partnersko in družinsko pomoč in podporo,« pravi Bašič Jančarjeva. V Domžalah so seveda tudi drugi strokovnjaki in institucije, ki nudijo pomoč ljudem, od zdravstva do sociale in nevladnih ustanov, kot so Center za mlade, Društvo za pomoč odraslim in otrokom z motnjo avtizma, Center za socialno delo, zdravstveni dom in podobno. Bistveno pa je, da naredimo tisti prvi korak in se premaknemo iz točke, kamor nas je pahnila stiska, in sprejmemo ponujeno roko - tudi takrat, ko je ne vidimo. Jo pa poiščemo. Sicer pa bomo z novim letom v Slamniku pogosteje pisali tudi na temo odnosov, za kar bodo poskrbeli strokovnjaki ŠRCD Domžale. Prepričani smo, da boste tudi vi našli nekaj zase ... z namenom izboljšati kakovost svojega življenja. □ DOMŽALE najprej partnerja dobro počutila, kar bodo potem čutili tudi otroci. Lepo je upoštevati želje otrok, kaj bi radi počeli,« še poudarja Lidija Bašič Jančar. Vsem staršem pa polaga na srce, naj za praznično vzdušje poskrbijo tako, da otrokom ne bodo zanimivi telefoni in igrice. »Otroci niso neumni in vselej bodo izbrali tisto, kar bo za njih bolj intenzivno. In nikoli, res nikoli ne more biti igrica bolj intenzivna, kot so igrivi, radoživi, duhoviti in spontani pristni odnosi. Otrok vselej izbere slednje.« Nova stiska ob koncu praznikov Če imajo nekateri stisko v času praznikov, pa tisti, ki se takrat dobro počutijo, lahko občutijo stisko, ko se le-ti končujejo. Stiska, ko se je treba vrniti nazaj na delo, v utečen ritem, ki nas bo ponovno 'ukradel' našim bližnjim, družini - partnerju, otrokom. To je druga oblika stresa, ki jo začutijo tisti, ki maksimalno uživajo v prazničnih dneh. In tudi ta oblika je popolnoma normalna in naravna, žal tudi zelo pogosta. »Če smo se imeli lepo, sproščeno, smo res veliko časa preživeli z ljudmi, ki jih imamo radi in so bili odnosi pristni, nam je težko se vtiriti nazaj v vsakdan, ki je poln hitenja, obveznosti in natrpanih urnikov. Res pa je, da če je to bolj ali manj to, se hitro spet navadimo na ritem, ki nam je že poznan. Bolj vidim težavo za tiste ljudi, ki imajo zelo stresno delo ali delo v katerem ne uživajo, jih ne navdihuje in jim prinaša OBČINA DOMŽALE POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU SLAMNIK GLASILO OBČINE DOMŽALE zaradi petard in raket psi izgubljajo tudi življenja. Poke slišijo veliko glasneje in pogosto jim poškodujejo tudi sluh. Ob šoku in bližini poka lahko utrpijo hude ali celo usodne fizične poškodbe, vrženo petardo pa hitro zamenjajo za palico, ki jo želijo ujeti. Pobudnik akcije: Partner: io | slamnik številka 12 | december 2018 | letnik lviii noyyce slamnik@kd-domzale.si Še pomnite, Domžalci Ne čakaj, postani darovalec V Knjižnici Domžale sta Andreja Čokl in Matjaž Brojan v novembru ob projektu Še pomnite, Domžalci Turistično informativnega centra Domžale pletla spomine o slamnikarstvu, s posebnim poudarkom na pravkar izdani novi knjigi Matjaža Brojana Slamniki pod Gobavico - monografija o slamnikar-stvu na Mengeškem. Mengeš oziroma občina Mengeš ima po mnenju avtorja imenitno preteklost, skoraj tisočletno zgodovino, ki je utemeljena z vrsto arheoloških najdišč na tem območju. Hkrati pa je posebej opozoril na ustvarjalno dejavnost Mengšanov, pridnih, ambicioznih ljudi, ki se je kazala tudi v času slamnikarstva. V pogovoru z Andrejo Čokl je prijeten sogovornik spomnil na prihod Ti-rolcev, ki so se slamnikarstva lotili zaradi denarnih koristi, tako da so izkoriščali te ustvarjalne in pridne ljudi v obdobju od sredine 19. stoletja do prve svetovne vojne. V tem času je bil Mengeš z Domžalami središče slamnikar-stva. Matjaž Brojan je predstavil čudovito življenje v priljubljenem trgu, o katerem je pisal Janko Kersnik, že prej pa znameniti Janez Trdina, opozoril pa je tudi na druge znamenite Men-gšane. Na kratko se je zaustavil pri začetkih slamnikarstva v Ihanu, pri pletenju slamnatih kit v zimskem času, ki je pomenilo družabne dogodke, in pri prodaji kit kitarjem, s katerimi se je, kljub obilici dela, zelo malo zaslužilo. Čeprav v manjšem obsegu je bilo slamnikarstvo v Mengšu v tehnološkem pomenu enako razvito. Obvladovali sta ga dve znameniti slamni-karski družini, med njimi Ladstatter-jevi. Tovarno so ustanovili 1878. in je delala do leta 1907, nato pa je v obliki zadruge delala vse do leta 1975. Velik vpliv so imeli Štembergerji, ki so tovarno v stavbi nekdanje Melodije 1934 prodali banu Natlačenu. Zelo zanimiva je bila zgodba avtorjevega srečanja z enim od Štembergerjev, pozabil pa ni niti na zasebnike, ki so v Mengšu ustanavljali svoje slamnikarske obra- te - kar 12 jih je bilo. Posebej je izpostavil stavko upornih Mengšanov, ki je povezala le-te z domžalskimi slamni-karji, in vlogo Franca Bernika v njej, predstavil pa je tudi vzroke za propad slamnikarstva. Posebej sta s sogovornico spregovorila o odhajanju slamnikarjev v tujino širom Evrope in Amerike, nekateri le v času, ko ni bilo dela na domačijah, drugi za stalno. Matjaž Brojan je ob neumornem prizadevanju našel številne dokumente o tovrstnih migracijah, jih ohranil na straneh knjige in tako iztrgal pozabi številne ljudi, ki ostajajo v nepozabnih spominih potomcev. Prisotne na zanimivem večeru je seznanil tudi s svojim obiskom pri Slovencih v New Yorku, s poudarkom na novih dokumentih o zgodovini slamnikarstva, o čemer bomo lahko kmalu brali v naslednji Matjaževi knjigi. Posebej je Andreja Čokl svojega sogovornika pohvalila, ker je del knjige namenil pravcatemu učbeniku pletenja kit, kakršnega v Sloveniji še ni. Ob tem se je Matjaž Brojan še enkrat zahvalil za pomoč pletilkam kit iz Kulturnega društva Fran Maselj Podlim-barski in akademiku Janku Modru. Matjažu Brojanu sta se za njegovo neprecenljivo delo zahvalila Toni Dragar, župan Občine Domžale, in Franc Jerič, župan Občine Mengeš, avtor pa je predstavil čudovite sodelavce, ki so mu pomagali pri pripravi in izdaji knjige: zakonca Kolar, Jože in Urška Vah-tar, urednica Tjaša Urankar, lektorica Irena Grahek in oblikovalec Igor Ribič. Ob koncu prijetnega večera pa je avtor 300-stranske zgodovine slamnikarstva na Mengeškem dejal, da bogata zgodovina Mengša med strokovnjaki in ljubitelji zgodovine vzbuja veliko radovednosti in kar sili k raziskovanju posameznih področij, hkrati pa izrazil željo, da bi tudi omenjeni domoznanski večer pomenil nadaljevanje dobrega povezovalnega sodelovanja med obema občinama. Vera Vojska Najvišja oblika pomoči sočloveku je darovanje organov. Skladno z Zakonom o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja se lahko za opredelitev darovanja delov telesa opredeli oseba, ki je starejša od 15 let oziroma manj s privolitvijo zakonitega zastopnika. Ker je po novem to mogoče storiti tudi elektronsko, vas s tem načinom seznanjamo. Oseba, ki želi izvesti postopek e-opredelitve, potrebuje veljavno spletno digitalno potrdilo, izdano v Sloveniji. Ob tem naj še zapišem, da je zdravljenje s presaditvijo v Sloveniji zelo uspešna metoda pri dokončni odpovedi organa, kadar so ostali pristopi zdravljenja izčrpani. Rdeči križ Slovenije ima s svojimi oblikami dela javno pooblastilo zbiranja prijav za register darovalcev organov po smrti za Slovenija-transplant. Z novembrom 2018 pa je po novem možna tudi elektronska opredelitev. Še vedno pa se darovalci organov lahko oglasijo na Območnem združenju Rdečega križa Domžale. Oseba, ki želi izvesti postopek e- opredelitve, potrebuje veljavno spletno digitalno potrdilo, izdano v Sloveniji. Prvi korak bodočega darovalca organov je povezava na spletno mesto eUprava (http://e-uprava.gov.si/), kjer se je treba prijaviti z digitalnim potrdilom. Na prvi strani so vsebine razdeljene po področjih in v zavihku Vsebine izberemo So-ciala, zdravje, smrt, znotraj tega pod--področje Zdravje in znotraj tega aktivnost Darovanje organov. Tu sta na voljo vlogi za opredelitev oziroma preklic opredelitve. Ob odprtju vloge za opredelitev se podatki iz uradnih evidenc pred-napolnijo, uporabnik izbere opredelitev ZA ali PROTI darovanju: • Opredelitev v zvezi z darovanjem delov človeškega telesa zaradi zdravljenja • Izjavljam, da sem prostovoljni darovalec delov človeškega telesa zaradi presaditve in dovoljujem, da se jih po moji smrti odvzame in presadi drugemu človeku, ki jih nujno potrebuje zaradi zdravljenja. • Izjavljam, da nasprotujem darovanju delov človeškega telesa po moji smrti. Po izbiri opredelitve uporabnik obrazec še elektronsko podpiše in zaključi postopek. Po zaključku se pokaže sporočilo, da je bila vloga uspešno oddana. To pomeni, da je e-opre-delitev poslana v Nacionalni register opredeljenih oseb v zvezi z darovanjem delov človeškega telesa zaradi zdravljenja. Uporabniku se oddano vlogo tudi shrani v modul Moja eUprava (če ima tako nastavljen svoj profil). Ko je opredelitev sprejeta in vpisana v Nacionalni register opredeljenih oseb v zvezi z darovanjem delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, se uporabniku na oddani vlogi prikaže sporočilo, da je vloga zaključena (če ima vlogo shranjeno v modulu Moja eUprava). Podatek o opredelitvi se 'nevidno' zapiše na kartico zdravstvenega zavarovanja. Ta podatek ni viden osebnim zdravnikom oziroma drugim, saj ima dostop do njega le omejeno število pooblaščenih zdravnikov. Enak postopek je v primeru preklica že podane opredelitve. V primeru, da bi potrebovali dodatne informacije, smo vam na razpolago. Kontaktna oseba za več informacij: Prim. Danica Avsec, dr. med. pr@slovenija-transplant.si Območno združenje Rdečega križa Domžale skuša s svojimi občinskimi in krajevnimi organizacijami polepšati december svojim članom, posebno socialno ogroženim družinam in starejšim, ki bodo v dneh pred novim letom deležni obiskov. Hkrati pa bo pripravilo tudi akcije zbiranja hrane. Akcija zbiranja hrane v Mercatorju se je že iztekla, podobna akcija zbiranja hrane pa v decembru potekala tudi v Lidl Domžale. Vsem darovalcem iskrena hvala. Območno združenje Rdečega križa Domžale se vsem, ki ste karkoli darovali v letu 2018, iskreno zahvaljuje, hkrati pa izreka zahvalo tudi vsem prostovoljcem in krvodajalcem. Vsem skupaj pa želi srečno in zdravo 2019. Vera Vojska Falafel, fatajer, pida ... 74. SAMov gorniški večer z Ines Božič Skok December je mesec dobre in težje hrane, ob praznikih si privoščimo več kot čez leto, kar ni nič narobe. Nato pa našemu telesu prija nekaj lažjega in zdravega, z več zelenjave. Če je ta dobro pripravljena in začinjena, prepriča še tako strastnega jedca mesa. V Domžalah smo dobili novo ponudbo hrane z Bližnjega vzhoda, ki jo odlikujejo zelenjava in začimbe. Hrana zaradi zelenjave ni tako kalorična, začimbe pa so blage in aromatične, kar da hrani poseben okus. Tudi Slovenci poznamo nekatere, to sta timi-jan in lovor. Posegamo pa manj po nekaterih sestavinah, ki so v orientalski kuhinji nepogrešljive, kot je na primer humus, narejen iz kuhane čičerike, ki mu dodamo olivno olje, tahini oziroma sezamovo pasto, limonin sok, svež česen in kumin, ki je orientalska sorta kumine (ne taka, kot jo poznamo in uporabljamo pri nas), in sol. Tudi falafel je narejen iz čičerike in začimb in na vzhodu tako priljubljen, da ga prodajajo kot hitro hrano na ulicah, pri nas pa ga poznamo kot vegetarijansko alternativo kebabu. S čičeri-ko se odlično ujemajo koriander, česen in kumin. Fatajer je nadevano krušno testo. V njem so lahko sir, skuta, mleto meso, špinača in začimbe. Tudi pida je orientalski približek naše pice z različnimi nadevi. Nikakor ne moremo mimo sladic, tako slastnih, da imajo mesto v zgodbah iz tisoč in ene noči. Baklava z orehi ali pi-stacijami, basbusa iz pšeničnega zdroba z dodatki in mandeljni bodo gotovo prepričale ljubitelje sladkih jedi. Na Bližnjem vzhodu ni vseeno, kaj ješ. Obrok je tudi priložnost za druženje, klepet ali sklepanje poslov, zato mora biti hrana slastna in lepa na oko. Njihov pregovor pravi, da oči jedo prej kot usta. Tako hrano si zdaj lahko privoščimo tudi Domžalčani, jo spoznamo, pojemo v lokalu ali odnesemo domov, pripravijo pa tudi cateringe ob posebnih priložnostih. Na 74. SAMov gorniški večer v organizaciji Planinskega društva Domžale - iskrene čestitke ob 70. rojstnem dnevu - in Knjižnice Domžale je tokrat Borut Peršolja povabil Ines Božič Skok (1962), rojeno v Kopru, danes pa z družino živi v Škofji Loki. Profesorica nemščine in angleščine je alpinist-ka, ledna plezalka, nekdanja članica Obalnega alpinističnega odseka, zdaj članica odseka v Škofji Loki. Pleza od leta 1978, za njo je več kot 500 vzponov, med njimi številne ženske naveze in prvenstvene smeri, organizatorica mednarodnih srečanj alpinistk, članica številnih odprav v Pakistan, Patagonijo, ZDA, Himalajo, Cerro Torre, urednica Založbe Sidarta ter sodelavka domačih in tujih publikacij. Po kratki predstavitvi sogovornice si je Ines Božič Skok za uvod izbrala odlomke iz pravkar izdane knjige Bogdana Biščaka Kako sem hčerki z alpinizmom razložil življenje ter posebej izpostavila njegovo misel: biseri so v gorah, v politiki jih ni. Alpinizem jo spremlja od zgodnjega otro-štva,ko se je sama odločila zanj, pozneje pa uspešno usklajevala študij in odprave v tuja gorstva. Podrobneje je predstavila knjige, ki jih je jemala s seboj na odprave. Tako alpinizem kot nekdaj prebrane knjige zdaj doživlja drugače, vedno pa je v njih spoznala kaj novega in se ob njih učila -tudi o sebi. Med drugim je povedala, da jo je najbolj pretreslo, ko je razmišljala, kakšne skrbi povzroča svojim star em. Od očeta je pridobila naravno radovednost, mami je bila športnica, oba je pozneje navdušila za gore, v začetku pa v gore. ki so se ji sprva prikazovale v lepi romantični luči, hodila s sorodniki. Na vprašanje, ali lahko primerja alpinizem z uredniškim delom v okviru specializirane založbe Sidarta, ki sta jo ustanovila z možem Janezom Skokom, tudi alpinistom, ter izdala vrsto pomembnih knjig in vodnikov, je povedala, da pri obeh rabiš izkušnje in vztrajnost, ki ju je pridobila z alpinizmom, ter sta pomembna za razdelitev dela, katerega rezultat je čudovita knjiga na otip, na pogled. Sama zaupa že utečeni ekipi pri pripravi vodnikov, zaupa avtorjem, se z njimi veliko pogovarja. Navadno so to dobri poznavalci posameznega področja, pomembna je tudi in- tuicija. Pri izdaji zemljevidov in njihovi osvežitvi pa je edini pravi način dela sodelovanje s poznavalci, z ljudmi s terena, ki ga dobro poznajo. Med biografijami, ki bi jih kot urednica želela izdati, je zanesljivo predstavitev Andreja Prezlja, po njenem 'poslednjega mohi-kanca' na tem področju. V nadaljevanju je pogovor tekel o ženskih vzponih, razstavi na to temo v Planinskem muzeju, ob tem je tudi opozorila na pomen Pavle Jesih pri prvem preplezanju Čopovega stebra, predstavila je sodelovanje pri filmu o Miri Marko, spregovorila pa tudi o Frančku Knezu in njegovem pomenu za slovenski alpinizem in gorništvo -tudi svetovni pomen. Na kratko je predstavila tudi načrtovane knjižne novosti založbe Si-darta: razširjen ponatis knjige Z otroki v gore, Pravljične poti čez mejo in še marsikaj. Sogovornika sta ob koncu, ko je Anton Sedeljšak, direktor SAM, sponzor gorniških večerov, raz- delil miklavževa darila, zaželela drug drugemu in vsem navdušenim obiskovalcem prijetnega večera čim več lepih doživetij v hribih in veliko dobrih knjig ter prijetnih gorniški večerov tudi v prihodnje. Zato nasvidenje na gorniških večerih v letu 2019 in srečno! Vera Vojska Foto: Miro Pivar miATZL & mrnjčv. Mercator Center-Domžale 064/ 240-710 LETNIK LVIII I DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik@kd-domzale.si slamnik I ii NOVICE Mladost iz korenin modrosti Kot lahko preberemo na spletni strani Župnije Dob, je Skupina Karitas med bolj delovnimi skupinami v župniji. Delovanje skupine je predvsem skrb in pomoč socialno ogroženim družinam, ne pozabijo pa niti na obiske starejših in bolnih, pripravljajo redna srečanja za starejše, tudi delavnice ročnih del, vse pa opravljajo s prostovoljnim delom. Posebno skrb namenjajo tradicionalnemu tednu Karitas, ki je z letošnjim geslom Mladost iz ko- upajo in jih sprejemajo v vsej njihovi enkratnosti. Tednu Karitas so tudi v Dobu namenili posebno skrb. Vse, ki bi želeli, so povabili, da darujejo prešite odeje in odeje, za otroke zvezke, svinčnike in barvice, pripravili so delavnico pletenja adventnih venčkov, teden pa se je zaključil s prijetnim medgenera-cijskim koncertom, s katerim so še posebno uresničile letošnje geslo Tedna Karitas. Prijeten glasbeni večer je vo- renin modrosti vabil k povezanosti in sodelovanju med mladimi in starejšimi, saj mladi v družbi iščejo priložnosti, kjer se lahko izkažejo, dobijo svojo vlogo, se učijo in osebnostno rastejo, starejši pa so povabljeni, da so odprti za ideje, ki jih prinašajo mladi, jim za- dila Nataša Cerar, zbrane pa je pozdravil tudi župnik Jurij Ferlež, ki je poudaril, da ima vsaka stvar svoj namen in se zahvalil prostovoljcem župnijske Karitas za pridno prostovoljno delo. Prijeten koncert so ob petju pevskega zbora Rožmarin obogatili s svo- jim petjem mladi pevci pevskega zbora Mavrica, ki jih vodi Tina Grošelj, na sintesajzerju pa jih je spremljal pianist Miha Zavrl. Pred kratkim koncertom zbora Rožmarin pa smo lahko zaploskali še pianistki Neži Otrin ter harmonikarjema Jaku Smolnikarju in Janu Novaku, ki sta nas popeljala Veselo v Kamnik. Zbor Rožmarin, ki ga vodi Mojca Kerč, je ob spremljali harmonikarja Mirana Pezdirca zapel vrsto znanih melodij, s katerimi so nas pevke popeljale na polja, na katerih zori ajda in nas opomnile, da je živeti lepo; z njimi smo se podali Čez zelene trate in ugotavljali, da je sreča res doma, prisluhnile smo zgodbici o čajniku, ki kljub luknjici lahko služi kot cvetlični lonček, zaploskali pa tudi pravi igrici o tem, da je ljubezen vredna več kot diamanti ali čudovita zlata krona. V uradnem delu so nas domov pospremile z znano Tam gori za našo vasjo, sledilo pa je prijetno druženje, ki so ga pevke pospremile še z nekaj domačimi pesmimi. Prijeten večer je pomenil tudi uresničitev besed papeža Frančiška, da je treba mlade poslušati, slišati in sprejemati, kar lahko zagotovimo s srečanji, kakšno je bilo tudi tokratno. Sicer pa Župnijski Karitas Dob nikoli ne zmanjka dela, še posebno ne v decembru, ko s prostovoljnim delom pripravijo darila za starejše in bolne, jih obiščejo in zaželijo vse dobro v letu 2019. Naj bo tudi za Župnijsko Karitas Dob leto 2019 srečno in uspešno! Vera Vojska Veselo miklavževanje otrok iz rejniških družin V torek, 4. decembra 2018 smo v Kulturnem domu Janka Kersnika v Luko-vici preživeli čaroben Miklavžev večer. Že tradicionalno otroci iz rejniških družin skupaj z otroki članov Rotary cluba Domžale čakajo sv. Miklavža. Pred njegovim prihodom so nam učenci iz dramske skupine OŠ Krašnja pod mentorstvom Vere Beguš zaigrali Pekarno Mišmaš, v kateri smo spoznali, da so v vasi zaradi zavistne in jezične Jedrt izgubili dobrega peka Mišma-ša, ki jim je v družbi mišk pekel odlično pecivo in kruh. Nikoli več ga niso videli in nikoli več niso jedli tako dobrega kruha, kakor je bil njegov. Ob koncu igrice so otroci skupaj z miškami priklicali sv. Miklavža. Prišel je v veličastno lepi opremi, povabil otroke, da so mu zapeli ali povedali kakšno pesmico, ga lahko pobožali in se z njim fotografirali. Skupno 119 otrok je s pomočjo Rotary cluba Domžale lepo obdaril. Vmes so rožljali še parkeljni, ki pa niso imeli posebnega dela, ker so bili v dvorani pridni otroci. Skupaj nam je bilo lepo. Hvala Rotary clubu Domžale in še posebno Martini Oražem, ki je bila glavna Miklavževa pomočnica. Marta Tomec Prof. dr. Ivan Štuhec: Srebrna pot Ugrabitev v Športnem parku Domžale! Zločini se dogajajo ves čas, decembra pa se je zgodil tudi v Športnem parku Domžale. Ugrabili so namreč športnika, ki ga doslej še nihče ni uspel rešiti. Detektivi napenjajo vse moči, da bi zločin razrešili, zato so se na pomoč obrnili tudi na širšo javnost. Vsi, ki bi lahko pomagali pri tej skrivnostni uganki, pri odkrivanju tančice skrivnostnega zločina, se bodo soočili s ključnimi vprašanji: S là. ■ • Kaj je bil razlog za njegovo ugrabitev? • Kakšne so zahteve ugrabiteljev? • Kdo so zločinci, ki so sredi športnega parka v Domžalah storili športni zločin? • S katerim športom se je ukvarjal ugrabljeni? In kakšna pomoč je potrebna? Skupine ljudi, prijateljev, družine, partnerjev, sodelavcev, kdorkoli, ki se je pripravljen podati na skrivnostno avanturo, preizkusiti svoje detektivske sposobnosti in v novi sobi pobega - trenutno edini v Domžalah! -preživeti svoj prosti čas v zabavni dogodivščini. Ugrabitev v športnem parku je namreč nova soba pobega izkušene ekipe Energy Escape Room, za katere je to že šesta soba pobega, ki so jo postavili. Njihov namen je ljudem omogočiti drugačno preživljanje prostega časa, brez sodobnih tehnologij in predvsem v okolju, kjer se lahko prepustijo novemu doživetju, pravijo. Svojo domžalsko lokacijo so iz Uni-verzale tokrat preselili dobesedno v Športni park, nahajajo se v stavbi na balinišču, kjer vas popeljejo do zanimive avanture, s čudovitim pogledom na celoten športni park, medtem ko vi raziskujete. Zaklenjeni za 60 minut ... Spomnimo: Escape room ali soba pobega predstavlja interaktivno igro (po vzoru računalniških igric), ki je postavljena v realen čas in prostor. Nahajate se v zaklenjeni sobi s skupino prijateljev, sodelavcev, sorodnikov ali s partnerjem, ki ste si jih sami izbrali, vaš cilj pa je, da v 60 minutah skupaj rešite vse uganke, poiščete ključe in pridete ven iz sobe. Dolgčas vam ne bo, saj boste to uro dobro porabili za reševanje logičnih ugank in zanimivih zapletov. Za uspešno reševanje boste nagrajeni s ključi in izvirnimi rešitvami skozi vso igro. Seveda je poskrbljeno tudi za to, da vas ves čas budno spremljajo in v primeru, da se vam bo kje »zataknilo«, bodo z namigi poskrbeli, da boste lahko pravočasno prišli iz sobe. Soba je primerna za igranje za dve do sedem oseb, za vse generacije oziroma otroke do 12 let v spremstvu staršev. Več o novi domžalski atrakciji si lahko preberete tudi na: www.energy-room.com. Energy Escape Room Na potopisnem predavanju nam je zanimiv sogovornik prof. dr. Ivan Štuhec prikazal zgodovinske okoliščine nastanka okoli 800 km dolge poti, ki jo letno prehodi vse več romarjev, v letu 2017 jih je bilo že prek 380.000. Romarska srebrna pot, je ena od 15 poti sv. Jakoba v Španiji. Vodi v glavnem po trasi stare rimske ceste in je prava verižica emi-nentnih kulturno-zgodovinskih spomenikov. Na romanje se odpravljajo pristaši različnih ver in tudi ateisti, saj je bilo v 1068-letni tradiciji romanje v Santiago de Compostela pomembno s kulturnega, gospodarskega, političnega, vojaškega in seveda tudi verskega vidika. Na Srečanju pod slamniki, ki ga je vodila Cveta Zalokar, je v sredo, 12. decembra 2018, v Slamnikarskem muzeju Domžale prof. dr. Ivan Štuhec obiskovalcem prikazal lastno izkušnjo preho- jene poti po španskih pokrajinah Andaluzija, Extremadura, Kastilja, Leon in Galicija, v skupni dolžini 1123 km. Ob projekciji slik, ki jih je avtorju in po-hodniku uredil Janez Medvešek, nas je gost večera Ivan Štuhec popeljal po španskih tleh, kjer se prepletajo stare zgradbe z novejšimi, ogromno spomenikov, cerkva in katedral, starih naselij, delujočih akvaduktov še iz rimskih časov, vinogradov, namakanja polj in iznajdljivost domačinov, ki znajo vsak izdelek ob zgodbi odlično prodati. Ob odličnem predavanju so obiskovalci izvedeli veliko podrobnosti o trasi Jakobove poti po Španiji. V dvatisočle-tni zgodovini človeštva so nastale številne romarske poti. Tri najpomembnejše so Jeruzalem, Rim in Santiago de Compostela. V Santiago de Composte-la vodijo različne poti iz vse Evrope, na Iberskem polotoku pa jih obstaja vsaj 12. Najbolj popularna je francoska pot, sledijo pa portugalska, severna, srebrna in ostale poti. Camino del Santiago - Via de la Plata oziroma srebrna Jakobova pot je najdaljša in nedvomno najzahtevnejša, saj vodi po vročih, sušnih, redko naseljenih avtonomnih pokrajinah Španije Andaluzija, Extremadura, Castilja in Leon, konča pa v deževni in vedno zeleni Galiciji. Omenjena pot je bogata s kulturno-zgodo-vinskimi spomeniki, saj je že pred več kot 2000 leti rimski cesar Oktavijan Avgust dal zgraditi cesto med Astorgo in Merido. Velik del srebrne poti vodi po trasi te stare rimske ceste. Pot vodi skozi čudovita mesta, ki so na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine (Sevilla, Merida, Caceres, Salamanca in Santiago de Compostela). Omenjeno pot v skupni dolžini 1123 km je v 32 dneh prehodil gost večera prof. dr. Ivan Štuhec. Po njegovih besedah v potni list romar vnese uradne žige prenočišč, ki se imenujejo albergue ali refugio na španskem delu poti. Ta potni list zagotavlja romarju evidenco, kje je jedel ali spal in kot dokaz o prehojeni poti. Izpolnjeni žigi v romarskem potnem listu so potrebni tudi, če romar želi ob koncu poti pridobiti potrdilo o opravljenem romanju. Besedilo in foto Miro Pivar TV - INTERNET Slovenski in tuji TV programi z Limbarske gore in Krvavca - Kržišča. Brezžično do objekta! ZANESLJIVO IN UGODNO! -TV od 15€, INTERNET od 13€, DVOJČEK od 28 €/mesec - Najbolj gledani kabelski programi s SLO podnapisi, tudi v HD - INTERNET in IPTV signal tudi s kamn. gradu, Krima, Ambroža, Vel. Planine, Zg. Javoršice, Kališča, Rožična, Porebra, Sr. vasi, Črnivca, Slivne, Sv. Miklavža www.: (5)040 997 007 ** Zvezda-èr "^Srečno 2019! ^^ ZANESLJIV SERVIS LCD TV 12 | slamnik novice številka 12 | december 2018 | letnik lvill slamnik@kd-domzale.si Leto 2019 bo lepše z obiski Arboretuma Volčji Potok Če ste v decembrskih dneh obiskali Arboretum Volčji Potok, ste lahko ugotovili, da je park odet v praznično podobo. Kostanjev drevored je postal razsvetljena galerija gostujočih slik iz Narodne galerije. Osvetljeno je tudi srce Arboretuma, francoski vrt. Najmlajše bo razveselila nova podoba junakov iz dežele pravljic, ki so zasijali v soju luči na otroškem igrišču. Z željo, da bi čarobnost parka še posebej občutili, so od 21. decembra 2018 do vključno 2. januarja 2019 podaljšali odprtje parka do 19. ure. Hkrati pa bo do 28. februarja 2019 vstopnina v park polovična, ki velja za ceno rednih dnevnih vstopnic in ne velja za sezonske vstopnice, darilne vstopnice ali vstopnice za dva obiska. Lepo vabljeni v park tudi v zimskem času! Arboretum je tudi v zimskem času zelo zanimiv, zato si ne pozabite ogledati izbranih slik iz Narodne galerije, ki bodo razstavljene vse do februarja 2019. Kar 30 umetniških del vabi, da se sprehodite in si jih ogledate. Če bi vas slučajno zeblo, se lahko ogrejete v rastlinjaku z orhidejami. Glede na veliko zanimanje bodo tudi v letu 2019 nadaljevali z organiziranimi ornitološkimi sprehodi, še vedno pa si lahko ogledate dinozavre in kite v naravni velikosti, pravljični junaki pa vas vabijo na otroško igrišče. Kot zanimivost. Razstava Souva-ni in njihov parki v Volčjem Potoku povsod vzbuja veliko zanimanja, tako si razstavo do 4. januarja 2019 lahko ogledate v Knjižnici Daneta Zajca v Moravčah. Seveda pa je to le delček zanimivosti iz Arboretum Volčji Potok, za katerega smo že večkrat zapisali, da je lep v vseh letnih časih. Začnite leto 2019 z obiskom svojega najljubšega kotička v njem ter si polepšajte prve in vse naslednje dni leta 2019. Srečno. Vera Vojska Souvani in njihov park v Volčjem Potoku Matjaž Mastnak poleg redne službe svetovalca za dendrologijo v Arbore-tumu Volčji Potok veliko predava, piše knjige in odmevne članke. Na srečanju pod Slamniki, ki je potekalo v sredo, 28 novembra 2018, v Slamnikarskem muzeju v Domžalah, sta nam s Cveto Zalokar pričarala pridih preteklosti. Gost Matjaž Mastnak nam je predstavil družino Souvan in njihovo vlogo pri oblikovanju zdajšnjega Arbore-tuma Volčji Potok. Družina Souvan je bila v 19. stoletju eden od stebrov gospodarskega in kulturnega življenja Slovencev v Ljubljani. Souvani pa so tudi na novo uredili parkovne površine okoli graščine Volčjem Potoku in s tem bistveno zaznamovali pozneje ustanovljeni Arboretum Volčji Potok. Pogovor je bil podkrepljen s slikami, ki jih je Matjaž dobil od sorodnikov Souvanov. Družina Souvan je bila del maloštevilnega finančno uspešnega slovenskega meščanstva, ki si je prizadevalo za vsestransko narodno emancipacijo v takrat še prevladujoče nemškem mestu. Z delavnostjo, spretnostjo, podjetniško prodornostjo in zgledno socialno odgovornostjo so Souva-ni s trgovino v sto letih postali ena najbogatejših ljubljanskih družin. Njeni moški člani so bili gospodarski funkcionarji in narodni politiki ter ob tem iz roda v rod bolj vpeti v kulturno življenje. Leon Souvan se je zapisal v slovensko kulturno zgodovino kot mecen slikarjev, z lastno ustvarjalnostjo pa kot skladatelj in predvsem kot stvaritelj parka okoli graščine v Volčjem Potoku. Souvanov park je danes zgodovinsko leta 1950 bila izdana odločba za zaščito parka in parkovnega gozda, v začetku leta 1952 pa je prešlo pod upravo Agronomske in gozdarske fakultete Univerze v Ljubljani. Slednja si je ves čas prizadevala, da bi se zaščiteni kompleks postopoma razvil v arboretum za potrebe učnih in znanstvenih ustanov v Sloveniji. S tem je bila postavljena osnova za ureditev in razvoj arboretuma. BEsEDILo IN foto: MlRo PivAR jedro Arboretuma Volčji Potok, enega najpomembnejših kulturnih spomenikov vrtne arhitekture v Sloveniji. Leta 1882 je posestvo od vdove Fre-dinanda Gozanija kupil Ferdinand Sou-van I. Ta je 1885 preuredil dvorec, nekatere pred dvorcem ležeče njive in travnike pa zasadil z drevjem in napravil park, ki ga je obdal z zidom. Po njem je posestvo podedoval sin Leon, ki je parku okoli graščine 50 let posvečal hvale vredno skrb. Podrl je obzidje prvotnega parka, ga razširil in uredil. Vanj je zasadil domače in eksotično drevje, ga ob južni in jugozahodni strani obdal z gabrovo živo mejo in uredil ribnike. Dve leti zatem, ko so 13. aprila leta 1944 graščino požgali partizani, so park pregledali pristojni strokovnjaki z Zavoda za spomeniško varstvo LRS. Predlagali so, da se parkovno ozemlje izloči iz tedanjega agrarnoreformnega razdelilnega sklada in zaščiti z zakonito varstveno odločbo. Po smrti Leona Souva-na leta 1949 je za posestvo Volčji Potok Božiček za en dan December je mesec veselja, ra -dosti in tihih pričakovanj. Predvsem so polni pričakovanj otroci, ki nestrpno čakajo obisk dobrih mož. Center za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, enota Domžale, je tudi letos priskočil na pomoč Božičku, ki je v okviru projekta Božiček za en dan obdaril otroke iz družin, katerih življenje je ubralo težjo pot. Veseli smo, da smo bili spet del tega čudovitega projekta in da smo otrokom tudi letos priklicali na obraz smeh ter jim prižgali iskrice v očeh. Vsem želimo mirne in čarobne praznike. Center za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, enota Domžale Lekarna Vir 1/ Čufarjeva 23, 1230 Domžal Naj bodo božični prazniki in novo leto 2019 napolnjeni s srečo, mirom in zaupanjem v dobro! Novosti s področja centra za socialno delo v letu 2019 Družinski prejemki Od 1. 1. 2019 bodo stopile v veljavo spremembe pri družinskih prejemkih, te so naslednje: • očetovsko in starševsko nadomestilo bo znašalo 100 odstotkov osnove (doslej 90 odstotkov), • materinsko nadomestilo bo neomejeno, starševsko in očetovsko nadomestilo pa omejeno na 2,5 kratnik povprečne plače (prej 2-kratnik), • dodatek za veliko družino bodo prejele vse velike družine ne glede na materialni položaj družine (prej cenzus), Vsem, ki bodo imeli na dan 1. 1. 2019 veljavno pravico do materinskega, očetovskega oziroma starševskega nadomestila v višini 90 % osnove oziroma z zgornjo omejitvijo, bo po uradni dolžnosti izdana nova odločba. V novi odločbi bo od 1. 1. 2019 odločeno o nadomestilu v višini 100 % osnove, brez zgornje omejitve pri materinskem nadomestilu in z zgornjo omejitvijo 2,5 kratnik povprečne plače pri očetovskem in starševskem nadomestilu. Posebne vloge tako ni potrebno vlagati. Prvo višje izplačilo nadomestila bo tako v februarju 2019 za januar 2019. V letu 2019 dodatek za veliko družino ne bo več odvisen od materialnega položaja družine (brez cenzusa) in so do njega upravičene vse družine s tremi ali štirimi oziroma več otroki, pod pogojem da ima eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Sloveniji. Za vse upravičence do otroškega dodatka in za vse, ki so v letu 2018 vložili vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino, center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti, kar pomeni, da jim ni treba vlagati posebne vloge. Vsi ostali morajo za uveljavljanje pravice vložiti vlogo. Predvidoma bo izplačilo dodatka za veliko družino za leto 2019 v aprilu 2019. Državna štipendija Do državne štipendije bodo od 1. 1 2019 dalje upravičene tudi osebe, pri katerih mesečni dohodek na družin skega člana ne presega 659,30 evra Do zdaj je cenzus za pridobitev državne štipendije znašal 576,89 evra, zaradi odprave varčevalnih ukrepov in posledično sprostitve celotnega zadnjega dohodkovnega razreda pa bodo do štipendije upravičene tudi osebe, pri katerih mesečni dohodek na družinskega člana znaša od 576,90 do 659,30 evra. Državna štipendija v zadnjem dohodkovnem razredu znaša 35 evrov za mladoletne in 70 evrov za polnoletne upravičence. Do državne štipendije bo tako upravičenih okoli 8500 dijakov oziroma študentov več. Vlagatelji lahko vlagajo vloge na pristojni center za socialno delo od 1. 12. 2018 dalje. Vloge morajo vložiti tako tisti, ki jim je bila štipendija v preteklosti zavrnjena zaradi preseganja cenzusa, kakor tudi vlagatelji, ki jim državna štipendija v šolskem / študijskem letu 2018/2019 miruje zaradi preseganja cenzusa. Centri za soci- alno delo o upravičenosti do štipendije ne bodo odločali po uradni dolžnosti, ampak samo na podlagi vloge! Letne pravice: otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državne štipendije, subvencije malice in kosila Od 1. decembra 2018 dalje upravičencem do navedenih pravic ne bo treba vlagati vlog za podaljšanje navedenih pravic, saj bo to naredil CSD po uradni dolžnosti. Za upravičence, ki jim pravica izteče z 31. decembrom 2018, bodo centri za socialno delo po uradni dolžnosti odločili o nadaljnjem upravičenju do otroškega dodatka oziroma znižanju plačila vrtca. Če oseba prvič vlaga vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca, državne štipendije in subvencije malice in kosila, mora vložiti vlogo na predpisanem obrazcu (papirna ali elektronska vloga), prav tako mora oseba veš čas prejemanja pravice sporočati spremembe, ki vplivajo na upravičenje do pravice. Vsebinski pogoji uveljavljanja pravic iz javnih sredstev se ne spreminjajo. Višina osnovnega zneska minimalnega dohodka S 1. 1. 2019 vstopi v veljavo novela Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ohranja osnovni znesek minimalnega dohodka v višini 392,75 evra. Osebe, ki so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka in imajo pravico priznano do 31. decembra 2018, ter želijo še nadalje (od 1. januarja 2019 dalje) prejemati denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek, morajo do 31. decembra 2018 vložiti vlogo za podaljšanje priznanja pravice do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. Prav tako mora še vedno vsakdo: • vložiti vlogo, ko prvič uveljavlja pravico, • vložiti vlogo za podaljšanje priznane pravice, • sporočiti spremembo v času trajanja pravice. Za osebe, ki so prejemniki denarne socialne pomoči ali/in varstvenega dodatka, in so pravico pridobili pred 1. junijem 2018, na podlagi osnovnega zneska minimalnega dohodka 297,53 evra, bo center za socialno delo po uradni dolžnosti izvedel preračun priznane pravice upoštevaje nov osnovni znesek minimalnega dohodka, to je 392,75 evra. Nova pravica bo priznana s 1. januarjem 2019. Osebe, ki so po 1. juniju 2018 pridobile denarno socialno pomoč ali/in varstveni dodatek, in jim je pravica priznana tudi po 1. januarju 2019, v izreku odločbe pa imajo navedeno, da jim bo za obdobje po 1. januarju 2019 izdana dopolnilna odločba, se le-ta ne bo izdala, temveč se jim bo po 1. januarju 2019 do izteka pravice izplačeval enak znesek denarne socialne pomoči ali/in varstvenega dodatka, kot je bil določen z odločbo do 31. decembra 2018. Upravičenci bodo o navedenem obveščeni z obvestilom. 23, 1230 Domžale, T: 01 724 45 82 Delovni čas: pon-pet: 7.45-19.15 in sob: 7.45-12.15 OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA DOMŽALE vabi na krvodajalsko akcijo v četrtek, 10., in petek, 11. januarja 2019 - Domžalski dom Domžale Vnaprej hvala za vašo solidarnost in pomoč v imenu vseh, ki jim je vaša darovana kri rešila življenje. LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 13 NOVICE Himalajska sopotnika Na tradicionalnem alpinističnem večeru, ki ga že vrsto let pripravlja Kulturno društvo Jože Gostič Homec, smo 24. oktobra letos v večnamenski dvorani OŠ Preserje pri Radomljah gostili dva vrhunska alpinista iz zlate generacije, ki letos praznujeta 50-le-tnico ukvarjanja z alpinizmom. Viki Grošelj in Stipe Božič sta pripadnika generacije, ki je vpisala tedaj jugoslovanski alpinizem na svetovni zemljevid. Osvojila sta vrhove številnih osemtisočakov v Himalaji, med njimi najvišji Mount Everest, povzpela sta se na najvišje gore sedmih celin. vržen stran, a nekaterih stvari sta se naučila in stkalo se je prijateljstvo, ki ju povezuje vsa leta. Za Stipeta je bila vojska priložnost, da spet pride v Alpe, saj se mu je njegova želja, da služi vojsko v alpski enoti, izpolnila. Stipetova življenjska pot je nekoliko netipična za nekoga, ki prihaja iz Dalmacije. Dalmatinci se ukvarjajo s plavanjem, potapljanjem, vaterpolom, košarko, nogometom ... on pa je imel prijatelje, ki so se ukvarjali s smučanjem in plezanjem. Tako se je še pred vojsko vpisal v alpinistično šolo v Splitu in postal član alpinističnega Viki, slovenski alpinist in avtor številnih knjig, in Stipe, hrvaški alpinist in snemalec, se poznata že 45 let. Spoznala sta se na služenju vojaškega roka v Bovcu. Bila sta v alpskem vodu, delovna skupina, ki je obnavljala mejne oznake, torej stebre med Italijo in tedanjo SFRJ. Takrat sta ugotovila, da razmišljata zelo podobno in da imata podobne sanje. Tudi plezati sta začela hkrati. Viki leta 1967, Stipe na začetku leta 1968. V Bovec sta prišla z izkušnjami in vedela sta, kaj si v prihodnosti želita. O Himalaji je bilo takrat skoraj bogokletno razmišljati, lahko pa sta sanjala enake stvari. Takoj po vojski sta že plezala skupaj v Paklenici. Potem pa so se stvari začele odvijati neverjetno hitro. Viki je leta 1975 odšel z odpravo na Ma-kalu (8481 m), Stipe pa sočasno na No-shaq (7492 m). Te izkušnje so ju pripeljale skupaj na odpravo na Everest leta 1979. Za Stipeta je bil to prvi osemtiso-čak, in sanje iz Bovca so se uresničile. Iz bivanja v jugoslovanski vojski sta skušala izvleči najboljše, kar se je dalo. Na neki način je čas v vojski odseka. Pred tem je s taborniki hodil v Logarsko dolino, na Okrešelj, Brano, v Kamniške Alpe. Tako je odkril planinski svet in se prek alpinističnega odseka naučil še plezanja. Pred vojsko je nekaj časa delal tudi na ladji, z mislijo na čisto drug svet, in si z zasluženim denarjem kupil alpinistično opremo. Viki je svoje prve korake planinstva napravil s štiri leta starejšim prijateljem Danilom Cedilnikom - Denom v 4. razredu, ko sta se s kolesi odpravila do vznožja Storžiča ter se nato nanj tudi povzpela. Prvi stik z alpinizmom pa je bil malo drugačen. S prijatelji so kolesarili in se med drugim peljali tudi mimo plezališča Turnc pod Šmarno goro, kjer so ravno takrat imeli plezalne vaje v sklopu alpinistične šole pri Planinskem društvu Ljubljana - Matica. Mlade in radovedne fante je plezanje takoj začelo zanimati in plezalce so povprašali, če se jim lahko pridružijo. Dejali so, da lahko začnejo plezati oziroma, da se lahko vključijo v alpinistično šolo, le da morajo prinesti soglasje staršev, da se s tem strinjajo. Seveda to soglasje ni bila nobena ovira in tako se je začela Vikijeva alpinistična pot. Viki, odličen in plodovit gorni-ški pisec ter fotograf, in Stipe, vrhunski snemalec in fotograf, sta v svojem skupnem alpinističnem opusu ustvarila dosežke, ki kotirajo visoko v svetovnem merilu. Slovenec in Hrvat, oba predana gorništvu in naravi, njuna naveza je izjemna in prijateljstvo, ki ju je zaznamovalo, smo začutili v njunem dopolnjevanju na predavanju, ki je postreglo z mnogimi podrobnostmi njunega doživljanja uspešne alpinistične in pustolovske poti. Uspehi, neuspehi, tragedije ob izgubi prijateljev na podvigih v čudovitem in hkrati krutem svetu ledenih gora ju je utrdilo v ljubezni do življenja, narave in vsega lepega. Vikijeva predavanja imajo tudi humanitarno noto. Potres, ki je prizadel Nepal, je pustil strašno razdejanje in Viki je obljubil prizadetim ljudem pomoč. Izkupiček od prodaje knjig in različne donacije, ki jih zbira sam, osebno odnese v Nepal in izroči v roke prizadetim družinam. Z leti postane lahko gorništvo tudi poslanstvo in tisto, kar prejmemo lepega od čudovite narave, lahko delimo s tistimi, ki jih je narava prizadela. Vse to lepo zajame tudi Vikijeva misel: »Zame so gore kraj, kjer se dejansko sprostim in kjer na plan pride moja prava narava, moj pravi jaz. Prav zato imam rad gore in naravo, saj se tu pokaže kdo sem in kaj sem. Narava je nekaj, kar nas je vedno in nas bo še v bodoče bogatilo in napolnjevalo z energijo, voljo in veseljem, če bomo seveda ostali v stiku z njo. Narava nam ponuja tudi prostor, kjer dejansko spoznamo samega sebe in svoje zmožnosti. V tem sodobnem času hitenja je še bolj pomembna kot prej, saj nam ponuja nek ventil, skozi katerega se lahko sprostimo, si damo duška. Ljudje nikoli ne smemo prekiniti tega stika z naravo, saj bi s tem izgubili tudi stik s samimi seboj.« V sproščenem pogovoru z njima po predavanju je hitro minil večer in Stipe se je še isti večer vračal v Zagreb. Strinjali smo se, da je minil še en navdušujoč alpinistični večer in da se ob priliki spet srečamo. Marjan Loboda Foto: Toni IgliC Mi 1 Kulturno I društvo uran J are Škocjan pni Domžalah Ob jubilejni 70. obletnici, ki jo v letu 2019 obeležuje naše Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, se bomo v rahlo nostalgičnem duhu spominjali trenutkov, ki so nas vedno znova združili s studenškimi odrskimi deskami. V januarju si bomo v prostorih društva ogledali posnetka dveh predstav: 4. januar | ob 19. uri Črna žena (uprizorjeno 1.1995) 18. januar | ob 19. uri A njega ni (uprizorjeno l. 1996) Ob pogovorih z ustvarjalci se bomo vračali v preteklost in se čudili, smejali in si pripovedovali zgodbe nekega minulega časa. Vljudno vabljeni na cikel gledaliških večerov, ki jih bomo organizirali med januarjem in majem. To bodo tudi odlične priložnosti, da spoznate naše društvo. Ajda Sokler, članica Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan Čestitke ob 80. rojstnem dnevu Na srečanju, ki ga je krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina pripravila za člane in članice, ki so v letu 2018 praznovali okrogle življenjske jubileje, smo pozdravili in za 80. rojstni dan čestitali tudi jubilantu Stanislavu Gregorinu. Prijeten sogovornik je o svojem življenju, ki se je začelo 3. maja 1938 na Brezovici, povedal marsikaj zanimivega. Poudaril je, da je z življenjsko potjo, na kateri tudi ni manjkalo težav, zelo zadovoljen, predvsem pa je pohvalil življenje v Sejmiški ulici v Domžalah, kjer se lepo razume s sosedi in se ima nasploh prijetno. Otroštvo na manjši kmetiji, kjer sta starša vzgajala sedem otrok, je bilo po njegovem mnenju zelo prijetno, posebno če ga primerja z otroštvi današnjih otrok. Dela ni nikoli zmanjkalo, pa tudi prijetnih otroških iger ne. V zvezi z drugo svetovno vojno se spominja, da je njihova družina včasih prenočila in nahranila partizane, pa tudi otroci so sodelovali pri prenosu informacij; dve sestri sta bili kurirki. Najstarejši brat je leta 1943 odšel v partizane, pozneje pa tudi ostal v JLA kot oficir. V tistem času je mali Stane prvič v življenju okusil čokolado, ki jo je dobil od partizanov, ker jih ni izdal; namreč s tri leta starejšim bratrancem sta na paši krav srečala Nemce, ki so od njiju zahtevali, da povesta, kje so partizani. Ker pa nista nič izdala, sta od Nemcev dobila brco v ta zadnjo, zvečer pa od partizanov čokolado. Spomi- nja se tudi, da so jim hišo na Brezovici hoteli okupatorji zažgati, vendar so jih sovaščani rešili. Oče je delal na kmetiji, mati je bila zaposlena v Induplati, otroci pa so obiskovali osnovno šolo v Dobu. Peš so hodili vsak dan in prav nič težko jim ni bilo. Ker so si ostali poiskali boljši kos kruha drugod, je oče mlademu Stanetu namenil mesto gospodarja na domačiji, ki pa je žal po smrti starih staršev doživela nenavaden konec. Zahteve dedičev po deležih so namreč povzročile, da je bilo treba kmetijo pravzaprav prodati, mladi Stane pa se je po prihodu iz vojske v letu 1963 moral odločiti, da si zaposlitev poišče v Heliosu, kjer je opravljal različna dela. Rad je imel svojo službo, sodelavci so mu zaupali in ga izvolili tudi v delavski svet, kjer je zastopal njihove pravice. »Precej drugače, boljše je bilo tedaj,« razmišlja o zdajšnjem času in pove, da je bil tudi član zveze komunistov in da je tej usmeri- tvi zvest še danes. V Heliosu je ostal vse do upokojitve v letu 1993. Vmes je spoznal ženo Danico, doma iz Cerkelj pod Krvavcem, s katero sta si v Domžalah v Sejmiški ulici zgradila topel dom za sina in hčer. V drugih organizacijah in društvih ni bil. »Je bilo vedno kaj za postoriti,« pravi in se spominja, kako sta z ženo gradila hišo, urejala okolico in pazila vnuke. Vesela in zadovoljna sta z otrokoma, s štirimi vnuki, dvema pra-nukoma in pravnukinjo. Živita skupaj s sinovo družino, skupaj skrbijo za vrt in lepo urejeno okolico hiše. »Življenje je bilo in je še zdaj zelo lepo,« ocenjuje svojo življenjsko pot jubilant in je kritičen do sedanjosti, ko imajo po njegovem mnenju eni premalo, drugi pa preveč, posebej opozori tudi na zdajšnji delovni čas, ko so zaposleni v službah kar cele dneve in nimajo časa niti zase niti za družine. Sicer pa z ženo Danico vsako jutro odideta na krajši sprehod, vesela sta ob Kamniški Bistrici urejenih poti, tudi toplice sta včasih obiskala, danes pa sta najrajši doma, in če pridejo domači, potem je še bolj veselo. Pohvali tudi sosede, z vsemi so prijatelji in lepo jim je v tem delu Domžal. Hvala, spoštovani jubilant za vaše spomine, tudi poglede na današnji čas, predvsem pa na misel, da je bilo življenje kljub težavam lepo in vam je v jeseni življenja prijetno. Naj tako tudi ostane in srečno! Vera Vojska ^ ¡K' \J * 2CD. sam TEHNIČNE TRGOVINE ■<- H 14 | slamnik OBJAVE | PISMA BRALCEV ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Voščila V letu 2019 vam želimo veliko sreče, zdravja, topline v družinskem krogu in prijetnih praznikov. Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Srečno, zdravo in zadovoljno 2019 ter prijetne praznike vam želi in vas vabi na balinišče na Količevem Balinarski športni klub Budničar Količevo Srečno, zdravo in zadovoljno leto 2019 z veliko prijetnimi prazniki in obiski spominskih svečanosti vam želi Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava (V. Vodnik) Prijetne božične praznike in vse dobro v letu 2019 - tudi z našo doma pridelano zdravo hrano. Društvo podeželskih žena Domžale V 71. letu našega delovanja smo se trudili, da nam bi bilo skupaj prijetno. Hvala za vsak vaš prispevek. Vsem želimo srečno, zdravo in veselo ter praznično novo leto in vas vabimo: Pridružite se nam! Društvo upokojencev Domžale Vsem občankam in občanom želimo vesel božič, veliko zdravja in sreče ter uspešno v letu 2019! Policijsko veteransko združenje Sever Ljubljana, odbor Domžale Vesel božič in naj bo leto 2019 srečno in zdravo ter uspešno za vse. Kulturno društvo Domžalski rogisti Veliko vas je bilo, ki so vas v letu 2018 v cerkvi na Krtini in v poletnem gledališču na Studencu navdušili kulturni dogodki, posebej pa obisk domače predstave Lepo je biti muzikant, polne čudovite Avsenikove glasbe. Hvala vam za obisk, za lepe misli, pohvale, za veselje in srečo, ki ste jih delili z nami. Obiščite nas tudi v letu 2019 in skupaj z nami praznujte 70-letnico našega društva. Želimo vam, da je posebej za vas leto 2019 srečno, zdravo, polno zadovoljstva in lepih trenutkov - tudi z nami. hkrati pa voščimo prijetne božične praznike. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan Naj bo vsak dan v letu 2019 za vse naše člane in članice ter bralce in bralke Slamnika - dober dan! Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, krajevna organizacija Domžale Lepo je deliti ... Iskrena hvala za vsa plemenita dejanja, prostovoljno delo, pomoč in darovanje krvi v letu 2018. Ostanite srčni in z nami tudi v vseh dneh leta 2019, v katerih naj vas spremljajo sreča, zdravje, osebno zadovoljstvo in toplina prazničnih dni ter doma. Območno združenje Rdečega križa Domžale ... svet je lep in življenja vreden ... (Cankar: Kurent) Pridružite se nam in obogatite svoja življenja z novimi znanji - tudi v letu 2019, v katerem vam želimo veliko sreče, zdravja, družinske topline, lepih praznikov in prijetnih dni z nami. Univerza za tretje življenjsko obdobje, društvo Lipa Domžale Vsem krajanom in krajankam ter občanom in občankam želimo vesel božič, v letu 2019 pa zdravja, sreče in uspehov. Hkrati se vsem zahvaljujemo za pomoč in podporo! Športno društvo Zlato Polje Praznujte z nami ... V letu 2019 praznujemo prvih 40 let našega petja, s katerim bi tudi vam rade popestrile katerega od dni novega leta. Dobrodošli na naših koncertih! Srečno, zdravo in veselo leto 2019 - tudi ob naši pesmi! Pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe Naj bo leto, ki prihaja, prežeto s srečo, zdravjem in ljubeznijo. ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2019! Društvo narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale PISMA BRALCEV Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delne objave nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi pri pravnih osebah) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sprehajalci psov V Domžalah in okolici, tudi na Krtini, imamo veliko sprehajalnih poti. Na njih sproščeno uživamo, dokler ne srečamo neodgovornih lastnikov psov, ki nas z neobvladovanjem le teh prevečkrat preplašijo. Ko se mi bliža pes, ki ni na povodcu, in z lastnikom, ki caplja za njim z blaženim nasmeškom in klišejskim verbalnim dodatkom 'Naš ni nevaren/ Naš nič ne naredi/Naš še ni nikogar napadel', mi je seveda takoj jasno, s kom imam opraviti. Tak 'pasjeljubec' po mojem mnenju poleg psa, ki ga očitno ne zna in ne zmore obvladati, 'sprehaja' še svoj egoističen značaj, nespoštljiv odnos do sočloveka in pretirano zagledanost vase in v svoje 'imetje'. Občutek imam, da tem lju- dem praviloma prinaša posebno zadovoljstvo ravno to, da plašijo druge. V svojem okolju seveda srečujem tudi lastnike psov, ki imajo pse privezane na povodec in ki poskrbijo, da hodi pes ob srečanju z ljudmi tesno ob lastniku. Da, tudi takega lastnika prepoznaš že na daleč. Ti ljudje s svojim obnašanjem sporočajo, da so vredni zaupanja in da imajo nadzor nad psom. Zavedajo se, da ima pes 'kosmata ušesa' in da je vsak človek, ki ga srečajo na sprehodih, vreden spoštovanja in ne nadlegovanja. Vem, da nas je veliko, ki tako razmišljamo in čutimo. Želimo srečevati ljudi spodobnega vedenja - take, ki poznajo lastne meje in omejitve ter jih uspešno prenašajo na svoje kosmatince. Štefka Ramovš Srečno in ... zdravo? Bliža se silvestrska noč in spet bodo številni slovenski kraji in mesta ob polnoči ožarjeni z ognjemeti. Potem ko smo lahko na spletnih forumih videli, da so se z ognjemeti že proslavljale številne županske zmage ob zadnjih volitvah, nas čaka še ena pošiljka 'pokajočega in svetlečega veselja'. V zadnjih letih se je 'moda' ognjemetov zelo razširila in skoraj ni več nobenega javnega ali osebnega praznovanja in slavja, ki ga ne bi popestrili še s pokanjem petard in ognjemeti. Ti so bolj ali manj razkošni, odvisno od ambicij posameznikov, ki to želijo pokazati tudi drugim, ter bogastva občinskih proračunov. Vse v duhu: naj se ljudje veselijo in uživajo ... naj zrejo v prekrasno ožarjeno nebo, polno svetlobe in barv ... In v prednovoletnem upanju, da bo noč jasna in se bo kaj videlo še v sosednje občine, kjer morda nimajo tako radodarnega in 'razsvetljenega' vodstva. Pa je to res pravo in premišljeno 'darilo' mestu in ljudem? Ne, nikakor. Ker je to strupeno in škodljivo. Posipanje tistih, ki občudujoče zrejo v nebo, z drobnimi škodljivimi delci PM 10 in PM 2,5, s perklorati in dioksini, s kovinami (Sr, Ba, Cu, Ca, Na, Mg, Pb, Cr, Sb...) ter onasneževanje s plini (NO x, SO2, CO in CO2) res ni smiselno in ne odtehta radostnega razpoloženja in sreče ob opazovanju razsvetljenega neba. Strupi tako ostajajo v zraku še nekaj dni in jih vdihavamo, če se sprehajamo v prazničnih dneh! Pred leti se o teh nevarnih snoveh in škodljivosti ni vedelo prav dosti, dandanes pa ignoriranje takšnih opozoril pomeni izraz nevednosti ter izpostavljanje zdravja ljudi in ponižujoč odnos do narave. Pa srečn'ga in zdrav'ga ... Matej Oražem V novem letu 2019 želimo vodstvu občine, vsej ekipi občinskega glasila Slamnik, tečajnikom tečaja predelava oblačil in tekstila ter bralcem srečno, zdravo in uspešno leto! Joži Kokalj, predsednica društva Sinica i I i X * 8Ba a METAL m PROFIL o 1 VARNO ... ZANESLJIVO ... PRAKTIČNO Mir in blagor vam želimo! Miš zaLožba Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2019. Vam želi Aleš Juhant s sodelavci www.metal-profil.si GOSTILNA ROK Krtina pri Domžalah zaposli: & natakarico kuhinjsko pomočnico čistilko honorarno ali za nedoločen čas s poskusno dobo. Informacije na številki: 041648 880 LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 15 društva Poročilo o delu V zadnjem obdobju na srečo beležimo zatišje v številu posredovanj. Le enajstkrat je zazvonila številka 112, v enakem obdobju lani kar triintri-desetkrat. Konec lanske jeseni je zaznamovalo precej neugodno vreme, izrazito nizke temperature za konec novembra in veliko padavin, posledica pa, kot je običajno za našo dejavnost, več posredovanj pri prometnih nesrečah, dimniških požarih, počenih ceveh in podobno. Na manjše število prometnih nesreč na avtocestnem odseku, ki ga pokrivamo domžalski poklicni gasilci, je v zadnjem obdobju poleg ne tako slabega vremena, kot bi lahko bilo, zagotovo pomembno vplivala tudi akcija, ki sta jo skupaj pripravila DarsARS in VAL 202, v njej pa so vzpodbujali ohranjanje ustrezne varnostne razdalje. Rezultat je bil izredno pozitiven - skrajšal se je čas potovanja, hkrati pa se je zmanjšalo število prometnih nesreč. Dvakrat smo vseeno odhiteli na avtocesto. Prvič, ker se je zaradi počene pnevmatike v predoru ustavilo vojaško tovorno vozilo, kar je spregledal voznik osebnega vozila in trčil vanj. Poškodovani sta bili le vozili. Nekaj dni za tem smo bili aktivirani, ko se je iz tujega tovornega vozila močno kadilo, a je šlo zgolj za okvaro motorja. Na lokalnih cestah smo posredovali trikrat. V Jaršah je osebno vozilo trčilo v kolesarja. V Čepljah nad Lukovico se je 18. decembra zvečer vozilo med vožnjo skozi ovinek prevrnilo na bok. Skupaj z gasilci PGD Prevoje, Lukovica in Blagovica smo vozilo postavili nazaj na kolesa. Ker je lastnik pustil razbito vozilo ob cesti, so zjutraj zaskrbljeni mimovo-zeči ponovno klicali 112, in spet smo odhiteli na kraj dogodka, posredovanje pa seveda ni bilo potrebno. Posredovali smo v treh požarih. Na Krtini je bilo zažgano starejše osebno vozilo, ki smo ga pogasili skupaj z domačimi gasilci PGD Studenec. V gozdu pri Dragomlju je kmet želel nadzorovano zažgati plesnivo balo sena, a je naključni sprehajalec ogenj razumel kot gozdni požar in ga prijavil. Posredovali smo skupaj z gasilci PGD Pšata - Dragomelj. Sredi meseca smo uspešno posredovali tudi pri dimniškem požaru v Biščah. Reševalcem NMP ZD Domžale smo pomagali pri prenosu obolele osebe iz stanovanjskega hiše na Krakovski ulici do reševalnega vozila. V stanovanju na Miklošičevi ulici je počil ventil centralne napeljave, zato smo odprli vrata, omejili iztek vode ter tako preprečili večjo škodo. Poklicali so nas tudi v Preserje, kjer je zaradi odprte pipe in založenega korita voda tekla po tleh in tudi že v nižja nadstropja. Četrtega decembra ob 15.20 smo prejeli klic, da je občan skočil z mosta v Kamniško Bistrico na Podrečju (pri Elektro). Do našega prihoda so ga poškodovanega iz vode rešili mimoidoči. Pomagali smo reševalcem pri oskrbi in prenosu do reševalnega vozila. Na intervenciji so sodelovali tudi gasilci PGD Domžale mesto. Gremo v jubilejno leto Številna društva Šola zdravja najdemo po vsej Sloveniji, pohvalimo pa se lahko, da jih imamo v občini Domžale kar nekaj in da skoraj ni leta, ko se ne bi ustanovilo novo društvo z namenom širjenja jutranje telesne dejavnosti na prostem. šola zdravja dob S tem, da imamo vsako leto več tovrstnih društev, se uresničuje tudi cilj: pripeljati jutranjo vadbo v vsak kraj, vas in naselje v Sloveniji. Za vsakodnevno, bolje zapisano vsa-kojutranjo srečanje, so se odločili tudi v Društvu upokojencev Dob in začeli s Šolo zdravja, ki je po devetih letih delovanja enako živahna, še malo bolj zdra- va, predvsem pa zelo priljubljena oblika rekreacije okrog 20 udeležencev in udeleženk. Zberejo se vsako jutro, razen sobote, nedelje in praznikov, oblečeni v značilne oranžne majice. Njihov telovadni dom je zelenica v Športnem parku Dob, ob slabem vremenu se dobro počutijo v veliki dvorani za balinanje. Po jutranjih pozdravih in vprašanjih 'Kako si kaj?' telovadijo po metodi 1000 gibov, za katero je vaje sestavil ruski zdravnik Nikolaj Grišin. Med temi 1000 gibi je tudi pozdrav soncu, ki se ga še posebej razveselijo, če jih obišče v teh za nekatere zelo zgodnjih jutranjih urah. Jutranjo telovadbo v Dobu vodijo usposobljeni prostovoljci: Mojca, Feliks in Tatjana. Vaje so preproste ter enostavne in veliko pripomorejo k zdravju. Pomembno je, da vsak telovadi po svojih sposobnostih in zmožnostih. Čeprav je skrb za telo prva naloga tovrstnih srečanj, ude- Starejši za starejše ... gremo ... Leto se zaključuje in z njim naše priprave na projekt Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Domžale. društvo upokojencev domžale »Tako. Leto se zaključuje in z njim naše priprave na projekt Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Domžale. Opravile smo še skupno izobraževanje o vsebini in načinu izvajanja projekta, ki ga kar v nekaj občinah v naši državi že uspešno izvajajo, zdaj pa je čas, da z njim začnemo tudi v občini Domžale,« je povedala Marija Radkovič, lokalna organizatorka projekta. Prostovoljke so njegovo vsebino in način izvajanja spoznavale 12 decembra 2018 v prostorih DU Domžale. Z njimi je bil Ferdinand Starin, predsednik DU Domžale, in predavateljica, pravnica Amalija Šiftar, sicer regijski vodja projekta ZDRUS, ki je predstavila zakonodajo, prostovoljstvo, varovanje osebnih podatkov, pristopu do ljudi, starejših od 69 let, posebno skrb pa je namenila pomenu dela in pristojnostim. »Zanimivo in poučno,« pravi lokalna organizatorka Marija, ki pa jo čudi, da številni starejši ljudje projekta, ki ga že vse leto podrobno predstavljamo tudi v lokalnem glasi- Dedek Mraz v Medobčinskem društvu Sožitje Člani Medobčinskega društva Sožitje Mengeš smo imeli 9. decembra 2018 v Kulturnem domu Radomlje prednovoletno druženje, kjer nas je obiskal dedek Mraz. leženci ne pozabljajo širiti telovadbe tudi na mlajše generacije, tako so z njimi že večkrat telovadili otroci iz dobske-ga vrtca, vsakodnevno druženje pa bogatijo s praznovanjem rojstnih dni, veseljem ob rojstvu vnukov ali pomoči, če jo kdo potrebuje. Čas namenijo tudi prijaznemu pogovoru o vsakodnevnih dogajanjih in izmenjavi izkušenj. medobcinsko društvo sožitje Predsednica društva dr. Tatjana Novak je prisrčno pozdravila vse navzoče, še posebno pa posebne goste: vodje servisa v Domžalah 1, namenili Petrolovi bencinski servisi Domžale 1 (Nenad Pevulja), Trzin (Dean Mal-koč), Voklo 1 Šenčur (Anja Mandelj), Prvih devet let Šole zdravja Dob, rojstni dan ima njihova šola v decembru, so slavnostno obeležili s srečanjem in se ob prijetnih spominih vedno znova prepričali, kako manj prijetno in živahno bi bilo njihovo življenje brez vsakodnevnih srečanj. Vse rekreativke in re-kreativci Šole zdravja Dob se iskreno zahvaljujejo Društvu upokojencev Naš dom Dob za pomoč in razumevanje, še posebej pa izrekajo zahvalo Športnemu društvu Dob, ki jim v športnem parku omogoča prijetno rekreacijo v vseh letnih časih. Hkrati vsem želijo, da podobno kot oni sami, poskrbijo za svoje zdravje in se jim pridružijo v Športnem parku Dob. Saj veste: vsak dan, razen sobote, nedelje in praznikov, tam okoli 8. ure. »Lu-šno bo!« Vera Voiska Foto: Šola zdravia Dob župana Občine Komenda Stanislava Poglajna, podžupana Občine Mengeš Boga Ropotarja, podžupana v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Kamnik Igorja Žavbija, podpredsednico Zveze Sožitje Branko Perne ter predstavnika Petrola Nenada Pevulja in Andreja Medveda. Vsem navzočim se je zahvalila za nesebično delo in podporo društvu, da se vsako leto uresničijo vsi zastavljeni cilji. Njenim besedam so se pridružili župan in podžupana, podpredsednica Zveze Sožitja in predstavnika Petrola, ki so članom društva zaželeli lepe praznike ter uspešno, zdravo in srečno prihajajoče leto. Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Kamnik Igor Žavbi je razveselil člane društva s košarico dobrot, ki bo namenjena osebam z motnjami na bližnjem zimova-nju. Predstavnika Petrola Nenad Pevu-lja in Andrej Medved sta društvu izročila donacijo v višini 1600 evrov, ki so jo na pobudo Nenada Pevulje, poslo- Primskovo Kranj (Simon Čebul), Kranj vzhod in Kranj zahod (Gašper Golob), Rudnik 1 (Slavka Tomplak) in Rakovnik Ljubljana (Matija Avšič). Predsednica se je za prejeto donacijo iskreno zahvalila in povedala, da bodo sredstva porabljena za izvedbo zimskega tabora, ki je namenjeno osamosvajanju in ohranjanju psihofizičnega zdravja članov društva, oseb z motnjami v duševnem razvoju. Brez igrice seveda ne gre. Prisluhnili smo dramski skupini Kulturnega društva Mlin Radomlje, ki so pripravili prijetno gledališko igro avtorice Nine Mav Hrovat z naslovom Lešniki, ki govori o pomoči in prijateljstvu. Dedek Mraz nas je obiskal s polnim košem daril. Ob zvokih dua Gorenjca, ki ga sestavljata bratca Ažbe in Aljan, je sledilo druženje. Tudi zaplesali smo. Za sladke dobrote so poskrbele mame, rejnice in prostovoljke, za kar se jim iz srca zahvaljujemo. Želimo si, da bo leto, ki prihaja, za vse zdravo ter polno prijaznih in lepih trenutkov. Metka Mestek lu Slamnik, ne poznajo, in se sprašuje: »Ali je trud, da bi skozi vse leto načrtno ljudi seznanjali s projektom, zaman? Kaj res ne beremo Slamnika? Škoda! Zaradi tega je posledično težko priti do ljudi in jih z anketo povprašati o tem, kaj in na kakšen način potrebujejo pomoč za lažje premagovanje svojih tegob v jeseni svojega življenja. Težko nas spustijo v svoje domove in še težje se nam odprejo.« Ponovimo zato še enkrat: Projekt Starejši za starejše je namenjen vsem, starejšim od 69 let, ki še bivajo doma, imajo pa že začetne zdravstvene težave. Prostovoljke bodo z anketo to ugotavljale in poskušale pomagati tako, da bodo zagotovile vsem, ko bodo to želeli oziroma hoteli, laično socialno pomoč. Ali pa jim bodo skozi projekt pomagali, da lažje in hitreje pridejo do drugih pomoči. Teh je veliko, morda jih ne poznamo, zato bo vsak, ki ga bodo prostovoljske obiskale, dobil najnujnejše številke in informacije o tem, kaj in zakaj se lahko obrnejo tako starejši sami ali pa njihovi svojci. »Sodelovanje s predstavniki različnih institucij je zelo pomembno in dobrodošlo, zato se bomo z njihovimi predstavniki, na naše povabilo, srečali takoj po novem letu,« pove Marija Radkovič, lokalna organizatorka projekta, in vsem želi spokojnost, mir v srcu in duši, obilo zdravja in vse dobro v letu, ki se nam približuje, hkrati po poudarja: »Dovolite, da vam skušamo pomagati. Veseli bomo mi, zagotovo pa boste zadovoljni tudi vi in vaši dragi svojci.« Vera Voiska Kulturno društvo Groblje 8. RAZSTAVA SLOVENSKIH JASLIC Odprtje razstave bo 26.12.2018 ob 15. uri v Kulturnem domu Groblje. V sklopu kulturnega programa bo razstavo blagoslovil nadškof Stanislav Zore. Razstava bo odprta še od 27.12.2018 do 6.1.2019 od 10. do 12. ure in od 15.30 do 18. ure. Optika Škofic že od 1975 Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06 delovni čas: pon.-pet.:8-12 in 16-18 sobota: 9-12 i6 | slamnik številka 12 | december 2018 | letnik lviii društva slamnik@kd-domzale.si 40 let uspešnega dela Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je 13. decembra 2018 pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja ter v družbi članov, sodelavcev in gostov obeležilo 40 let uspešnega dela. društvo paraplegikov Društvo je bilo ustanovljeno 5. decembra 1978, skozi štiri desetletja pa ga je vodilo pet predsednikov. Na slovesnem dogodku, prepletenem z glasbo, poezijo, dobrodelno noto in poklonom ljudem, ki so v preteklih desetletjih pomembno prispevali k razvoju društva, je podobo in poslanstva društva predstavila predsednica Mirjam Kanalec, z nagovorom pa se ji je pridružil tudi njihov član in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Ob praznovanju so se s projekcijo izvirnih fotografij - nemih vendar zgovornih pričevalk bogate zgodovine, zazrli v preteklost. Vse od ustanovitve organizacije slovenskih paraple-gikov in tetraplegikov skozi čas burnih političnih in gospodarskih dogajanj pa do danes. V nadaljevanju poti so predstavili izvajanje socialnih programov in številne pomembne mejnike, ki so društvo zaznamovali na vseh področjih. V obeležje visokega jubileja je bila vpeta tudi akcija zbiranja denarja za nakup novega kombija, ki ga društvo nujno potrebuje za varen prevoz članov. Med prireditvijo je njihov slikar Željko Vertelj, ki slika z usti, ustvar- Proslava ob 40. obletnici društva jal sliko Potok v zimi in jo namenil licitaciji. In tudi voditelj Robert Pečnik - Pečo je nekaj minut namenil udeležencem, da so 'odklenili' svoje mobilne telefone in družno poslali SMS sporočilo na številko 1919 z besedo KOM-BI5. Akciji pa se lahko pridružite tudi vi in na TRR SI56 6100 0001 8731 144 nakažete svoj prispevek. Na proslavi so se spomnili tudi članov, ki so s svojim delom v preteklosti uspešno krmarili društvo in ga pomagali pripeljati do prepoznavnosti, ki jo ima danes. Nekdanjim predsednikom so podelili plakete društva, drugim zaslužnim članom pa priznanja. Priznanje so za uspešno sodelovanje in podporo prejeli tudi Mestna občina Praznično v decembru in novi programi v letu 2019 December je bil za vse študentke in študente ter vodstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje - društvo Lipa Domžale delaven, hkrati pa tudi prazničen, saj so dneve pred novim letom želeli polepšati vsem svojim slušateljem pa tudi vsem drugim, ki obiskujejo in spremljajo njihove dejavnosti. univerza za tretje življenjsko obdobje domžale Predavanja po urniku so tekla vse do 22. decembra, že v začetku zadnjega meseca leta 2018 pa so pripravili razstavo Unicefovih punčk v Državnem zboru in na Ljubljanskem gradu, pozneje tudi v Trzinu, v okviru projekta slovenska kulturna dediščina je svojo razstavo v Knjižnici Domžale pripravil keramični krožek, v Tržiču so se plesalke Češminke srečale s podobno plesno skupino iz Tržiča, obiskali so Zagreb - najlepše novoletno okrašeno mesto v Evropi, citarke, kitaristke in literarni krožek pa so razveselili varovance MGC Bistrica. Seveda ni manjkalo prijetnih srečanjih in dobrih želja v vseh skupinah. Novi program: Zdravilni qigong in meditacija: Društvo Lipa je sredi novembra pod vodstvom mentorice Barbare Škarja pripravilo predstavitveno srečanje na temo: Zdravilni qigong in meditacija, ki predstavljata učinkovito kombinacijo za krepitev zdravja, dobrega počutja, notranje harmonije in vitalnosti. Redna vadba zdravilnega qigonga krepi kite, mišice in kosti, izboljšuje telesno držo in vzdržljivost, ugodno vpliva na srce in ožilje, znižuje krvni tlak, pomirja živce in neguje umske sposobnosti, krepi notranjo stabilnost in ravnovesje, prispeva k ohranjanju gibčnosti in vitalnosti za kvalitetno življenje v vseh obdobjih ter upočasnjuje staranje. ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL Pančur d.o.o. Z redno prakso meditacije nevtraliziramo negativne učinke stresa na telo, izboljšamo spanje; se razbremenimo negativnih čustvenih stanj, si povrnemo notranji mir, umirimo raztresene misli, se spoznavamo in razvijamo svoje potenciale; poglobimo stik s seboj in krepimo občutek notranjega smisla življenja. Srečanja bodo potekala vsak torek in bodo trajala eno uro. Ne pozabite: »Pozornost in skrb, ki jo namenimo sebi, bo skozi nas prehajala k drugim.« Podarite darilni bon za zdrav korak v letu 2019. Razstava Unicefovih punčk v Državnem zboru Debatni klub: V okviru literarnega krožka je v decembru potekal že tretji debatni klub, o katerem je ena od udeleženk Marija Dodič povedala: »Zase bi lahko rekla, da je zame ustvarjalna misel samo tista, s katero bi tako dregnila sama vase, da bi celo spremenila svoja prepričanja, če ne vsa, pa vsaj nekatera. To bi bila ustvarjalna misel, ki spreminja človeka v njegovih temeljih. Vse ostalo je bolj slab približek ustvarjalnosti, če ni zadaj neke dejavnosti. Večina naših misli pa ni ustvarjalnih v gornjem smislu, bolj razdvajajo in rušijo, kot združujejo in gradijo.« Mnogi stari ljudje niso nikoli doživeli celotne lepote, globine in bogastva, ki jih s seboj prinaša napredo- Volilni občni zbor ŠD Domžale Tajfun Letošnji volilni občni zbor Šahovskega društva Domžale Tajfun je potekal 24. novembra v sejni sobi Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Ljubljana, Občina Domžale in Merca-tor, d. d. Zahvalili so se tudi vsem partnerjem, občinam, invalidskim organizacijam, institucijam, sponzorjem in donatorjem ter drugim, ki so z njimi sodelovali in jih podpirali, še posebej pa krovni organizaciji Zvezi pa-raplegikov Slovenije. Brez njihove pomoči ne bi dosegli takih uspehov. Slovesen dogodek so popestrili in obogatili: mlada harfistka Taja Rija-vec iz Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, pesnica društva in večkratna nagrajenka Darinka Slano-vec, plesni par kluba Zebra - Martina in Roman ter Nuša Derenda. JOŽE GLOBOKAR Foto: Tomaž Demšar šd domžale tajfun Po ustaljenem dnevnem redu so člani najprej sprejeli poročilo o delovanju društva in finančno poročilo za leto 2017, nato pa pregledali dogajanje, aktivnosti in finančno stanje tekočega leta. Pri tem velja omeniti drugi memorial Vida Vavpetiča, enega izmed najvidnejših članov domžalskega šaha, kjer se je društvo zares potrudilo pri organizaciji in s tem privabilo za zdaj rekordno število udeležencev. Zato bo za naslednji turnir v prihajajočem letu pravi izziv najti dovolj velik prostor za organizacijo še na višjem nivoju. Prav tako tudi letos v okviru društva pod vodstvom nekoč zelo uspešne domače generacije mladincev potekajo tri šahovske šole, poleti pa so bili izvedeni kar trije termini šahovskega tabora, ki je med mladimi vsako leto bolj priljubljen. V tem letu pa je bil še posebno dejaven upravni odbor društva, ki je marsikaj postoril za učinkovitejše, bolj transparentno in usmerjeno delovanje društva. Rezultat tega je med drugim tudi posodobitev društvenega statuta, o spremembah katerega so člani na občnem zboru aktivno razpravljali in glasovali. Prav tako je bil podaljšan enoletni mandat zdajšnjega predsednika društva Boštjana Grošlja, ki je predlagal manjšo spremembo v sestavi upravnega odbora in zaradi neaktivnosti popolno zamenjavo nadzornega odbora. Glavna pridobitev društva v tem letu pa je novi generalni sponzor Tajfun, s pomočjo katerega je članska ekipa nedavno osvojila 3. mesto v 1. članski ligi - zahod, večinski del sredstev pa bo v prihodnjem letu namenjen predvsem podpori in razvoju mladih šahistov ter popularizaciji šaha, kjer je primarna skrb zadovoljstvo vseh članov društva. Uspešno leto se je v sredini decembra zaključilo na tradicionalnem prednovoletnem srečanju, kjer so se člani v prijateljskem vzdušju pomerili med seboj in skupaj nazdravili priložnostim v prihajajočem novem letu. ŠPELA OREHEK OBVESTILO Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, krajevna organizacija Domžale obvešča vse svoje člane in članice, da so uradne ure v decembru 2018 in januarju 2019 vsak ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih domžalskih krajevnih skupnosti. vana starost, ker niso nikoli hoteli pustiti za seboj mladosti, moči in vitalnosti. Najboljše šele pride. In s koncem življenja se bo začelo. Najboljše je šele pred nami. Mnogi ljudje izgubijo najboljši čas svojega življenja, pozna leta, ker so preveč vezani na preteklost, so priklenjeni na svoje dobre izkušnje od takrat. Dobrodošli v debatnem klubu! Sicer pa Univerzo za tretje življenjsko obdobje tudi v letu 2019 čakajo številni pomembni in manj pomemb- V društvu Sinica Društvo za medgeneracijsko povezovanje Sinica -program tečajev Šivankarice predelujemo oblačila in tekstil, ki se kopiči v domačih omarah, poteka do konca leta in se nadaljuje v naslednje leto. ni dogodki, od katerih vas že danes opozarjamo na dva: 5 mednarodni festival znanja in kulture starejših v sodelovanju s slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje Ljubljana (25. april 2019), na katerem se predstavijo slovenske univerze, in 2. tradicionalna prireditev S citrami po Domžalah (18. maj 2019). Toliko za začetek leta 2019. In ne pozabite: Na svetu je le ena pomembna oseba, ki se mora spremeniti in to ste vi. (Rene Egli, Načelo Lola). Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale vam pri tem lahko veliko pomaga. Hkrati pa želi vse dobro v vseh dneh novega leta. Vera Vojska Foto: društvo LIPA DoMŽALE Predelovali bomo oblačila, ki jih ne uporabljamo več: iz jopic, puloverjev, šalov bomo sešili nova oblačila, krila, trenirke, kape, rokavice in odeje. Iz srajc, bluz in poletnih oblačil bomo sešili nove prevleke za blazine in odeje ter nakupovalne vrečke. Iz odsluženih hlač bomo skrojili torbe za vsak dan, nahrbtnike za šolo, torbe za na plažo, posteljna pregrinjala in druge izdelke za dom po željah tečajnic. Na tečaju bodo udeleženci usvojili teorijo in praktična znanja o tehnikah kopiranja in risanja krojev, krojenja, ročnega in strojnega šivanja, spoznali šivalni stroj, tehnike šivanja, navijanje in napeljevanje sukanca ter menjave šivank. Program vam nudi možnost, da usvojite znanja, ki bodo povečala vaše možnosti za delno samooskrbo pri predelovanju in izdelovanju oblačil in drugih uporabnih izdelkov iz tekstila. Vsak tečaj traja dva meseca (2 x tedensko 4 ure), vpis na tečaje pa je ves čas individualen. Termini v januarju in februarju 2019 bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.00 do 20.00, ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.00. Vsi tečaji potekajo v šivalnici v Dra-gomlju 101, Občina Domžale. V bližini (približno tri minute hoje) je končna avtobusna postaja proge 12D Ljubljanskega potniškega prometa. Brezplačna udeležba na tečajih šivanja je za ranljive skupine: udeleženke in udeleženci, ki obiskujejo katerega izmed programov socialne aktivacije, brezposelne osebe in njihovi družinski člani, rejniške družine in njihovi člani, enostarševske družine in njihovi člani, mladi, ki so opustili šolanje, osnovnošolci, srednješolci, dijaki in študentje, ki so oziroma so njihovi starši upravi- čeni do pomoči na Centru za socialno delo, starejši, ki so brezposelni ali pa so že prejemniki pokojnin, osebe s posebnimi potrebami - z okvaro sluha. Vse tečajnice in tečajniki iz ranljive skupine ob mesečni predložitvi potrdil si podaljšajo mesečno brezplačno udeležbo na tečaju. Cena dvomesečnega tečaja za zaposlene tečajnice je 240 evrov, za študente in upokojence pa je samo 190 evrov, in za osnovnošolce 100 evrov. Dnevi odprtih vrat so v šivalnici v Dragomlju v decembru vsak petek od 16.00 do 20.00. Po naročilu prevzemamo popravila oblačil ter tudi predelamo oblačila in tekstil v nova oblačila in izdelke za dom. Vabljeni na tečaje, z veseljem pa vam bomo popravili vaša oblačila ali jih predelali v kaj novega po vaši želji, da skupaj pripomoremo k zmanjševanju odpadkov in dolgoročno prispevamo k varovanju našega okolja. Prijave in dodatne informacije na telefonski številki 068 602 136, e-na-slov: sinica.jozi@gmail.com in spletnem naslovu fb: Društvo za medgene-racijsko povezovanje Sinica. Društvo se je prijavilo na Javni razpis za sofinanciranje programov druž-beno-socialnih in socialno humanitarnih društev oziroma organizacij v letu 2019 Občine Domžale. Joži Kokalj, predsednica društva ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 31. januarja 2019. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 16. januarja 2019, do 12. ure. LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik | 17 slamnik@kd-domzale.si društva Društvo podeželskih žena Domžale v Prlekiji Društvo podeželskih žena, ki združuje dekleta in žene z območja nekdanje Občine Domžale, že več desetletij poskuša s svojimi aktivnostmi z različnih območij pomagati svojim članicam, hkrati pa z različnimi druženji bogati njihova življenja. društvo podeželskih žena domžale Ta srečanja so namenjena predvsem izmenjavi izkušenj in znanj s področja skrbi za kmetije in domačije, hkrati pa jim prinašajo tudi vedno nova znanja, s katerimi so še uspešnejše. Društvo, ki ga vodi Sergija Šuštar, podpredsednica je Julka Črnivec, tajnica Mojca Hafner, blagajničarka pa Rozi Gabršek, je tudi letošnje leto začelo z občnim zborom in sprejemom programa, ki so ga vestno uresničevale vse leto. Tudi letošnji občni zbor so povezale s strokovnim predavanjem. Tako so letos posebno skrb, ob pomoči Marjana Kodermana, predsednika Čebelarskega društva Krtina, Dob, namenile področju čebelarstva. Tradicionalno so se srečevale vsak mesec in si izmenjale izkušnje, hkrati pa uspešno sodelovale s sosednjimi podobnimi društvi. Letos so pripravile tudi piknik, nikoli pa ne pozabijo tudi življenjskih jubilejev svojih članic. Žal so v zadnjih letih finančno odvisne predvsem od članarine in lastnih prispevkov, posebej pa se za finančno pomoč zahvaljujejo Krajevni skupnosti Dob, od koder je pravzaprav največ članic. Vsako leto organizirajo tudi kakšno strokovno ekskurzijo, s katero pridobivajo nova znanja, hkrati pa spoznavajo zanimivosti in znamenitosti posameznega dela naše države. Tako so letošnjo pomlad obiskale Primorsko ter se z obiskom Argete seznanile z izdelovanjem različnih paštet, ki jih doma nekatere izdelujejo same. V novembru so se z avtobusom odpeljale v Prlekijo, kjer so se seznanile z zanimivo pokrajino, na kratko po- gledale tudi onstran meje, posebno doživetje pa je bil obisk Babičevega mlina v Veržeju, kjer so izvedele zgodovino družine Babič, ki je leta 1912 kupila plavajoči mlin in po požaru leta 1927 na istem mestu postavila nov mlin. Mlinar-sko hišico so tedaj postavili na obrežje, mlinsko kolo pa na čolne, pogonska sila pa se prenaša z jekleno vrvjo. Mlin je voda odnesla in Babičevi so morali ponovno zgraditi nov mlin. Pa ni bil zadnji, saj je leta 1990 narasla voda ponovno odnesla mlinsko kolo. Babičev mlin je turistična in etnografska znamenitost, ki je tudi članicam društva ponudila pogled v preteklost, ki je bil zanimiv tudi zato, ker se je zdajšnji pri- Skupaj gremo naprej Ob dnevu invalidov, ki letošnje leto nosi geslo Skupaj gremo naprej, se domžalski invalidi spominjajo preteklega leta in upajo na boljšo prihodnost. medobčinsko društvo invalidov domžale Medobčinsko društvo invalidov Domžale bi zdaj moral poznati že vsak. Gre za peto največje invalidsko društvo v Sloveniji in društvo z največ člani v občini Domžale, saj jih šteje kar prek 1600. Društvo ima status invalidske organizacije, nevladne organizacije in prostovoljne na temo prve pomoči in uporabe avtomatskega defibrilatorja pod vodstvom Erika Juhanta, in drugim na temo, kako z lastnimi mislimi vplivati na svoje dobro počutje, o čimer je govorila priznana numerologinja Marjana Pogorelčnik. Obeh predavanj se je udeležilo lepo število invalidov, ki so s tem pridobili neprecenljivo znanje, organizacije. A ker je v javnosti premalo poudarka na temo invalidov -tako na javnih razpisih, v medijih in zakonodaji, čeprav gre za eno najbolj ranljivih skupin, je tudi njihovo delo premalo izpostavljeno in jih do želene enakopravnosti čaka še dolga pot. V javnosti je tudi vse manj govora o 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, ki je bil ta mesec, čeprav ga je že leta 1992 z resolucijo razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, z namenom, da bi v najširši družbi spodbudila vedno boljše razumevanje problematike, povezane z invalidnostjo, s temeljnimi pravicami invalidov in z vključevanjem invalidov v življenje. Pri MDI Domžale so letos ta pomembni dan obeležili s kar dvema informativnima predavanjema - prvim da lahko pomagajo tako sebi kot tudi drug drugemu. Neinvalid namreč ne more razumeti invalida, vseh njegovih stisk in tegob, ki se pojavijo z nastalo invalidnostjo. Zato se v društvu trudijo, da delujejo po načelu invalidi za invalide - vsi prostovoljci, ki se neprestano in nesebično razdajajo za ostale člane, so prav tako invalidi in še starejši, ter redno obiskujejo člane in so na voljo za pomoč. Ravno v teh dneh bodo obiskali vsakega izmed 1600 članov, z njim poklepetali in mu izročili koledar društva, kjer je zajet celoten pisan program, ki ga izvajajo - ohranjevanje zdravja, zagotavljanje zagovorni-štva, meritve izobraževanja, izleti ter razne družabniške, kulturne, umetniške in športne dejavnosti. Društvo to- Čestitke jubilantom in srečno 2019 Vodstvo krajevne organizacije za vrednote NOB Domžale se je v začetku decembra 2018 zbralo na zadnjem sestanku v letošnjem letu, da bi sprejeli program dela za prihodnje leto, drugi del sestanka pa je bil namenjen srečanju z jubilanti, ki so v letu 2018 praznovali okrogle življenjske jubileje. ko borcev za vrednote nob dob, krtina Program dela za leto 2019 bo podoben kot dosedanja leta, začeli ga bomo z obiskom spominskih slovesnosti v Rudniku in na Oklem, z občnim zborom, ki ga bomo povezali s praznovanjem 8. marca - mednarodnega dneva žena, v začetku poletja bomo obiskali Koroško in spoznavali njeno vlogo v drugi svetovni vojni. Tudi v letu 2019 pričakujemo, da član vodstva krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina in nadzornega odbora občinske borčevske organizacije. Pridno dela tudi v drugih društvih in uživa v družbi domačih. Največ jubilantov je v letu 2018 praznovalo 70. rojstni dan: Marija Lončar, ki se je v Dob preselila pred 40 leti in danes uživa v družbi moža Jožeta, dveh hčera, treh vnukov in dveh vnukinj. Veseli se jeseni življenja in uživa povedovalec zgodovine mlina v letih 1947 in 1948 za mlinarja učil v Domžalah. Zanimiv je bil pogled v mletje žit v starem slogu, dekleta in žene pa so lahko kupile različne moke, ki za razliko od trgovinskih blagovnih znamk niso mešane z ostalimi. Prijeten dan se je zaključil z obiskom Term Banovci in prijetnim druženjem, ki je članicam društva polepšal čas, ko se počasi pripravljajo na praznične dni, v katerih jim, tako kot v vseh ostalih, zanesljivo ne bo zmanjkalo dela - tudi v društvu ne, saj načrtujejo vsakoletni tradicionalni kuharski tečaj. Vera Vojska Jubilanti (z leve): Stanislav Gregorin, Marija Lončar, Nada Potočnik in Valentin Marinček rej invalidom nudi vse, kar lahko, in se trudi, da bi se v njihovem programu našlo nekaj za vsakogar, seveda pa dajejo največ poudarka na pomoč in humanitarnost. V letu 2018 so poskrbeli za težke invalide, s tem da so jim nudili finančne pomoči in jim sofinancirali ohranjevanje zdravja v zmogljivostih Zveze delovnih invalidov Slovenije in Termah Radenci. Marsikdo se ne zaveda, kako pomembne so te pomoči, saj invalidi živijo praktično na robu preživetja. Društvo jim lahko tako vsaj malo pomaga, da bi se lažje prebili čez dni. Zato jim redno nudijo tudi brezplačne prevoze na različne lokacije, kamor morajo priti, največkrat je to nekaj tako osnovnega kot k zdravniku ali v trgovino. To so poleg predolgih čakalnih vrst pri zdravniku, neenakopravnega in nepravičnega obravnavanja pri raznih komisijah in splošnega od-klonilega odnosa do invalidov le nekatere izmed težav, s katerimi se invalidi srečujejo in na katere društvo neprestano opozarja, saj gre za stvar osnovnih človekovih pravic. MDI Domžale vseeno upa, da se bodo stvari počasi obrnile na bolje, mogoče že v novem letu 2019. Sami bodo dokončno uporabili vse svoje moči, da se stvar premakne v pravo smer in da ne bo noben invalid zapostavljen. Že takoj po novem letu bodo lahko po zaslugi pomoči s strani Anine zvezdice socialno ogrožene in najtežje invalide obdarili s paketi z živili. Tako jim bodo podarili vsaj za malenkost lepši začetek novega leta. Prav tako pa se zahvaljujejo vsem donator-jem in dobrim ljudem, ki so že v letu 2018 prispevali k izboljšanju kakovosti življenja invalidov. Društvo želi vsem sreče in zdravja v letu, ki prihaja! Nejc Lisjak v plesnih uspehih vnuka in vnukinje. Nada Potočnik, ki nas je razveselila s sladkimi dobrotami, je v svojem jubilejnem letu izgubila moža Petra, s katerim sta družno urejala čudoviti vrt -pravi park ob hiši. Žalost ob nenadni moževi smrti ji pomagajo prebolevati domači. Žal ostalim jubilantom, ki so tudi praznovali 70. rojstni dan, Marku Osolniku, Marku Kerinu in Marjanu Oražmu nismo uspeli osebno čestitati. Vsem jubilantom ob tej priložnosti še enkrat iskrene čestitke in srečno tudi v prihodnjih desetletjih. Vsem našim članom in članicam želimo srečno, zdravo in uspešno leto 2019, enako tudi vsem bralcem Slamnika, krajevnima skupnostma Dob in Krtina ter vsem donatorjem pa hvala za finančno pomoč v letu 2018 in uspešno 2019. Vera Vojska bomo v okviru praznika KS Dob pripravili svečanost na Hrastovcu, radi bi obiskali kraje, kjer so snemali prvi slovenski film Na svoji zemlji, leto pa bomo zaključili z dvema komemoraci-jama v KS Dob in KS Krtina ob dnevu spomina na mrtve. Med letom bomo pridno obiskovali spominske slovesnosti, skušali v naše vrste pridobiti čim več članov, ki spoštujejo in krepijo vrednote narodnoosvobodilne vojne, posebno skrb pa bomo namenili našim najstarejšim članom. Seveda ne bomo pozabili drugih aktivnosti, tudi v okviru Združenja borcev za vrednote NOB Domžale in drugih veteranskih organizacij. Drugi dal srečanja je bil namenjen našim članom in članicam - jubilantom, ki so v letu 2018 praznovali okrogle življenjske jubileje. Med njimi so bili: Valentin (Tine) Marinček iz Češe-nika je praznoval 85. rojstni dan in se z ženo Danico še vedno rad udeležuje spominskih slovesnosti in drugih aktivnosti v številnih društvih, katerih člana sta. Ob zaposlitvi sta z ženo vse življenje skrbela za manjšo kmetijo. V posebno veselje so jima štirje vnuki in prav toliko pravnukov; Stanislav Gregorin, ki ga ob njegovem 80. rojstnem dnevu predstavljamo posebej; 75. rojstni dan je praznoval Drago Gregorin, Recept 2A uSf>eš*o *ovo leto ^ ^afvkljuiuje zdravo i^ero naAupovj ^ f>o!*o f>eet prdktiČHik rešitev — skledo spošto^ "i Žfr/S- do soljudi okolja OBČINA DOMŽALE sebe. šest*vIm so v va.ell* rok»!*-Zajeste jik toliko, btjik potrebujete. PRODNIK Javno komunalno podjetje 18 | slamnik iz naših vrtcev in šol ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Delavnice za osnovnošolce V četrtek, 29. novembra 2018, je Srednja šola Domžale gostila 25 učencev in učenk iz različnih osnovnih šol. srednja šola domžale Profesorji strokovnih predmetov tehnika računalništva in strojnega tehnika so za osnovnošolce pripravili šest delavnic. 3D modeliranje in tiskanje izdelka na 3D tiskalniku: Cilj delavnice je bil spoznati osnove risanja 3D modelov in njihova priprava za 3D tiskanje. Delavnico smo pričeli z registracijo na enem izmed novejših programov za modeliranje - ONSHAPE, ki omogoča hitro in učinkovito modeliranje, brez postopka namestitve na osebnem računalniku. ONSHAPE je program, ki ga podpira spletni brskalnik, prednost tega je tudi, da imamo vse narisane 3D modele vedno shranjene in dostopne na svetovnem spletu, kjerkoli in kadarkoli. Z osnovnošolci smo se odločili, da bomo narisali podobo avtomobilčka. Po koncu modeliranja smo namestili še program Idea Maker, s katerim pripravimo 3D model za tiskanje. Naloga programa Idea Maker je izdelava programa oziroma G-kode, ki jo tiskalniki neposredno berejo in natisnejo 3D model. V Srednji šoli Domžale imamo na voljo kar tri 3D tiskalnike, ki jih uporabljajo dijaki in dijakinje pri rednem pouku. Za tisk našega modela smo uporabili tiskalnik RAISE 3D. Pred tiskanjem je bilo treba dobljeno G-kodo prenesti na 3D tiskalnik z uporabo USB ključka. Nato smo nadobudno opazovali, kako tiskalnik z uporabo koračnih motorjev nanaša sloje filamenta in s tem počasi gradi naš avtomobilček. Ob vsem tem smo se zelo zabavali in uživali. Praktična izvedba vaj iz mikrokr-milnika Arduino: Cilje delavnice je bil izdelava različnih nalog z uporabo mi-krokrmilnika Arduino. Najprej smo si skupaj pogledali sestavne dele ter nato namestili razvojno okolje Arduino IDE, s pomočjo katerega pišemo in pošiljamo programe oziroma skice, ki jih izvaja mikrokrmilnik Arduino. Nato smo si skupaj podrobno pogledali osnovne ukaze ki jih uporabljamo pri programiranju ter delovanje glavnih funkcij setup() in loop(). Nato so učenci dobili za nalogo napisati program, s pomočjo katerega je Arduino prižigal in ugašal vgrajeno smd LED diodo. Vajo smo nadgradili s prižiganjem dveh zunanjih LED diod naenkrat, sprogramirali delovanje navadnega semaforja, semaforja pri aktivno zavarovanih železniških prehodih, in 'knight rider' efekt. Nekateri učenci so prišli na delavnico z ogromnim predznanjem. Za preganjanje dolgčasa sta za nalogo dobila sestaviti in sprogramirati senzor svetlobe ter uporabo senzorjev pri vzvratni vožnji avtomobila. Pri tem sta uporabila senzor za merjenje razdalje in piskač. Udeleženci so pokazali veliko znanja in logičnega razmišljanja. Sestavljanje omrežja za Lan Party: Do problema vzpostavitve računalniškega omrežja za Lan Party smo najprej pristopili teoretično, nato s pomočjo računalniške simulacije in na koncu praktično. Do končnega cilja je bilo treba izdelati omrežje s simulacijo, zaključiti UTP kable, jih povezati v omrež- je, nastaviti računalnike in usmerjevalnik ter testirati povezave. Povrhu je bilo treba ustvariti še brezžično omrežje. Udeleženci so pokazali veliko znanja in praktičnih spretnosti. Praktična izvedba vaj iz mikrokr-milnika Lego Mindstorm: Cilj delavnice je bil pognati Lego robote na vnaprej pripravljenih poligonih. Razdelili smo se v tri skupine in vsaka je sestavljala svoj projekt, ki je bil povezan s predznanjem učecev. Pri izvedbi sta sodelovala tudi dva dijaka naše šole, Bojan Medič Marolt in Leon Stanoe-vski, ki sta s svojim znanjem in idejami uspešno pripomogla k nadgradnji znanja vseh učencev. Njihov cilj je bil robota pognati po poligonu z njegovo največjo hitrostjo. Uspelo jim je. Udeleženci so pokazali veliko motivacije in pridnosti. Praktične vaje iz elektrotehnike: Cilj delavnice je bil spoznati pojme iz osnov elektrotehnike, kot so električna napetost, električna upornost in električni tok. Nato so se udeleženci spoznali z osnovnimi elementi, s katerimi lahko sestavimo elektronska vezja, kot so na primer upornik, kondenzator, tranzistor, LED-dioda in integrirano vezje. V nadaljevanju smo si praktično pogledali delovanje osnovnih elementov na vnaprej pripravljenih demonstracijskih vezjih, kot je utripanje LED-diode s pomočjo 'flip flop' vezja, oscilator in stikalo na dotik ter razširili idejo za nadaljnjo uporabo na mikrokrmil-niku Arduino in RaspberryPi. Za prvo vajo so morali udeleženci sestaviti utri-pač z integriranim vezjem 555. Učenka je po priloženem načrtu uspešno sestavila delujoče vezje, celo v hitrejšem času, kot ga sestavijo dijaki prvega letnika. V nadaljevanju je ostalo še dovolj časa za kratko razlago RGB barvnega modela, ki ga sicer spoznamo pri predmetu Osnove multimedijske tehnike. Pri IEKI-ju je ta koncept vezan na način delovanja posebne RGB LED-diode. Ker je dijakinjo zelo zanimalo programi- ranje, sem jo zadnje pol ure zaposlil še z bonus nalogo - skupaj sva rešila nekaj matematičnih problemčkov v programskem jeziku Python, kot je izračun obsega kolesa z danim premerom, pretvorba iz palcev v centimetre, ipd. Udeleženka je bila zelo motivirana, natančna in osredotočena na delo. Osnove fotografije in njihova obdelava: Cilj delavnice je bil opredeliti osnovne pojme fotografije in njihova praktična izvedba. Z učenci smo najprej obdelali kratko predstavitev fotografske opreme, izpostavil ključne elemente fotografskega aparata in obdelal nekaj kompozicijskih zakonitosti postavitve motiva v fotografijo. Nato smo se z učenci odpravili na prostor pred šolo, kjer smo opravili praktične vaje fotografiranja. Osredotočili smo se na fotografiranje linij, ki konvergirajo, in uporabo selektivne ostrine. Po končanem fotografiranju smo se vrnili v računalniško učilnico, kjer je vsak učenec na svoj računalnik namestil brezplačno orodje za enostavno obdelavo slik IrfanView, s fotografskega aparata na računalnik naložil narejene fotografije, jih glede na motiv in kompozicijo obrezal, po potrebi spremenil barvne tone in kontrast, sliko primerno zmanjšal ter jo na koncu shranil in pripravil za objavo. Vsi predavatelji menimo, da so delavnice dosegle svoj namen, saj smo našo šolo in znanje promovirali prav tistim učencem, ki jih vsebina teh delavnic zanima, in se vsi skupaj veselimo trenutka, ko se ponovno srečamo. Slikanje na platno Otroci in vzgojiteljici iz skupine Polžki iz vrtca Urša smo se z veseljem odzvali prijaznemu povabilu gospe Klavdije iz Darilnice Klavdija. Na taboru krepili socialne veščine Učenci OŠ Venclja Perka so na taboru že tradicionalno krepili socialne veščine, tokrat pa so se jim pridružili učenci OŠ Domžale (POŠ Ihan), OŠ Rodica, OŠ Dob in OŠ Trzin. Erasmus+ obisk na OŠ Preserje pri Radomljah V novembru je Osnovno šolo Preserje pri Radomljah obiskala predstavnica šole za odrasle Anastassia Masneva, CVOISBO (www.isbo.be) iz Belgije. Tabor, ki so se ga udeležili predstavniki skupnosti učencev šole, predstavniki otroškega parlamenta in ostali socialno močni učenci, je od 23. do 25. novembra 2018 potekal v CŠOD Rak v Rakovem Škocjanu. Organizacijo je letos prevzela ZPM Domžale. 47 učencev petih osnovnih šol je v družbi sedmih mentoric krepilo socialne veščine in se ukvarjalo z letošnjo temo otroškega parlamenta -šola in šolski sistem. Sedmo-, osmo- in devetošolci so ves vikend iskali prednosti in dobre strani naših šol in šolskega sistema. V petek popoldne so se najprej prek socialnih iger spoznali in si ogledali film Podaj naprej, ki govori o sedmo-šolcu Trevorju. Ta učiteljevo domačo nalogo, kako spremeniti svet in nekaj za to narediti, vzame zelo resno - sproži verigo dobrih del in jo poimenuje 'daj naprej'. Po ogledu filma so učenci podajali mnenja, iskali sporočilo filma in se predvsem zelo čustveno odzvali na samo zgodbo. V soboto so vsi učenci sodelovali na treh delavnicah: orientacija, medsebojni odnosi ter šola in šolski sistem. Spoznali so pomembnost pozitivne komunikacije v medsebojnih odnosih, kaj se zgodi, če je komunikacija otežena, kako se s pomočjo kompasa, karte in lastne glave znajti v naravi, katere so pozitivne stvari šole in šolskega sistema, česa si v šoli še želijo ter kako bi kaj še izboljšali. Učenci so podali konkretne predloge, kaj in kako bodo v prihodnjih mesecih na svojih šolah izboljšali. Tako lahko pričakujemo, da bodo sami stopili do ravnateljev in jim predlagali izdelavo učilnice na prostem, da bodo oni učitelje seznanili s tehnologijo, da se bodo devetošolci povezali z mlajšimi učenci, da bodo učitelje in druge ljudi prosili, naj jih poučijo o stvareh, ki jih bodo v življenju potrebovali (plačevanje položnic, dvig denarja z bankomata, kuhanje .) ipd. V soboto zvečer so se učenci zabavali ob socialnih igrah in hkrati spoznali osnove gledališke pedagogike. V nedeljo dopoldne smo naredili zaključke in pripravili načrte za izvedbo šolskih parlamentov. Učenci so izpostavili, da si tudi v prihodnosti želijo sodelovanja med šolami, za kar so pripravili nekaj konkretnih predlogov, ki jih bodo s pomočjo mentoric tudi uresničili. Tabor smo sklenili s spoznanjem, da je v naših šolah in šolskem sistemu že veliko dobrih stvari, da pa imajo mladi tudi veliko idej za izboljšave. Ugotovitve, sporočila in predloge, ki so jih učenci oblikovali na taboru, bodo prenesli vsak na svojo šolo, tabor pa bomo predstavili tudi na medobčinskem parlamentu. Jasna Zorenč, OŠ Domžale vrtec urša Za nas so pripravili delavnico - slikanje na platno. Otroci so se s tehniko slikanja na platno srečali prvič, zato je bilo navdušenje še večje. Že sam prostor nas je navdušil, ko smo vstopili, saj so otroci lahko sedeli za veliko mizo, na velikih stolih. Tako je vsak otrok dobil svoje platno in akril-ne barve, s katerimi je pobarval narisan krog na platnu. Tako so nastali novoletni okraski, ki so jih popestrili še z bleščicami. Platna smo odnesli v vrtec, kjer smo dodali še pentljo in vrvico in nastali so res lepi unikatni izdelki, ki jih bodo otroci odnesli domov. Zahvaljujemo se Darilnici Klavdi-ja za prijetno doživetje. Z veseljem še bomo kdaj srečali na otroški delavnici. VZGOJITELJICI: TEJA ČERIN IN META Kovač, vrtec Urša, skupina Polžki oš preserje pri radomljah V okviru Erasmus+ Ki projekta so poleg petih drugih šol in tečajev obiskali tudi našo šolo, ker jih je zanimala teorija izbire in formativno spremljanje. Pomočnica ravnateljice z njene šole nas je v okviru seminarjev, ki jih za Erasmus+ izvaja Eekhout Academy (www.erasmusplus-ist.eu/) iz Belgije, obiskala že pred tremi leti in se navdušila nad našim načinom dela. Ker so si želeli bolje spoznati, kako vključujemo v pouk in življenje šole teorijo izbire, so nas obiskali za teden dni. Med 12. in 16. novembrom 2018 je predstavnica belgijske šole prisostvovala uram pouka, se z osmošol-ci podala na kulturni dan (orientacija in spoznavanje Ljubljane) ter ogled predstave v Cankarjevem domu, se udeležila supervizije teorije izbire s člani kolektiva in se udeležila šolske prireditve Prvošolčkov dan (sprejem prvošolcev v šolsko skupnost). Zadnji dan se je pogovarjala z devetošolci o naši šoli. Na naši šoli jo je še posebej prepričalo: možnost, da učenci lahko nadgradijo in izboljšujejo znanje, osebni stiki učiteljev z učenci in obratno, govorilne ure za učence, dogovarjanje učencev z učitelji, kulturne prireditve, učitelji, ki si vzamejo čas za učence, povezanost kolektiva, supervizije teorije izbire za učitelje, oblikovanje kriterijev za ocenjevanje znanja z učenci in samopresoje in učenje angleščine brez učbenika na razredni stopnji. Priporoča nam, da si še bolj prizadevamo za ukinitev številčnih ocen. Želi nam, da bi nam ministrstvo prisluhnilo, da bi ukinili številčne ocene vsaj do petega ali šestega razreda, da bi se učenci učili za znanje. Vidi se, da se na šoli že veliko dela v tej smeri in smo pripravljeni na šolo brez številčnih ocen. Lahko bi vključevali še več življenjskega učenja in učenja izven učilnice. Učiteljem šole je sporočila, naj se še naprej pogovarjamo in poslušamo. Več naj potujemo, da si širimo obzorja in se lahko učinkoviteje samopresoja-mo. Tako bomo znali bolj ceniti to, kar nam je uspelo ustvariti. Vidi se, da šola sledi isti ideji, viziji ravnateljice. Opazila je vesele in zadovoljne otroke. Koordinatorica Erasmus projektov: MATEJA PERŠoLJA LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 19 iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL Praznično-pravljični december V decembru prižiga se tisoč luči, v decembru se ulica svetlo blešči, v decembru na jelki svetloba žari. oš rodica Na začetku šolskega leta smo izvedeli, da nas čakajo kar tri delovne sobote in vsi smo se prijeli za glavo. Do zdaj smo izpeljali že dve, ki sta se izkazali za prav prijetni. Na prvo delovno soboto, ki je bila 17. novembra 2018, smo z novinarsko ekipo OŠ Rodica raziskali, kako se imajo naši učenci v sobotni šoli. Potekal je namreč tehnični dan za vse učence - od /M\ prvega do devetega razreda. Odgovori vprašanih so bili zelo raznoliki, vendar so prevladovali, da se imajo lepo in da uživajo; še posebno na šoli Jarše (naši podružnici). Izdelovali so različne božične izdelke, ki so bili pozneje naprodaj na našem šolskem božičnem sejmu, zato se je po šoli širilo zimsko in predpraznično vzdušje. Ker so sodelovali učenci vseh razredov, smo se novinarji razdelili v dve ekipi in pokukali v posamezne razrede. Letošnja novost je bila, da učenci niso bili razporejeni v mešane skupine, ampak je posamezni oddelek izdeloval določen izdelek pod nadzorom učiteljev in mentorjev, ki so učence ustrezno usmerjali in jim podajali navodila. Na koncu je nastalo ogromno lepih izdelkov, in sicer božički iz kartona, venčki, škatlice za bonbone, zabojčki, miške iz filca, slike iz slame, mlini na veter, lesene smrečice, lončki za sveče, angelčki, leseni ptički, voščilnice, mazila itd. Vonj po sivki, marmeladi in pečenih piškotih se je razle-gel po vsej šoli. Iz razredov pa se je slišalo veliko smeha in glasbe. Dobra volja in prijetno vzdušje sta prevladovala ves dan. Najboljši del dneva mi je bila pesmica 2. b razreda, ki so jo nam novinarjem zapeli kot dobrodošlico. Zelo so nas presenetili in nam popestrili dan. V tem razredu so pogledali tudi film Piki Jakob ter povabili svoje starše v šolo na pogovor in malico. Tako je bila prva delovna sobota uspešno za nami. Že čez dva tedna, tj. 1. decembra 2018, je sledila naslednja ... Tudi ta je bila nekaj posebnega. Sicer smo prvi del dneva imeli pouk po urniku, nato pa smo se učenci pripravljali na razredne prireditve za starše in hkrati pripravili prostor za božični sejem, ki je letos potekal v avli, telovadnici in na prostem. V avli so učenci prostovoljci prodajali marmelado, kolačke, suho sadje in še veliko okusnih dobrot, v telovadnici pa izdelke, ki smo jih naredili na tehniškem dnevu. Tudi starši so popestrili izbor na sejmu s svojimi izdelki. Na igrišču so v pravem zimskem vzdušju učenci nižje stopnje izvedli za svoje starše prireditev s čudovitimi pevskimi, plesnimi in instrumentalnimi točkami. V zraku je bilo čutiti bližajoče se praznike. Sejem je bil dobro obiskan in prodanih je bilo večina izdelkov. Seveda tudi letos ni šlo brez srečelova. Prodali smo ogromno srečk in vse so bile dobitne. Ves denar, ki smo ga zbrali s prodanimi izdelki in srečelovom, je šel v šolski sklad. Tudi ta sobota nam bo ostala v lepem spominu. Enej Kaše, OŠ Rodica oš preserje pri Radomljah Pošteno smo zakorakali v december. Obiski dobrih mož razveseljujejo otroke, tiste majhne, malo večje in tiste mlade oš roje Svoje moči so združili ŠAD Mavrica, Žensko košarkarsko društvo Ledita, Klub borilnih veščin Domžale, Zavod 1-2-3, Zavod za šport in rekreacijo Domžale ter Športna unija Slovenije. Trenerji in njihovi pomočniki so postavili več tematskih športnih postaj, na katerih so imeli učenci možnost spoznati in uriti različne veščine. Dejavnosti so bile prilagojene motoričnim sposobnostim posameznika. Na vsaki postaji so lahko preizkusili svoje zmožnosti in spoznali šport kot zabavno rekreativno dejavnost. Za potrditev, da so vsi tekmovalci tudi zmagovalci, je poskrbela Športna unija Slovenije, ki je vsem športnikom podarila medalje. Zavod za šport in rekreacijo Domžale pa je poskrbel, da bodo otroke in mladostnike s svojim darilom, plavut-kami in plavalnimi črvi, razveseljevali še dolgo v poletne dni. Hvala vam za vašo dobrodelnost. Vanda Trobevšek po srcu, na božičnem drevesu pa lučke veselo utripajo in sproščenost prostih dni nas bo kmalu objela. OŠ Preserje pri Radomljah bo naslednje šolsko leto postala drugi dom številnim malčkom iz okoliških vrtcev, medtem ko je osnovnošolcem postala to leto ali pa že kar pred nekaj leti. Ker pa se doma dogajajo najlepše stvari in so tam ljudje, ki jih imamo radi, so gledališčniki za bodoče šolarje iz enot Mlinček in Kekec ter za učence od drugega do petega razreda pripravili pravljico z naslovom Skrivnostna skrinja. Ugotavljanje snežnih vil, ali je v skrinji zaklad, je osnovnošolcem predalo pomembno sporočilo. Ko so skrinjo končno odprle, se je iz nje valil dim sreče, zdravja, veselja, radosti in ljubezni, ki je zajel vse ljudi tega sveta. In to je največji zaklad, kajne? Izjemen gledališki nastop osnovnošolcev je nastal pod taktirko Tanje Kastelic, ki je tudi avtorica te praznično obarvane pravljice, in Jasmine Pogačnik. Ob iztekajočem letu in pričakovanju novega so gledališčniki vsem zaželeli dobro leto, polno osebne sreče ter prisrčnih in nagajivih trenutkov. mag. Jasmina Pogačnik Delovni soboti na OŠ Rodica -prijetni in ustvarjalni Vonj klinčkov, cimeta, pečenih piškotov, otroški razigrani smeh, glasba in spet je leto naokoli in spet se je dogajalo na naši šoli. Dobrodelni z dejanji Vprednovoletnem obdobju so domžalske športne organizacije spet dokazale, da s skupnimi močmi lahko naredimo veliko dobrega, saj so v četrtek, 6. decembra 2018, z dejanji obdarili otroke OŠ Roje. Noč v knjižnici V petek, 16. novembra 2018, je na Osnovni šoli Venclja Perka za učence 8. in 9. razreda potekala noč v knjižnici. oš venclja perka Učenci 8. in 9. razreda smo se ob 18. zbrali v knjižnici, nato pa smo začeli z delom. Najprej smo se malo pogovarjali o avtorjih, Ivanu Cankarju in Vinku Moderndorferju. Pozneje smo v skupinah prebirali o njunem življenju in naše ugotovitve predstavili ostalim udeležencem. Nato smo se večinoma pogovarjali o knjigah Moje življenje in Kit na plaži. V pomoč so nam bili delovni listi. Sledila je večerja, nato pa smo po skupinah pripravili kratke dramatizacije in jih tudi uprizorili. Imeli smo še malo prostega časa, malo po polnoči pa smo odšli v svoje spalne vreče in kmalu zaspali. Naslednji dan smo se zbudili, pojedli zajtrk in počasi odšli domov. Verjamem, da smo se vsi udeleženi imeli lepo, hkrati pa smo se dobro pripravili na Cankarjevo tekmovanje. Lara Kos, 8. c Mepz Šentviški zvon vabi na BOŽIČNI ORATORIJ / Camille Saint-Saens v sodelovanju s solisti in zborom Collegium vocale iz Celja Župnijska cerkev, Domžale Nedelja, 6. januar 2019, 18.45 (po večerni sv. maši) zbora bosta pela že med sv. mašo ob 18.00 (Rutter in slovenske božične) rr^D mežanl perski zbor šentviški zvon JUSILEJ^ 30 iEr slamnik ŠTEVILKA 12 I DECEMBER 2018 | LETNIK LVIII Dogaja se Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ januar 1. januar, torek Mestni kino Domžale 16.00 | ASTERIX: SKRIVNOST ČAROBNEGA NAPOJA Animirana družinska komedija / sinhronizirano, 6+ / čarodej Čudomix se v družbi Asterixa in Obe-lixa odpravi na iskanje svojega naslednika. 18.00 | PEPELKO IN SKALNI TROL Družinska avantura / podnapisi, 7+ / filmska priredba norveških povedk o tretjem bratu v deželi trolov. 20.00 | TISTI ČAS LETA Komedija / božična satira danske igralke in režiserke Paprike Steen prinaša sila komičen, pa vendar pristen prikaz nevroze, ki Jo lahko sprožijo samo prazniki v družinskem krogu. 2« januar, sreda 8. januar, torek Menačenkova domačija 18.00 | NUŠA LOJEN: NA VRTILJAKU Odprtje razstave izbranke likovnega natečaja Me-načenkove domačije / razstava slik in kolažev / kulturni program: likovnice iz Likovnega krožka Lipa Domžale / razstava bo odprta do 26.1. / vstop prost. KD Franca Bernika 18.30 | Ivan Tavčar: VISOŠKA KRONIKA Abonma gledališki RUMENI in IZVEN Glej opis pod 7. Januar. Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Za predšolske otroke od 2. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 16.00 | GRINCH Animirana družinska komedija / 90' / sinhronizirano, 6+ / nečimrni in godrnjavi Grinch snuje načrt, kako prebivalcem Kdolskega pokvariti božične praznike. 17.45 | MARY POPPINS SE VRAČA Družinski muzikal / dobri dve desetletji po prvem obisku se čarobna varuška vrača na pomoč družini Banks, ki se prebija skozi težke čase. 20.15 | POJ Ml PESEM Dokumentarec / film sledi umetniškemu razvoju Vlada Kreslina ter prikazuje kulturni kontekst, v katerem deluje že več kot 40 let / film o glasbi in tistih, ki Jo imajo radi. 3* januar, četrtek Knjižnica Domžale 17.00-17.50 | ROKAVIČKA S pravljico po svetu - Rusija / za otroke od 4. leta dalje / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 18.00 | MARIA CALLAS Biografska drama /113' / zgodba o izjemni življenjski poti ene največjih opernih div 20. stoletja, povedana izključno z njenimi besedami. 20.15 | STAREC IN PIŠTOLA Komična kriminalna drama / 93' / Robert Redford si za svojo zadnjo vlogo nadene suknjič šarman-tnega bančnega roparja Forresta Tuckerja / film pripoveduje »bolj ali manj resnično zgodbo« o človeku, odločenem živeti po lastnih pravilih. 9* januar, sreda i / KD Franca Bernika 18.30 | Ivan Tavčar: VISOŠKA KRONIKA Abonma gledališki RDEČI in IZVEN Glej opis pod 7. Januar. Knjižnica Domžale 19.00 | JOGA ZA HRBTENICO Dan za zdravje, šport in rekreacijo / izvaja: Olga Šra) Kristan / vstop prost /org.: Joga v vsakdanjem življenju Domžale, Knjižnica Domžale. Blunout klub 20.00 | ANTON PEVC Stand up / je ljubitelj situacij skega humorja in trenutno najbolj »pošten« slovenski komik, saj Je obenem tudi mednarodni sodnik odbojke na mivki. 10. januar, četrtek Knjižnica Domžale 17.00-17.50 | KOKOŠKA PEGICA IN ZLATO JAJCE S pravljico po svetu - Rusija / za otroke od 4. leta dalje / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale. 18.00 | DR. VID V. VODUŠEK Alzheimer caffe / pogovori o demenci / vodi: Cveta Zalokar / vstop prost / org.: Dom upokojencev Domžale, društvo Spominčica - podružnica Domžale, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 18.30 | Ivan Tavčar: VISOŠKA KRONIKA Abonma gledališki ZELENI in IZVEN fZloi nnic r\nrf v inriiinr 14. januar, ponedeljek Knjižnica Domžale 18.00 | ANTON KOMAT: BRODOLOMCI NA SPLAVU MEDUZE Srečanja z ustvarjalci / vstop prost / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 18.00 | MARIA CALLAS Glej opis pod 3. januar. 20.15 | OTOK PSOV Abonma filmski PONEDELJEK Komična animirana pustolovščina /101' / Wes An-derson (Grand Budapest hotel) se veličastno vrača k stop-motion animaciji, nabito polni suhega humorja in Japonske pop kulture, z zvezdniško zasedbo v glasovnih vlogah. 15* januar, torek Knjižnica Domžale 9.30 I IGRALNE URICE Glej opis pod 8. Januar. 16.00 | USTVARJALNE ROKE: KVAČKANJE Delavnica ročnih del / vstop prost / org.: Valbone Bajrami, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 10.00 | LOUISE POZIMI Animirani celovečerec / nenavadna robinzonska pustolovščina, postavljena v zapuščeno obmorsko letovišče, Je poetična meditacija o samoti in minevanju, predvsem pa hvalnica življenju, svobodi in novim začetkom. 18.00 | STAREC IN PIŠTOLA Glej opis pod 3. januar. 20.00 | DEKLE Drama /105' / portret odločnega dekleta, ki mu do uresničitve sanj o baletni karieri stoji na poti le ena ovira: njeno telo / nagrada za najboljši prvenec in najboljšega igralca v sklopu Posebni pogled na festivalu v Cannesu ter nominacija za zlati globus. 16 • januar, sreda Slamnikarski muzej 18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI: MATJAŽ ŠPORAR O FOTOGRAFSKI DEDIŠČINI PETRA NAGLICA Življenjska pot in fotografsko zapuščino amaterskega fotografa Petra Nagliča (1883-1959) iz Šmar-ce pri Kamniku bo predstavil njegov vnuk Matjaž Šporar / pogovor vodi Cveta Zalokar / vstop prost. januar, torek Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 8. januar. 10.00 | BALETNI COPATKI Festival BOBRI / predstavitev / 3+ / za organizirane skupine in izven / org.: Šola ruskega klasičnega baleta Domžale, KD Franca Bernika Domžale, Knjižnica Domžale. Srečanja pod slamniki: Matjaž Šporar Slamnlkarskijnjäi^ej, 16. januarja 20.30 I MARIJA ŠKOTSKA Zgodovinska drama / 112' / zgodovinska drama o boju za ljubezen, moč in angleški prestol med škotsko kraljico Marijo Stuart (Saoirse Ronan) in angleško kraljico Elizabeto I. (Margot Robbie). Menačenkova domačija 16.00 | DELAVNICA: CVETJE IZ LIČJA Delavnico izdelovanja cvetja in drugih okrasnih izdelkov iz koruznega ličja vodijo rokodelke iz društva Rokodelci iz Moravške doline / 3 ure / kotizacija: 6 € (odrasli), 3 € (otroci 6+) po osebi / št. udeležencev omejeno / obvezne prijave do 14.1. 2019 na info@kd-domzale.si ali 01722 50 50 (KDFBD). 20. januar, nedelja Mestni kino Domžale 10.00 | ASTERIX: SKRIVNOST ČAROBNEGA NAPOJA Glej opis pod 1. januar. 15.30 | MARY POPPINS SE VRAČA Glej opis pod 2. januar. 18.00 | BOJEVNICA Glej opis pod 37. januar. 20.00 | TIHOTAPEC Glej opis pod 37. januar. 21. januar, ponedeljek Knjižnica Domžale 9.00 in 10.00 | KAMIŠIBAJ Festival BOBRI / Kamišibaj gledališče / pripovedovanje zgodb ob slikah / izvajalki: Barbara Ahačič Osterman, Katarina Petere / 3+ / za organizirane skupine in izven / org.: KD Franca Bernika Domžale, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 20.00 | NE POZABITE NA ROŽE Abonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN Glej opis pod 11. januar. Festivalski dan: Saša Pavček - Rumi in kapitan Knjižnica Domžale, 31. januarja 26 • januar, sobota Knjižnica Domžale 9.00 | STROKOVNO SREČANJE: POEZIJA IN MLADI Kako mlade navdušiti za branje in pisanje poezije / izkušnje si bodo na Bralnicah pod slamnikom izmenjevali učitelji, mentorji, knjižničarji in drugi / informacije in prijave na info@miszalozba.com KD Franca Bernika 10.00 | Fran Miličinski: BUTALCI Sobotna otroška matineja /za IZVEN Gledališka predstava za otroke / Kulturni zavod Kult, LJubljana / režija: Tatjana Peršuh / pripo-vedovalka: Nina Ivanišin / igrajo: Jernej Čampel), Žiga Sedmak, Saša Klančnik, Jure Lajovic / 45' / 4+ Mestni kino Domžale 15.45 | RALPH RUŠI INTERNET: RAZBIJAČ RALPH 2 Glej opis pod 32. januar. 18.00 | TIHOTAPEC Glej opis pod ij. januar. 20.15 | VEDRINA Triler / 106' / skrivnostna preteklost začne preganjati kapitana male ribiške ladje na karibskem otoku, ko se nanj po pomoč obrne bivša žena, ki ga prosi, naj ubije njenega zdajšnjega moža. Blunout klub 20.00 | UROŠ PERIC KVARTET + PEARLETTES Glej opis pod 25. januar. 27* januar, nedelja Mestni kino Domžale 10.00 | NEVERJETNA ZGODBA O VELIKANSKI HRUŠKI Glej opis pod 19. januar. 20.30 | BOJEVNICA Glej opis pod ij. januar. 28 • januar, ponedeljek Mestni kino Domžale 18.00 | PRIJATELJA ZA VEDNO Glej opis pod 13. januar. 20.30 | DOBRODOŠLI V MARVVENU Glej opis pod 13. januar. 29* januar, torek Knjižnica Domžale Festivalski dan: Feri Lainšček Knjižnrca Domžale, 31. januarja Razstave MENAČENKOVA DOMAČIJA KIPARSKA POSTAVITEV DEL FRANCETA AHČINA Stalna razstava o kmečko-obrtniški družini Ahčin in kiparska postavitev del Franca Ahčina. SLAMNIKARSKI MUZEJ 300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM Stalna razstava. KNJIŽNICA DOMŽALE MARIJA MOJCA VILAR: MOJA POTEPANJA PO SVETU, ZABELEŽENA V AKVARELIH Razstava akvarelov bo na ogled do 5. januarja 2019. JURE KRALJ: ŠKRATEC NAPAKEC IN DRUGE ZGODBE Razstava otroških ilustracij bo na ogled od 7. do 26. Januarja 2019. DAMIJAN STEPANČIČ: KRST PRI SAVICI Razstava ilustracij ob festivalu Bralnice pod slamnikom bo na ogled od 28. januarja do 16. februarja 2019. ZLATE HRUŠKE2018 Razstava odličnih mladinskih knjig, ki so izšle v letu 2017, bo na ogled od 1. do 25. januarja 2019. URŠA PRAZNUJE - 20 LET VRTCA URŠA Razstava izdelkov, ki so jih ustvarili otroci in strokovni delavci Vrtca Urša, bo na ogled od 29. Januarja do 4. februarja 2019. KULTURNO DRUŠTVO MLIN RADOMLJE Razstava del bo na ogled januarja 2019. Izobraževanja Knjižnica Domžale Varna in pametna raba pametnih telefonov ter varno obnašanje na internetu Za otroke med 10. in 13. letom ter najstnike me 14. in 17. letom. Bodi KUL in pridi na delavnico. Tvoj pametni telefon ti bo hvaležen. Prijave na: 01 724 12 04 ali helena.prelc@dom.sik.si. COBISS - Virtualna knjižnica Slovenije Brezplačno izobraževanje za otroke in mlade vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave: 0172412 04 Predstavitev aplikacij V Knjižnici Domžale vam lahko pokažemo delo- Kulturni dom na Močilniku Dob, 13. januarja Lutkovna predstava: Žabec pozimi Mestni kino DdRžale, 1. januarja Film: Pepelko in skalni trol Menačenkova domačija, 8. januarja Razstava: Nuša Lojen - Na vrtiljaku £-§■• j< peieK. Mestni kino Domžale 18.00 | SPIDER-MAN: NOVI SVET Animirana domišljijska akcijska pustolovščina / Spider-Manov svet bomo spoznali v drugačni luči, saj bo vse, kar vemo o človeku-pajku, postavljeno pod vprašaj, tudi to, kdo vse lahko nosi masko. 20.00 | BOHEMIAN RHAPSODY Biografska drama / glasbena drama o pevcu, ki Je kljuboval stereotipom, prestopal meje in postal eden najbolj priljubljenih zvezdnikov na planetu. KD Miran Jarc, Poletno gledališče Studenec 19.00 | IVAN RADENŠEK: ČRNA ŽENA (1995) Cikel gledaliških večerov, prvič Posnetek domače gledališke predstave / Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan / ob 70-letnici kulturnega društva prirejamo družabne večere, na katerih se bomo ob ogledih preteklih domačih gledaliških predstav nostalgično vračali v preteklost in odkrivali minule zgodbe, ki so nas združile s stu-denškimi odrskimi deskami. Blunout klub 20.00 I LUMBERJACK - BREZ NADZORA, BREZ MORALE TOUR Koncert / akustika / mlad bend, ki si Je v preteklih letih s trdim in predanim delom prislužil številne koncerte na festivalih. 5* januar, sobota Mestni kino Domžale 10.00 | ČAROBNA ZIMA V MUMINDOLU Animirani film / 82' / sinhronizirano, 4+ / zimska pravljica o priljubljenih mumintrolih, ki raziskujejo pomen božiča. 16.00 | ASTERIX: SKRIVNOST ČAROBNEGA NAPOJA Glej opis pod. 1. januar. 18.00 I TISTI ČAS LETA Glej opis pod. 1. jamar. 20.00 I STAREC IN PIŠTOLA Glej opis pod 3. jamar. 6. januar, nedelja Mestni kino Domžale 16.00 | SPIDER-MAN: NOVI SVET Glej opis pod 4. jamar. 18.00 | STAREC IN PIŠTOLA Glej opis pod 3. jamar. 20.00 | TATICI Drama / presunljiva in pretresljiva zgodba o siromašni Japonski družini, ki se mora preživljati z vsakodnevno krajo / Zlata palma letošnjega Cannesa. Župnijski dom Mengeš 19.00 | FILMSKI VEČER FKVK Mavrica Radomlje, video sekcija Mengeš / kroniko kultumo-etnoloških projektov in dogodkov 2018 predstavljata vodji ekipe s sodelavci: Toni Millier in Karli Steiner / prost vstop/prostovoljni prispevki 7* januar, ponedeljek KD Franca Bernika 18.30 | IVAN TAVČAR: VISOŠKA KRONIKA Abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN Dramatizacija romana / SNG Drama Ljubljana / režija: Jernej Lorenci / igrajo: Tamara Avguštin, Nina Ivanišin, Klemen Janežič, Aljaž Jovanovič, Janez Škof / Roman Ivana Tavčarja iz leta 1919 o dogajanju v 17. stoletju, na način, kot so ga prebrali in doživeli ustvarjalci uprizoritve. 11. januar, petek Blunout klub 20.00 I PETER HUDNIK & MATIC AJDIČ -»GRUNGE« LIVE Koncert / glasbenika sta se združila, da obudita popularno rock glasbo iz prve polovice devetdesetih let - »grunge«. KD Franca Bernika 20.00 I NE POZABITE NA ROŽE Abonma glasbeno scenski DRUGI in IZVEN Odrska izpoved Polone Vetrih / SNG Drama, Ljubljana / režija: Ivana Djilas / igrata: Polona Vetrih, Lara Bešič (na violončelu) / Polona Vetrih v avtobiografski izpovedi položi prav vse račune, obračuna s poklicem igralke, življenjem na gledališkem odru in seveda... šopki rož. 12. januar, sobota KD Franca Bernika 10.00 | TOMAŽ LAPAJNE: OD KOD SI KRUHEK Sobotna otroška matineja /za IZVEN Gledališka predstava za otroke / Gledališče Unikat / režija: Goran Završnik / igrajo: Mojca Weber, Maja Dekleva, Tomaž Lapajne / 35' / 3+ Mestni kino Domžale 15.45 | RALPH RUŠI INTERNET: RAZBIJAČ RALPH 2 Animirana pustolovščina / 114' / sinhronizirano, 7+ / Ralpha in njegovo prijateljico Vanellopo iz sveta arkadnih iger odnese v prostrani in dinamični svet interneta, kjer iščeta nadomestni del za eno od Video igric. 18.00 | MARY POPPINS SE VRAČA Glej opis pod 2. januar. 20.30 | STAREC IN PIŠTOLA Glej opis pod 3. januar. Blunout klub 20.00 | TANJA IN RIBIČI Koncert / Tanja Ribič se vrača k svoji prvi ljubezni, glasbi / ima novo glasbeno družino, sestavljeno iz vrhunskih, mednarodno priznanih glasbenikov, ki so se duhovito poimenovali Ribiči. 13* januar, nedelja Mestni kino Domžale 10.00 | RALPH RUŠI INTERNET: RAZBIJAČ RALPH Glej opis pod 32. januar. 16.00 | PEPELKO IN SKALNI TROL Družinska avantura / podnapisi, 7+ / filmska priredba norveških povedk o tretjem bratu v deželi trolov. 18.00 | DOBRODOŠLI V MARWENU Biografska drama /116' / žrtev brutalnega napada si na dvorišču zgradi miniaturno mesto iz 2. svetovne vojne, s pomočjo katerega bo prebolel svoje travme. 20.15 | PRIJATELJA ZA VEDNO Komedija / 125' / zgodba o nepričakovanem prijateljstvu dveh moških iz popolnoma različnih svetov: temnopoltega oportunista iz Bronxa in invalidnega milijonarja iz Manhattna. Kulturni dom na Močilniku Dob 16.00 I ŽABEC POZIMI Za abonma in izven Nekega jutra žabca preseneti sneg, močno ga zebe, mu drsi po zaledenelem ribniku in ne more razumeti, zakaj se njegovi prijatelji tako veselijo drsanja in kepanja... / gostuje lutkovno gledališče FRU - FRU / informacije in rezervacije: 041420 610 Mestni kino Domžale 18.00 | HLADNA VOJNA Romantična drama / film je letos na filmskem festivalu v Cannesu prejel nagrado za najboljšo režijo in bil nominiran za zlato palmo. 20.00 | IGRAM, SEM Drama / 105' / triptih o tem, kaj pomeni biti igralec, ter o mejah med igralcem in likom. 17* januar, četrtek Knjižnica Domžale 17.00-17.50 | BABICA ZIMA S pravljico po svetu - Rusija / za otroke od 4. leta dalje / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale. 19.00 | ANDREJA AVBERŠEK: AVSTRALIJA Potopisno predavanje / vstop prost /org.: Andreja Avberšek, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 18.00 | TIHOTAPEC Kriminalna drama / 116' / Clint Eastwood na režijskem stolčku in v vlogi veterana druge svetovne vojne, ki je pri več kot osemdesetih letih postal najstarejši in najbolj izpostavljen tihotapec za enega od mehiških mamilarskih kartelov. 20.15 | BOJEVNICA Drama / 101' / islandski režiser se po ekscentrič-nem prvencu Zgodbe o konjih in ljudeh vrača z Bojevnico, polno akcije, humorja in glasbe, ki jo sam opisuje kot »feel-good film o podnebnih spremembah« / zmagovalec zadnjega LIFFa. Blunout klub 20.00 | BLAŽ ŠVAGAN TRIO Koncert / z željo po ustvarjanju in igranju avtorske glasbe, ki temelji na jazzu, inovativnosti, tehnično zahtevni izvedbi, hkrati pa tudi z namenom poustvarjanja glasbe »starih mojstrov« je nastal trio. 18 • januar, petek KD Miran Jarc, Poletno gledališče Studenec 19.00 | FRANC KOLENC: A NJEGA NI (1996) Okel gledaliških večerov, drugič Glej opis pod 4. januar. KD Franca Bernika 20.00 | PO SVILNIPOTI Abonma koncertni MODRI in IZVEN Program: Osvaldo Golijev Sanje in molitve slepega Isaaca, Pierre Thilloy Khojaly 613 / izvajalci: Maire-ad Hickey (violina), Shuichi Okada (violina), Yoan Brakha (violina), Gyorgy Kovalev (viola), Santiago Cañón Valencia (violončelo). Blunout klub 20.00 | TRIBUTE TO THE DOORS Koncert / večer, posvečen skupini The Doors. 19* januar, sobota Mestni kino Domžale 10.00 | NEVERJETNA ZGODBA O VELIKANSKI HRUŠKI Animirana dogodivščina / 80' / sinhronizirano, 5+ / napeta in duhovita animirana dogodivščina, v kateri se slon Sebastjan in mačka Miša v velikanski hruški odpravita dogodivščinam naproti. 16.00 | PEPELKO IN SKALNI TROL Glej opis pod 1. januar. 18.00 | PRIJATELJA ZA VEDNO Glej opis pod 13. januar. 18.00 | DEKLE Glej opis pod 35. januar. 20.00 | MARIJA ŠKOTSKA Glej opis pod 19. januar. 23* januar, sreda Knjižnica Domžale 10.00 | ŽIVA RIBIČIČ: USPEŠNA POT V SVET BESED Biba leze ... srečanje za starše z dojenčki / vstop prost / org.: Simona Glavan, Knjižnica Domžale. 17.00 | PIKA HODI PO VRVI Festival BOBRI / Pikina čajanka / 5+ / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Lidija Smerkolj Tur-šič, KD Franca Bernika Domžale, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 18.00 | IGRAM, SEM Glej opis pod 16. januar. 20.00 | MARIA CALLAS Glej opis pod 3. januar. 24. januar, četrtek Knjižnica Domžale 10.00 | S KNJIGO IN KAVO V LEPŠI DAN Predstavitev knjižnih novosti / klepet o izbranih knjigah ob kavi / org.: Beletrina, Knjižnica Domžale. 17.00-17.50 | OD GLAVE DO PETA Festival BOBRI / pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: KD Franca Bernika Domžale, Knjižnica Domžale. 19.00 | PLETEMO SPOMINE ... Še pomnite, Domžalci? / gostja: Ela Košir / domoznanski večer / vstop prost / org.: TIC Domžale, Andreja Čoki, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 18.00 | STAREC IN PIŠTOLA Glej opis pod 3. januar. 20.00 | KUSTOSOVA SOBA Dokumentarni film / 64' / film je posvečen umetnostnemu zgodovinarju in kustosu Igorju Zabelu (1958-2005) in se osredotoča na njegovo delovanje v polju likovne umetnosti od konca osemdesetih do njegove smrti. Center za mlade Domžale 19.00 | ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE DOTIK Razstavlja Luka Zabret, akademski slikar. 25* januar, petek Knjižnica Domžale 17.00 | Z IGRO V GLASBENI SVET Festival BOBRI / glasbena delavnica / 0-5 let / prisotnost staršev, skrbnikov / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: dr. Veronika Šareč, KD Franca Bernika Domžale, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 18.00 | BOJEVNICA Glej opis pod 37. januar. 20.00 | OTOK PSOV Glej opis pod 14. januar. Blunout klub 20.00 | UROŠ PERIC KVARTET + PEARLETTES Koncert / Uroš Perič je eden in edini, čeprav je v njem še marsikdo drug / na dveh koncertih ga bo spremljala štiričlanska zasedba kot tudi ženska spremljevalna skupina Pearlettes. 9.30 I IGRALNE URICE Glej opis pod 8. januar. KD Franca Bernika 12.00 | SLAVNOSTNO ODPRTJE MLADINSKEGA LITERARNEGA FESTIVALA BRALNICE POD SLAMNIKOM Gostitelj Boštjan Gorenc Pižama se bo pogovarjal s Petrom Svetino, posebna gosta pa bosta Saša Pavček in Feri Lainšček / vstop prost. Mestni kino Domžale 18.00 | MARIJA ŠKOTSKA Glej opis pod 19. januar. 20.15 I VEDRINA Glej opis pod 26. januar. 30. januar, sreda Knjižnica Domžale 10.00 | SKODELICA KAVE Bralnice pod slamnikom / združujemo generacije ob branju / srečanje / vabljeni starši, stari starši ter vsi, ki se pri svojem delu srečujete z otroki in mladostniki / vstop prost /org.: MIŠ založba, Knjižnica Domžale. 19.00 | ŽENSKI PEVSKI ZBOR TRZINKE Kulturna društva se predstavijo / ŽePZ Trzinke / vstop prost / org.: JSKD Domžale, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 17.45 | VDOVE Kriminalna drama / režiser Steve McQueen, dobitnik oskarja za dramo 12 let suženj, in pisateljica Gillian Flynn (Ni je več) predstavljata kriminalko o zločinu, korupciji in strasteh. 20.15 I TIHOTAPEC Glej opis pod 37. januar. 31* januar, četrtek Knjižnica Domžale 10.00 | TRI VRANE S PLATANE Festivalski dan - Bralnice pod slamnikom / vodi: Til-ka Jamnik / vrtec na obisku / 4+ / za organizirane skupine in izven / org.: MIŠ založba, Knjižnica Domžale. 17.00 | SAŠA PAVČEK: RUMI IN KAPITAN Festivalski dan - Bralnice pod slamnikom / literarno popotovanje za otroke in starše / 4+ / vstop prost / org.: MIŠ založba, Knjižnica Domžale. 19.00 | FERI LAINŠČEK Festivalski dan - Bralnice pod slamnikom / druženje z ustvarjalcem / vodi: Cveta Zalokar / vstop prost / org.: MIŠ založba, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 9.30 | NEVERJETNA ZGODBA O VELIKANSKI HRUŠKI Glej opis pod 19. januar. 18.00 | ZELENA KNJIGA Komična drama /130' / v filmu, posnetem po resnični zgodbi, postane neotesani »vunbacitelj« italijanskega porekla, voznik temnopoltega klasičnega pianista na turneji po ameriškem jugu šestdesetih / glavni vlogi: Viggo Mortensen in Mahershala Ali. 20.30 | MOŽ IZ OZADJA Drama /132' / zgodba o Dicku Cheneyju, ki je v Bu-shevi administraciji postal eden od najvplivnejših ameriških podpredsednikov, posledice njegovih odločitev pa so vidne še danes. Blunout klub 20.00 | LENART KREČIČ Koncert / saksofonist gostuje kot gost solist v Big Band RTV Slovenija ter nastopa po znanih Jazz klubih ter festivalih v Sloveniji in tujini. vanje mujmssa, uomuDa, MDiosa ipa. prijave: vojka.susnik@dom.sik.si ali petra.strajnar@dom. sik. si Začetni računalniški tečaj za seniorje Brezplačen tečaj za začetnike (osnovna uporaba računalnika in interneta). Obvezne prijave na: 0172412 04 (Helena Dakič Prelc). Nadaljevalni računalniški tečaj in varno obnašanje na internetu za seniorje Na brezplačnem tečaju boste spoznali svoj pametni telefon, e-pošto, facebook ... Obvezne prijave na: helena.prelc@dom.sik.si ali 0172412 04. Prva računalniška pomoč Vsak drugi petek v mesecu med 12. in 14. brezplačna pomoč pri uporabi računalnika. Prijave na: 01 72412 04 (Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek). Info Center za mlade Domžale Ljubljanska cesta 58, Domžale, T 01 722 6 6 00, ¡nfo@czm-domzale.si, www.czm-domzale.si Galerija Domžale Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba plačljiva. Knjižnica Domžale Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 5 0 80, ¡nfo@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61, Domžale T 01 722 5 0 50, ¡nfo@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si Menačenkova domačija Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 5 0 50 Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstop v domačijo in na razstavo prost, dodatna ponudba plačljiva. Informacije: menacenk@kd-domzale. si ali 01 / 722 50 50. Slamnikarski muzej Domžale Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) T 01 724 8 4 08 Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00; ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine se muzej odpre tudi izven časa odprtosti. Predhodna najava obiska na tel.: 01 722 50 50 (KDFBD, v delovnem času) ali na e-naslov: info@ kd-domzale.si. Vstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva. Galerijski atelje Ulica Matije Tomca 6, Domžale Koledar dogodkov Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: promocijski material Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v februarju 2019 pošljite do 18. januarja na naslov: koledar@kd-domzale.si. 22 | slamnik iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Šport združuje Izobraževanje v tujini, nove izkušnje in nepozabna doživetja OŠ Venclja Perka je obeležila 25. obletnico programa Slovenske mreže zdravih šol in v sodelovanju z Društvom paraplegikov ljubljanske pokrajine pripravila dan dejavnosti Šport združuje. oš VENCLJA perka je od leta 2016 del Slovenske mreže zdravih šol. Njen cilj je, zavestno, načrtno in usmerjeno promovirati zdravje. V sodelovanju z Društvom paraplegikov ljubljanske pokrajine je konec septembra organizirala dan dejavnosti pod mentorstvom učitelja Bojana Bokaliča. Na Mednarodna izmenjava učencev Osnovna šola Domžale v projekta Erasmus+ na Švedskem dnevu dejavnosti Šport združuje so potekale različne delavnice, predavanje in ples. Na poligonu so se učenci lahko sami preizkusili s premagovanjem ovir, s kakršnimi se srečujejo paraplegiki v vsakdanjem življenju. Na predavanju so spoznali vzroke poškodb hrbtenice in opozorili na različne preventivne ukrepe, s katerimi lahko zaščitimo sebe. Pred skokom v vodo vedno preverimo njeno globino. Pri vožnji s kolesom uporabimo čelado. V vozilu se vedno pripnimo s pasom itd. Učenci predmetne stopnje so spoznali ples na invalidskem vozičku. Zelo zanimiva je bila učencem tudi delavnica slikanja z usti. Preskusili so se lahko tudi v igranju košarke na invalidskem vozičku in v namiznem tenisu. Besedilo in foto: Urška Milovanovic, vodja tima zdrave šole OŠ Venclja Perka oš Domžale Glavni cilj Erasmus+ mobilnosti je omogočiti udeležencem pridobitev znanja, spretnosti in mednarodne izkušnje ter poglobiti komunikacijske veščine v angleškem jeziku, ki prinašajo dodatno vrednost njihovemu izobraževanju ali delu doma. Osnovna šola Domžale sodeluje v Erasmus+ projektu Kalos Kagathos že drugo leto. V letošnjem šolskem letu se je sedem devetošolcev skupaj z dvema učiteljicama udeležilo mednarodne izmenjave učencev na Švedskem. Mobilnost je potekala od 1. do 5. oktobra. Poleg slovenskih učencev so se je udeležili še učenci partnerskih šol iz Poljske, Grčije in Švedske. Prvi dan izmenjave smo preživeli v domu Tassjo blizu mesta Angelholm. Ta dan je bil v celoti namenjen spoznavanju naših tujih partnerjev ter navezovanju stikov in prijateljstva. Dopoldne smo imeli športne 'teambuilding' igre, da smo se med seboj bolje spoznali. Razdelili so nas v tri mešane skupine, da smo lahko v medsebojni komunikaciji izpopolnjevali in nadgrajevali znanje angleščine. Po kosilu smo imeli učno uro angleščine, kjer so nas najprej seznanili s sestavo neke zgodbe, nato pa je potekalo manjše tekmovanje v pisanju zgodb. Pred večerjo se je vreme izboljšalo, zato smo se odpravili na kolesarski izlet okoli bližnjega jezera. Izlet je bil zelo zanimiv in seveda odličen čas za druženje z našimi novimi prijatelji. Po večerji, ko se je stemnilo, so nam švedski učenci pripravili 'strašljiv' nočni pohod okrog jezera. Drugi dan izmenjave smo preživeli na šoli Kungsgardskolan. Dan smo začeli z IKT-delavnico v tehnološkem centru. Seznanili so nas z uporabo tehnologije v šoli, saj pri njih vsak učenec v šestem razredu prejme prenosni računalnik, ki je v nadaljevanju šolanja njihov glavi šolski pripomoček. Po končani delavnici, smo se skupaj odpravili še na drugo učno uro angleščine, ki je govorila o 'čustvenčkih' nam bolj znanimi pod imenom 'emojiji'. Na Švedskem imajo drugačen sistem glede starosti vpisov učencev v določene šole, saj gredo švedski otroci s šestimi leti najprej v malo šolo, nato se po enem letu vpišejo v osnovno šolo, ki traja le do šestega razreda. Po končani osnovni šoli pa sledi še gram smo zaključili na drsališču z igranjem hokeja. Tretji dan je bil namenjen osrednjemu dogodku izmenjave: D-Dayu. Zjutraj smo obiskali sosednjo šolo, kjer so nam učenci petih razredov predstavili Švedsko in mesto Angelholm. Sledile so še predstavitve posameznih držav in poskušanje tradicionalne hra- višja šola, kjer so učenci od sedmega razreda do 15. leta starosti. Tudi sam odnos učencev do učiteljev je drugačen, saj se med seboj kličejo po imenih, kar njihov odnos naredi bolj oseben in pristen. Njihove učilnice so narejene z upoštevanjem želja učencev. V vsaki učilnici imajo sedežno garnituro, ki omogoča učencu umik, seveda z dovoljenjem učitelja. Imajo tudi skupne sobe, ki so običajno del učilnic, kjer delajo v skupinah. Imeli smo tudi možnost, da smo se vključili v del njihovega pouka. Dnevni pro- ne iz posamezne države. Po končanem dogodku smo se učenci s svojimi gostitelji odpravili domov, saj smo zadnje dve noči preživeli pri družinah. Četrti dan je bil v celoti posvečen debati oziroma otroškemu parlamentu. Dan smo začeli z delavnicami o šestih spornih temah, ki so se v večini navezovale na umetno inteligenco ter življenju v prihodnosti z roboti. Delavnice so vodili učitelji iz različnih držav, kar jih je naredilo še bolj zabavne in hkrati tudi težje, saj je vsa komunikacija potekala v angleščini. Po kosilu je sledila že težko pričakovana debata, kjer smo v parih razpravljali o spornih temah. Verjamem, da smo se vsi naučili nekaj novega in se zdaj že bolj zavedamo problemov, ki se nam lahko zgodijo v prihodnosti. Dan smo zaključili s skupno večerjo in druženjem s tujimi partnerji. Zadnji dan smo obiskali adrenalinski park v Ängelholmu. Tam smo se učenci in učitelji dve uri zabavali in preizkušali na različnih težavnostnih plezalnih poligonih. Po končani dejavnosti pa se je bilo treba posloviti od Erasmus+ partnerjev. Za nas to še ni bilo konec dogodivščin, saj smo se z vlakom odpravili v Kopenhagen, glavno mesto Danske, kjer smo se sprehodili po mestu in si ogledali vse pomembne znamenitosti. Po poučnem, zabavnem, zanimivem in napornem tednu smo se z novimi izkušnjami in prečudovitimi spomini vrnili domov. Izmenjava preko projekta Era-smus+ je za učence nepozabna izkušnja in odličen način za spoznavanje sveta, širjenje znanja, nadgradnje jezikovnih veščin v angleščini in sple-tanja novih prijateljstev. Maša Iskra, 9. b OBČINA DOMŽALE Izzivi medkulturnega sobivanja Izlet v Arboretum Volčji Potok z učenci priseljenci OŠ Domžale v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja Tržnica za Vrtec Dominik Savio V Vrtcu Dominik Savio smo teden otroka začeli že na zadnjo nedeljo v septembru: otroci in zaposleni našega vrtca smo sodelovali pri sveti maši v domžalski cerkvi. vrtec Dominik savio Po maši je sledila tradicionalna tržnica pred cerkvijo, ki je potekala že četrto leto. Na njej smo zbirali sredstva za delovanje vrtca. Starši naših otrok in zaposleni smo se kar nekaj dni pripravljali na tržnico: pekli smo piškote, vlagali sadje in zelenjavo, kuhali marmelade, pripravljali likerje, šivali trakove, krasili 'špangice' ... Vse to in še marsikaj drugega smo prodajali na tej tržnici. Ob podpori Župnije Domžale smo prvič pripravili tudi srečelov. Kot vsako leto smo cvrli tudi slastne miške, letos pa so bili v prodaji tudi krofi, ki jih je doniral Mlinotest, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Zaposleni Vrtca Dominik Savio se najlepše zahvaljujemo vsem staršem in ostalim, ki so z nakupom prispevali svoj dar za naš vrtec. Andreja Marin Soklič oš domžale OŠ Domžale je od leta 2016 vključena v projekt Izzivi medkulturnega sobivanja kot eden od sodelujočih vzgojno-izobraževalnih zavodov konzorcijske Osnovne šole Trzin (drugi sodelujoči zavodi so: Vrtec Črnuče iz Ljubljane, Osnovna šola Jožeta Moškriča iz Ljubljane, Srednja šola Domžale ter Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik). Projekt delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, traja pa od leta 2016 do leta 2021. Osnovni cilj projekta je prispevati k razvijanju vrednot med-kulturnosti ter k izboljšanju strokovne usposobljenosti vodstvenih in strokovnih delavcev za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V okviru neposrednega dela z otroki se tako na šolah, ki so vključene v projekt, izvaja s strani multi-plikatorjev vrsta aktivnosti, kot je na primer Dan dobrodošlice, podpora pri učenju, dejavnosti za ohranjanje maternih jezikov otrok priseljencev, prostovoljstvo za krepitev vrednot, prostočasne in počitniške priložnosti, šolske medkulturne prireditve, začetno učenje slovenščine in mnoge druge. Dan dobrodošlice in začetno učenje slovenščine za učence priseljence na Osnovni šoli Domžale: Učenci priseljenci Osnovne šole Domžale, ki so v Sloveniji prvo leto šolanja, so bili 31. avgusta 2018 povabljeni na Dan dobrodošlice, na katerem smo predstavili šolo, šolske prostore, vrste pomoči, ki je bodo deležni prek multiplikatorja in obšolske aktivnosti, ki jim bodo pomagale pri vključevanju v novo okolje. Konkretno se je predstavil Mladinski center Domžale, ki smo si ga pozneje tudi ogledali. Učenci priseljenci od prvega do šestega razreda so od septembra do sredine novembra 2018 obiskovali začetno učenje slovenščine vsak tovalna delavka Osnovne šole Domžale Mira Marinšek. Izleta so se učenci zares veselili, ne samo zato, ker jih večina ni bila še tam, ampak tudi zato, ker se vsi še niso poznali med seboj. Takoj so se ujeli, niso pa vedeli, da jih v Arbore-tumu čakajo: pravljični junaki, kiti in dan prvo šolsko uro, potem so se pa vrnili v svoje razrede, kjer so naprej poslušali pouk s svojimi sošolci. Z izletom v Arboretum smo uspešno zaključili to aktivnost. Izlet v Arboretum Volčji Potok: V Arboretum smo se odpravili v sredo, 14. novembra 2018, in sicer dva učenca priseljenca iz prvega razreda, dva iz tretjega, ena učenka iz četrtega in ena iz šestega razreda, multipli-katorki Mihaili Hardi Vitorovic pa je pri organizaciji izleta pomagala sve- dinozavri ter razstava orhidej, kaktusov in slik slovenskih slikarjev iz Narodne galerije. Vse to jih je navdušilo, najbolj pa so se dodobra nasmejali in razgibali na igralih. Ob tej priložnosti jim iskreno želim, da bi se dobro počutili v svojem novem kraju in novi šoli ter jim izrekam dobrodošlico. Mihaila Hardi Vitorovic multiplikatorka pri projektu Izzivi medkulturnega sobivanja LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 23 iz naših vrtcev in šol Prvošolčkov dan na OŠ Preserje pri Radomljah V novembru na OŠ Preserje pri Radomljah vsako leto priredimo slovesen sprejem prvošolcev v šolsko skupnost. oš preserje pri Radomljah Letos smo 15. novembra sprejeli kar 104 prvošolce v našo veliko šolsko družino Glasserjeve kakovostne šole, ki v tem šolskem letu šteje kar 798 učenk in učencev. Povezovalna tema letošnje slovesnosti je bila prosti čas, ki je bila tudi osrednja tema letošnjega tedna otroka v začetku oktobra. Prvošolci so ob koračnici navdušeno vstopili v večnamenski prostor šole, kjer so jih njihovi starši s ponosom spremljali. Prireditev sta sproščeno vodila deve-tošolca, navihana Eva in radoživi Tim. Vsak razred nam je na igriv, navihan in zabaven način s pesmijo in plesom predstavil, kako preživljajo svoj prosti čas. Ob koncu prireditve je prvošolce nagovorila ravnateljica Ana Nuša Kern. Slovesnost smo sklenili s pesmijo vseh prvošolcev Mi smo ta svet. Sledilo je še presenečenje šolske gledališke skupine s pravljično predstavo Čarobna skrinja. Foto: Urša Pajnič V CENTRUZA MLADE JANUARJA DOGAJA TEČAJ ŠPANSKEGA JEZIKA, »d torka, 5. 2., 17:00 - 11:30 Razpisujemo začetni in nadaljevalni tečaj, izveden bo tisti, za katerega bomo prejeli več prijav. Vodi: Irena Grmek, uni. dipl. hisp. in soc. kulture. Obvezne predhodne prijave do 31. 1. 2018. TEČAJ FRANCISKEGA JEZIKA, od srede, 6. 2., 17:45 - 19:15 Razpisujemo začetni in nadaljevalni tečaj, izveden bo tisti, za katerega bomo prejeli več prijav. Tečaj vodi Tanja Manigoda Stanojevič, dipl. prof. francoskega jezika in književnosti. Obvezne predhodne prijave do 31. 1. 2018. Flavtistke GŠ Domžale na mednarodnem festivalu Flavtistra V današnjem času so tekmovanja pravzaprav postala že življenjska norma, zato ni presenetljivo, da se tudi učenci glasbenih šol udeležujejo številnih tekmovanj. gš domžale S tem seveda ni nič narobe, saj tekmovanja lahko pomembno vplivajo na motiviranost in napredek učencev, žal pa včasih dosežejo tudi nasprotni učinek. Zadnji vikend v novembru pa v Kopru ni potekalo tekmovanje, temveč mednarodni festival Flavtistra, kjer mladi solisti flavtisti oziroma komorne skupine nastopijo pred mednarodno žirijo vrhunskih flavtistov. Letos so komisijo sestavljali: Matej Zupan, Slovenija, Mario Caroli, Italija, Jasmine Choi, Ko- reja in Etni Molletones, Venezuela. Žirija je imela tokrat precej bolj prijetno nalogo, saj ji ni bilo treba navajati vrstnega reda uspešnosti nastopajočih in podeljevati točk, temveč je vsak član žirije nastopajočim podal pisno mnenje, kjer so opredelili njihova močna področja ter izpostavili lastnosti, ki bi se jih dalo še izboljšati oziroma nadgraditi. Na tem mestu velja izpostaviti, da komisija pravzaprav ocenjuje svoja subjektivna doživljanja glasbe in je zato ocenjevanje glasbe v primerjavi s športom, kjer je po navadi ključen čas ali pa število golov/košev, precej bolj abstraktno. Omenjenega festivala so se letos udeležile tudi učenke GŠ Domžale, ki od letošnjega šolskega leta pod mentorstvom učiteljice Andreje Marčun Kom-pan muzicirajo v sekstetu flavt. Ajda Kričaj, Lana Bolta, Eva Majdič, Ema Presekar, Lucija Vehovec in Lana Sla-pal so prejele odlično mnenje žirije, kjer so vsi člani poudarili odlično intonacijo in skupno igro. Učenke so se prav tako udeležile glasbenih delavnic in koncertov, ki so jih pripravili člani žirije. Če se pri tekmovanjih včasih zgodi, da učenci odhajajo domov kislega obraza, je Flav-tistra poskrbela, da so učenke skupaj kakovostno preživljale svoj prosti čas, se tekom vadenja in igranja naučile sodelovanja ter prilagajanja, prav tako jih je nastop na festivalu za vadenje še dodatno motiviral, kar pa je najpomembneje - pri njih se je ljubezen do glasbe še poglobila. Andreja Marčun Kompan, GŠ Domžale Foto: Matej Zupan Degradirana območja na Srednji šoli Domžale V zadnjih dneh novembra smo izvedli kratkotrajno usposabljanje ob začetku dvoletnega projekta Erasmus+ KA229 Degradirana območja. srednja šola domžale Učitelji iz partnerskih držav Islandija, Švedska, Estonija in Češka republika so prišli v Domžale, da bi se srečali v živo in govorili o izvedbi projekta, ki ima za nalogo poiskati degradirana območja v lokalni skupnosti, jih opisati z znanstvenimi metodami in najti rešitve zanje, poleg tega pa dvigniti zavest o degradiranih območjih. Prvi dan smo odprli fotografsko razstavo degradiranih območij v Domžalah, ob tem pa sta nadarjeni dijakinji imeli kratko glasbeno točko. Po uvodnem sestanku smo šli na sprehod z občinskim uradnikom, da bi videli nekaj degradiranih območij - Domžale so mesto z bogato industrijsko tradicijo, ki pa mnogokrat ni našla novih vsebin po ugašanju slamnikarstva in usnjarstva. Nato smo se odpravili v Ihan, v podružnico OŠ Domžale, kjer so nam predstavili svoje delovanje in skupaj z učenci pripravili lepo delavnico o degradiranih območjih v okolici. Nazadnje smo obiskali še Slamnikarski muzej, ki se ukvarja tudi s preteklo stavbno in teh- niško dediščino slamnikarskih tovarn. Drugi dan smo imeli predavanje Bernarde Podlipnik o degradiranih območjih v Sloveniji na Ministrstvu za okolje in prostor. Nato smo obiskali teren, mirujočo gradbeno površino, za katero skrbi NVO Prostorož in jo spreminja v prostor ustvarjalnosti. Na sprehodu po Ljubljani smo si ogledali še Metelkovo in Rog, nazadnje pa še bolj turistični obraz Ljubljane skupaj z vodičko. Tretji dan smo se odpravili na Primorsko, najprej v Postojnsko jamo, na Obali pa smo obiskali naravni rezervat Škocjanski zatok, območje, namenjeno zasutju, ki je z renaturiranjem postalo polno življenja. Na drugem koncu Obale smo videli še Sečoveljske soline, kjer smo se seznanili s pridobivanjem soli na tradicionalni način in tudi s posledicami človekovih intervencij v obmorsko naravo. Z ogledom starega Pirana smo zaključili uradni del druženja. Naslednji mednarodni dogodek v projektu je kratka izmenjava dijakov v začetku februarja v Pragi. Srednješolski center v drugem praškem okrožju izobražuje tudi bodoče okoljske tehnike, ki nas bodo naučili kaj o analizi prsti in drugih okoljskih indikatorjih. UČNE URICE KEMIJE ob sredah, 16:00-17:30 \J Imaš zaradi kemijskih formul glavobole? Preženi jih na brezplačnih uricah kemije, kjer boš spoznal, daje učenje kemije lahko tudi zabavno. V šolskem letu 2018/19 bodo urice potekale ob sredah, in sicer: 8. razredi od 16.00 do 16.45 'n s» 9. razredi od 16.45 d0 1-7-30- Urice kemije vodi upokojena učiteljica biologije in kemije Jožica Sambol. SVETOVALNICA ZA MLADE Si se znašel/znašla v dilemi? Bi se rad pogovoril z nekom, a se ti zdi, da ne najdeš pravega sogovornika? Potrebuješ zaupen pogovor? V Centru za mlade Domžale imamo na voljo tudi svetovalnico za mlade, ki jo izvaj uni. dipl. psihologinja. Predhodna rezervacija termina je obvezna. KNJIGA ZA DOBER NAMEN Imate doma knjige, ki jih ne potrebujete več a so vseeno lepo ohranjene? Lahko jih prinesete v Center za mlade Domžale, kjer jih bomo dodali na knjižno polico - Knjiga za dober namen. Knjiga za dober namen je dobrodelna akcija, v kateri za simbolični prispevek odnesete domov katerokoli knjigo z naše knjižne police. Vsi prispevki bodo podarjeni za dobrodelne namene na lokalni ravni. V letu 2018 so bili vsi prispevki namenjeni Maticu, ki je v prometni nesreči izgubil nogo, za nakup športne noge s katero bo lahko nadaljeval s svojo športno aktivnostjo. Pri nas si lahko sposodite knjige s področij: vzgoja in razumevanje otrok in mladostnikov, problematika odvisnosti, prostočasne aktivnosti (učenje, angleščina, fotografija, strip...). Seznam knjig in pogoje izposoje najdete na naši spletni strani www.czm-domzale.si. ZE V TEKU PILATES: torki 18:00-19:00 JOGA: srede, 19:00-20:00 UČNE URICE KEMIJE za 8. in 9. razred: srede, 16:00-16:45 FOTO DELAVNICE: vsak drugi ponedeljek, 18:00 FOTO DELAVNICE ZA OTROKE: vsak drugi ponedeljek, 18:00 ZAČETNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA: ponedeljeki, 18:30-20:00 USTVARJALNE DELAVNICE: srede, 14:30-20:00 NADALJEVALNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA: četrtki, 17:30-19:00 DELAVNICA ANIMIRANEGA FILMA: srečanja po dogovoru TR3W- Na vse dogodke obvezne predhodne prijave. Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; www.czm-domzale.si, info@czm-domzale.si 24 | slamnik AKTUALNO ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Več let, več priložnosti Marija (Mija) Pukl je danes ambasadorka Festivala za tretje življenjsko obdobje, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, sicer pa še pred nekaj meseci državna sekretarka, ki je vodila vladno komisijo za pripravo strategije dolgožive družbe. Mateja Kegel Kozlevčar Foto: osebni arhiv Mije Pukl Čeprav je upokojenka, ne miruje. Zavzema se za kakovostnejše življenje v tretjem življenjskem obdobju, hkrati pa želi vstopiti v nov projekt na področju celovite horizontalno povezane oskrbe starejših. Njena energija, ideje in želja po izboljšanju vsakdanja zlate generacije so neizmerni, predlogi pa uresničljivi in nekateri zelo potrebni. V času vašega dela državne sekretarke ste se zavzemali za ustanovitev Urada za starejše. Kakšna naj bi bila vloga urada in kako je danes z njegovo uresničitvijo? Urad za starejše je postal 'šlager', toliko časa se že govori o tem, a nikdar ni prišlo do uresničitve, tudi zaradi nenaklonjenosti politike. A 620.000 starejših v Sloveniji bi si zaslužilo urad, ki bi bdel nad vsem, kar se dogaja v povezavi z njimi, tudi glede na prihodnje trende, ki kažejo še nadaljnje povečevanje deleža starejših v celotni populaciji. Kakšne pa bi bile konkretne zadolžitve tovrstnega urada? Ob sodelovanju z ministrstvi bi izvajal strategijo dolgožive družbe, skladno z akcijskimi ukrepi, ki bodo sprejeti prek vladnega sveta za aktivno staranje in medgeneracijsko sodelovanje. Starost je tretji del življenja. Cilj in želja vsakogar je čim dlje živeti. Če pa hočemo živeti čim dlje, se moramo zavedati, da imamo v starosti drugačne potrebe, kot v času aktivne dobe. Moj moto je -več let, več priložnosti, te pa si moraš ustvarjati sam skozi celotno življenje, prav tako pa jih mora ustvarjati družba. Pomembno vlogo bi urad lahko odigral tudi pri ozaveščanju ljudi o vseh vprašanjih, ki zadevajo starejše. Starost ni stigma, je del življenja. Univerze za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji dejansko skrbijo za kvalitetnejše staranje prebivalcev, za njihov kvaliteten prosti čas, kar podaljšuje njihova življenja. Morda nekaj več o tem? Vse nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s starejšimi, vsaka na svoj način prispevajo k temu. Univerza za tretje življenjsko obdobje predvsem z vidika, recimo učenja jezikov, umetnostne zgodovine, rekreativnih aktivnosti in drugih vsebin, s čimer ustvarjajo pogoje za socialno vključevanje starejših. Vsaka aktivnost v starosti prispeva k temu, da se dlje časa ohranjajo psihofizične sposobnosti, in posledica tega je boljše zdravje. Univerze bi se morale čim bolj odpreti, usmeriti v družbo in vključevati čim več izobraževanj, ki bi vključevale predvsem znanja in vedenja za življenje v starosti. Projekt računalniškega opismenjevanja je že eden takšnih, a pri današnjih velikih tehnoloških spremembah potrebujemo programe, ki bodo starejše seznanjali z novostmi in jim omogočali poučiti se o vseh za normalno življenje potrebnih informacijskih tehnologijah. Povsod so računalniki in tipke, ki se jih starejši bojijo. Ali jih bo družba pustila nepoučene, da bodo obstali na družbenem obrobju, izključeni, osamljeni in osramočeni zaradi neznanja? Takšno ravnanje bi bilo za družbo sramotno. Ne smemo pozabiti niti na to, da je ogromno delovnih nalog v naši družbi, sploh zdaj ob pomanjkanju delovne sile, ki bi jih lahko opravljali tudi starejši od 60 let. Mija Pukl je častna ambasadorka Festivala za tretje življenjsko obdobje. Kako pa je z demografskim skladom Slovenije? Cilj demografskega sklada je nalaganje sredstev za bodoče potrebe pokojninske blagajne. Zdajšnji viri po ZPIZ-2 za pokojninsko blagajno so prispevki delavca, delodajalca, prispevki za delovno dobo s podaljšanjem in kot izvorni vir tudi državni proračun, ki prispeva manjkajoči del sredstev. Če naredim vzporednico med demografskim skladom in zdajšnjim sistemom zagotavljanja sredstev za pokojnine, ne vidim nobene prednosti demografskega sklada, Ker za to, da bi polnili sklad, bi morali najti nek drugi, novi, dolgoročno zanesljivi vir, mi pa omenjamo del od koncesij za vodo, del sredstev od davka na nepremičnine in drugo. A iz vsega tega se dejansko napaja proračun. Torej bomo nekaj dajali iz levega v desni žep, sredstev pa ne bo nič več. Če bi sklad vodili gospodarni strokovnjaki in nalagali sredstva v donosne naložbe, bi na ta način plemenitili sredstva, potem bi sicer to imelo nek smisel. Če povzamemo, kakšni so danes izzivi dolgožive družbe in kako se jih sploh lotevamo? Strategija je sprejeta, ministrstva so zdaj zadolžena za pripravo akcijskih načrtov, z natančno določeno vsebino, nosilci in roki. Če se bo koalicija uspela poenotiti in organizirati, potem mislim, da učinek bo. Ne gre pa le za državni nivo, ampak sodelovati morajo tudi lokalne skupnosti, kar je navedeno tudi v strategiji. Bila sem v treh občinah v Sloveniji, kjer že imajo sprejete ukrepe za dolgoživo družbo, sprejeli so tudi lokalno strategijo. Upam, da bo do tega prišlo tudi v Domžalah, in bo občinsko vodstvo spoznalo, da je to pereča tema in ji bo posvetilo zadostno pozornost. Zdaj si nekako lajšamo dušo z izgovorom, da smo v boljšem položaju kot večina občin, saj imamo ugodnejšo starostno strukturo, smo namreč nekoliko pod slovenskim povprečjem, ker so se pač ob pospešeni gradnji stanovanj priseljevale mlade družine. Katere so najpogostejše težave starostnikov in kje se nahaja občina Domžale glede na Slovenijo? Dejstvo je, da je Slovenija v vrhu glede na delež starejših med članicami EU, in to je zadosten alarm, da bi se tega vprašanja morali lotiti, sprejeti izzive ter pripraviti in izvesti učinkovite ukrepe. Največji problem je na področju oskrbe, ko pojenjajo umske in fizične moči, saj imamo premalo domov za upokojence. Danes več kot 6000 starejših čaka v vrsti za sprejem, pa tudi ZZZS daje premalo sredstev za stroške zdravstvene nege v domovih. Žal je temu tako, ker je izračun narejen na zastarelih standardih, ki ne odgovarjajo zdajšnjemu stanju, niti ne zdajšnji vsebini in kakovosti zdravstvenih stworitev. Vzemimo za primer postoperativno oskrbo v bolnici, ki stane okoli 120 evrov, ZZZS pa domu za starejše za to nameni le 15 evrov. Breme pogosto pade na svojce... Če ne bomo uredili dolgotrajne oskrbe, bo imela veliko težav prav aktivna generacija, ker ne bo imela pogojev za to, da svojim staršem omogoči dostojno starost. Tako bo država zaradi svoje neaktivnosti povzročila veliko breme prav aktivni populaciji, ki nosi breme produkcije in ustvarjanja dodane vrednosti. Ni lahko biti sproščen v službi, če veš, da starši niso ustrezno oskrbljeni. Kaj pa področje oskrbe na domu? VDomžalah imamo to področje pokrito ... Leta 2008 smo v Domžalah delali analizo, takrat je imela naša občina 32.205 prebivalcev, delež starejših nad 60 let pa 18,31 %. Danes imamo pri 35.500 prebivalcih okoli 6000 starejših nad 60 let, od tega naj bi bilo vključenih 3,5 % v oskrbo na domu, torej približno 210 oseb. Dejansko pa je v naši občini povprečno vključenih le 31 oseb, kar je samo 0,5 %. Zakaj? Ker ljudje ali ne vedo za to storitev, ne vedo, da je oskrba na domu 50 % subvencionirana s strani občine. Center za socialno delo in oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale bi morala narediti več za popularizacijo te storitve. Ne moremo pa tudi mimo dejstva, da je povprečna cena oskrbe na domu 17,19 evra za enourni obisk, pri čemer oskrbovanec plača 50 %, cene oskrbe v domu, s celovito oskrbo pa je višja le nekaj evrov. Menim, da tudi ni prav, da je cena oskrbe na domu tako različna med občinami. Kako drago oskrbo boš imel, je odvisno od ekonomskega položaja občine, v kateri živiš. Diskriminacija je tudi pri domski oskrbi, saj je cena nastanitve veliko višja v domovih, ki nimajo koncesije kot v javnih domovih in v privatnih domovih s koncesijo. Razlika je posledica sredstev za zdravstveno varstvo, ki jih domovi brez koncesije ne dobijo od ZZZS. Vsi zavarovanci v času rednega dela plačujemo zdravstveno zavarovanje, ko pa si v pokoju nastanjen v domu brez koncesije, ker pač v drugih ni mogoče dobiti postelje, pa imaš višjo ceno oskrbnega dne. Zakaj? Veljati bi moral princip, da morajo sredstva slediti oskrbovancu in cena ne sme biti posledica tega, kakšen je status doma, v katerega si uspel priti. Prav tako pa določanje cene nege na domu ne bi smelo biti prepuščeno občinam, pač pa bi moralo biti postavljeno na nivoju države. Kakšne priložnosti imamo za kvalitetno preživljanje starostnega obdobja za starejše v Domžalah? Pohvaliti je treba številna društva, ki delajo izjemno dobro, imamo štiri društva upokojencev, ki izvajajo svoje aktivnosti, Univerzo za tretje življenjsko obdobje, Jesenski cvet, Šolo zdravja, Medobčinsko društvo invalidov in še nekatera. A vse to je premalo, saj bi občina morala že zdavnaj organizirati dnevno varstveni center za starejše, medgeneracijski center, za katerega je treba najti prostore, v njem pa organizirati različne aktivnosti. V preteklosti sem izpeljala nekaj posvetov na temo socialnem podjetništva, v katere so se vključili tudi starejši, a ko je bila potrebna spodbuda in v manjšem obsegu tudi finančna podpora projektu s strani občine, pa je vse padlo v vodo. Sem večna optimistka, in upam, da bo tudi v občini Domžale dozorelo spoznanje, da moramo biti pogumnejši in smelejši ter narediti večje premike na mnogih področjih in znotraj tega poskrbeti tudi za starejšo generacijo. Diagnoza, da je stanje stabilno, je za starejšega napredek, če je to ugotovljeno za mladega človeka, pa pomeni nazadovanje! Pri mladih gre za rast energije, povečevanje sposobnosti in poguma, zato bo vsak mlad našel zase delo in način, kako rasti in se razvijati. Pri starejših pa gre za upadanje življenjske energije, upadanje funkcij, iznajdljivosti in prilagajanje postaja čedalje težje in zapleteno. To so dejstva, katerih spoznanja morajo biti spodbujevalec empatije mlajših do starejših. Na koncu se vprašam, koliko empatije še premore današnja družba? Smo še humani, še zmoremo dati, zmoremo radi imeti in za to podariti svoj čas in dobro voljo. Še imamo veliko srce? □ LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 25 kultura ponedeljek, 7. januar /18.30 abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN torek, 8. januar /18.30 abonma gledališki RUMENI in IZVEN sreda, 9. januar/18.30 abonma gledališki RDEČI in IZVEN četrtek, 10. januar /18.30 abonma gledališki ZELENI In IZVEN Ivan Tavčar: VISOŠKA KRONIKA dramatizacija romana/ SNG Drama ljubljana / režija: Jernej Lorenci / igrajo: Tamara Avguštin, Nina Ivanišin , Klemen Janežič, Aljaž Jovanovič Janez Škof /Roman Ivana Tavčarja iz leta 1919, o dogajanju v 17. stoletju, na način kot so ga prebrali in doživeli ustvarjalci uprizoritve. JANUAR 2019 KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE petek, 11. januar/20.00/abonma glasbeno scenski DRUGI in IZVEN ponedeljek, 21. januar / 20.00 / abonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN NE POZABITE NA ROŽE odrska izpoved Polone Vetrih / SNG Drama, ljubljana / režija: Ivana Djilas / igrata: Polona Vetrih, Lara Bešič (na violončelu) / Polona Vetrih v avtobiografski izpovedi položi prav vse račune, obračuna s poklicem igralke, življenjem na gledališkem odru in seveda ... šopki rož. sobota, 12. januar /10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN Tomaž Lapajne: OD KOD SI KRUHEK gledališka predstava za otroke / Gledališče Unikat / režija: Goran Završnik / igrajo: Mojca Weber/Maja Dekleva, Tomaž Lapajne/35'/3+ petek, 18.januar/20.00/abonma koncertni MODRI in IZVEN PO SVILNI POTI program: Osvaldo Golijev 'Sanje in molitve slepega Isaaca", Pierre Thilloy "Khojaly 613"/ izvajalci: Mairead H'tckey Molina), Shuichi Okada Molina), Yoan Brakha (violina), Gyorgy Kovalev (viola), Santiago Cañón Valencia (violončelo) sobota, 26. januar /10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN Fran Miličinski: BUTALCI gledališka predstava za otroke / Kulturni zavod Kult ljubljana / režija: Taljana Peršuh / pripovedovalka: Nina Ivanišin / igrajo: Jernej Čampelj, Žiga Sedmak, Saša Klančnik, Jure Lajovic/45'/4+ et )u(a knjige za odrasle Alojz Rebula Ob babilonski reki Celjska Mohorjeva družba, Celje 2007 Razdeljena pokrajina ne pozna samo ena zgodovine. Perspektive so različne, odtenki zgodb včasih jasni in včasih zamegljeni. Ni črno belih zornih kotov, ki bi za vekomaj določali preteklost dogodkov, ki so se zgodili. Razdeljena pokrajina v sebi nosi najraznovrstnejše pritikline zgodovin. Nekatere so svetle, znane, nadosebne. Druge pa potlačene, zakrite, namerno prikrite, temne in zelo osebne. Te najrazličnejše pripovedi, pričevanja, podatki, dejstva, fakti, dokumenti pričajo o mreži zgodb, ki se prepletajo, prekrivajo in celo bojujejo za prvenstvo interpretacij in analiz. V takih bojih ostanejo okruški zamolčanih zgodovin, ki se leta in desetletja trudijo priti na površja kot gobe po dežju. Od trosov do jurčkov. Od pozabe do izpovedi. Taka pokrajina je vsrkala v svojo eksistenco vse razlike in prelite krvi, sovraštva in bojevanja. Postala je simbol zamolčevanih prigod, ki iščejo peresa duha, ki bi jih zapisal in jih postavil na zemljevid te razdeljene in prikrite pokrajine. Ingrid von Oelhafen in Tim Tate Hitlerjevi pozabljeni otroci: moje življenje v Lebensbornu Modrijan, 2016 Eden od glavnih elementov nacistične ideologije je bilo prepričanje o rasni superiornosti Nemcev. Čistost arijske rase je bila po njihovem ključ za vzpostavitev tisočletnega rajha. Poleg odstranitve rasno neprimernih je bilo na drugi strani treba poskrbeti za ustrezno nataliteto arijcev. Obe nalogi sta bila v domeni nekdanjega rejca kokoši in Hitlerjeve desne roke Heinricha Himmlerja, šefa zloglasne SS. Ker število rojstev v Nemčiji ni in ni dosegalo želenih ciljev, so v organizaciji Lebensborn, kjer so sprva skrbeli za izvenzakonske matere in njihove otroke, dopolnili program z ugrabljanjem rasno primernih otrok v okupiranih deželah. Ena od približno pol milijona takšnih otrok je bila tudi Ingrid von Oelhafen. Rojena kot Erika Matko v Rogaški Slatini, je bila z devetimi meseci predana germanizaciji in poznejši posvojitvi. Izbris identitete, hladni krušni starši, prve slutnje o lastnem izvoru, šok pri sedemnajstih ter poklicno življenje, v katerem se je kot fizioterapevtka posvečala otrokom, o vsem tem teče pripoved, ki doseže vrhunec, ko se v začetku tisočletja odloči raziskati, kdo v resnici je. Terry Eagleton Upanje brez optimizma Beletrina,2018 1 msji nm í fmiiKm KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 I www.kd-domzale.si V Upanju brez optimizma Eagle-ton sledi konceptu upanja skozi različne časovne, kulturne in religiozne kontekste. V zmerno pesimističnem tonu skuša opredeliti upanje v relaciji do drugih, v vsakdanjem govoru sorodnih pojmov. Pokaže, da je upanje veliko več od optimizma, ki lahko povzroči veliko škode, če ga denimo posvojita politika ali ekonomija. Upamo lahko zaman, vendar upanje nikoli ni nerazumno kot denimo želja. Izvrstno besedilo, ki s filozofsko obravnavo nekoliko arhaičnega pojma nagovori mnoge sodobne zagate. Richard Dawkins Znanost v duši Učila International, 2018 Skupni imenovalec izbora Dawkinsovih esejev, člankov in govorov je odločen, iskren in skorajda poetičen klic k rabi razuma. Teme, ki se raztezajo od evolucije do religije, preveva pristen humanizem in strasten zagovor kritičnega mišljenja in teže znanstvenih spoznaj kot edine varovalke, ki nas lahko obvaruje pred močjo ne--mišljenja in potapljanju v vedno znova zapeljivo kopel predsodkov in vraževerja. knjige za otroke in mladino Sally Pomme Clayton Kralj z umazanimi nogami Zala,2018 Založba Zala nas je spet presenetila z hudomušno slikanico o kralju, ki je živel v daljni Indiji. Bil je zelo srečen kralj. Njegova neljuba navada pa je bila, da se ni maral umivati. Si lahko predstavljate, kako težko je bilo njegovemu služabniku prenašati ta smrad? Nekega dne, ko je to začelo presedati celo samemu kralju, se je odločil za kopel. Ta novica je privabila na breg reke množico ljudi. Kralj je užival v prijetni kopeli. Ko pa je ves čist stopil na suha tla, so bile njegove noge zopet umazane. To je kralja zelo jezilo. Bodo našli rešitev zanj? Zgodbico dopolnjujejo prijetne ilustracije. Luigi Ballerini Gospodična Evforbija Celjska Mohorjeva družba, 2017 Gospodična Evforbija je imela svojo slaščičarno. Bila je nekaj posebnega, tako kot ona sama. Pripravljala je slaščice 'po meri'. Kupec je povedal svoje želje, gospodična pa jih je naredila. Deklica Marta je prvič zašla v to prodajalnico slaščic s svojo babico. Pozneje pa se je odločila, da bo v njej preživela del svojih poletnih počitnic. Vpisala se je na intenzivni tečaj slaščičarstva. Pridružil se ji je simpatičen fant Matej. Skupaj so odkrivali slaščičarske skrivnosti. Čeprav je sladica še tako majhna, mora biti na koncu velik umetniški dosežek. Nekega dne gospodični Evforbiji sporočijo žalostno novico. Zaradi izgradnje novega poslov-no-trgovskega centra bodo porušili njeno slaščičarno. Bo Martin in Matejev načrt rešil njeno težavo? Pisatelj Luigi Ballerini je za ta mladinski roman leta 2014 prejel italijansko Andersenovo nagrado za najboljšo knjigo za bralce od 9 do 12 let. Maša Ogrizek Koko Dajsa v mestu Miš, 2018 Koko Dajsa je tečna stara kokoš, ki živi v bloku. Tam stalno motri stanovalce bloka in jih kritizira, nihče ji ni po volji. Nekega dne pa si zlomi nogo in pristane na invalidskem vozičku. Koga naj prosi za pomoč? Obrne se na nečakinjo Krišno, ta ji res pride pomagat skupaj s prijateljem, deževnikom Harijem. Seveda vase zaverovana Koko Dajsa še naprej sitnari in ne pokaže nobene hvaležnosti, a počasi pride tudi ona do novih življenjskih spoznanj. Maša Ogrizek je napisala devet duhovitih zgodbic, ob katerih se lahko neprestano nasmihamo ob zabavnih dialogih, igrah z jezikom, živalske lastnosti pa zlahka vzporejamo s človeškimi. Knjigo imenitno dopolnjujejo živahne ilustracije Mihe Hančiča. medioteka DVD DVD Planet samskih (Planeta singli) Fivia, 2016 Po prvem uspehu filma Pisma Sv. Nikolaju Planet samskih prav ničemer ne zaostaja. Lahko je ljudi spraviti v jok, zahtevno pa nasmejati in jih zabavati. To vsekakor dobro uspeva 'našemu' režiserju Mitji Okornu, ki s svojo drugo romantično komedijo dokazuje, da je postal mojster tega žanra. V filmu se dotakne mnogih življenjskih tematik ter jih spretno prepleta in odvija ob nenadnih zasukih in presenečenjih. Mi pa ob tem nehote preizprašujemo samega sebe in se zraven še iskreno nasmejemo. knjižnica DOMŽALE 26 | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Solistični recital Luke Einfalta Domžalski evfonist, Kamničan Luka Einfalt s homškim pianistom Urošem Peletom na solističnem recitalu v Kamniku po izidu nove CD plošče z Godbo Domžale kolumna • odtis človečnosti LENART ZAJC MALI KORAKI 4- Priznati moram, da me je zaključek iztekajočega se leta nekajkrat presenetil. In to pozitivno. Tu je bila ovržena tožba proti Dušanu Mercu in posledično tudi zamenjava inšpektorja, ki jo je neupravičeno sprožil, tu je jemanje pod drobnogled državne revizijske komisije, katere odločitve so brezprizivne in dokončne in davkoplačevalce stanejo kar lepo količino denarja, tu so še dobre novice iz sveta in ne bom jih našteval vseh. Izpostavil bi le dva primera, ki jasno kažeta na to, da se v letu 2018 začenja nov razmislek o stvareh in njihovo razumevanje z drugačnega zornega kota. Prvi tak primer je bil, ko se je predsednik vlade Marjan Šarec odločil pozvati k javnemu razmisleku o sponzoriranju medijev, ki prilivajo olja na ogenj sovraštvu in strahu s strani državnih podjetij. Pač, zastavil je, po mojem prepričanju popolnoma legitimno vprašanje, zakaj državna podjetja, ki jih do neke mere vzdržujemo tudi davkoplačevalci, oglašujejo v medijih, ki širijo laži ali manipulirajo s polresnicami, da prilivajo olja ogenj na strah in sovraštvo do tujcev, drugače mislečih, drugače spolno usmerjenih itd. Seveda so nekateri ob tem zagnali vik in krik. Češ, predsednik vlade hoče ukiniti občila, ki vendarle predvsem podpirajo opozicijo in so vsaj deloma v lasti opozicijskih strank. Popolnoma se strinjam, da naj politična opozicija ali pozicija ima svoje medije, skozi katere širši javnosti sporoča svoje videnje sveta. Vprašanje pa se mi zdi, ali imajo ti mediji samo zato, ker pripadajo politični opoziciji, dejansko pravico širjenja vsakršnih nebuloz, polresnic in laži, le zato, ker so opozicijski? Je ta država dejansko toliko brez problemov, da si jih moramo izmišljevati? Ali ti mediji res ne morejo pritegniti pozornosti bralstva drugače, kot da jih strašijo? Žal ima ta država ogromno problemov v gospodarstvu, zdravstvu, kulturi, politiki, vojski, sociali ... toliko, da jih je nemogoče našteti, se pravi uporabnega materiala je ogromno, pa vendarle se ti zdijo premalo škandalozni, premalo strašljivi in preveč običajni, da bi zasedali prve strani omenjenih medijev. Pač roke črncev, ki se stegujejo po belki, ali pa zavajajoča slika beguncev, ki naj bi ravno korakali po sveti slovenski zemlji, pa čeprav je bila posneta nekje popolnoma drugje, je bistveno cenejša od financiranja dolgega raziskovalnega dela novinarske ekipe, ki bi do obisti želela preučiti in predstaviti nek vprašljiv primer. No, nikakor ne bom posegal v uredniško politiko dotičnih, opomniti bi želel le na dejstvo, da smo včasih takšnim časnikom rekli tabloidi, in jih niti njihovi zvesti bralci drugače kot za žgečkljivo zabavo. Pomembna značilnost tabloidov pa je komercialna uspešnost in ravno ob tem se mi zdi na mestu vprašanje gospoda Šarca, zakaj bi državna podjetja z oglasi financirala tabloide s sumljivo vsebino, ki razpihuje sovraštvo. Še bolj na mestu pa je vprašanje v primeru, če ti isti tablo-idi pravzaprav ekonomsko niso uspešni in je njihovo preživetje odvisno od oglaševanja državnih podjetij vanje. Namreč, če je s tem tako, to pomeni, da se ti novičarji prodajajo slabo in je potemtakem njihov obstoj odvisen od oglaševanja, kar pa dobesedno vpije po vprašanju, zakaj bi katerokoli podjetje oglaševalo v glasilu s tako majhnim obsegom bralcev, gledalcev ali poslušalcev, da samo ni sposobno preživeti. Ravno to pa daje vprašanju predsednika vlade kot dobrega gospodarja državnega premoženja dodaten smisel: zakaj vlagati denar v oglase, ki nimajo pravega dosega. Sam sem pač prepričan, da je preživetje strankarskih glasil, pozicijskih ali opozicijskih pač stvar financiranja strank in nikakor dolžnost države in še manj podjetij v lasti države. Vprašanje predsednika vlade torej nikakor ne more Pričakujem torej, da se bo v letu 2019 začela razprava, kje in kako potegniti jasno in razumljivo črto, na kateri se pravica do svobode govora končuje in se začenja njena zloraba. biti tretirano kot ekscesno pozivanje k ukinjanju svobode govora, kot bi to želeli prikazati nekateri pozornosti željni pravniki, pač pa smiselno vprašanje, na katerega si davkoplačevalci zaslužimo odgovor. Drug, prav tako zanimiv in razveseljujoč primer, je primer Brščič. Pustimo ob strani, zakaj se voditelju nacionalne televizije Slavku Bobovniku zdi na začetku 21. stoletja sporno reči bobu bob oziroma fašistu fašist, kot je Bernarda Brščiča imenoval Luka Mesec. To pač ve le Bobovnik. Bistveno bolj zanimiva je reakcija Brščičevega delodajalca Elesa, ki je prav za takšne primere pripravil etični kodeks, ki določa, kaj zaposleni na Elesu lahko govorijo oziroma sporočajo prek socialnih omrežij, in česa ne. Hja, takšen kodeks se mi zdi s stališča zavzemanja za svobodo govora kot eno temeljnih svoboščin precej sporen oziroma vprašljiv, saj bi nenazadnje lahko pomenil uvod v korporacijsko ustrahovanje državljanov. Pač, če zaposleni spregovori v nasprotju s stališči podjetja, lahko izgubi službo, lahko se ga degradira na nižje delovno mesto, lahko se pe-nalizira njegovo plačo ali pa le izreče javni službeni opomin. V vsakem primeru, če gre izražanje posameznika izven službenega časa in prek medijev, ki niso v lasti podjetja, ki človeka zaposluje, gre za precej nagravžno poseganje v ustavne svoboščine, ki nikakor ne sme biti spregledano. No, in ravno zaradi tega verjetno ne bo imelo kakih bistvenih vplivov na Brščičevo ravnanje ali življenje. Kljub temu pa me Elesov kodeks razveseljuje, namreč napoveduje nov razmislek, razmislek o tem, da svoboda izražanja in čvekanja nikakor ne sme biti enačena z brezsramnim laganjem, zavajanjem ali manipuliranjem s polovičnimi resnicami. Pričakujem torej, da se bo v letu 2019 začela razprava, kje in kako potegniti jasno in razumljivo črto, na kateri se pravica do svobode govora končuje in se začenja njena zloraba. Šele ko bo ta ločnica jasno zakonsko začrtana in bodo jasno predstavljene posledice zlorabe svobode govora, šele takrat se bodo tabloidi, ki se tako radi zatekajo k natolcevanju, primora-ni odreči cenenemu načinu privabljanja bralcev in šele takrat bodo etični kodeksi podjetij, ki se nočejo sprijazniti s fašističnim izražanjem njihovih zaposlenih, lahko dejansko utemeljili svoje kodekse, in verjemite, lažje bo za vse. □ Svojo prvo cedejko je naš renomirani evfonist (izvajalec-solist in pedagog v GŠ Domžale, sicer pa Kamničan) leta 2015 izdal kot svoj diskografski prvenec Slovenska glasba (Ars Slovenica, DSS in RTV Slovenija - RA SLO) s solističnimi deli izključno (sodobnih) slovenskih skladateljev. Zdaj pa je na vrsti njegova druga tovrstna plošča; edinstvena pri nas na Slovenskem in ena redkih v Evropi. Z domačo, torej Godbo Domžale, dirigentom Damjanom Tomažinom in še nekaterimi godbenimi ansambli je evfonist (v enem od primerov še s tenorskim krilnim rogom) Luka Einfalt spet presenetil. Vsemu temu pa je bil namenjen njegov solistični recital, ki ga je kot promocijski koncert odigral s pianistom, Homčanom Urošem Peletom. Omenjeni koncert sta umetnika pod okriljem JSKD RS območne izpostave Kamnik odigrala v salonu gradu Zaprice (16. nov. 2018) v okviru njihovega (rednega) cikla Musica aeter-na in s sporedom del z omenjene plošče; tokrat seveda v verzijah za klavir. Tukaj je imel več težav sicer odlični pianist U. Pele, ki je igral na komaj še sprejemljivi (neuglašeni) pianino; KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO drouz V svoji tretji sezoni delovanja se je zbor razvil v mešano zasedbo, lani pa so pevci ustanovili svoje društvo, Kulturno prosvetno društvo Drouz. Pod vodstvom akademske glasbenice Uršule Jašovec zbor deluje že sedmo leto. Za seboj imajo veliko koncertov, sodelovali so v muzikalih Moje pesmi, moje sanje in Annie, na vseslovenskem Dnevu ljubezni, predstavili so se na Čarobnih dnevih v Volčjem Potoku, udeležujejo se Sozvočenj in vsako leto priredijo letni koncert, na katerem predstavijo svoj napredek in delijo veselo, mladostniško energijo s poslušalci. Sodelovali so z različnimi glasbenimi skupinami, kot so Vipavski Tambura-ši, Trobsi, MPZ Lek itn. V letošnjem letu je zbor med drugim nastopil na dobrodelnem koncertu v Kamniku, na Sla-mnikarskem sejmu v Domžalah, prepevali so na različnih prireditvah v Radomljah in polepšali marsikatero poroko. V juniju in novembru so poslušalce razveselili z irskimi ritmi, nekaj najlep- LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ Dve veliki skupinski sliki krasita decembrsko okrašeno avlo centra. Zima, dimenzije 200 krat 280 cm je sestavljena iz 16 platen, druga pa je Babica Luka Einfalt manj kot pa npr. pričakovana akustika nizkega trobila, evfonija. To je znal naš solist L. Einfalt odlično dozi-rati, brzdati svoj ton in se je zato ves čas gibal med ustrezno mf dinamiko in skrajnim pianom. V komentarju, ki ga je solist sproti dodajal, smo slišali tudi informacijo, da je bil celoten spored prevzet z omenjene zadnje Einfal-tove plošče Luka z (z)godbo, ki je mdr. tudi virtuozna, spevna in poslušljiva, ali celo 'od Webra do Webra' (citat L. Einfalta). Koncert se je začel z edino skladbo zunaj te plošče, kajti naslov ših irskih melodij so predstavili tudi na svojem sedmem letnem koncertu z naslovom Drouzikal, ki so ga priredili 15. decembra. Večer, ki je že tradicionalno tematsko obarvan, je bil letos posvečen zgodbam iz muzikalov. Pevci so v decembru priredili še dva koncerta sku- pripoveduje, dimenzije 200 krat 200 cm, sestavljena iz 25 platen. Poleg teh velikih motivov je razstavljenih še 15 likovnih del osmih avtorjev z zimskimi motivi. Razstava bo na ogled predvidoma do konca januarja 2019. V jesenskem času so potekale različne aktivnosti, ki so se jih člani društva udeleževali in svoja dela tudi razstavljali. Sodelovali so na ex tempo-rih in delavnicah. Binca Lomšek se je udeležila ex tempora v Kamniški Bistrici, Irena Gorenc in Špela Magister ex tempora Breza, Helena Testen je postavila razstavo sedmih fotografij in treh likovnih del v Mestni kavarni Me-sing bar. Na jubilejnem 40. regijskem srečanju fotografskih skupin in posamezni- koncerta je bil tokrat Luka z zgodbo, s prvo od še nekaj variacijskih skladb, z Webrovim zadnjim valčkom Williama Rimmerja. In že na samem začetku sta umetnika začela z variacijami, ki sta se jih potemtakem v delih skladateljev Astorja Piazzolle (v prir. M. Mozetiča), Josepha Guyja Ropartza, Gaetana Do-nizettija, Jeana Baptista Arbana, (slovenske) ljudske v priredbi Marka Mozetiča in za konce še Andrewa Lloyda Webra še nekajkrat dotaknila. Številne in različne variacije so bile nasploh hiti tega večera, kar samo še priča o izjemnem glasbeniku, ki ga imamo že nekaj časa v osebi L. Einfala. Zagotovo gre za vrhunskega evfonista, ki mu je morda že zdaj morebitni evropski plašč premajhen. Nihče, razen res nekaterih posameznikov, se tega žal ne zaveda, saj gre tudi za redko tovrstno koncertantno glasbilo. Subtilni komorni večer, ki ga glede na zasedbo niti nismo pričakovali, se je tako izvil v velik koncertni dogodek. Tega so znali nekako ovekoveči-ti občinstvo kot pristojni predstavniki OI Kamnik (A. Ftičar), ZSG (B. Selko) in domžalske godbe (A. Pavlič). Dr. Franc Križnar paj z Godbo Komenda, zdaj pa že nestrpno pričakujejo prihajajoče leto, ko se bodo lotili novih zanimivih projektov in tematik. Vljudno vabljeni, da še naprej skupaj z njimi uživate v glasbi! G. P. Foto: Matevž Cerar kov Gorenjske Ujeti pogledi, ki so ga organizirali Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj in JSKD OI Kranj ter koordinacija za Gorenjsko, je sodelovala Binca Lomšek. Tema je bila kultura in prosta tema. Med 474 fotografijami in 65 avtorji se je uvrstila z dvema fotografijama na temo kultura v izbor za razstavo. Odprtje razstave je bilo 5. decembra 2018 v Galeriji Bala v starem mestnem jedru Kranja. Razstava bo na ogled do 7. januarja 2019. December je precej aktiven za društvo, saj smo pripravili društveno razstavo z naslovom AvtoPORTRET v Kulturnem domu Mengeš. Vljudno vabljeni! J. Šmon Foto: BlNcA LoMŠEK Pevski zbor Drouz Pevski zbor Drouz, ki si je ime nadel po drozgu, ptici pevki, je začel delovati konec leta 2011 pod okriljem Kulturnega društva Mlin Radomlje kot ženski zbor. Sedmi letni koncert KPZ Drouz, večer irskih pesmi in zgodb iz muzikalov z naslovom Drouzikal. Mengeški likovniki pričarali zimo v MGC Bistrica V avli Medgeneracijskega centra Bistrica v Domžalah so člani Likovnega društva Mengeš postavili razstavo svojih likovnih del in tako prinesli zimo med stanovalce centra in njihove obiskovalce. LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 27 KULTURA Milena Kofol v Galeriji Domžale Decembrska razstava v Galeriji Domžale se je tematsko posvetila čustveno obarvanim spominom, ki jih je avtorica razstave Milena Kofol nanizala na platna s svojevrstnim slikarskim slogom ter jih združila pod enotnim naslovom Reminiscence. galerija Domžale Slikarski koncept Milene Kofol je abstrakten, studioz-no premišljen, tehnično in materialno raziskovalen, svež in atraktiven. V njenem slikarstvu ni figuralne prisotnosti, figurirana je le vsebina, ki posega onkraj otipljivega. Njeno slikarstvo temelji na iskanju poetičnih izkustev. Igra z detajli, kompozicijsko ravnovesje, razgibana slikovna površina ... vse govori v prid avtoričinemu poglobljenemu raziskovanju medsebojnega delovanja različnih likovnih elementov. Osnova je barvno večplastna slikovna površina, samostojna ali pa kombinirana s kolažem, grafizmi in odtisi - pripovednimi elementi, ki podzavestno definirajo njene likovne zgodbe. Zgodbe, ki nam jih sporoča na subtilen način. Življenjska pot Milene Kofol je izredno zanimiva in pestra. Po končanem študiju jezikov na Filozofski fakulteti v Ljubljani je dobro desetletje službovala kot prevajalka in komercialist-ka, se nato preusmerila in svoj ustvarjalni izraz našla v oblikovanju modnih oblačil. Resneje je začela slikati pri akademskem slikarju Petru Beusu. Mladostna želja za študij slikarstva je ponovno oživela in kljub že srednjim letom se je odločila za študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Zadani cilj - uspešno zaključiti študij - je bil kmalu dosežen. Veseli nas, da se je v slikarskem popotovanju oglasila tudi v Domžalah in nas obogatila z novo slikarsko izkušnjo. Katarina Rus Krušelj Odtisi src v glini popestrili Menačenkovo domačijo V kulturnem decembru smo se v Menačenkovi domačiji v Domžalah posvetili glinenim izdelkom, ki so jih v zadnjem obdobju izdelali uporabniki Varstveno delovnega centra INCE Mengeš, enota INCE ZU. MENAČENKOVA DOMAČIJA Razstavo smo v skupnem sodelovanju pripravili že drugič. Tematsko izhodišče razstave je bila glina kot ustvarjalni izziv ljudem z motnjami v duševnem razvoju. Vaze, sklede, krožniki, zvončki, milniki, lučke v različnih oblikah in barvah, skupaj s palčki in jeleni ter pingvini so izdelki, ki jih ustvarjalci v kiparski delavnici vsakodnevno ustvarjajo. Učijo se novih tehnik oblikovanja, poslikav in okrasitev glinenih izdelkov. Vsak izmed njih je poseben in drugačen. Delujejo z različnimi zmožnostmi, njihovi izrazi so samosvoji in osebno specifični. Na razstavi so sodelovali Slavi Pavrič, ki natančno in vztrajno, s paličico vtiska-va v glino piko k piki in tako ustvarja vzorce cvetja v sklede, pladnje, luči in lučke. Mojca Vrhovnik potrpežljivo in mirno, dan za dnem zvija kačice v spirale, jih niza drugo poleg druge, dokler ne nastanejo izdelki, ki dajejo občutek prefinjenosti. Aleksandar Spasic v Razstavljavci Slavi Pavrič, Mojca Vrhovnik in Aleksander Spasic z delovno inštruktorico Sabino Kremžar Pančur sebi skriva pozornega opazovalca. Ima občutek za zvok, melodijo, lepoto in detajle, ki jih v vsakodnevnem življenju spregledamo. Iz kepe gline oblikuje podobe živali. Razstava Odtisi src v glini je razstavni prostor Menačenkove domačije popestrila na poseben in predvsem pisan način. Sodelujoči so na dogodku ob odprtju, ki je bil 4. decembra, počaščeno sprejeli naš aplavz. Brez njih Mojčina potepanja po svetu Z zanimivo popotniško razstavo v Knjižnici Domžale se domači publiki predstavlja diplomirana slikarka Marija Mojca Vilar iz Domžal. knjižnica domžale Že zadnjo jesen je v Galeriji Domžale pripravila samostojno slikarsko razstavo z domžalskimi motivi, ki jih je slikala več let. Odzivi obiskovalcev so bili izredno pozitivni, za kar sem prepričana, da bodo enaki tudi tokrat. Mojca (naj jo kličem po imenu, ki ga najbolj poznam) je izredno senzibilna umetnica, ki deluje na različnih likovnih področjih. Najbolje jo poznamo kot slikarko, ki že vrsto let odločno, z dobro mero čutnosti, intuitivnosti in človeške topline stopa po bogati likovni poti slikarskih idej. Njena dela so največkrat neskončna igra simbolov, ki se jim posveča že od začetka slikarskih potovanj. Izražajo svežino, so barvno bogata, tehnično korektna in se največkrat nagibajo k sodobnejšim likovnim zasnovam. Mojco poznamo tudi kot dolgoletno mentorico likovnih društev, ki ustvarjalno spodbuja in usmerja mnoge ljubiteljske ustvarjalke in ustvarjalce. Je hkrati uspešna ilustratorka. Kot popotnico pa jo imamo priložnost spoznati tokrat. Vendar Mojca za dragocene ujete trenutke na potepanjih ne uporablja fotoaparata, temveč skicirko, čopič in akvarelne barve. V svojem slogu - svojevrstno, pač tako, kot ona to zna -ji je odlično uspelo orisati pristnost obiskanih krajev na različnih koncih sveta. Od zahoda do vzhoda: daljne kubanske plaže, mestne pejsaže in cvetlična tihožitja, indijske templje in portret ljubkega dekleta, kitajske prelepe pokrajine do evropskih mest London, Stuttgart, Pariz in Firence ter klasične morske pokrajine sosednje Hrvaške, eksotične Bosne in seveda ne pozabimo tudi na domače kraje . Kar pričujočo razstavo naredi posebno in še močneje izpovedno, so različni predmeti, ki jih je pridala posameznemu sklopu njenih potepanj po svetu, od ročno zavitih kubank, indijskih dišečih palčk, kitajske pahlja- Slikarska in fotografska razstava Bince Lomšek v Ljubljani V oktobru je slikarka in fotografinja Binca Lomšek, članica Likovnega društva Mengeš, razstavila svoje fotografije v Mestni knjižnici Ljubljana v enoti Oton Župančič. Razstava je bila postavljena ob 100-le-tnici smrti Ivana Cankarja v maju v enoti Prežihov Voranc pod naslovom Velikan s Klanca, nato pa še v Centru v Knjižnici Oton Župančič. V novembru se je predstavila s 15 likovnimi deli z naslovom Ducat dam v pritličju knjižnice Oton Župančič. O njenem slikarskem delu je mentor, profesor likovne pedagogike, slikar in fotograf Lojze Kalinšek zapisal: »Binca Lomšek je zaprisežena slikarka. Na tem področju je predana raziskovanju sneje ukvarjati, ko se je dejavnost društva razširila tudi na fotografsko področje. Od takrat je za svoje fotografije prejela že številne nagrade, med drugimi srebrno paleto in tri certifikate Zveze likovnih društev Slovenije, nagrade in priznanja na različnih fotografskih natečajih po vsej Sloveniji, njene fotografije pa so prikazovane tudi kot ozadja na TV SLO2 in Pop TV. Fotografija jo privlači na način, da poizkuša iskati tisto, česar ostali ljudje navadno ne vidijo. Snema skoraj vsak dan, v vseh po- in strokovnega vodstva Varstveno delovnega centra INCE Mengeš, ki sta ga zastopali in publiki predstavili direktorica centra Vladka Pacek in delovna inštruktorica Sabina Kremžar Pančur, razstava ne bi bila tako dobro sprejeta in obiskana. Odprtje razstave je z glasbenim uvodom in zaključkom popestril pevski zborček VDC INCE, pod vodstvom zborovodkinje Ele Žagar Jelnikar in ob spremljavi harmonikarja Klemena Bojanoviča. Regijski zavod, v katerem je vključenih 108 oseb iz Domžal, Mengša, Kamnika, Komende, Vodic, Moravč, Lukovice in Trzina, pa ta mesec praznuje 40 let delovanja. Razstava je bila pravzaprav prvi dogodek v nizu dogodkov v počastitev te pomembne obletnice. Med njimi je bil 12. decembra Dan odprtih vrat v enoti v Mostah pri Komendi, kjer kiparska delavnica tudi deluje. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar kompozicijskih, oblikovnih, barvno ek-spresivnih rešitev ter njihovega vpliva na sporočilnost likovnega dela. Osrednji motiv je večinoma figuralni, največkrat ženska, ki se ujeta v svojo intimo prikriva in razkriva gledalcu kot odmaknjena, nedosegljiva, velikokrat v konfrontaciji s kačo aludira na zago-netko izvirnega greha. Širok spekter tematik pričujoče predstavitve predstavlja presek njenega delovanja v okviru društva, ki poleg svojega izobraževalnega programa sledi tudi likovnim razpisom Zveze likovnih društev Slovenije in drugim likovnim natečajem.« V prvem nadstropju knjižnice je Binca Lomšek na razstavo postavila 16 fotografij skritih kotičkov njenega rojstnega mesta z naslovom Skriti kotički in vedute. O njenem fotografskem delu je mentor Lojze Kalinšek zapisal: »S fotografijo se je začela re- drobnostih in vedutah vidi potencialni likovni izziv, pozneje posnetke postpro-dukcijsko dopolni v všečne fotografije, ki postanejo osnove zgodb. Prava vrednost fotografskega umetniškega izraza se pokaže po premišljenem pristopu k ustvarjanju že od samega začetka pri izboru motiva in okoliščin. Letni čas, faza dneva, svetloba, vremenske posebnosti, vse se lahko izkoristi za poudarjanje sporočilnosti fotografije. Odraz osebne govorice in stila se kaže že v izboru tehničnih možnosti na eni in izbiranju načina snemanja, kadriranja, redukcije nepotrebnih motečih elementov na posnetku, čiščenju kompozicije in barv. Na ta način se je lotila iskanja zanimivih podrobnosti, detajlov objektov, povezanih z najlepšim mestom Ljubljano.« J. Šmon Foto: Binca Lomšek če do časopisa Documenta (svetovna razstava sodobne umetnosti), izbranih najdenih kamnov, popotniških dnevnikov itd. Skratka, pred nami je pripovedni Mojčin itinerar z upodobljenimi ilustracijami resničnega sveta in dodanimi liričnimi predmeti ter spomini, vezani na določeno popotniško destinaci-jo. Predvsem pa so dokumenti prostora in časa, ki ga morda ni več, a še vedno živi v Mojčinem spominu in razstavljenih akvarelih. Razstavo toplo priporočam na ogled. Odprta je do 5. januarja 2019 v Knjižnici Domžale. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar SKUPAJSLIKAVASLIKO PARTNERGARNELEN 17.- 31. 1. 2019 ► Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 17. januarja 2019, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Z umetnikoma se bo pogovarjal Jurij Smole. www.kd-domzale.si / T: 01 722 50 50 G GD 28 | slamnik kultura ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Fotografija letnega časa S prižigom prazničnih luči se je zaključil jesenski del natečaja Fotografija letnega časa Visit Domžale, ki ga organizira Občina Domžale pod okriljem Službe za turizem. Odprtje razstave Pogled 2018 Vseslovenski mladinski foto natečaj Pogled 2018, ki ga je že peto leto zapored pripravil Center za mlade Domžale, se lahko znova pohvali z rekordno udeležbo. Sodelovalo je 268 avtorjev s skupno 1923 fotografijami, od tega je bilo kar 222 avtorjev mlajših od 30 let. Komisija je imela tokrat kar zahtevno delo, saj smo prejeli 44 čudovitih fotografij, ki so nam samo še potrdile, v kako čudovitem in slikovitem okolju živimo. Fotografije smo ocenili in najboljših osem dali na ocenjevanje na face-book profil Visit Domžale. Najbolje ocenjena je bila fotografija z naslovom Prostor za počitek ob sprehajalni poti avtorice Branke Be-šter, drugo mesto pripada fotografiji komaj 13-letne Ajše Jakoš Vasle, ki je fotografirala MGC Bistrica, tretja najbolje ocenjena pa je fotografija Gregorja Novaka, ki je fotografiral Brv čez Kamniško Bistrico. Avtorjem vseh prispelih fotografij se zahvaljujemo za sodelovanje, zmagovalcem pa iskreno čestitamo. Tudi v zimskem času vas vabimo na sprehod po Domžalah in okolici ter na prireditve, ki se bodo zvrstile vse do konca decembra. Zimski del fotonatečaja izjemoma podaljšujemo v prve dni marca, ko boste v fotografske objektive lahko ujeli zanimive prizore s pustovanja v Češmi-novem parku, povorke otroških pustnih mask in tradicionalnega pusto-vanja na Viru. Več o natečaju si lahko preberete na: www.domzale.si/objava/126875 Fotografirajte in uživajte! Občina Domžale, Služba za turizem Prostor za počitek ob sprehajalni poti, avtorica: Branka Bešter / 124 glasov. MGC Bistrica, avtorica Ajša Jakoš Vasle / 50 glasov. Brv čez Kamniško Bistrico, avtor Gregor Novak / 46 glasov Niti Cankarjev dom ni prevelik Foto, kino in video klub Mavrica iz Radomelj ima dejavno videosekcijo v Mengšu, ki uspešno nadgrajuje svoje tehnično in strokovno znanje. foto, kino in video klub mavrica V svoje objektive ujamejo krajevne dogodke, shranjujejo in arhivirajo filmsko zgodovino svojih krajev, lotevajo pa se tudi večjih podvigov, ki jih zabeležijo celo z desetimi kamerami. Eden od velikih projektov je snemanje v poletnem gledališču na Studencu. Tam tudi predvajajo sliko na platno, da gledalci v zadnjih vrstah lahko podrobneje vidijo dogajanje na odru. Vsako leto na zimo pa snemajo Gala koncerta radia Ognjišče v Cankarjevem domu. Za takšna snemanja je potrebnih veliko priprav, saj so naročniki zahtevni, ker gre končni posnetek tudi na sporede območnih televizij, kakovost izdelka pa je takšna, da ga predvaja nacionalna televizija. M. Kulturno IcHjSCvo ■ran J are Škocjan pri Domžalah vasvabina Božični koncert "v sopranuinharfi" Andreja Zakonjšek Krt,sopran Urška Križnik Zupan,harfa Cerkev sv. Jožefa na Viru petek, 4. jan. 2019, ob 18.30 uri Glavni snemalec Toni Mueller si je v Cankarjevem domu prostor našel na balkonu ob orgelskih klaviaturah. Priprava 'velikega' snemanja zahteva natančno preučitev scenarija prireditve z vsemi drobnimi gestami, ki jih je treba ujeti pri igralcih, pevcih ali glasbenikih. Temeljito se pogovorita tudi filmski režiser in gledališki režiser ali dirigent. Dogovoriti se je treba z osvetljevalci, saj je gledališko osvetljevanje drugačno od filmskega - film potrebuje malo več bele svetlobe. Vsaj dan pred generalko je treba položiti kable in določiti mesta za kamere. Po navadi posnamejo tudi generalko, da se snemalci lahko osredotočijo na dogodek ali trenutek, ki ga je treba obvezno zabeležiti. Oceniti je treba tudi, ali je prireditev ozvočena tako kakovostno, da se v filmski posnetek vnese kar ton iz ozvočenja. V Cankarjevem do mu in na Studencu se uporabi nji-ho v zvok, v Slovenski filharmoniji pa Mavrica sama razpostavi mikrofone -pri tem je pomemben nasvet dirigenta ali zborovodje. Z večjimi snemanji, ki včasih zahtevajo ekipo desetih ljudi, ki je na terenu navzoča dva dneva, je možno tudi kaj zaslužiti, a vsak evro, ki ga s snemanji prigarajo, vložijo v novo opremo. Plačilo za delo je zadoščenje, ko se na televizijskem zaslonu prvega programa slovenske televizije po koncu predvajanega koncerta zvrstijo imena članov Mavrice. Besedilo in foto: Igor Lipovšek czm fotografi in fotografinje so lahko sodelovali v štirih temah - Na glavo (B/ČB), Arhitektura (B/ČB) in Prosta (B/ČB) - ter treh starostnih kategorijah - do vključno 15 let, 16 do 29 let in nad 30 let. Fotografije je ocenila žirija v sestavi Meta Krese, fotografinja in novinarka, predstojnica oddelka za fotografijo in višja predavateljica na Visoki šoli za storitve, Cherie Plau-steiner, diplomirana fotografinja (Visoka šola za storitve) in absolventka magistrskega študija na Akademiji za likovno umetnost, in Živa Kaliman, akademska slikarka (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje). Naloga žirije zaradi velikega števila fotografij in njihove kakovosti ni bila lahka. O tem priča tudi dejstvo, da so skupno za žiriranje potrebovali kar 52 ur. Zaradi velikega števila sodelujočih je bila slovesnost ob odprtju razstave v KD Franca Bernika, ki je bila povsem polna. Tam so organizatorji pode- Kozolci Fotografska razstava v Radomljah foto, kino in video klub mavrica Foto, kino in video klub Mavrica je 3. decembra pripravil letno pregledno razstavo ustvarjanja svojih članov. Fotografije so letos ustvarjali v dveh temah: prosta tema in kozolci. Fotografije so na ogled v Kodrovi dvorani, v razstavišču Dom pa so na ogled fotografije, ki so jih posneli mladi udeleženci poletnega fotografskega krožka. Njihov mentor Peter Rojc jih je usmerjal v različne tematike in tudi v različne fotografske kote ter kompozicije, omenil pa je tudi, da mlade pri iskanju motivov in fotografiranju precej usmerja kultura ljubezni do zabave, ljubljenčkov in sebkov oziroma selfijev. Komisija, ki so jo sestavljali Klemen Brumec, Karol Steiner in Miha Kosmač, je podelila tudi priznanja. Med kozolci je prvo nagrado prejela Mateja Absec, drugo Janez Kosmač in lili nagrade najboljšim, obiskovalci pa so si ogledali projekcijo sprejetih fotografij, nato pa so se v Centru za mlade Domžale posladkali in si ogledali razstavo fotografij. Center za mlade Domžale fotografiji namenja veliko pozornosti. Ob ponedeljkih izmenično potekajo foto delavnice za otroke in foto delavnice za mlade od 15. do 30. leta. Na njih si mladi pridobivajo znanja na neformalen način. Mentor Klemen Bru-mec jih uči različnih tehnik fotografiranja, pri čemer je poudarek na pra- ksi. Ker želi Center za mlade Domžale s fotografskimi delavnici med mladimi spodbuditi tudi kreativnost in kritično razmišljanje, jim je letos prepustil izbiro tem natečaja. V centru verjamejo, da je tudi to razlog, da je na natečaju sodelovalo tako veliko število mladih. Če ste zamudili odprtje razstave, si nagrajene fotografije lahko v prostorih centra ogledate še vse do sredine januarja. Rezultati natečaja so objavljeni tudi na spletni strani www.czm-domzale.si. Domžalski in kamniški otroci v baletni predstavi o marsovčku Larsu V Kulturnem domu v Kamniku se je zvrstilo kar devet ponovitev čudovite baletno-gledališke predstave Glej Larsa z Marsa. Gre za glasbeno pravljico avtorja Blaža Puciharja, ki poučuje na Glasbeni šoli Domžale, in baletne koreografinje Ane Trojnar iz Glasbene šole Kamnik. V predstavi nastopa prek 60 otrok iz Kamnika, Domžal in drugih okoliških krajev, doslej pa je imela že več kot 3000 gledalcev. V Kamniku se s to predstavo pridružujejo praznovanju stoletnice slovenskega baleta. Zgodba predstave se odvija na Marsu, pripoveduje pa o mladem zvedavem Marsovčku Larsu, ki nekega dne na šolskem igrišču najde piščal. Želi se vpisati na Šolo za umetnost, vendar pa mu njegov stric Frenk, ki je največji izumitelj na planetu, pove, da na pravljice. Predstavo si je v okviru šolskega kulturnega dne ogledalo že veliko osnovnih šol in tudi vrtcev, razprodane pa so bile tudi predstave za izven v Kamniku in Škofji Loki. O avtorjih: Pianist, skladatelj in aranžer Blaž Pucihar je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak. Kot solist je igral z orkestrom Slovenske filharmonije, orkestrom Camerata La-bacensis in Pihalnim orkestrom Slovenske policije. Od leta 2003 se intenzivno posveča skladanju in aranžira-nju. Nemška založba Edition Kossack in ameriška založba ALRY po vsem svetu uspešno predstavljata njegove Danica Šraj se je za vloženo delo, trud in uspehe zahvalila Janezu Kosmaču, predsedniku društva, ki bo prihodnji mesec praznovalo 50-letnico. tretjo Jan Rojc, diplome pa Albinca Kosmač, Jože Kragelj in Marjeta Ce-rar. V prosti temi je prvo nagrado prejel Peter Rojc, drugo Klavdija Štajdo-har in tretjo Mateja Absec, diplome pa Albinca Kosmač, Jože Kragelj in Janez Kosmač. Podelitev nagrad in priznanj mladim ustvarjalcem sta spremljali projekciji. V prvi so bile izbrane in nagrajene fotografije, v drugi pa na novo zmontiran in s komentarjem opremljen 40 let star film o fotografskem krožku, ki ga je na šoli in v Mavrici skoraj dve desetletji vodil mednarodni mojster fotografije in pedagoški inovator Vlastja Simončič. Ob koncu prireditve se je društvu za sodelovanje in za čestitko ob bližajočem petdesetem jubileju zahvalila Danica Šraj, predsednica Likovnega društva Senožeti. BEsEDiLo iN foto: Igor LipovŠEK Skupinska fotografija z obema avtorjema, Blažem Puciharjem in Ano Trojnar Marsu ni takih šol, zato Larsu ponudi svojo raketo, ki ga popelje na Zemljo. Tukaj Lars spozna veliko prijateljev, ki mu pokažejo razpadajoči Grad umetnosti. Seveda ima pravljica srečen konec, kot se za pravljico tudi spodobi. Pravljica obravnava pereče teme današnje družbe, ki so domiselno predstavljene otrokom, vendar v poduk tudi odraslim - zakaj potrebujemo umetnost, kakšno mesto v njej zaseda glasba, zakaj sta potrebni glasbena in plesna vzgoja ter še mnoge druge. Glasove v baletni pravljici sta glavnim vlogam posodila Jurij Souček in Ivanka Mežan. Seveda pa so najbolj atraktivni v predstavi prav otroci Glasbene šole Kamnik, ki z različnimi plesnimi nastopi čudovito uprizorijo in občinstvu približajo vsebino poučne skladbe, ki se izvajajo in snemajo na mednarodnih tekmovanjih in koncertih od ZDA do Japonske. Koncertiral je v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Angliji in ZDA. Pri njem naročajo skladbe umetniki z vsega sveta. Za obdobje 2014-2018 je angleška zveza Kraljevih glasbenih šol ABRSM v svoj učni načrt uvrstila tri njegove skladbe. Z Ano Trojnar, učiteljico baleta na Glasbeni šoli Kamnik in članico Kraljeve akademije za ples iz Londona, sta sodelovala že pri koreografiji plesne pravljice Lunina čarobna flavtica, ki je doživela uspeh pri nas in na tujem. Ustvarila je vrsto koreografij za učence baleta, za katere je bila večkrat nagrajena. Je vodja študijske skupine za balet pri Zavodu za šolstvo. Foto: Rok Gašparič LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 29 kultura Zgodbe iz Kofutnikove domačije - Predano delo Johana Giovanellija za krajane Občine Jarše in združene Občine Homec (10. del) V interpretacijskem načrtu z naslovom Kofutnikova domačija kot ekomuzej, ki smo ga v okviru priprav za ohranitev Kofutnikove domačije zasnovali v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, osrednje mesto zavzema zgodba župana Johana Giovanellija. V prejšnjem delu zgodb iz Kofutnikove domačije smo že spoznali njegovo delo v času županovanja, danes pa se osredotočamo na njegovo drugo delo za krajane. Pevsko društvo Lipa Jarše, ustanovljeno okrog leta 1934. V prvi vrsti, tretji z leve, je zborovodja Marko Jernej z Vranskega, poleg njega pa je Johan Giovanelli, ustanovitelj zbora. Poleg županovanja je bil Jo-han Giovanelli tudi poverjenik za naročanje knjig Vodnikove družbe in zavarovalniški agent za zavarovalnico Sava. Ni hodil po hišah, ampak so krajani sami prihajali v Kofutnikovo domačijo in pri njem naročali knjige ali uredili zavarovanje hiš in drugega premoženja. Na Kofutnikovi domačiji sta bili zato, poleg table Občina Jarše, tudi tabli za ti dve dejavnosti, ki jih je za krajane opravljal Johan Giovanelli. V okviru Vodnikove družbe so vsako leto izšli koledar in tri ali štiri knjige, ki so jih krajani naročali pri njem. Tudi zato je bilo na Kofutnikovi domačiji vedno na voljo za branje veliko knjig pa tudi časopisov. Johan Giovanelli je krajanom nudil še drugačne usluge. Zanje je pisal razne oporoke in druge uradne dopise. Vse te usluge je opravljal brezplačno, zato so ga še posebno cenili. Čeprav ni imel pravniške izobrazbe, je bil poznavalec predpisov, v času županovanja si je pridobil tudi veliko izkušenj, da je krajanom lahko pomagal pri upravnih zadevah. Njego- va hčerka Pepca se spominja: »Vsem ljudem, ki so prišli k njemu in ga prosili, je pisal razne prošnje, testamente, pritožbe in podobno. Vedno so rekli: 'Saj bo Johan naredil'. Glede tega je bil samouk. Krajani so ga zato zelo cenili, tudi odlikovanje je dobil. Že pred drugo svetovno vojno je dobil priznanje za županovanje. Z vsemi krajani se je dobro razumel.« Še v času županovanja, okrog leta 1934, je Johan Giovanelli v Jaršah ustanovil Pevsko društvo Lipa. Stane Stražar je o tem zboru zapisal: »Zbor je poučeval in vodil najprej Franc Ple-velj, organist v Radomljah, po njegovem odhodu pa ga je prevzel Peter Lipar iz Mengša. Ko zaradi ostarelosti in bolezni ni mogel več prihajati na vaje v Jarše, ga je zamenjal Marko Jernej, organist iz Mengša. /.../ Vaje so imeli v sobi Kofutnikove Minke. Za vaje so imeli klavir. Lipa je bila kar uspešna. Pevci pripovedujejo, da so veliko prepevali, nekaj so imeli samostojnih koncertov, nekaj pa skupaj z drugimi zbori. /.../ Prvi predsednik Lipe je bil Ivan Giovanelli, za njim pa Franc Pirnat Pleven, oba iz Srednjih Jarš. Društvo je imelo okrog 20 pevcev, delovalo pa je do nemške okupacije.« Naj za konec zgodbe o županova-nju Johana Giovanellija navedemo še eno zanimivost iz tega obdobja, ki nam jo je zaupala njegova hčerka Pepca: »Takrat so po vasi hodili tudi občinski reveži, berači. Nekateri so postali berači, ker so prekmalu prepisali kmetijo na dediče, sami pa so morali po svetu. Vaščani so jih pogosto poši- ljali kar k nam, češ tam je župan. Berači so zato pri nas pogosto prenočevali in dobili za jesti, potem pa so šli spet na pot. Ležali so na podu na mrvi, jedli pa so preproste jedi, kot mi sami: kašo, ješprenj, zelje itd.« Obdobje županovanja je Johana Giovanellija posebno zaznamovalo. Družbeno odgovoren je ostal vse svoje življenje, še posebno v času druge svetovne vojne in takoj po njej. O tem pa v prihodnjih nadaljevanjih. Delovna skupina za vsebinski načrt Kofutnikova domačija kot ekomuzej Literatura: - Mark Poljanšek, M., Cencelj: Johan Giovanelli (1894-1964) iz Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah: raziskovalna naloga OŠ Rodica, 2016. - Miha Prajs, Špela Prajs: Fotografije iz Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah, raziskovalna naloga OŠ Rodica, Domžale, 2018. - Stane Stražar, Ob bregovih Bistrice, Od Rodice do Duplice in Radomlje z okolico, Radomlje, 1988, str. 420-421 in 541. Recenzija filmov: Igram, sem Bohemian Rhapsody, filmski poklon nepozabnemu pevcu Freddyju Mer-curyju legendarne glasbene skupine Queen, še vedno ostaja pri vrhu najbolj gledanih filmov leta, tudi na naših tleh. Težko bi bilo kaj drugače, saj gre za enega tistih filmov, ki je 'namenoma' narejen na način, da ugaja okusu velike večine občinstva. Zgodba je sicer zmanipulirana res vrhunsko, osnovna dramaturška premisa pa tako jasna, da smo od prve minute posrkani v dogajanje. Koga lahko zmotijo le občasni zdrsi v očitno patetiko, nad katerimi bi se resnični Freddie najverjetneje ravno tako zgražal. Žal je tudi njegov filmski značaj postavljen vse preveč poenostavljeno in enoznačno, celo 'pravoverno'. Tako se gledalci sploh 'nimamo časa' ukvarjati z njegovimi osebnimi demoni, ki so nedvomno zelo zanimivi in zato tudi vredni ekranizacije. Vključno z njegovo homoseksualnostjo, ki v je tem filmu že v izhodišču zasnovana tako, da ne zbuja nikakršnega nela-godja, kar je vendarle vsaj nekoliko 'sumljivo', saj je v povezavi s tem, denimo odličen slovenski film Posledice, najverjetneje ostal brez marsikaterega gledalca, ravno zaradi neposrednega in drznega izpostavljanja homoseksualnosti. Tudi za - do zdaj manj poznanega igralca - Ramija Maleka, ki je Freddyja upodobil, bi lahko rekli, da je vlogo filmskega značaja sicer prikazal odlično, vendar kaj, ko so po drugi strani na resničnega Mercuryja spominjali zgolj njegovi zobje. Videlo se je sicer, da je bilo veliko truda vloženega tudi v gibe in koreografijo glavnega igralca, kar je na zunaj res nekoliko spominjalo na tega vrhunskega glasbenika, vendar pa je bila njegova energija veliko bolj feminilna kot Freddyjeva, ki je bil za razliko od njega pravi 'mačo'. Z drugimi besedami: Mercury se je lahko preoblekel v žensko, pa je bil še vedno 'dec', glede Maleka pa bi lahko trdili, da je stvar ravno obratna. Bohemian Rhapsody in Igram, sem Dokaj simpatični filmski prvenec Igram, sem 'našega' Miroslava Man-dica se ukvarja s tematiko igralstva oziroma (družbenim) odnosom do nje. V tem filmskem omnibusu spremljamo usode igralcev z območja bivše SFRJ (Bosna, Slovenija, Hrvaška), ki vse po vrsti tematizirajo, kaj se zgodi, če igralec svojo vlogo vzame do te mere resno, da 'postane lik'. Seveda iz različnih razlogov. Tako se bošnjaški študentki igre zadeva zdi neopisljivo zabavna, slovenski igralec bi najraje klošar tudi ostal, hrvaški igralski par pa med seboj splete težko do-umljivo romanco. Verjetno pa je v glavi režiserja celotna vsebina povezana tudi z dejanskimi nacionalnimi značaji. Najbolj humorna in tudi življenjska je tako bošnjaška zgodba, saj nas v njej praktično nič ne zmoti. Zasno- v:muzeju Pv Januar '19 va slovenske zgodbe je sicer tudi zanimiva, saj pogumno izpostavlja usodo nezadovoljnega igralca, ki raje postane klošar, kot pa da bi še naprej igral v institucionaliziranem gledališču in se počutil kot rekvizit. Ne vem sicer, če se je režiser tega zavedal, vendar v svojem filmu (ne)hote razkrinkava paradigmo igre kot laži, kar nikakor ne bi smelo biti njeno poslanstvo, pač pa ravno obratno: da je v službi resnice. Škoda le, da se vse zalomi ravno na področju igre, saj se v slovenski zgodbi igralci ponovno vse preveč 'trudijo igrati', kar je zelo očitno in zato moteče, tako da tudi samo sporočilo precej razvodeni. V hrvaški zgodbi pa zaljubljenost enega igralca v soigralko niti ni tako nemogoča, kot je malo verjeten njen odziv. Igra obeh protagonistov je precej naravna, vendar v kontekstu situacije razmeroma neverjetna in tudi premalo realistična v okviru filmskih značajev. Lahko bi sklenili, da režiser v svojem filmu po eni strani skuša igralski poklic mistifici-rati, saj ga dojema kot delo brez veščine, ki je prepuščeno zgolj trenutnemu navdihu, na drugi pa gre za (ne)načr-tno kritiko sistema v odnosu do igre kot umetnosti, kar bi nedvomno lahko bilo še veliko bolj zanimivo. Oba filma si lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale. ŽIGA ČAMERNIK MENACENKOVA DOMAČIJA Torek, 8. januar 2019, ob 18. uri Odprtje _._M NUŠA LOJEN J^, ^ NA VRTILJAKU Nagrajenka likovnega natečaja Razstava | 8. - 26. januar 2019 Vstop prost. SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 16. januar 2019, ob 18. uri MATJAŽ ŠPORAR O fotografski dediščini Petra Nagliča Pogovor bo vodila Cveta Zalokar. Vstop prost. Kulturni dom Franca Bernika Danizale www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 MENACENKOVA DOMAČIJA Sobota, 19. januar 2019, ob 16. uri CVETJE IZ LIČJA Delavnica 3 ure /kotizacija: 6 eur (odrasli), 3 eur (otroci 6+) /št. udeležencev omejeno / obvezne prijave sprejemamo do 14. januarja na e-nasiovinfo@kd-domzale.siali 01-722 50 50 (KDFBD). MENAčENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ kd-domzale.si | Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. 30 | slamnik ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII POLITIČNE STRANKE slamnik@kd-domzale.si sds / mag. tomaž deželak Koliko je vreden glas posameznega svetnika?!? Za nami je prva ustanovna seja občinskega sveta. Bistvo te seje je, da se potrdi mandat županu in seveda mandati vsem svetnikom. To je v teoriji. Dejansko pa gre za potrditev mandatov v Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Zakaj je to pomembno? Z imenovanjem članov se vzpostavi dejanska prevlada v občini. Komisija imenuje vse člane odborov in člane svetov zavodov (šport, komunala, čistilna naprava, knjižnica ...) ter posredno ravnatelje šol in vrtcev. Večina pa je odraz stanja v občinskem svetu. In zdaj vprašanje: Ja, a ni Toni zmagal? Resnično, Toni je zmagal, večine pa po volitvah ni imel. Na volitvah v občinski svet je zmagala koalicija strank Lista Metoda Marčuna, SDS, NSI in SD. Dobila je 16 glasov in s tem večino (za en glas). Pod pogojem, da vsi, ki so si zadali zavezo o sodelovanju, sodelujejo še naprej. Taka zaveza je bila dana. Ali pa je bila tudi spoštovana, pa presodite sami: v vmesnem obdobju je SDS s strani župana večkrat dobil ponudbo, da se odreče zavezam in prestopi v njegov blok. Obljubljeno nam je bilo podžupansko mesto. SDS je o teh ponudbah korektno obveščal vse partnerje in županu prenesla odgovor, da se zahvaljuje za ponudbo, vendar da nas veže dogovor. Da pa LTD / MAG. RENATA KosEc Občina zadovoljnih ljudi Spoštovane občanke, dragi občani, na začetku se vam najlepše zahvaljujemo za spodbudne besede, iskrene želje in podporo, ki ste nam jo namenili med volilno kampanjo. V tem času smo ponovno spoznali, da znamo stopiti skupaj, se povezati in jasno povedati, kaj si v občini Domžale želimo. Želimo, da šteje javni interes, ne zasebni, štejejo dejanja in ne prazne obljube, šteje ekipa, sodelovanje in ne zgolj posameznik, štejejo mnenja, ideje in predlogi vsakega občana, vsaka stiska, šteje posluh za sočloveka. Še naprej si želimo živeti v občini, ki se enakomerno razvija na vseh področjih in v vsakem kraju. In kaj nas čaka v bodoče? Po sprejemu proračuna bomo začeli z gradnjo kopališča v Domžalah ter s projekti, kot so širitev Zdravstvenega doma Domžale, jedilnic v osnovnih šolah Domžale in Rodica, energetsko bomo sanirali še Osnovno šolo Roje, nadaljevali s postopki za vzpostavitev dnevnega centra za starejše ter uresničili ukrepe iz Strategije za mlade (zagotovitev doma za mlade), nadaljevali s postopki za gradnjo dveh domov krajanov v Študi in Domžalah, zgradili bomo krožišče pri Policijski postaji, leto pozneje pa še krožišče pri občini. Dokončali bomo športno igrišče v Depali vasi in začeli z nsi / tadeja šuštar Koliko časa županu v spominu ostanejo predvolilne obljube in gesla? Zdi se, da predvolilnega golaža še nismo dobro prebavili, ob cesti sem in tja še vidimo plakate starega/novega župana Tonija Dragarja, s katerih nas v predvolilnem slogu vabi »SKUPAJ« in »Z VAMI NAPREJ.« Kot po vsakih volitvah se tudi zdaj poraja vprašanje: kdaj se bodo začele izpolnjevati obljube, načrti in programi za prihodnost Domžal? Odgovor na zastavljeno vprašanje je vse prej kot enostaven. Zdi se mi, da bomo spet štiri leta čakali na naslednje predvolilne obljube. Vsaj glede na to, kakšen odnos ima župan do koalicije, iz katere prihaja njemu največji tekmec za prevzem občinskega prestola. Drugi ponedeljek po volitvah je bil namreč dogovorjen sestanek z županom in predstavniki strank NSi, SDS, SMC, SD in liste LMM. Ko si je župan ob prihodu na kraj srečanja ogledal vse zbrane in ni bil zadovoljen s prisotnostjo nekaterih, se je obrnil in brez besed odšel. Lep začetek v nov županski mandat, kajne? Vprašamo se, na koga se je nanašal njegov slogan kampanje »SKUPAJ«? Izkazalo se je, da je v geslo zajel samo svoje zveste podpornike, za tiste, katerih mnenje mu ni čisto povšeči, pa glede na njegovo obnašanje verjetno naslednja štiri leta spet ne bo imel posluha. Srčno upam, da se na tem mestu motim. sab / bojan arh, predsednik oo Naj bo 2019 dobro leto - za vse Ne glede na vse bomo v SDS podpirali vse dobre projekte in konstruktivno sodelovali z vsemi v dobro vseh nas. Zato vam na tem mestu želim lepe praznike in srečno novo leto. smo pripravljeni sodelovati z njim v paketu in da podpiramo vse dobre projekte. Torej, da smo pripravljeni sodelovati. Zato smo se na njegov predlog tudi dobili na sestanku. Menili smo, da je dana beseda sveta, zato smo ga še enkrat opozorili, da mi delujemo na podlagi dogovora. Ta misel je prevladovala vse do prve seje. Na njej pa nam je novi predsednik SD 'prijazno' pokazal, koliko je vreden posamezni svetniški glas. Zato se mu najlepše zahvaljujem. Vse nas je podučil o načelnosti dogovorov. Kljub zavezam je prestopil k Toniju. Ne glede na vse bomo v SDS podpirali vse dobre projekte in konstruktivno sodelovali z vsemi v dobro vseh nas. Zato vam na tem mestu želim lepe praznike in srečno novo leto. Lokalne volitve so mimo in županu Toniju Dragarju v imenu članov in članic občinskega odbora Stranke Alenke Bratušek Domžale čestitamo in želimo uspešno delo. Uspešno tudi zato, ker bo med 31 svetniki in svetnicami v Občinskem svetu Občine Domžale tudi član SAB. Iskrena hvala vsem, ki ste glasovali za našo stranko in ji kljub temu, da je občinski odbor SAB Domžale nastal v dneh pred volitvami, zaupali in oddali svoj glas. Vsem hvala, mi pa se bomo potrudili, ne le v občinskem svetu, da bomo načrtovane prioritetne naloge, po svojih močeh, uresničevali vsa štiri leta. Zato jih predstavljamo še enkrat: • ureditev centra Domžale, avtobusna in železniška postaja; • razširitev Doma upokojencev Domžale, ustanovitev; medgeneracijskega centra, dnevnega varstva starejših in uvedba primernega sofinanciranja pomoči starejšim na domu; • aktivnosti, da občina Domžale postane prijazna invalidom; • izdelava programa razvoja občine z zagotovitvijo jasne strategije, vizije in ciljev razvoja; • podpora podjetništvu in obrti z zagotovitvijo ustreznih zemljišč; • ureditev javnega primestnega in mestnega potniškega prometa; (6 Če bo dobro delal Občinski svet Občine Domžale, če bo uspešen župan Občine Domžale, potem se ni bati, da ne bi bilo leto 2019 dobro leto - za vse občane in občanke, ki jim hkrati v letu 2019 želimo veliko zdravja in prijetnih dni. • izgradnja infrastrukture - ob večjem deležu evropskih sredstev; • izvedba revizije stroškov cen komunalne infrastrukture (voda, kanalščina, čiščenje odpadnih voda) in znižanje na višino v RS; • uvedba koncepta stanovanjske gradnje ne-profitnih stanovanj za mlade družine in uvedba novih oblik zagotavljanja novih stanovanj - zadružna gradnja. • večja vključenost KS pri načrtovanju in izvajanju razvoja; • zagotovitev transparentnosti delovanja organov občine, javnih zavodov in javnih podjetjih; • izgradnja pokritega bazena. Če bo dobro delal Občinski svet Občine Domžale, če bo uspešen župan Občine Domžale, potem se ni bati, da ne bi bilo leto 2019 dobro leto - za vse občane in občanke, ki jim hkrati v letu 2019 želimo veliko zdravja in prijetnih dni. lista reza / rok grasic, generalni sekretar Kupite, brez pomisleka - kupite! ti V novo leto tako stopamo polni izkušenj, idej, zagona in energije, da nadaljujemo in uresničimo naše zastavljene cilje. ... Še naprej ostanimo pozitivni in zadovoljni ter to prenašajmo na vse okoli nas. ureditvijo rekreacijske ploščadi na Krtini, gradili premostitvene objekte prek Kamniške Bistrice (najprej brv pri Šumberku), urejali rekreacijske površine, nadaljevali s postopki za uvedbo LPP do Domžal z navezavo na lokalni promet (osmi-ca) ter z aktivnostmi za gradnjo podhoda pri železniški postaji Domžale in projekti za revitalizacijo SPB-1. To je zgolj nekaj projektov, ki jih bomo uresničili v prvih letih tega mandata. V novo leto tako stopamo polni izkušenj, idej, zagona in energije, da nadaljujemo in uresničimo naše zastavljene cilje. Ob tem pa vam svetniki in svetnice LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije želimo prijetne praznične dni v družbi domačih in vseh tistih, ki jih imate radi, v novem letu pa vam želimo zdravja in osebnega zadovoljstva. Vsaj verbalno si tega še nihče ne upa povedati, potihoma pa pravzaprav vsi hočejo natanko to: nadvse neizobraženega - butastega, če hočete! - kupca, ki kupuje eno stvarjo za drugo. Ne da bi medtem pomislil na posledice svojih dejanj. Kupite, brez pomisleka - kupite! Možje in fantje, gotovo ste živeli ves čas v pomanjkanju in sploh niste vedeli, kako krvavo jo potrebujete -mrežico za spanje namreč. Kupite, brez pomisleka - kupite! Vam, gospodinje in gospodinjci, lupljenje kivija predstavlja težavo? Odrešitev na dlani, ki vam bo prihranila stotine ur dela, predstavlja lupilec kivija! Kupite, brez pomisleka - kupite! Vas bolijo lasje, čutite neznanske bolečine v nohtih ali pa vas moti vnetje popka? Za vas imamo zdravilo - kapljica našega eliksirja vas bo odrešila vseh bolečin (celo tistih, za katere še ne veste, da jih imate). Kupite, brez pomisleka - kupite! Take in podobne ponudbe slišimo od povsod. Vsi prepričujejo, kako potrebujemo samo še njihovo napravo, pripravo ali pripomoček, da bomo imeli popolno življenje. Družine stradajo, ljudje nimajo česa obleči - mi pa s svetlobno hitrostjo drvimo na vrhunec vseh vrhuncev našega življenja ... Kupili bomo namreč stojalo za CD-zgoščen-ke. Saj ne da ga potrebujemo, toda bilo je znižano z 99,99 € na 5,99 € in taka nadvse priročna zade- 66 Odenite praznike v najlepše, kar premorete. Navdajte jih z obilico radosti, topline in veselja. Polastite se jih in jih negujte kot svetinjo. Srečno tudi v 2019! vščina nam vedno pride prav - pravzaprav niti ne vemo, kako smo doslej zdržali brez nje, kako smo zdržali brez stojala za CD-zgoščenke, znižanega z 99,99 € na 5,99 €. Če vsa nakupovalna središča kar vreščijo: »Kupite, brez pomisleka - kupite!« bodimo samosvoji. Ne bojmo se izstopati. Ne bojmo se priznati sebi in okolici, da nam to ni všeč, da to pač nismo mi -prepričan sem, da nisem in niste, dragi bralec ali bralka, edini, ki tako mislite. Vrnimo jim žogico rekoč: »Obdarujemo, brez pomisleka - obdarujemo!« Z nasmehom, srečo in delčkom nas. Odenite praznike v najlepše, kar premorete. Navdajte jih z obilico radosti, topline in veselja. Polastite se jih in jih negujte kot svetinjo. Srečno tudi v 2019! Besedilo na željo avtorja ni jezikovno pregledano. lmm / metod marčun Povolilno leto 2019 čas sprememb? 66 Želim vam blagoslovljen božič, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti in vse dobro v novem letu 2019! 26. decembra pa ne pozabite izobesiti slovenske zastave. Bodimo ponosni na našo domovino Slovenijo! Prihajajo prazniki - med katerimi je tudi eden večjih državnih praznikov dan samostojnosti in enotnosti. V Domžalah se le redko vidi izobešeno slovensko zastavo, če izvzamemo tiste na obcestnih lučeh. Pred letom dni je nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak predlagala, da bi mladoporočenci ob sklenitvi zakonske zveze prejeli slovensko zastavo. Lepa gesta bi bila, če bi občina Domžale zastavo ob rojstvu otroka družini podarila. Zagotovo bi bilo ob državnih praznikih izobešenih več slovenskih zastav in vzdušje v občini bi bilo bolj slovesno - prazniku primerno. Želim vam blagoslovljen božič, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti in vse dobro v novem letu 2019! 26. decembra pa ne pozabite izobesiti slovenske zastave. Bodimo ponosni na našo domovino Slovenijo! V slovenskih občinah se je v obdobju po osamosvojitvi izoblikovalo kar nekaj 'tipov' županov: od nekaterih, ki imajo vizijo, do drugih, ki jih označujejo za 'šerife', ki so uresničili nepremišljene projekte, ter pridnih, neopaznih mravljic. Kakšne si vzeti za zgled, kakšne navsezadnje voliti? To je bilo vprašanje, ki smo si ga v letos zastavili številni Domžalčani. Tudi v naši občini imamo namreč vrsto vprašanj in nanje moramo poiskati odgovore za uresničevanje želja, načrtov in vožnjo med mogočim in možnim. Zato pa bi morali poiskati predvsem pravega, zaupanja vrednega. Zdaj - po volitvah - je, kar je, in vprašamo se lahko, ali smo dobili, kar smo želeli? Domžale so se prebudile, vendar še niso pripravljene na spremembe, kot da se jih bojijo. Vsem, ki pa so pokazali voljo po razvoju in sprejeli vizijo ter željo po napredku, se zahvaljujem za ogromno podporo, za vse vaše glasove in vsak vaš glas in predvsem za spodbudne besede. To je tudi potrditev in zaveza, da bomo še naprej delali pošteno - brez nizkih udarcev, dezinformacij - složno, kot smo tudi doslej. Žal so se v eni od strank o novi usmeritvi Domžal premislili in prestopili v sivino preteklo- 66... vse želje, ki se letos še niso izpolnile, pa naj v prihodnjem letu dobijo krila. Naj se vam uresničijo sanje, udejanijo želje in izpolnijo pričakovanja v novem letu 2019! sti. Če bi to storili tik pred prvim, pred drugim krogom volitev . , bi bilo bolj razumljivo. Pred konstituiranjem novega občinskega sveta pa pač ne! Nerazumljivo sta nekaj minut pred dvanajsto občinska svetnika SD v občinskem svetu prestopila v krog novega-starega župana. In izdala vrsto volivcev, ki so ju ravno zaradi omenjene nove usmeritve tudi izvolili v občinski svet. Pa mora biti tako tudi na občinski ravni? Ki bi morala biti neobremenjena s strankarskimi (ne)sporazumi ter usmerjena edinole v občana ter delati predvsem v njegovo in ne lastno dobro. Dobro ., pa še štiri leta! Nemirni volilni november in december se od nas poslavljata, vse želje, ki se letos še niso izpolnile, pa naj v prihodnjem letu dobijo krila. Naj se vam uresničijo sanje, udejanijo želje in izpolnijo pričakovanja v novem letu 2019! LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik | 31 slamnik@kd-domzale.si v 1 v politične stranke | sport nsi / ljudmila novak, poslanka Spoštujmo svoje korenine in evropske vrednote Spoštovani občani in občanke, volitve so vedno pomembna prelomnica v delovanju občine. Nastopil je čas dela za vse izvoljene svetnike v občinski svet, v svet krajevnih skupnosti, še posebej pa za župana. Prepričana sem, da bosta tudi novo izvoljena svetnika NSi odgovorno opravljala svojo funkcijo in delala za dobrobit vseh občank in občanov. Vsem izvoljenim svetnikom in županu iskreno čestitam. Parlament ponovno dela in sprejema novo zakonodajo na rednih in izrednih sejah. Največ različnih stališč pa smo slišali na seji, na kateri smo obravnavali globalni dogovor o migracijah. Medtem ko je koalicija dogovoru naklonjena in ga je vlada v Marakešu tudi potrdila, pa imamo v NSi več pomislekov v zvezi z dogovorom, saj ne rešuje bistvenih problemov, zaradi katerih sploh prihaja do migracij. Čeprav se zatrjuje, da dogovor ni zavezujoč, pa v mnogih državah zbuja nezaupanje in dvom, da preveč posega v suverenost vsake države v zvezi z reševanjem ilegalnih migracij. Številni teroristični napadi, ki se odvijajo v različnih evropskih državah, vnašajo v življenje Evropejcev nezaupanje in nemir ter spraševanje o prihodnji podobi Evrope. Eden izmed očetov združene Evrope, francoski zunanji minister in kandidat za svetnika Robert Schuman, je dejal, da bo Evropa krščanska ali zeleni slovenije / gregor horvatič, občinski svetnik Zeleni spet v občinskem svetu občine Domžale it Vsem občankam in občanom občine Domžale želim blagoslovljene božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa veliko zdravja in lepih trenutkov v krogu družine, prijateljev, sodelavcev, sokrajanov in slovenskih državljanov. pa je ne bo več. S tem je želel opozoriti na pomen krščanske tradicije in s tem povezanih vrednot, ki so oblikovale evropsko civilizacijo. Žal se tega tudi v Sloveniji premalo zavedamo, ko ne spoštujemo svojih korenin in vira, iz katerega se je dobro tisočletje napajal slovenski narod. Ne gre samo za krščansko vero, pač pa z njo povezane temeljne človeške vrednote, ki so oblikovale evropsko civilizacijo. Vsem občankam in občanom občine Domžale želim blagoslovljene božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa veliko zdravja in lepih trenutkov v krogu družine, prijateljev, sodelavcev, sokraja-nov in slovenskih državljanov. Politična stranka Zeleni Slovenije je ponovno zastopana v občinskem svetu občine Domžale. Na tem mestu se želim zahvaliti vsem, ki ste oddali svoj glas za zeleno prihodnost občine Domžale. Kar osem dolgih let je bilo potrebnih, da so bili ponovno prepoznani nesporen pomen in prednosti tako imenovane zelene politike oziroma varstva okolja (v najširšem pomenu te besede) za drugačno prihodnost in življenje v naši občini, ki je naravnost bogato obdarjena z naravnimi danostmi in pridnimi ljudmi. Z izvolitvijo svetnika iz vrst Zelenih v občinski svet se lahko doseže uravnotežen razvoj ter s tem lepša in boljša prihodnost za vse prebivalce občine Domžale. V občinskem svetu se bom zlasti zavzemal za: • izobraževanje in ozaveščanje občank in občanov na področju varovanja okolja, • omejitev gradenj in drugih posegov v nepozidana kmetijska in gozdna zemljišča, • zaščito vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem, saj je dostop do čiste pitne vode nenazadnje celo ustavno zagotovljena kategorija, • energetsko sanacijo stavb, kjer je to mogoče in smiselno, • preprečevanje gradenj tistih objektov, ki Vse dobro v prihajajočem letu 2019 vam želimo Zeleni Slovenije! povzročajo elektromagnetno sevanje v naseljih, > izvajanje rednih meritev stanja okolja - zrak, voda, zemlja, svetlobno onesnaževanje, > dokončno varno in strokovno odstranitev azbestnih kritin z vseh objektov v občini in njihovo ustrezno deponiranje, zagotoviti financiranje krajevnih skupnosti v skladu z njihovo vlogo, pristojnostmi in pomenom v vsakdanjem življenju občank in občanov. Hokej je šport, ki te 'potegne not' Priljubljeno domžalsko drsališče poleg rekreativnega drsanja v letošnji sezoni ponuja tudi možnost, da se občani Domžal različne starosti pobližje spoznajo z najhitrejšo moštveno igro na svetu, saj tam enkrat tedensko pod strokovnim vodstvom trenerjev poteka trening hokeja na ledu. Miha Ulčar Foto: arhiv Andraža Praprotnika Promocijo hokeja so v začetku meseca decembra pripravili z brezplačnim treningom, na katerega so bili povabljeni vsi, ki bi se radi podrobneje seznanili in preizkusili v tem športu. Hokej je zelo hitra in kompleksna igra, kjer dve ekipi drsalcev, v vsaki ekipi igra pet igralcev v polju in vratar, uporabljata palice za strel in plošček, ki ga skušata spraviti v gol. Pri tem športu sta zelo pomembni hitrost in reakcija ter še mnoge druge sposobnosti. Trening hokeja pod strokovnim vodstvom tudi na domžalskem drsališču Trening hokeja na domžalskem drsališču poteka ob sredah ob 21. uri, izvajata pa ga Črt Snoj in Andraž Praprotnik, ki jima hokejskih izkušenj ne manjka, saj sta že oba od mladih nog aktivno vključena v ta šport. Sta dolgoletna prijatelja, ki ju je v mladih letih združil prav hokej. Oba se z različnimi športi ukvarjata že vse življenje, v letošnji sezoni pa skupaj igrata za ekipo v rekreativni Nočni hokejski ligi. Črt Snoj je bil še do lanske sezone profesionalni igralec hokeja na ledu, igral pa je v klubih kot so Slavija, Villard de Lans (Francija) in Olim-pija iz Ljubljane. Bil je tudi slovenski reprezen-tant in najboljši strelec državnega prvenstva v letu 2017/18. Trenutno je trener v mladinskem pogonu HK SŽ Olimpija. Andraž Praprotnik je absolvent Fakultete za šport, bivši igralec hokeja in aktivni trener pri ljubljanskem hokejskem klubu Olimpija. Poleti sodeluje na Hokejski akademiji Anžeta Kopitarja, sicer pa deluje tudi kot kondicijski trener in učitelj smučanja. Trening je namenjen vsem tisti, ki imajo radi ta šport, a nikoli niso imeli možnost treniranja Po besedah Andraža sta se s Črtom trening hokeja v Domžalah odločila organizirati iz enega razloga, saj je v poplavi športov v današnjem času hokej na rekreativnem področju še vedno zelo na nizki ravni. Po drugi strani pa je v Sloveniji premalo drsališč, ta šport pa je tudi zelo specifičen, saj se ga posameznik precej težko nauči sam. Ker imamo v Domžalah primerno drsališče, bi ta šport rada približala tudi Domžalčanom, ki imajo ta šport radi, a nikoli niso imeli možnost treniranja. Črt Snoj in Andraž Praprotnik Za uvod sta Andraž in Črt na domžalskem drsališču v prvi polovici decembra pripravila brezplačni trening hokeja. »Vsi začetki so težki in če povem iskreno, glede same udeležbe nisva imela nekih hudih pričakovanj, saj promocije praktično nisva imela, ker je bilo za vse skupaj premalo časa. A sva bila z udeležbo na koncu vseeno kar zadovoljna. Prepričan sem, da se bo prvotna številka še povečala, saj ljudje rabijo nekaj časa, da spoznajo oziroma opazijo, da delava dobro ter da se na treningih veliko naučijo in predvsem zelo zabavajo,« pojasni Andraž. Treningi hokeja na domžalskem drsališču potekajo vsako sredo ob 21. uri, vsebuje pa vse prvine hokejske igre, kot so pravilna drsalna tehnika, vodenje ploščka, igra ... Vse, ki bi jih trening hokeja zanimal, lahko pokličejo na telefonsko številko 040 503 485, na kateri bodo dobili vse potrebne informacije. Hokej je lahko zanimiva obšolska dejavnost, rekreacija in druženje z vrstniki Zanimalo nas je tudi, kakšna so običajno pričakovanja mladih, ki se odločijo preizkusiti v tem športu. Andraž pravi, da so pričakovanja zelo različna: »Nekateri si želijo, da bi nekoč zaigrali v najmočnejših ligah po svetu in s tem sledili svojim vzornikom, kot je npr. Anže Kopitar, drugim to predstavlja zanimivo obšolsko dejavnost, rekreacijo in druženje z vrstniki.« Če nekdo med rekreativnim treningom ugotovi, da ga mika še resnejši trening v kakšnem klubu, potem je zgodba malo drugačna kot na rekreativni ravni, saj v klubih treningi potekajo trikrat do štirikrat tedensko za starostne selekcije do 12 let in štirikrat do petkrat pri starejših selekcijah. Andraž pravi, da se do desetega leta starosti kot del tekmovanja igrajo turnirji v Sloveniji in tujini, kjer rezultat ni v ospredju. Od dvanajstega leta naprej pa se igrajo državna prvenstva, v katerih sodelujejo tudi klubi iz bližnjih držav (Hrvaška, Srbija, Avstrija). Hokej te enostavno navduši Oba naša sogovornika si želita, da čim več ljudi preizkusi, kako izgleda trening in igranje hokeja. Kmalu bodo ugotovili, da je to šport, ki te 'potegne not', zato kaj posebnega prepričevanja ni potrebnega. Ta šport te enostavno navduši. Vse to lahko doživite tudi vi, če se jim boste ob sredah pridružili na domžalskem drsališču in se preizkusite kot hokejist. Vse potrebno znanje boste dobili iz prve roke od Črta in Andraža, ki jima hokejskih izkušenj ne manjka. □ 32 | slamnik številka 12 | december 2018 | letnik lviii ŠPORT slamnik@kd-domzale.si V Domžalah lahko prosti čas preživimo aktivno V dandanašnjem času, ko živimo hiter tempo življenja, je postal prosti čas prava dobrina, zato je izredno pomembno, da ga preživimo kar se da kvalitetno in po možnosti čim bolj aktivno, saj s tem veliko naredimo zase in za svoje zdravje. Miha Ulčar Foto: arhiv ZŠR Domžale Obliki, s katero lahko kvalitetno preživimo prosti čas in obenem poskrbimo za zdrav duh v zdravem telesu, sta šport in rekreacija, možnosti za udejstvovanje na tem področju pa imamo v občini Domžale izredno veliko. Že če se samo sprehodimo po rekreacijski osi ob reki Kamniški Bistrici, se nadihamo svežega zraka in občudujemo naravo, smo naredili veliko. Vsi tisti, ki pa hočejo več, pa jih že ob tej rekreacijski osi na več lokacijah čakajo razne športno rekreacijske naprave, kot so fitnes na prostem, igrala za otroke ... Skoraj vsak kraj v občini ima na voljo kakšno igrišče, na katerem se lahko sprostimo z žogo ali kakšno drugo obliko, ne manjka pa tudi otroških igrišč z igrali. Potem so tu še večji športni objekti, ki so v prvi vrsti namenjeni treningom in tekmovanjem raznih športnih klubov in društev, ki jih v občini Domžale ne manjka. Nad športom in rekreacijo v občini Domžale bdi Zavod za šport in rekreacijo Domžale Za okrog 120 športnih objektov, igrišč in rekreacijskih površin ter s stvarmi, ki so v domžalski občini povezane s športom in rekreacijo, bdi Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Glavna skrb zavoda je, da v vseh letnih časih skrbijo, da imajo občani in športno rekreativni uporabniki možnost kvalitetnejšega preživljanja prostega časa ali izvedbe treningov. Direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Uroš Križanič nam je povedal, da se v letošnjem letu lahko pohvalijo s povečano udeležbo ali obiskom športnih objektov, kot so kopališče Domžale, plezalna stena, kolovoz, teniška dvorana, drsališče Domžale, obisk športno rekreativnih prireditev ... »Kolikor je v naši moči, organiziramo dejavnosti samostojno, kolikor pa je mogoče, pa vključujemo različna športna društva in posameznike v naši občini in sosednjih občin.« Po besedah Križaniča postopoma urejajo tudi pogodbena razmerja in izvedbo razpisov za športne objekte, ki jih upravljajo in so v lasti Občine Domžale. »Vsi športni objekti, ki so na razpolago vsem, in za katere uporabniki ne potrebujejo rezervacije, so v naši občini na uporabo brezplačno. Zanje skrbi Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Ponudba je raznolika in čeprav nismo mestna občina, pa vseeno v dosti primerih naša občina zelo dobro skrbi za razvoj in izgradnjo ali postavitev športno rekreativnih objektov. Sproti spremljamo tudi kazalce potreb objektov za javno uporabo, ki bi še lahko dodatno pripomogli k javni uporabi ter izboljšanju skupnega prostora za ljudi,« pojasni Križanič. S pravim pristopom prijazni do uporabnikov Poleg tega, da ima Zavod za šport in rekreacijo Domžale novo celostno grafično podobo, je v začetku letošnjega leta dobil tudi novo prijazno in preglednejšo spletno stran, vključno s sistemom e-rezervacij športnih objektov. Temeljito so se skupaj z Občino Domžale lotili tudi področja, ki ureja razpise o sofinanciranju športnih programov v občini Domžale, in sicer so izdelali sistem kalkulacij računalniškega programa za obračun podatkov in vrednotenje razpisov. Križanič pravi, da gre v prvi vrsti za uvedbo bolj transparentnih kriterijev pri razpisu za sofinanciranje športnih programov in s tem postavitev društev v enakovreden položaj. Nekateri športno rekreativni projekti so v občini Domžale postali vsakoletna stalnica Tudi v letu 2018 so v organizaciji zavoda izvedli številne športno rekreativne projekte in prireditve, mnoge izmed njih so postale vsakoletna stalnica, ki jih vedno znova nadgradijo z novimi vsebinami. Med večjimi in odmevnimi projekti je zagotovo Pohod ob reki, ki povezuje, ki ga vsako leto junija izvedejo v sodelovanju z Zavodom za turizem, šport in kulturo Kamnik ter številnimi drugimi organizacijami in podjetji, ki pohodu dodajo različne zanimive vsebine. Vsako leto se večja prireditev nameni najboljšim športnicam in športnikom v občini Domžale, ne pozabijo pa tudi na najboljše športnike in športnice naših osnovnih šol. Zavod za šport in rekreacijo Domžale vsako leto sodeluje v raznih projektih, ki potekajo v organizaciji Občine Domžale, domžalskih špor- kopališču, kjer poteka tudi kar nekaj stalnih aktivnosti, kot je večerno kopanje, vsakodnevno jutranje plavanje s Šolo zdravja, tečaji plavanja za odrasle, animacije, Poletni dan . V letošnjem letu se je domžalsko kopališče dvakrat spremenilo tudi v filmsko kopališče, kar je obiskovalce izjemno navdušilo. Film s projekcijskega platna so namreč lahko spremljali tudi iz bazena. Potem je tu še rekreacija v teniški dvorani Domžale in na teniških igriščih, rekreacija na odbojkarskih igriščih, ponedeljkova rekreacija v Športnem parku Domžale, brezplačno vodeno plezanje z inštruktorjem na plezalni steni garažne hiše. Da bi dodatno spodbudili uporabo igrišč in fi-tnesov na prostem, teh je v občini kar nekaj, so v letošnjem letu izvajali tudi projekt Oživimo parke, z njimi pa so spodbudili občane za igro in rekreacijo na teh igriščih in fitnes napravah. Čez poletje smo lahko naredili vsak dan nekaj za svoje telo Novost letošnjega poletja je bil program, ki ga je za vse generacije zavod pripravil v sodelovanju s športnimi društvi. Poimenovali so ga Aktivni skozi poletje. Naredimo vsak dan nekaj za svoje telo. V sklopu aktivnosti skozi poletje se je od ponedeljka do petka zvrstilo več športnih in rekreativnih aktivnosti, kot so Rekreacija za vse na stadionu Domžale, Qi Gong v tnih društev in raznih športnih zvez na nacionalni ravni. Med njimi velja izpostaviti Dan čistega športa, Športni pozdrav poletju, Spoznajmo se, praznujmo skupaj, Veter v laseh ... Občani imajo tekom leta na voljo različne oblike rekreacije Občani imajo tekom leta na voljo različne oblike rekreacije, nekatere med njimi zavod še posebej promovira s posebnimi prireditvami, ki so prilagojene glede na letni čas. Ker smo trenutno v zimskem času, je v ospredju priljubljeno domžalsko drsališče, ki ga vsako sezono redno obiskuje veliko število naših občanov vseh starosti. Vsako leto poskrbijo tudi za program, ki popestri drsalno sezono, tečaje drsanja, disco na drsalkah, natečaj, hokejski rekreativni turnir, drsalna revija, pustno drsanje, obisk dobrih decembrskih mož . Vsako leto programu dodajo nekaj novega. Letos je novost tudi trening hokeja, ki poteka ob sredah zvečer pod strokovnim vodstvom. V poletnem času je zagotovo najbolj dobrodošla ohladitev na domžalskem Zaljubljeni v šport, zabeležite si 14. februar 2019 Leto bo kmalu naokoli in komisija članov strokovnega sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale bo vnovič izbrala najboljše posameznice in posameznike, moštva in športne delavce ter jih nagradila na dogodku Športnik leta 2018. Tudi tokratni dogodek bo sledil rdeči niti prejšnjega, Zaljubljeni v šport, ki se ga je v Športni dvorani Domžale udeležilo 700 obiskovalcev in prejemnikov nagrad. Vabimo vse, ki šport nosite v srcu in v njem uživate, tekmovalno ali rekreativno, ali zgolj kot navijači in gledalci, da se nam pridružite in podprete ta tradicionalni dogodek. Vstop bo prost. Češminovem parku, Naučimo se igrati golf v Golf klubu Arboretum, Vodeno plezanje na plezalni steni garažne hiše in Kolesarske delavnice na Kolovozu. S strani zavoda je bil organiziran tradicionalni medgeneracijski pohod, letos pa so organizirali še pohod na Veliko planino. Redna vzdrževanje športnih objektov, igrišč in rekreativnih površin ter skrb za nove investicije Ena izmed dejavnosti Zavoda za šport in rekreacijo Domžale je tudi skrb za redno vzdrževanje športnih objektov, igrišč in rekreativnih površin, ki so v lasti Občine Domžale. Druga pomembna naloga pa so investicije v športno infrastrukturo, pri kateri zavod sodeluje z občinskim oddelkom za investicije, in sicer tako pri načrtovanju kot pri izvedbi posamezne investicije. Velikokrat potrebe oziroma pobude po investicijah ali obnovah prihajajo s terena. Investicij je na leto toliko, kot dopuščajo finance in tudi sama logistika izvedbe. Prav zaradi tega večino investicij, sploh večjih, izvajajo po fazah. Park Martina Krpana bo prvi splošni park v občini Domžale, ki bo služil medgeneracijskemu druženju Eden izmed večjih projektov, ki nastaja po fazah, je Park Martina Krpana, ki se nahaja med objektom Ten Ten in reko Kamniško Bistrico. Po besedah Urha Vrenjaka, vodje vzdrževanja na Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, bo to prvi splošni park v občini Domžale, ki bo služil medgene-racijskem druženju. V letošnjem letu je park dobil gimnastiko na prostem ter petmetrsko vrvno piramido s stolpom in brvnim mostovžem. V samem centru parka se nahaja kurišče, saj center parka po ugotovitvah geoman-ta predstavlja osrednjo energijsko točko za celotne Domžale. Nedaleč stran, tik ob reki, bodo v naslednjih letih uredili energijsko točko za ledvice. To bo funkcionalen prostor, ki bo sprehajalcem ob zeleni rekreacijski osi omogočal kratek in koristen počitek. Park Martina Krpana bo vseboval gibalna orodja, pumptrack ter še marsikaj zanimivega in koristnega. »Bistvo parka bo rekreacija za vse,« pojasni Vrenjak. Investicije v letu 2018 Gimnastiko na prostem sta v letošnjem letu dobila tudi drevored 88 lip in Športni park Ihan, kjer so postavili tudi nova otroška igrala ter uredili garderobno skladiščne prostore. Letošnjo jesen je bila končana obnova fitnes naprav na prostem v parku Bistrica, nasproti Šumberka. V Domu športnih organizacij (DŠO) so v letošnjem letu prenovili obe kopališki garderobi, letošnjo novost na kopališču pa je bila ta, da so s pomočjo toplotne črpalke do-grevali vodo. Temperatura je bila višja za dve stopinji, kar so sploh v jutranjih in dopoldanskih urah opazili številni redni uporabniki kopališča. Prvo etapo toplotne prenove je v letošnjem letu doživela tudi teniška dvorana, in sicer sta toplotno prenovo dobili severna in južna stena, zamenjana pa je bila tudi kompletna razsvetljava v dvorani. Po besedah Vrenjaka so s tem privarčevali približno 40 % energije. Prenovo je doživel tudi lokal ob vhodu v teniško dvorano, ki zdaj služi kot recepcija in info točka za uporabnike športnih objektov. Obenem v okviru recepcije deluje tudi pub Krpan, ki je namenjen tako uporabnikom športne rekreacije kot zunanjim uporabnikom. Prostor v lokalu bo služil tudi za razna društvena srečanja, seminarje in tudi družabne dogodke. Iz recepcije in puba je po novem omogočen tudi direkten pogled v teniško dvorano. V letošnjem letu so nove sanitarije in skladiščne prostore za športno opremo dobila zunanja teniška igrišča v Športnem parku Domžale. Po etapah so prenavljali tudi športna igrišča po različnih krajih občine. Igrišče na Potočnikovi in v Športnem parku Vir je dobilo nove koše za košarko, v drevoredu 88 lip pa so ponovno vzpostavili travnato površino za igranje malega nogometa. Na Viru pri Sahari so temeljito obnovili varnostno nasutje pod otroškimi igrali. Ker nam je narava lansko zimo naklonila dovolj snega, so po nekaj sušnih letih ponovno lahko vzpostavili tekaške proge, in sicer na mengeškem polju, v Parku Martina Krpana, na Kolovcu in pri Vagončku pri Študi. Tudi za leto 2019 ne manjka načrtov V prihodnjem letu načrtujejo investicijo v nov večnamenski šotor pri drsališču, načrtovana je zamenjava velike umetne trave v Športnem parku Domžale ter postavitev novega športno rekreativnega igrišča v Depali vasi. Temeljite prenove bodo doživela tudi nekatera otroška igrišča, med drugim na Homcu, pri Kulturnem domu v Radomljah, ob glavnem igrišču v Športnem parku Vir ... □ LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 33 šport Domžalska jesen zamujenih priložnosti in učenja Domžalski nogometaši so na zimski premor odšli s 4. mesta na prvenstveni lestvici. Izjemno uspešno leto za NK Kalcer Radomlje Leto 2018 gre počasi h koncu, zato je čas za razmišljanje o tem, kakšno je bilo to leto za naš nogometni klub. nk domžale Jesenski del Prve lige Telekom Slovenije so zaključili nižje od pričakovanj, nesrečno so izpadli tudi iz pokalnega tekmovanja. Od tako želenega troboja za vrh z Mariborom in Olimpijo jim je ostal le boj za 'evropsko poletje' prihodnje leto z ostalimi moštvi. Domžalčani niso in ne smejo biti zadovoljni s prvim delom sezone. Na 19 prvenstvenih tekmah so se le sedemkrat veselili zmage, vodilni Maribor pa ima tako kar 18 točk naskoka, druga Olimpija devet in tretji Aluminij tri pred domžalsko ekipo. A, če se poigramo z besedo ČE in zgolj v šali zapišemo, da 'če bi se nogomet igral 85 in ne 90 minut', bi bilo v Domžalah vse drugače. Nesrečne, nespametne, napačne poteze v zadnjih minutah tekem so še kako teple domžalsko ekipo skozi celotni jesenski del sezone. Da sreča ni njihov zaveznik, se je prvič pokazalo avgusta na evropskem srečanju proti ruski Ufi, ko je krvnik Domžal s prvim strelom v okvir vrat v 87. minuti postal celo slovenski kapetan Bojan Jokič. Domžal-čani so se morali tako posloviti v drugem predkrogu Evropske lige in od evropske pravljice tako ni bilo nič. Podobna zgodba se je spisala tudi oktobra na četrtfinalni tekmi pokala proti Mariboru. Domžalčani so v Ljudskem vrtu izgubili z 0:1, nato pa doma na povratnem srečanju vodili z 2:0 ter bili že potniki v polfinale, ko jih je v 92. minuti presekal zadetek Alexandra Cretuja iz kota in po novi napaki še Jasmina Mešanovica za končnih 2:2. Nov šok. Nova sol na rano po zapravljenem vodstvu na prvenstvenih tekmah proti Rudarju, Muri in Olim-piji - proti zadnjima dvema celo dveh zadetkov. Na zadnjih tekmah so Domžalčani prikazali boljše predstave, a na odmor odšli z domačima porazom proti Mariboru (1:2) in zmago proti Krškemu prav tako z 2:1. Varovanci Simona Rožmana so tudi na tej tekmi proti Mariboru po-vedli, z lepim zadetkom se je v 5. minuti izkazal mladi Adam Gnezda Čerin, eden najvidnejših posameznikov v rumeni ekipo to jesen. Na nogi je bilo nato celo vodstvo z 2:0, a povratnik v Domžale Dejan Lazarevic ni imel svojega dne. Mariborčani so postali podjetnejši in z dvema zadetkoma z glavo spreobrnili izid. Za sedmo zmago v prvenstvu sta v zadnji tekmi jeseni poskrbela Dario Melnjak v 72. in povratnik po prestani dopinški kazni Amadej Vetrih v 80. minuti. Krško je znižalo pet minut pozneje, a tri točke so na koncu ostale doma. Točke za skok na četrto mesto, s katerega se bodo Domžalčani 23. februarja proti Rudarju samozavestno podali v lov za tretjim. Ob tako uspešni pomladi, kot je bila letošnja, pa se lahko nadejamo novih bleščečih predstav in številnih zadetkov, ki bodo izbrisali s smolo prežeto jesen. Domen Jarc nk kalcer Radomlje Z največjim veseljem lahko rečemo, da je bilo iztekajoče se leto eno najboljših in najuspešnejših v klubski zgodovini. Članska ekipa je prvo polovico prvenstva zaključila na 1. mestu v šestnajstčlanski 2. ligi. Ob tem je treba poudariti, da gre za najmlajšo ekipo lige, ki je dosegla največ zadetkov in jih ob tem tudi najmanj prejela. Zares impresivni rezultati! Tudi mlajše selekcije naših t. i. rumenih bojevnikov imajo za seboj zelo uspešno leto. Mladinci in kadeti so prvič v zgodovini igrali v prvi ligi in po epskem drugem delu sezone zasluženo ostali med elito. Tudi v tej sezoni jim dobro kaže, saj smo lahko na vse nogometaše in trenerje zelo ponosni. Ekipa starejših dečkov se letos ponovno bori za napredovanje v najvišji rang tekmovanja, in ne dvomimo, da jim bo na koncu tudi uspelo. Ostale mlajše ekipe nimajo rezultatskega pritiska, zato pod bu- dnim očesom strokovno usposobljenih trenerjev vsak dan zavzeto trenirajo in napredujejo v želji, da bi nekoč postali odlični nogometaši. Velikokrat slišimo, da imamo izjemne pogoje za treninge in to se je v letošnji jeseni še potrdilo. Dobili smo novo umetno travo, ki bo vsem rumenim bojevnikom še dodatno omogočila vrhunske pogoje za celostni razvoj. Za konec leta pa ne smemo pozabiti še na veliko pridobitev. Kot športni direktor se je klubu pridružil izjemni Dave McDonou-gh, osvajalec Lige prvakov, ki bo organizacijo in strokovno vodenje pomagal dvigniti še na višji nivo. Vse za to, da bi naši otroci, mladeniči in tudi člani imeli čim več možnosti za uspeh. Za konec naj v imenu vseh klubskih delavcev vsem bralcem in bralkam Slamnika zaželimo vesele božične praznike in vse dobro v novem letu 2019. Matic Robida Pionirke že v tekmovalnem pogonu, ostali Helios doma postavil stvari začeli s pripravami na svoje mesto V decembru so se v Atletskem klubu Domžale ozrli nazaj v uspešno leto in peterici V zadnjem mesecu so košarkarji Helios Suns v domačem najuspešnejših podelili priznanja za dosežke v letu 2018. Sezono so zaznamovali član prvenstvu zabeležili štiri zaporedne zmage in skočili Luka Marolt, mladinki Maja Per in Nuša Mali ter pionirja Maruška Vuk in Jan Emberšič. na mesta, ki vodijo v Ligo za prvaka. ak domžale Luka Marolt, letošnji državni prvak v teku na 100 metrov, se decembra že pripravlja na novo sezono na Tenerifih. Vanjo bo vstopil z najvišjimi apetiti do zdaj, saj od jeseni dalje trenira pod vodstvom Roka Predaniča, trenerja, ki bdi nad uspehi najuspešnejšega slovenskega atleta zadnjih let Luke Janežiča. Maja Per, letos 16. na evropskem prvenstvu za mlajše mladinke v teku na 2000 metrov z zaprekami, s časom 7:00,31 zaseda visoko 56. mesto na svetovni lestvici v tej atraktivni tekaški disciplini in bo tudi v prihodnjem letu napadala visoke uvrstitve na mednarodni sceni. Nuša Mali se je letos izkazala v gorskih tekih, saj je bila s 24. mestom najhitrejša slovenska mladinka na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Andori. Naporno sezono, v kateri je postala tudi državna prvakinja v krosu in dolgih tekih med mlajšimi mladinkami, je zaključila 2. decembra z Miklavževim tekom. S tretjim mestom absolutno med tekačicami in časom 27:35 na pet kilometrov dolgi trasi od Snovika do Svetega Miklav- ža je zaostala za lanskim dosežkom 26:53, tako da bo tekmovalni premor prišel kot naročen. Jan Emberšič se že pripravlja na sezono 2019, v kateri bo prvo leto nastopal kot mladinec. Med pionirji je v metu kladiva zmagoval kot po tekočem traku, s strani Atletske zveze Slovenije pa je prejel tudi priznanje za nastope v letu 2018. Tradicionalna anketa Atletske zveze ga je namreč postavila na visoko tretje mesto med slovenskimi pionirji. Maruška Vuk bo po kopici osebnih in klubskih rekordov v letu 2018 v prihajajoči sezoni znova napadala najvišja mesta med pionirkami v kategoriji U-14. To je dokazala tudi 16. decembra na Predbožičnem mitingu v Ljubljani. Z osebnim rekordom 4,76 metra je slavila v skoku v daljino, ta dosežek pa jo kljub mladosti pelje tudi na osmo mesto najboljših rezultatov v zgodovini kluba v dvorani. Na mitingu v Ljubljani je osvojila drugo mesto še v teku na 60 metrov s časom 8,48 sekunde in v hrbet gledala le klubski prijateljici Evi Hasanagic, ki je slavila s časom 8,41. Dovolj za osmo mesto na klubski lestvici, na kateri s točno sekundo hitrejšim časom kraljuje Alja Sitar. Kaja Supej je bila kot tretja domžalska atletinja deveta z rezultatom 8,95 sekunde, na 60 metrov pa sta nastopila tudi pionirja Oskar Damijan Vuk (13./834) in Tai Prašnikar (2079,71). Tekmovalni led v pripravah na leto 2019 je tako prebit, že v januarju in februarju pa so na vrsti prve pomembne tekme sezone. Leto 2018 je bilo za atletiko v Domžalah zagotovo posebno, saj so decembra praznovali 40. rojstni dan. Uspehi v preteklosti so motiv, uspehi v zadnjih letih pa vodilo, da bo tudi v prihajajočih tako. Domen Jarc OBČINA domžale kk helios suns Niz zmag so Dom-žalčani začeli v Rogaški, kjer so slavili z 91:78, kot prava okrepitev pa se je takrat z 28 točkami in 9 skoki izkazal povratnik Blaž Mahkovec. Druga zmaga je sledila 8. decembra, ko je v Hali 'padel' Zlatorog. Domači košarkarji so od samega začetka narekovali ritem igre in polčas dobili s 47:29. V drugem delu niso nič prepustili naključju, skupno so na tekmi zadeli kar 12 trojk in iz igre metali 63 odstotno (32/51) za prepričljivo slavje s 87:65. Miroslav Pašajlic je ob petih zadetih trojkah dosegel 21 točk, z raznovrstno predstavo, desetimi točkami, sedmimi skoki in štirimi podajami, se je izkazal Jure Besedic. Sledili sta dve zmagi v ljubljanskem Tivoliju. Najprej je Helios Suns sredi decembra premagal pomlajeno Olimpijo s 76:68, potem ko je še ob polčasu zaostajal za osem točk. A nasveti trenerja Dejana Jakare so zalegli za eksplozijo v tretji četrtini (21:8), kar pa ni bilo dovolj za miren zaključek. Domžalska ekipa je dobrih osem minut pred koncem vodila za 10 (61:51), a so jo Zmaji štiri minute pozneje ujeli z nizom 10:0. Napeta končnica je pripadla Heliosu, vse dvome o zmagovalcu pa je s trojko dvanajst sekund pred koncem razrešil Doko Ša-lic, s 16 točkami na koncu tretji strelec svoje ekipe. Z 21 jo je odlično vodil Mahkovic, dve manj je dodal Pašajlic. Prav slednji je ob odsotnosti Mahkovi-ca vodil domžalsko moštvo še do zmage nad Ilirijo 21. decembra. Domača Ilirija je v 10. krogu lovila prvo zmago v prvenstvu, grizla do konca, tako da se Helios ni mogel odlepiti, čeprav je skozi celotno srečanje vodil. Napeto je bilo še manj kot štiri minute pred koncem, ko so Domžalčani vodili le za pet točk (72:77), a zgrešen met in izgubljena žoga Šalica v naslednji minuti nato nista bili usodni. Tehtnico sta nato na stran He-liosa nagnila Nikola Gajic z zadeto trojko in Miha Fon s polaganjem v dveh zaporednih napadih dve minuti pred koncem. Tekma je bila odločena, na semaforju je po 40 minutah pisalo 85:76 za Helios. S petimi zmagami ob petih porazih je Helios zdaj četrti (ob tekmi več) na lestvici Lige Nova KBM. V regionalni Ligi ABA 2 Domžalča-ni ostajajo pri dnu razpredelnice, a že niz dveh ali treh zmag bi jih popeljal proti sredini lestvice 12 ekip. Na začetku meseca je Helios doma premagal fa- vorizirani OKK Spars iz Sarajeva s 76:69, Šalic se je izkazal z dvojnim dvojčkom - 20 točkam je dodal 12 skokov. Sledila sta dva poraza, naprej v Splitu s 76:82, kjer je Domžalčane na poti k drugi zaporedni zmagi presekal niz domačih 15:5 na začetku zadnjega dela za prednost enajstih točk. Strelsko razpoloženi so bili nato tudi košarkarji MZT Skopja, ki so v domžalski dvorani zadeli 14 trojk za prepričljivo zmago z 92:73. Domen Jarc Foto: HELioS-SUNS.SI Maruška Vuk, Kaja Supej in Eva Hasanagic so uspešno vstopile v novo tekmovalno sezono. 34 | slamnik SPORT ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Praznovanje pod koši: 25 let Ženskega košarkarskega kluba Domžale Žensko košarkarsko društvo Domžale (ŽKK Domžale) v letošnjem letu obeležuje 25-letnico delovanja. žkk Domžale Praznovanje četrt stoletja delovanja je potekalo v soboto, 24. novembra 2018, v telovadnici OŠ Venclja Perka, kjer ima košarkarski klub tudi svoje domovanje, saj vsi treningi in tekmovanja že vsa leta potekajo prav tam. Na praznovanju so obeležili pomembna obdobja, dogodke in bistvene dosežke v ženski košarki domžalske regije, spomnili pa so se tudi igralk in ljudi, ki so v naše okolje pripeljali to čudovito igro in bistveno prispevali k razvoju ŽKK Domžale. ŽKK Domžale v letošnjem letu praznuje 25-letnico delovanja, a ima ženska košarka v Domžalah veliko daljšo tradicijo. Zgodba se je začela leta 1953 s pionirkami v ženski košarki, ki so pod vodstvom Ele Košir počasi premikale meje, dodaten zagon pa je ženska košarka dobila po izgradnji Hale Komunalnega centra in z organizacijo 4. balkanskega prvenstva za mladinke v letu 1969. Takrat je trenerka Vera Banko uspela nadaljevati delo z žensko ekipo, ki je po večletnem premoru ponovno začela tekmovati v ljubljanski regijski ligi. V sezoni 1975/1976 se je ženska košarka preselila v Mengeš, ki je postal nosilec ženske košarke v tedanji občini Domžale. V sezoni 1990/91 se ženska košarka ponovno vrne v Domžale in tekmuje v 1. SKL ter osvoji 4. mesto. Vse od vrnitve v Domžale so imele košarkarice in vodstvo ekipe željo po ustanovitvi svojega kluba tudi zaradi boljše in lažje organizacije dela znotraj kluba. Novo vodstvo kluba s predsednikom Petrom Kvasom na čelu na seji upravnega odbora kluba jeseni leta 1993 sprejme sklep o ustanovitvi Ženskega košarkarskega kluba Domžale. Ustanovni člani kluba so bili: Pe- ter Kvas, Nana Guberinič, Judita Ma-rolt, Igor Praprotnik, Mitja Šircelj, Se-bastjan Žnidaršič, Meta Pirnat, Sonja Bokalič, Tone Žibert, lga Zorman, Majda Erman in Zdene Ahačič. Od sezone 1993/1994, do konca sezone 2004/2005 je članska ekipa ŽKK Domžale nastopala v 2. SKL, od sezone 2005/06 dalje pa v 1. SKL V prvenstvu 1. SKL so že v sezoni 1990/91 osvojile četrto mesto, ta rezultat pa ponovile v sezoni 2013/14. Prave specialistke pa so bile v pokalnem tekmovanju Slovenije. Že v sezoni 2008/09 so se uvrstile na zaključni turnir in osvojile četrto mesto. V sezonah 2012/13 in še 2013/14 pa so dosegle največji uspeh, saj so se dvakrat zaporedoma uvrstile v finale, osvojile drugo mesto in s tem srebrno medaljo. Klub s svojimi trenerji ves čas uspešno vzgaja mlade igralke mladinskega in pionirskega pogona ter vključuje mlade košarkarice iz osnovnih šol občin Domžale, Trzin in Komenda. Tudi v mlajših kategorijah so dosegali vrhunske rezultate, saj so mladinke dosegle 3. mesto na državnem prvenstvu, pionirke z enim dru- gim in tretjim mestom, kadetinje pa so se trikrat uvrstile na finalni turnir četverice. Uspehi in neuspehi, zmagoslavja in tragedije, smeh in solze, delo in garanje za vedno nove cilje ... Na praznovanju, ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo o zgodovini delovanja društva, je vse zbrane v uvodu pozdravil Bojan Dremelj, predsednik ŽKK Domžale, ki je dejal, da ga veseli, da lahko skupaj praznujejo 25-letnico ŽKK Domžale in da je takšen trenutek več kot primeren, da se ga izkoristi za osvetlitev razvoja ženske košarke v Domžalah. Slavljencem je čestital tudi Toni Dragar, ki je dejal, da ga veseli, da smo tudi v Domžalah poizkusili narediti korak naprej v smeri delovanja in razvoja ženske košarke, kar nam je po zaslugi ŽKK Domžale in zagnanih ljudi to tudi uspelo. Župan je ob tem izpostavil še nekatere druge kolektivne športe, s katerimi dekleta premikajo meje, obenem pa dokazujejo, da so enakovredne fantom. Na prireditvi, ki jo je vodila Manca Dremelj, so svoje spomine z obiskovalci delili še Ela Košir, pionirka domžalske ženske košarke, Karlo Šo-per, ki je povedal nekaj o tem, kako se je klub razvijal in tekmoval, ter Mitja Šircelj, eden ključnih mož pri ustanovitvi ŽKK Domžale, ki je ob srebrnem jubileju čestital ŽKK Domžale ter vodstvu in igralkam za uspešno organizacijsko delo in tekmovalne rezultate v želji, da bi se tako nadaljevalo tudi v prihodnosti. Ob tem je še dodal: »Stro- kovna razstava, ki prikazuje delovanje ŽKK Domžale, je dobra podlaga za pripravo in izdajo pisnega gradiva. To, kar se napiše, ostane - kljub sodobni digitalizaciji. Prvi pano prikazuje začetek ženske košarke znotraj TVD Partizan Domžale, tedanjega društva osnovne in tekmovalne telesno kulturne dejavnosti. Nadaljnji razvoj ženske košarke se je razvijal v KK Domžale, ki je kmalu prerasel razvoj zmogljivosti, tako organizacijske in strokovne, v okviru košarkarskega kluba. Dogovorno je ženska košarka dobila domicil v TVD Partizan Mengeš. Selitev moške košarke v Halo komunalnega centra pa se je sprostila telovadnico OŠ Venclja Perka, ki je tako postala domicil ŽKK Domžale.« Ob koncu prireditve je sledila še podelitev plaket vsem, ki so bili zaslužni za delovanje kluba in njegov razvoj. Plakete so prejeli: Vera Banko, Peter Kvak, Bojan Arh, Karlo Šoper, Mitja Šircelj, Judita Marolt, Ela Košir, Igor Praprotnik, Nana Guberinič, Tomaž Bernot, Tomi Poplatnik, Drago Klemenčič, Vlado Velikonja, Meta Pir-nat Radovič, Sebastjan Žnidaršič, Bojan Zorman, Milan Lukan in OŠ Ven-clja Perka. V ŽKK Domžale se ob tej priložnosti za pomoč pri izvedbi prireditve zahvaljujejo pokroviteljem: Avto Triglav, d. o. o., z znamko Jeep, SGP Graditelj, d. d., ALPO grafično podjetje, d. o. o., in Društvu jedrskih strokovnjakov Slovenije (za panoje). Besedilo in foto: Miha Ulčar Ekipni uspehi nas uvrščajo v sam vrh slovenskega namiznega tenisa V letošnjem pokalnem tekmovanju naša ženska ekipa dobesedno dominira. namizni tenis Naj tokrat začnem z ekipnimi uspehi. V letošnjem pokalnem tekmovanju naša ženska ekipa (Katarina Stražar, Natalija Lužar, Tara, Nika in Gaja Kobetič) dobesedno domi-nira. V četrtfinalnem dvoboju so premagale tudi ekipo Ljubljane (ki je sicer še brez poraza vodilna ekipa v 1. slovenski Naj nadaljujem z novicami iz ekipnih tekmovanj. V 1. članski moški slovenski namiznoteniški ligi, kjer imamo dve ekipi, je po koncu jesenskega dela naša druga ekipa s štirimi zmagami na petem mestu, naša prva ekipa (s tremi zmagami) pa na sedmem. V soboto, 19. januarja 2019, ob 17. uri ste vabljeni v Naša ženska ekipa (Natalija Lužar, Katarina Stražar, Nika in Tara Kobetič ter trener David Orešnik) po osvojitvi letošnjega ženskega pokalnega tekmovanja ženski namiznoteniški ligi) in se uvrstile v finale letošnjega ženskega pokalnega tekmovanja, kjer so s 5:1 premagale ekipo Kemo iz Puconcev in nato še s 5:0 ekipo NTK Fužinar in tako postale letošnje pokalne prvakinje. Bravo dekleta! Prvič v zgodovini slovenskega namiznega tenisa se je zgodilo, da ima isti klub na finalnem ekipnem tekmovanju za mladince kar štiri ekipe (po dvakrat dekleta in fantje). Na treh prizoriščih so se igralci in igralke NTS Mengeš kvalificirali na finalni turnir, ki bo v sredini januarja 2019 na Ravnah. Bravo celotnemu pogonu NTS Mengeš za tako izvrsten rezultat, ki samo kaže, kako uspešen kolektiv smo in da znamo voditi tak individualni šport, kot je namizni tenis, tudi skozi ekipna tekmovanja, kjer se kažeta tako številčnost kot kvaliteta. našo dvorano v Mengšu na ogled liga-ške tekme med našo prvo ekipo in trenutno tretjeuvrščenimi ŽNTK Maribor. V Kidričevem je potekal 1. TOP turnir RS za kadete in kadetinje. V 1. skupini sta igrala Aljaž Goltnik in Dejan Jo-kič. Goltnik je izgubil s klubskim soigralcem Jokičem, vse druge tekmovalce je premagal in osvojil drugo mesto, Dejan Jokič je osvojil četrto mesto. V 2. skupini je David Grad osvojil šesto mesto, Adam Rakun pa drugo mesto v 3. skupini. Pri kadetinjah je v 1. skupini Gaja Kobetič osvojila tretje mesto, Brina Markič drugo mesto v 2. skupini, Živa Markič pa je osvojila četrto mesto. V 3. skupini je Neža Pogačar Žun premagala vse nasprotnice in osvojila prvo mesto. V Tržiču je potekal letošnji 1. TOP turnir za mladince in mladinke. Pri mla- V novo leto V novo leto bomo v planinskem društvu zakorakali z mislijo na uspešno izveden evropski pokal v lednem plezanju, ki je bil v Domžalah v začetku decembra. dincih je v 1. kakovostni skupini Rok Tr-tnik premagal vseh sedem sotekmoval-cev in osvojil prvo mesto. V 3. kakovostni skupini so igrali Aljaž Goltnik, Rok Grad in Dejan Jokič. Zmagal je Goltnik, Rok Grad je osvojil drugo mesto, Dejan Jokič pa tretje. Pri mladinkah sta v 1. kakovostni skupini igrali Katarina Stražar in Tara Kobetič. Tudi Katarina Stražar je premagala vse sotekmovalke in osvojila prvo mesto, Tara Kobetič pa je osvojila sedmo mesto. V 2. kakovostni skupini je Nika Ko-betič izgubila en dvoboj in osvojila drugo mesto. Gaja Kobetič je igrala v 3. kakovostni skupini, ob enem izgubljenem dvoboju je osvojila drugo mesto. Na Ravnah na Koroškem je potekal 1. članski TOP turnir. Andraž Avbelj je osvojil tretje mesto v 1. jakostni skupini, Aljaž Frelih drugo mesto v 2. jakostni skupini, Rok Trtnik pa osmo. V 3. jako-stni skupini je Tim Pavli zasedel četrto, Nejc Erjavec pa peto mesto. Pri dekletih je v prvi jakostni skupini zmagala Katarina Stražar, Ana Tofant je bila druga. Še mednarodni del. V Černigovu v Ukrajini je naša ženska članska reprezentanca (igrali sta tudi Katarina Stražar in Ana Tofant) pričakovano izgubila proti Ukrajinkam in v kvalifikacijah za ekipno svetovno prvenstvo, ki bo septembra 2019 v Franciji, v svoji kvalifikacijski skupini osvojile tretje mesto. V času novoletnih počitnic (26. do 30. december) se bo kar sedem naših igralcev in igralk pridružilo najboljšim v Sloveniji na močnih reprezentančnih pripravah na Otočcu. Ob zaključku letošnjega leta vabimo vse, ki bi želeli igrati namizni tenis, da se nam v popoldanskem času pridružite v naši telovadnici v Mengšu, Slovenska cesta 39 (poleg slaščičarne Flere). Vpisujemo tudi med letom, prvi mesec je vadba brezplačna. Vsem želimo prijetne praznike ter veliko zdravja in uspehov v letu 2019! Besedilo in foto: Janez pd domžale S tekmovanjem smo bili vsi, gledalci, tekmovalci in organizatorji nadvse zadovoljni. Smeri so bile ravno prav težke, da so tekmovalce lepo razvrstile, najboljši pa so manj, saj bo manj ukvarjanja s samimi potmi, čas bo za birokracijo, a vemo, da bo pomlad prav kmalu spet tu. Za več vsebin nas spremljajte na www.pdd.si. Ledno plezanje v Domžalah, Maja Šuštar morali pokazati vse svoje akrobatske spretnosti. Obiskovalcev, ki so tako videli dober spektakel, je tudi bilo kar nekaj, vsekakor več kot prejšnje leto. Letos smo tudi malce pohiteli in že pred novim letom pripravili novo zgibanko PDD, ki je pravzaprav društveni program - v njem je navedena večina tistega, česar se bomo lotevali v naslednjem letu. Mladinci so obiskali stolp ljubezni na Kozjanskem, slišali pa so tudi zgodbo o Guzaju, kozjanskem Robin Hoodu. Uspešno so izvedli tudi izlet v neznano, kjer so si ogledali izvire Male in Velike Ljubljanice in se udeležili delavnice Koliščarji. V gorah se začenja resna zimska sezona, snega nekaj je, kmalu ga bo še več, še najbolj so navdušeni v alpinističnem odseku, markacisti malo Vsem našim članom in društvenim prijateljem iskreno voščimo srečno novo leto 2019, predvsem pa varen korak v gorah! Srečno v gorah! Aleš Kermauner, PD Domžale Foto: Urban Urbanc ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 31. januarja 2019. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 16. januarja 2019, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 35 šport na kratko Od 16. do 18 novembra je v Novem Sadu v Srbiji potekal vsakoletni plesni festival Dance Fest Novi Sad. Na festivalu tekmujejo večinoma države bivše Jugoslavije, letos pa se je na festivalu pridružila tudi Južna Afrika. Plesalci Plesnega kluba Impulz Domžale pod vodstvom trenerja Miha Jelovčana so z veliko razliko zmagali v hip hop mladinski kategoriji ter se med približno dva tisoč točkami uvrstili med 20 najboljših točk celotnega tekmovanja in nastopali na Gala večeru. Mikijevci smo se leta 2018 okitili s 23 medaljami z uradnih tekmovanj Ob izteku leta čestitamo vsem našim plesalcem in trenerjem za odlične plesne točke, nastope in dosežke v plesnem letu 2018. Obenem se zahvalimo vsem staršem in ostalim, ki nas podpirate. Pri-voščimo vam igrivo prihajajoče leto 2019. pk miki Med 30. novembrom in 2. decembrom sta PK Miki na plesnem podiju plesnih parov zastopala Marko Levačic in Taja Belaj, ki trenirata pod vodstvom Andraža Koritnika in Neže Škofljanc ter v sodelovanju z Miho Vodičarjem. Na mednarodnem WDSF tekmovanju Maribor open 2018, ki so se ga udeležili plesni pari kar 33 držav, sta se kot pionirski par udeležila več različnih disciplin v pionirski in starejši kategoriji mlajših mladincev. Posegla sta tudi po 9.me-stu, prav ponosna pa sta na 12. mesto, doseženo v starejši kategoriji med 20 latinskoameriškimi pari iz devetih držav. Čestitke Marko in Taja. Srečno na državnem prvenstvu januarja 2019. Zadnjega mednarodnega prvenstva, svetovnega prvenstva v modernih plesih, se je prvi vikend decembra iz Plesnega kluba Miki udeležila Iza-bela Sušnik. V konkurenci 36 plesalk iz 14 držav, tudi ZDA, Kanade in Velike Britanije, se je predstavila z novo pripravljeno koreografijo trenerke in ko-reografinje Maje Vidonja. V zelo kvalitetni konkurenci je osvojila 27. mesto. Izabela je z nastopom zadovoljna. Tekmovanje je ocenila kot visoko kakovostno in krasno izkušnjo za bodočo delovno sezono, ko bo prestopila v višjo, mladinsko kategorijo. Izabeli čestitamo za njen napredek in ji želimo srečno v novi sezoni. Ob zaključku leta poglejmo še statistiko nastopov in uspehov najšte- Bor Dob zmagovalec Osrednje slovenske lige V Osrednji slovenski ligi, v kateri nastopajo moštva iz domžalsko-kamniškega in širšega območja. je v super ligi zanesljivo zmagala ekipa Šahovske sekcije Bor Dob, v kateri so letos kot gostje igrali Bernard Perič iz Zagorja ob Savi ter Domžalčan Jože in Virjan Boris Skok. šah V super ligi je nastopilo le sedem ekip, saj je Vrhnika tik pred zdajci izstopila iz te lige. Bor Dob je zmagal brez večjih težav, proti koncu se mu je za točko približala le ekipa Komenda Popotnik. Tudi posamezni člani so dobro igrali, saj je Boštjan Jeran na prvi deski osvojil štiri in pol točke iz šestih partij in zlato kolajno, z enakim bleskom pa tudi Perič na drugi deski, V prvi OSL je nastopilo 11 ekip, zmagala je Vrhnika 25,5, sledita Mengeš -Trzin 1 25 in Domžale Tajfun 22,5. Domžalčani so dali priložnost predvsem igranju mladih šahistov. Tako je Jure Plaskan odigral le tri partije in zbral dve točki, Lan Turek Timotej je premagal vse tri tekmece. Dušan Borštar je iz šestih partij zbral kar pet točk, Rudi Olenik Čampa pa iz še- Razigrana ekipa Bor Dob - z leve Boris Skok, kapetan Edo Bohorč, Bogdan Osolin, Bernard Perič in Boštjan Jeran vilčnejših plesalcev in trenerjev PK Miki, vključenih v tekmovanja modernih tekmovalnih plesov Plesne zveze Slovenije in International Dance Organization. Naši trenerji in koreogra-fi so za tekmovanje pripravili 42 tekmovalnih točk, od teh se je 15 pomerilo na mednarodnih tekmovanjih. Skupaj s plesalci so se okitili kar 23-krat: 11-krat z zlatom, od tega s petimi naslovi svetovnih oziroma evropskih prvakov, osemkrat s srebrom, od tega s tremi naslovi svetovnih oziroma evropskih vice-prvakov, ter štirikrat z bronasto medaljo. Na tekmovanjih je ki je premagal vse štiri tekmece. Jože Skok je bil na tretji deski srebrni s tri in pol točke iz petih partij, brat Boris pa na četrti zlati s petimi točkami iz šestih partij. Bogdan Osolin je odigral le dve partiji in osvojil poldrugo točko. Dobljane je več kot vzorno vodil kape-tan Edo Bohorč. Vrstni red: Bor Dob 11,5, Komenda Popotnik 10,5, Ig 8,5, Klinični center Ljubljana, Trzin Buscotrade 1 in Višnja Gora Stična s po 7,5 ter Trzin Buscotrade 2 7. Iz vrstnega reda je razvidno, da je so bile ekipe zlasti v drugem delu precej izenačene. stih štiri točke. Druga ekipa Bor Dob je osvojila 9. mesto. Na zaključnem turnirju v pospešenem šahu je v prostorih Gasilskega društva v Komendi zmagal Bor Dob v zasedbi Jeran, Perič, Boris Skok in Osolin, ki je v petih kolih osvojila 16 točk, pred Komendo Popotnik 14 in Trzinom Buscotradeom 1 13. Mlajša zasedba Domžale Tajfuna je bila z 11 točkami šesta. JožE Skok Foto: Franc Poglajen Miklavžev turnir Rudiju Oleniku Čampi V prostorih Zavoda za šport in rekreacijo v Domžalah je potekal 4. Miklavžev šahovski turnir, ki ga je organiziralo Šahovsko društvo Domžale Tajfun. nastopilo 140 plesalcev, na tekmovanja v letu 2019 pa se pripravlja še dodatnih 50 plesalcev. Ponosni smo na prav vsakega plesalca oziroma plesalko, ki sodeluje z našimi trenerji, jim zaupa in sledi delu za lasten napredek in preseganje lastnih sposobnosti. Zahvaljujemo se vsem staršem za zaupanje, tudi večletno, spodbujanje in pomoč, ko je ta potrebna. In nenazadnje smo ponosni in se zahvaljujemo vsem trenerjem in koreografom, ki skrbijo za osebni razvoj, napredek v trenažnih procesih in naboru številnih idej za pripravo koreografij, usmerjenih določenim plesalcem in plesalkam in skupinam. Kličemo na številne 'uspehe' v prihajajočem letu 2019. Saša Eminic Cimperman predsednica PK Miki šah Tokrat se je turnirja udeležilo 20 mladih šahistk in šahistov do 16. leta starosti, odigrali so sedem kol v pospešenem šahu. Naposled je zmagal član Domžale Tajfuna Rudi Olenik Čampa,ki je osvojil šest točk in izgubil edinole s Teom Cimpermanom iz Komende, ki je s petimi točkami osvojil četrto mesto. Presenetljivo drugi je bil šele petletni Leonard Belyaletdi-nov, član ŠK Ljubljana, ki je zbral šest točk in izgubil edinole z Rudijem. Tretja je bila zanesljivo Klara Vidmar iz Komende, ki pa je popustila proti koncu turnirja. Med Domžalčani naj omenimo še Aleksandra Kosanoviča, ki je bil s petimi točkami peti ter sestri Kajo in Jernejo Grošelj, ki sta s štirimi točkami osvojili sedmo in osmo mesto. Sodila je Špela Orehek. Četrti Miklavžev turnir je še en dokaz več, da ŠD Domžale Tajfun veliko pozornost namenja vzgoji mladih šahistov. Jože Skok Foto: Boštjan Grošelj Četrti Miklavžev turnir v sejni sobi Zavoda za šport ŠKD MAVRICA Drsat, sezona je tu! V Mavrici bomo drsali. Zakaj? Ker je drsanje izjemnega pomena za razvoj ravnotežja, spretnosti in orientacije. Zanj je potrebna velika mera poguma in samozavesti. Drsali bomo s šolskimi otroki v januarju med tednom in z vsemi drugimi v februarju vsako soboto dopoldan. Letos bomo aktivnosti izvajali tudi na drugih lediščih, več si preberite na naši spletni strani www. sadmavrica.si. Prepričani smo, da bomo spet naučili drsati veliko otrok in tudi odraslih. Drža telesa na drsalkah, odriv, zavoj, prestop, drsanje nazaj ... vse in še veliko več se naučimo na naših tečajih. Ne pozabimo, naše zdravje je na 1. mestu. Naredite nekaj zase. Tudi če je zima, mraz, led in veter, naj ne bo izgovorov, da se ne da. Vse je mogoče, če si le začrtamo zdrave cilje in pravo pot. Naj bo leto, ki prihaja, polno zdravih podvigov! Privoščite si dan brez televizije in računalnika! ŠAH Pokal Slovenskih železnic dobil Rus Timagin V Ljubljani se je v začetku decembra končal cikel desetih turnirjev v pospešenem šahu za Pokal Slovenskih železnic, ki ga je že dvanajstič organiziralo Šahovsko društvo Železničar, nastopilo pa je kar 107 tekmovalcev. Na Pokalu Slovenskih železnic se srečujejo vse generacije. Skupno je letos nastopilo 198 šahistk in šahistov. Sedem najboljših uvrstitev so šteli v končno razvrstitev, zmagovalec celoletnega cikla je postal ruski mojster Piotr Timagin, ki je prejel tudi prehodni pokal, drugi je Dušan Zorko iz Kranja, tretji pa Dušan Brinovec iz Žalca. Na peto mesto v skupnem seštevku se je uvrstil Dobljan Boštjan Jeran, na osmo pa Domžalčan Jože Skok, ki je bil tudi najboljši veteran, na deseto pa Virjan Boris Skok. Med mladimi je bil najboljši Domen Tisaj na sedmem mestu. Najboljša ženska je bila Maja Vuč-ko iz Ižakovcev pri Murski Soboti. Omenimo naj še Domžalčana Jožefa Brežana na 29. mestu in Tr-zinca Boruta Bajca na 30. mestu. Trije najboljši Ljubljančani bodo prejeli posebno priznanje mesta Ljubljane. Predsednika Šahovskega društva Železničar Jožefa Brežana veseli, da na šahovskem ciklu, ki je najmnožičnejši in med kvalitetnejšimi v Sloveniji, sodeluje vse več mladih in obetavnih šahistov, ki si nabirajo prepotrebne izkušnje. Še bolj pa ga veseli dejstvo, da bodo s pomočjo zvestih sponzorjev, med njimi so tudi Slovenske železnice, že januarja 2019 začeli s 13. ciklom za Pokal Slovenskih železnic. Ob zaključku tekmovanja so bile podeljene nagrade praktično vsem udeležencem. Jože Skok 36 | slamnik spürt ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Leto 2018 - uspešno v vseh pogledih Ko Klub borilnih veščin Domžale zapira vrata za letom 2018, to dela z veseljem in ponosom, saj je bilo to še eno leto več v njihovih dobrih deset let dolgi zgodovini. plesni studio Impulz Izkušeni in predani koreografi, nasmejani otroci, zadovoljni starši, polni energije vsi, ki se ob večernih urah družijo v latino in standard ritmih, nepozabne rojstnodnevne zabave z različnimi tematikami ter fantastični rezultati in dogodivščine na tekmovanjih ter festivalih doma in v tujini. To so lepi spomini na leto 2018. In še zaključek prednovoletna produkcija, kjer je nastopalo približno 400 plesalcev od 3. do 65. leta starosti. Tu je dogajanje polepšal še Božiček, ki si je ogledal plesni nastop plesalcev in bil naravnost navdušen. In zdaj v novo leto, kjer vas že v januarju pričakujejo na novih začetnih tečajih. Za vas se bo začelo veliko začetnih vaj plesov v paru, solo latina, hip hopa in še tečaj MOVI, ki je namenjen upokojencem. Srečno 2019 vam želi plesni studio Impulz! Vabljeni, da se nam pridružite in ste del nečesa veselega, zabavnega in zdravega. KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE Uspešni so bili tako po organizacijski kot tekmovalni plati, še posebno v zadnjih mesecih pa so se odlikovali po dobrodelnosti, saj jim ni vseeno, kako živijo ljudje okoli njih. Pohvaliti pa jih je treba tudi glede organizacije treningov, vključevanja mladih v borilne športe pa tudi sodelovanja z drugimi podobnimi ali le prijateljskimi klubi. Skupaj z drugimi športnimi klubi in organizacijami so izvedli pravi Miklavžev projekt na Osnovni šoli Roje. Športniki in rekreativci, združeni v Športnem atletskem klubu Mavri- ca, Ženskem košarkarskem društvu Ledita, Klubu borilnih veščin Domžale in ŠAD Zavod 1-2-3 so skupaj z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale ter Športno unijo Slovenije na omenjeni šoli postavili pravi poligon, na katerem so imeli učenci možnost in priložnost spoznati ter uriti različne veščine. Trenerji in vsi drugi pomočniki so pri tem upoštevali sposobnosti posameznika, predvsem pa njegovo voljo in veselje ob opravljanju posameznih veščin, ob tem pa so učenci lahko spoznali, kako je šport lahko zabavno-rekreativna dejavnost. Na prijeten športni dan bo tekmoval- ce še dolgo spominjala medalja Športne unije Slovenije, nanje pa ni pozabil tudi Miklavž, ki mu je darila omogočil Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Sicer pa je v Klubu borilnih veščin Domžale december v znamenju prijateljskih srečanj. Tako so pripravili prijateljski boks trening z mladimi nogometaši Nogometnega kluba Domžale (U-14 in U-9), lepi spomini pa jih vežejo tudi na podobna sodelovanja z klubom Pon do Kwan Zagorje ob Savi in Klubom borilnih veščin Kranjska Gora. Pa še ena novica: Med tekmovalci, ki bodo posebno težko čakali naslednje leto, je zanesljivo Marjan Bolhar, predsednik KBV Domžale, saj se mu morda obeta nastop na eni izmed naslednjih olimpijad, saj je olimpijski komite začel z aktivnostmi, da bi WAKO in Kickboxin postala olimpijska športa. Držimo pesti, da tudi borilni športi v naši občini dobijo olimpionika. Sicer pa klubu tudi v letu 2019 veliko uspešnih nastopov, borbenih treningov in prijateljskih srečanj. Vera Vojska Foto: KBV Domžale Lepi spomini na odhajajoče leto Leto 2018 je bilo več kot uspešno za plesni studio Impulz. Srečno v letu 2019 Leto 2018 se počasi bliža koncu in karateisti polni pričakovanj, želja in načrtov pričakujemo novo leto. Od starega smo se tudi pri nas poslovili, kot se spodobi, s prednovoletno zabavo. SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE Prvi smo na vrsto prišli starejši karate-isti, ki smo se v soboto, 15. decembra, zbrali na gradu Kodeljevo. Druženje izven telovadnice je bilo praznično in prav vsi smo se imeli lepo. Seveda pa Srečno 2019. Ker so v letošnjem letu vsi tako pridno trenirali, nas je na koncu presenetil tudi Božiček. Otrokom je prinesel darila in jih spodbudil, naj še naprej ubogajo svoje trenerje, zagnano trenirajo, predvsem pa se imajo super. nismo pozabili na naše mlajše karateiste, ki smo jih na druženje povabili takoj naslednji dan. Otroci so se zbrali v Športni dvorani Gimnazije Šentvid, kjer so se, obdani z lučkami, ves večer odlično zabavali. Igrali smo se različne igre, tekmovali, kdo je hitrejši, plesali na praznične pesmi in sestavili napis Karateisti smo hvaležni in ponosni na svoje dosežke in leto, ki je za nami. Potrudili se bomo, da tudi leto 2019 maksimalno izkoristimo in postanemo še boljši borci. Srečno, zdravo in karatejsko obarvano novo leto želimo tudi vam! Tjaša Š. Savšek M -■4, MASE .IMET želimo vam vse dobro v 2019 in veliko TOPLIH DNI. I < "I VROČA CENA Peleti smreka A1, Gold premium pelet že od 276,19 £/t 'M; i Težkoatletski klub Domžale - drugi najboljši klub v Sloveniji V soboto 17. novembra 2018 je v Mariboru potekal finale ekipnega državnega prvenstva v olimpijskem dviganju uteži. TEŽKOATLETSKI KLUB DOMŽALE Težkoatletski klub Domžale je skupno osvojil drugo mesto in tako postal drugi najboljši klub v državi. Izjemen uspeh pa je uspel Anžetu Kosmaču, ki je po hudem boju osvojil pokal za najboljšega dvigalca v letu 2018. Za ekipo TAK Domžale so nastopili: Anže Kosmač, ki je v potegu dvignil 126 kg, v sunku pa kar 153 kg, Jernej Orešek 107 kg + 120 kg, Jaka Žagar 107+130, Tim Mušič 95+120, Valentin Orešek 97+118 in Rok Orešek 50+56. Ravno zadnjo tekmo je ekipa TAK Domžale uspela izničiti prednost CF Celje in tako so se drugič zapored veselili drugega mesta v državnem prvenstvu. Po tekmovanju predsednik kluba Ivan Peterca ni skrival prešernega razpoloženja. Poudarja, da je uspeh kluba zasluga prav vseh članov in podpornikov. Veseli ga, da se je v zadnjih letih ekipa močno okrepila. Prav vsi tekmovalci so bili v celoti vzgojeni v TAK Domžale, kar je najboljši pokazatelj, da imajo odličen trenerski štab. Posebej je omenil Anžeta Kosmača, najboljšega dvigalca uteži v Sloveniji. Velik ponos kluba sta tudi mlada Jaka Žagar in Tim Mušič, oba še najstnika, ki sta letos že tvorila trdno jedro ekipe. Nepogrešljive pa so tudi izkušnje in zanesljivost, te pa sta dodala Jernej in Valentin Orešek, ki sta hkrati tudi dvigovalca z največ tekmami v celotnem državnem prven- stvu. Ne smemo pa pozabiti Petre Pa-vlič, članske državne prvakinje. Ivan Peterca je povedal, da ob teh uspehih upa, da se bo prostorska problematika z utežarno končno uredila. Glavno, kar tekmovalci in tekmovalke potrebujejo, je nemoten trenažni proces v primernih prostorih. V. O. 15. otroški judo turnir Kagami biraki Judoisti so se 15. decembra 2018 udeležili 15. otroškega judo turnirja za najmlajše Kagami biraki, ki je potekal pod sloganom Judo je več kot le šport. Na prireditvi je nastopilo 234 tekmovalcev iz enajstih klubov iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Kagami biraki temelji na japonski tradiciji in je ritual, s katerim se v judu spominjajo mejnikov preteklega leta ter obnovijo svojo predanost judo načelom in vrednotam, kot so znanje, pogum, vztrajnost, prijaznost, prijateljstvo, spoštovanje in družbena odgovornost. Gre za edinstveno tradicionalno otroško športno prireditev za najmlajše, kjer tradicionalno za izvedbo turnirja samostojno poskrbijo starejši osnovnošolci in srednješolci, medtem ko najmlajši ju-doke tekmujejo. Vsako leto prireditev obišče tudi dedek Mraz, ki nagradi prav vse udeležence turnirja. Uradno odprtje 15. Kagami birakija je povezovala Tina Drolc. Udeležili so se je visoki gosti: veleposlanik Japonske v Sloveniji, Nj. Eksc. Masaharu Yo-shida, predsednik Judo zveze Sloveni- je Darko Mušič, podžupan MOL Dejan Crnek in ravnateljica OŠ Karla Destov-nika Kajuha iz Ljubljane Sonja Šorli. LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik | 37 slamnik@kd-domzale.si šport Štiri desetletja kraljice športov v Domžalah December je čas, ko se radi ozremo nazaj. Obujamo spomine in ponosno pogledujemo proti našim preteklim dosežkom. In to so ob koncu leta 2018 storili tudi v Atletskem klubu Domžale, ki je letos praznoval 40 let. Štiri desetletja uspešnih zgodb, rasti in dela v prvi vrsti z mladimi atleti in atletinjami, ki ime Domžal z vrhunskimi rezultati predstavljajo doma in v tujini. Domen Jarc Foto: arhiv ZŠR Domžale Slavje ob počastitvi te obletnice so v klubu pripravili 7. decembra v Kulturnem domu Franca Bernika, kjer so se zahvalili vsem, ki so v prvi vrsti položili temelje domžalske atletske zgodbe. In seveda graditeljem te zgodbe, ki so s svojim znanjem, trudom in ljubeznijo do atletike pripomogli, da danes s ponosom proslavljajo takšen jubilej. Številni nastopi na mladinskih svetovnih in evropskih prvenstvih tako dokazujejo, da so na pravi poti, številčnost na atletskem stadionu pa, da znajo vsem, tako najmlajšim kot starejšim rekreativcem, približati atletiko, ki jo vzamejo za svojo. »Štirideset let pomeni takšno dobo, ki nesporno - ob vseh vzponih in padcih - pomeni, da bo klub živel in rasel naprej. Da je delal dobro. Nemogoče je, da bi klub obstajal toliko časa in v svoji biti ne imel vgrajenih besed dobrota, spoštlji-vost, vztrajnost in profesionalnost,« je klubu ob jubileju na prireditvi najprej čestital predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar. Atletika je vpeta v domžalsko okolje že vrsto let Starejši občani se bodo spominjali še uličnega teka po Domžalah ali pa Olimpijskega teka, ki je na prelomu tisočletja veljal za eno večjih tekaških rekreativnih prireditev v Sloveniji. Klub je vrsto let organiziral tudi spomladanski Dnevnikov kros, na katerem se je v Domžalah in nato v Jaršah merilo nekaj sto tekačev za naslove državnih prvakov v krosu. Stari atletski stadion, pokrit še z lešem, si je za svojega izbral tudi Dušan Mravlje, ko je skušal izboljšati Guinessov rekord v neprekinjenem teku. Po prenovi atletskega stadiona leta 2006 je klub še dodatno zrasel in pet let pozneje gostil tudi Balkanske veteranske atletske igre. Številni mitingi - prvi ob 20-le-tnici kluba, razna državna in pokalna prvenstva, tek na Šumberku in še veliko drugega je Atletski klub Domžale uvrščalo in ga še vedno uvršča med aktivnejše atletske klube v Sloveniji. Atletika ima v Domžalah torej dolgo brado, saj jo je po drugi svetovni vojni gojilo že Fizkulturno društvo, pozneje pa je bila seveda tudi del Telovadnega društva Partizan. Veljavo, kakršno gre pripisati kraljici športov, je atletika v Domžalah dobila leta 1976, ko so bili 16. aprila sprejeti Portoroški sklepi. Z njimi sta Samoupravna telesna skupnost Slovenije in Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije športne panoge razdelili v tri skupine po pomembnosti, in atletika je ob košarki postala prioritetna panoga v Domžalah. Po tem datumu so se stvari začele hitro razvijati, 14. decembra 1977 je sledil pripravljalni sestanek, na katerem je bilo vse dogovorjeno za ustanovitev kluba. A vseeno je bilo treba čakati skoraj leto dni, do 12. oktobra 1978, da se je na ustanovni seji skupščine ustanovil Atletski klub Domžale. Prvi predsednik je bil Janez Rozman, člani izvršnega odbora pa so postali Ela Košir, Jožica Kralj, Niko Be-lšak, Jože Potrbin, Jurij Vulkan, Marjan Košir, Matjaž Repnik, Alfonz Hostnik in Radovan Cvetek, za sekretarja pa je bil izvoljen Tomaž Jarc. »Udarniško in seveda prostovoljno smo začeli graditi prvo atletsko stezo, Predsednik Gregor Golja je odrezal prvi kos slavnostne torte na prav tem mestu, kjer je zdaj. Od doma smo pripeljali samokolnice, sekiro in lopate ter začeli zaraščeni park spreminjati v nekakšno tekaško stezo. Na sredini ni bilo nogometnega igrišča, ampak pravi mali gozdiček. Vse smo delali z ljubezni do športa. Bili so drugi, lepi časi, nismo bili obremenjeni s tekmovalnostjo, šlo je za druženje in dobro voljo,« se začetkov spominja ena izmed ustanovnih članic kluba Ela Košir, ki je s strani občine Domžale leta 2004 prejela tudi priznanje za življenjsko delo v športu. Oče Atletskega kluba Domžale Marjan Gorza Domžalsko atletsko barko je vse od leta 1980 krmaril dolgoletni in tudi častni predsednik Marjan Gorza, ki je ob pomoči Jožeta Potrbina, Marjana Koširja in ostalih postavil temelje za delo in uspehe vseh poznejših generacij. 'Oče' atletskega kluba Domžale, ki je izjemen pečat pustil tudi v samem domžalskem športu, je s sodelavci v klub pripeljal prave ljudi, zagnane trenerje in motivirane atlete, ki so začeli kmalu žeti prve uspehe. Pet let je bilo potrebnih, da so se v klubu veselili prvega naslova državnega prvaka, potem ko je v teku na 10.000 metrov med članicami slavila Irena Mihalec. Z zlatimi medaljami okoli vratu so sledili Tomaž Drolc, Damjan Barič, Vesna Malovrh, Boštjan Brnot, Bojana Vojska, Jože Pirnat ... Danes se jih je v vseh starostnih kategorijah in disciplinah nabralo že prek 170. Domžalčani postavljali slovenske atletske mejnike A domžalski atleti so postavljali tudi slovenske atletske mejnike. Alja Sitar je podpisana kar pod šest državnih rekordov, med pionirkami U-16 so še vedno nedotakljivi njeni rekordi v tekih na 60,100 in 200 metrov na prostem ter na 60 in 200 metrov v dvorani, v lasti pa ima tudi srednješolski državni rekord v teku na 100 metrov. Nepremagljiv se zdi tudi državni rekord v teku na 10.000 metrov za mlajše mladince, ki ga je leta 1995 z neverjetnim časom 31:06,14 postavil Boštjan Brnot. Domžalski atleti imajo v lasti še pet državnih rekordov, dva, tistega med mlajšimi mladinkami in srednješolskega, v suvanju krogle Manca Avbelj (2013 in 2014). Sitarjeva je kot članica štafete 4 x 100 metrov ob legendarni Jamajčanki s slovenskim potnim listom Merlene Ottey nastopila na članskem evropskem prvenstvu in leta 2011 tudi mitingu diamantne lige v Londonu. Gregor Breznik, klubski rekorder v teku na 100 metrov s časom 10,53 sekunde, je kot član štafete 4 x 100 metrov Slovenijo zastopal na svetovnem prvenstvu v ALATERSTV Zmagovita kombinacija, trener Lojze Pungerčič in najtrofejnejši domžalski atlet Peter Kastelic. V ozadju tudi Eva Aljančič še ena odlična tekačica na srednje proge in gorske teke Alja Sitar, rekorderka, ki so ji poškodbe preprečile, da bi zablestela v polnem sijaju (izberite eno sliko) Direktor kluba Tomaž Jarc, predstavnik in bivši predsednik Atletske zveze Slovenije Janez Aljančič ter trojica mladih perspektivnih atletov, tudi državnih prvakov, Maja Per, Maruška Vuk in Jan Emberšič pri podeljevanju nagrad najuspešnejšim atletom v letu 2018 Rimu leta 1997. Istega leta je bil Boštjan Brnot peti na evropskem prvenstvu za mladince v Ljubljani. Peter Kastelic, Suzana Mladenovic, Eva Aljančič in Katja Kosmatin so si okoli vratu priborili ekipno medaljo na evropskem ali svetovnem prvenstvu v gorskem teku. Prav Kastelic in Sitarjeva sta na prireditvi ob 40-letnici kluba prejela posebni priznanji za vse svoje dosežke. Oba sta bila večkratna državna prvaka - Alja je bila nepremagljiva v šprintih, Kastelic pa je svojo raznovrstnost kazal z osvajanjem medalj na tekih vse od 800 do 10.000 metrov, pa krosih in gorskih tekih. Velikokrat sta oblekla reprezentančni dres, neizbrisen pečat pa pustila tudi pri klubskih mejnikih. Alja ima namreč v lasti vse klubske rekorde v teku od 100 do 400 metrov v kategorijah od pionirk U-16 pa vse do članic, Peter Kastelic pa je podpisan kar pod dvanajst absolutnih klubskih rekordov, vse od 600 pa do 5000 metrov ter tudi v polmaratonu in skoku v višino. V zadnjih petih letih je na najpomembnejših tekmah sezone v svoji starostni kategoriji tekmovalo pet atle- Člani kluba po uspešni organizaciji olimpijskega teka leta 1998 tov in atletinj. Leta 2014 je bila Manca Avbelj 29. na SP za starejše mladinke v suvanju krogle, enak dosežek je na EP za starejše mladinke leto dni pozneje ponovila Gabrijela Kumek v metu kladiva. V zadnjem obdobju pa so na sceno stopili tekači, leta 2016 je bila Nina Pavlič Hren 24. v teku na 800 metrov na EP za mlajše mladinke, lani je bil Jakob Mali v Keniji na SP za mlajše mladince blizu uvrstitve v finale na 2000 metrov z zaprekami, a je bil naknadno diskvalificiran zaradi prestopa. Letos je prav tako na zaprekah Maja Per na EP za mlajše mladinke osvojila odlično 16. mesto. Premalo je prostora za številne mednarodne uspehe, kaj šele tiste na domačih tleh. Za to so seveda zaslužni trenerji, pod vodstvom katerih so vadili in napredovali domžalski atleti. Ledino sta orala Gorza in Potrbin, tudi Roman Lazar, konec devetdesetih sta trenersko palico prevzela Damjan Berdik, ki je v prvi vrsti vodil tekaške treninge, in Tone Založnik, ki je skrbel za metalce. Tekaški uspehi so se še stopnjevali po prihodu Lojzeta Pungerčiča. Ljubljančan je bil domžalskemu klubu zvest dobrih deset let, med 20. in 30. obletnico kluba, pod njegovim vodstvom pa se je med najboljše slovenske tekače in tekačice prebilo več kot 20 članov AK Domžale. V zadnjih desetih letih za uspehe skrbita trener za mete Danilo Emberšič in tekače Domen Jarc. Skupaj z ekipo ostalih trenerjev in vaditeljev skrbijo, da bo tako tudi v prihodnje. Pogoji dela se izboljšujejo »Kot običajno so bili prvi koraki težki, a vztrajnost, ki je v atletiki in tudi drugih športih še kako potrebna vrlina, se je izplačala. Številčnost v klubu se je večala, uspehi so prišli. A vadbeni pogoji za uspešen trening atletike v Domžalah so bili v prvih letih skromni, zato je bila še ob 25-letnici delovanja kluba glavna želja predsednika kluba Marjana Gorze pridobitev atletskega stadiona, na katerem bi trenirali tekači, svoja orodja metali metalci in se v različnih skokih preskušali skakalci. Ta želja se je atletom in atletinjam uresničila leta 2006, ko je bil dokončno zgrajen in v uporabo predan stadion v Domžalah. Leta 2008 je bila atletska infrastruktura v Domžalah nadgrajena še z izgradnjo metališča za met kladiva in met diska. A še vedno smo brez svojih garderob,« razvoj na kratko povzame aktualni predsednik Gregor Golja in izpostavi mejnik, ko je klub stopil naprej. S prenovitvijo atletskega stadiona in tartansko podlago ter potrebno opremo so v Atletskem klubu Domžale dobili pogoje za še kakovostnejše delo z atleti vseh starosti. Na atletskem stadionu v Domžalah tako vadi prek 100 atletov in atletinj, po večini v pionirskih in mladinskih kategorijah. V štirih desetletjih se je nabralo ogromno zgodb, veselja ob uspehih in tudi solza ob razočaranjih. Anekdot s tekem in treningov ter predvsem prijateljskih vezi, ki so jih atleti spletli in marsikdaj zadržali med seboj v vseh teh letih. Uspehi so dokaz, da v klubu zmorejo in znajo, obenem pa so tudi motiv za prihodnje tekmovalne sezone, ko si želijo v Atletskem klubu Domžale pustiti pečat tako na domačih tleh kot tudi mednarodni sceni. V koraku z najboljšimi je slogan kluba v zadnjem obdobju in ob pomoči sponzorjev, okolja, občine in staršev bo - ostati z najboljšimi ali postati najboljši - zagotovo lažje. □ 38 | slamnik OBJAVE | MALI OGLASI ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si ... In vse teče dalje po sončni poti iz veselja v vesolje. Eh, srce ti moje ljubljeno! Bodi še, vsaj še malo! (Tone Pavček) ZAHVALA Zapustila nas je ljuba mami, teta, tašča, babi, prababi, vdova po možu Ludviku in naša »bojevita gospa« Marta Gubenšek rojena Čuber trgovska poslovodkinja, upokojenka Napredka Rajhenburg, 1930-Ljubljana, 2018 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi, jo bodrili in obiskovali v času njene bolezni in jo pospremili na njeni zadnji poti. Spominjamo se njenega poguma, njene dobrote in prijaznosti, obkroža nas vsa njena ljubezen. Vsi njeni Domžale, London, Reteče, Brestanica, Sevnica, Vojnik, Artiče, Ptuj, Planina pri Sevnici, Ljubljana, Ivančna Gorica, Črnuče Kjerkoli si zdaj - naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih ostaja. ZAHVALA Na pragu 97. rojstnega dne je vrata večnosti odprla naša mami, babica in prababica Jožefa Peterka Celerjeva mami iz Kokošenj Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Hvala za darovano cvetje in sveče. Hvala patronažni sestri Martini. Zahvaljujemo se gospodu župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen pogrebni obred in Pogrebni službi Vrbančič ter Grajskemu oktetu za zapete žalostinke. Hvala tudi Vinku Kepicu za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste naši mami spremljali na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN 7. januarja 2019 bo minilo 10 let, od kar nas je zapustil naš dragi Janez Cerar s Podrečja pri Domžalah Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. V SPOMIN 26. decembra je minilo 25 let od kar nas je zapustila naša draga mama in babica Marija Nemec po domače Francetova Mici iz Dragomlja Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Sin Mirko z družino Ko večerna zarja zgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 75. letu sklenil naš dragi Milan Jeran iz Turnš, nazadnje stanujoč v Lazah pri Logatcu 26. 6. 1944-5. 12. 2018 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sokrajanom, sodelavcem in vsem, ki ste ga poznali, za izrečeno sožalje in darovane sveče. Iskrena hvala g. župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen obred, bratu Maksu Jeranu za ganljiv govor, Pogrebni službi Vrbančič, pevcem, trobentaču, cvetličarni Vijolica, kolektivoma OŠ Preserje pri Radomljah in Vzajemne ter Domu starejših Logatec. Zahvala gre tudi njegovemu osebnemu zdravniku dr. Tomažu Mušiču. Hvala vsem, ki ste z nami delili spomine nanj in ga pospremili na zadnji poti na pokopališču v Dobu. Vsi njegovi Zdaj ne trpiš več, dragi: Zdaj počivaš Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA V 61. letu nas je zapustil Leon Klemenčič Ob izgubi našega dragega Leona Klemenčiča se zahvaljujemo kolektivu Horjak Precise, Centerkonturi za vse razumevanje in podporo pri zdravljenju, dr. Ložarjevi, onkološkemu oddelku Golnik, gospodu Janezu Kozjeku za govor, gospodu župniku, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala vsem, ki ste Leona nosili, ga nosite in boste nosili v srcu. Vsi njegovi OBČINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE JAVNIH KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V OBČINI DOMŽALE V LETU 2019 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov in projektov v Občini Domžale v letu 2019. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 4. februarja 2019. Številka: 610-6/218 Datum: 27. 12. 2018 Občina Domžale, župan Toni Dragar MALI OGLASI Taxi Domžale - prevozi oseb -spremstva starejših - najceneje. Taxi Domžale - z nami v toplice. Taxi Domžale - najceneje na letališče. t: 040 608 421 Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 Inštrukcije, najcenejše: angleščina, fizika, matematika. t: 051 775 200 Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 041 774 816 Garažni boks v kleti soseske SPB na Ljubljanski cesti v Domžalah ugodno prodam. t: 041 688 139 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si SIMfiX Domžale Masljeva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96 PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.slmax-slo.com AVTODEU - AVTOMEHANIKA - VCILKANIZERSTVO V SPOMIN Branko Novak -Bako (18. 1. 1938-19. 11. 2018) V soboto, 24. novembra, smo se na kamniških Žalah številni sošolci, prijatelji in sodelavci poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Branka Novaka. Bako, tako smo ga poznali sošolci, sodelavci in prijatelji, se je rodil v Kamniku, srednjeveškem biseru pod Kamniškimi planinami. Na to je bil zelo ponosen. V hiši na Maistrovi ulici je s starši in starejšima sestrama preživel svoje otroštvo ter gimnazijska in študentska leta. Po zaposlitvi je nekaj let domoval v Jaršah, pozneje se je z družino vrnil v Kamnik, na Perovo. Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, odelek za tekstilno tehnologijo, Univerze v Ljubljani. Kot prva generacija tekstilnih strokovnjakov se je leta 1963 skupaj s še nekaterimi študijskimi kolegi, zaposlil v Industriji platnenih izdelkov Induplati Jarše. Bil je tudi njen štipendist kot mnogi drugi različnih profilov visokega šolstva. Takratno vodstvo s prvim direktorjem Kamilom Marincem je imelo velik posluh za 'pomagati' mladim do izobrazbe, predvsem so imeli prednost otroci zaposlenih. Induplati je v najbolj intenzivnem delovnem obdobju imel najboljšo strukturo srednje in visokoizobraženega kadra v občini. Prve delovne izkušnje je usmeril v raziskavo in planiranje specialnih tehničnih tkanin, poglobljeno spoznavanje proizvodnje in v celotno delovanje tovarne. Vmes, približno po enem letu, je odšel na odsluženje vojaškega roka. Po vrnitvi je svoje delo nadaljeval, v sedemdesetih je sodeloval pri modernizaciji in uvajanju nove tehnologije z modernimi sintetičnimi surovinami. Vodja projekta je bil njegov starejši študijski kolega Bergant, poznejši šef, direktor. Bako je prevzel, šele v zametkih, oddelek za elektronsko obdelavo podatkov, center IBM. V domžalski občini na tem področju pionirski začetek. Kot ljubitelju matematike, velikemu entuziastu in zagovorniku napredka je bil to pravi izziv, ki ga je odgovorno in uspešno uresničil. Ob sebi je zbral somišljenike in napredka željne sodelavce. Sektor se je širil in bil dobro usposobljen, tako da so usluge urejanja elektronske obdelave podatkov nudili tudi sosednjim delovnim organizacijam, med njimi tudi Občini Domžale. Pozneje si je večina organizacij uredila svoje centre. Redko se zgodi, da človek v svojem delu najde vse, življenje, hobi, veselje, izziv. Bako je to našel v računalništvu. Deloval je na mnogih področjih, zelo zavzeto na področju reševanja okoljske problematike, ne samo v svojem ožjem okolju, ampak tudi širše, na ravni države. Kot prvi predsednik stranke Zelenih Kamnika je v letih 1990-1992 kandidiral in bil izvoljen za poslanca v Zbor občin republiške skupščine in bil član KVIAZ-a, komisije za javne finance, odbora za pravosodje, za promet in za lokalno samoupravo. Aktivno je sodeloval v obdobju osamosvajanja Slovenije, sprejemanju prve slovenske demokratične ustave in državne zakonodaje nove vlade. Bako je bil zanimiv sogovornik: umirjen, poln znanja, tudi duhovit, načelen, pripravljen poslušati, svetovati in pomagati. V svojem delovanju ni iskal bližnjic, ampak se je poglobljeno lotil materije. Bil je človek in prijatelj z veliko začetnico. Kamničan, ki je večino svojega aktivnega obdobja deloval na Domžalskem. Svojo pripadnost delovnemu kolektivu je izkazoval tudi po upokojitvi, ko se je ob visokem jubileju prijateljice, Domžalčanke Danice Pavlin zbrala pisana družba dolgoletnih sodelavcev, prijateljev, poimenovanih IPI-jevci in se dogovorila za mesečna druženja v Domžalah. Ob obujanju spominov iz delovne preteklosti in komentiranju aktualne sedanjosti je z navdušenjem pripovedoval o gojenju trajnic maslenic, kot žlahtnitelj je eno od lepotic poimenoval Kamnik, o svojih vrtoljubcih, delovanju v KS Perovo. V družbi je imel dobre sogovornike o radioamaterstvu, glasbi, njemu ljubemu jazzu, fotografiji, o urejanju mnogih spletišč. K računalniškem opismenjevanju je navdušil marsikoga iz družbe. Desetletje je aktivno deloval v društvu Lipa, U3ŽO, Domžale. Bil ustanovitelj in glavni urednik spletne strani društva do konca leta 2017. Huda bolezen mu je pred petimi leti vzela delni vid, pogumno je ustvarjal naprej. Letos spomladi je izvedel za še hujšo bolezen, a je vztrajal pokončno. Srečali smo se v začetku oktobra, ne zavedajoč se, da je bilo to, po petnajstih letih druženja, slovo. Bako ostaja v našem spominu kot dober prijatelj, zanesljiv sodelavec in spoštovan človek. V imenu dolgoletnih sodelavcev, prijateljev IPI - Jarše Aco in Mira SPREJEM zahval in v spomin je možen vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. LETNIK LVIII | DECEMBER 2018 | ŠTEVILKA 12 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 39 nagradna križanka TAJNI ODPOSLANEC KOS SPRIIETE PRSTI MENJAVA, MENJAVANJE PREBIVAL-KAATEN USTVARJALKA FINA, LAHKA TKANINA NEKO. ARG. NOGOMETAŠ (DŒGO) NOVINARKA NA POP TV (ALENKA) MESTO V SREDNJEM EGIPTU PLESNI KORAK DEL OBRAZA NAD OČMI SKRBNOST, BRIGA UDRT SVET NA KRASU OBLAČILA KAKEGA NARODA BLAGO ZA ŽENSKE VEČERNE OBLEKE JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA KOVINSKA SPONA PUŠČAVSKI RIS ATLETSKA DISCIPLINA, LUČAJ MELODUA, NAP EV, PESEM DEJAVNOST, KISE UKVARJAŠ TKANJEM VETRNI JOPIČ S KAPUCO ZELENICA V PUŠČAVI SVETOVNO ZNANA ITALUANSKA MODNA KREATORKA (DONATELLA) CELOTA DEDNIH ZASNOV ORGANIZMA ROKOVSKI KITARIST (CARLOS) KOMPOZI- cusia POSTOPEK NAJVIŠJI VZOR, IDEAL SOLJODO-VODIKOVE KISLINE SAMOUKIH» AM. SKLADATELJ COPLAND SRB. IGRAL. (JOVAN) POVEČANJE POŠKODBA V OBLIKI ČRTE VZDEVEK, NAZIV SL. DEFEK-TOLOGINJA (ANGELA) SATIRIK BUCHWALD BRENKALO LUTNJA DAVNI NOMADI V JUŽ. RUSIH NEPRIJETEN VONJ ŽAREČA SNOV IZ OGNJENIKA VINO IZ ISTRE KAMBOŠKI POLITIK iLONi NEOKUSEN IZDELEK ANGLEŠKI NOVELIST (KINGSLEY) LENNONO-VA VDOVA PRIPRAVA ZA TRKANJE NA VRATIH ELEKTRIN BRAT V GR. MITOLOGUI APNENEC, IKRNK omjjA (KRAJŠE) SATIRIK VELIKA-NOVIČ OSNOVNA ENOTA V KONJENICI PIKA, TOČKA V ŠPORTU GLAVNO MESTO GANE KREPOST STROKOVNJAK ZA KRIMINALISTU«) VOLNENA TKANINA ZA ŠPORINE SUKNJIČE IN PLAŠČE MORSKA RIBA IZ DRUŽINE SLEDI ČRN PTIČ PEVEC NEM. SMUČARKA MIT- LATINSKI IZRAZ ZA UMETNOST PEVKA SIRK KOSTNI TUMOR SADNA PIJAČA OČKA, ATEK MERA ZA RITEM ZADNJA ZGORNJA BRAZDA NA NJIVI POLICIISKI MERILNIK HITROSTI PORT. NOG. (LUIS) OHLAPEN ŽENSKI PLAŠČ GERMANSKI VOJSKOVODJA RIBIŠKA MREŽA ITALIJANSKI REŽISER (ETTORE) GOVOREČI SLOG GLASBE BITJE V SHOLAsrna VRTNA ZAČIMBNA RASTUNA GL MESTO KAZAH-STANA HRV. PISEC (IVAN) PREPIR, SPOR DRŽAVA VSZ. BRAZILIJI PREBIVALEC ARKTIKE JAMAJSKA GLASBA MAKEDONSKI LJUDSKI PLES BISTVO, JEDRO ČESA MLADINSKA PISATELJICA PEROCI ŠP. DESKA, SKEJT EISENHO-WERJEV VZDEVEK DESNI PRITOK DNEPRAV UKRAJINI SEZNAM Z NAVEDBO CEN ŠPORTNA DVORANA ČUTILO ZA VID ŠKOTSKI POLITIK (JOHN BOYD) GLAS PRI SMRČANJU RAZLIČICA, INAČICA MUSLIMANSKI BOG LUPINICA PRI ALGAH AMERIŠKI PUSTOLOVŠČINA REZEK GLAS VOJAŠKO BODALO VZKLIK PRIBIKO-BORBAH LJUDSKA GLASBA AMERIŠKEGA PODEŽELJA nagradna križanka 12 IME DVEH ČEŠKIH KRAU EV NIZKA OMARA S PREDALI Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale SILOVIT VOJAŠKI NAPAD FR. PEVKA (PATRICIA) ZASTAREL IZRAZ ZA MODRO BARVILO INDIGO, INDIKA MAF1ISKI ŠEF V ZDA STARORIMSKI DRŽAVNIK NOČNO POPIVANJE VREČICA ZAPRTO-TROSNIC GR. OBREDNA PESEM SKALA V MORJU JAPONSKI PISATELJ (KOBO) NEKDANJI KOŠARKAR RADOVA-NOVIč VISOKA TRAVA SČRTALA-STIMI USTI ANGLEŠKA FILMSKA IGRALKA KNIGHTLEY (PIRATI S KARIBOV) Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale Nagrade: Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2018/2019 Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 21. 1. 2019 na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska 61, 1230 Domžale. Imena in priimki ter kraj izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljeni v naslednji številki. nagradna križanka 11 Rešitev križanke je: PROFESOR KUZMAN MLAJŠI Nagrajenci za pravilno rešiltev prejmejo po dve vstopnici za ogled filma v sezoni 2018/2019 v Kulturnem domu Franca Bernika, ki nagrade tudi podarja. Prejemejo jih: Barbara lajevec iz Doba Roman Učakar iz Domžale Francka Trobec iz Mengša -S POMOČ: ANEROID-kazalčni tlakomer, ČEPA-morska riba iz družine sledi, ESKADRON-osnovna enota v konjenici, IDIOTIP-celota dednih zasnov organizma, IKRAVEC-apnenec, ikrnik, LAVTA-lutnja, ONUČA-obujek, SARDANA-katalonski ljudski ples 40 | slamnik okolje ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si KOLUMNA • KAM GREŠ, ČLOVEK? MED NORIM DECEMBROM IN PRAZNOVANJEM NARAVE Med dvema drevesoma so vrata, ki vodijo v drugačen način življenja. - John Muir (1838-1914) ANTON KOMAT Vse od otroštva smo bili vzgajani v upanju na boljši jutri, vmesna razočaranja pa so pomirjale igrače in igra z vrstniki. Tako je šlo in gre iz roda v rod. Če želite v zdajšnji 'kulturi' najti resnično vulgarno praznoverje, spremljajte obredje Božička. Ta demon histeričnega potrošništva, ta mali rdeči zlodej bulji v nas iz vsakega kotička, iz vsake izložbe, celo viseč nekje med nebom in zemljo. Ne moremo mu pobegniti, ne moremo se mu izogniti. Že čas pred začetkom adventa, ki naj bi bil štiritedensko obdobje posta kot duhovne priprave na praznično gostijo, so ulice že ovešene z nizi tisočerih luči, trgovine se bleščijo od razstavljenih daril, med katerimi hreščijo elektronski božični napevi. Smrečice so v večini domov že okrašene s kroglami, bleščicami in lučkami, in ko je veliko pričakovanje na višku, jih založimo s svetlečimi paketi, povezanimi z zlatimi in srebrnimi trakovi in trakci, da so videti kot darovi mogočnih kraljev iz daljnih dežel. Pred tem se seveda vrstijo božične zabave na vseh koncih in krajih, kjer se mize šibijo od obilja hrane in pijače. Ko božični dan končno napoči, otroci zapadejo v mrzlično histerijo pričakovanja. Ker večine noči tako in tako niso spali, se zapodijo med pakete in zavoje, raztrgajo zlate in srebrne trakove, scefrajo barvite zavoje in se polastijo vsebine, kakor da bi ta predstavljala eliksir večnega življenja ali kamen modrosti. Ne mine ura, ko je dnevna soba videti, kakor da bi se vanjo raztresla vsebina prikolice z odpadnim papirjem, raztr- ganim kartonom in razvitimi trakovi. Vmes med vso to šaro zremo razmetane igrače in raztresene slaščice, plišaste živalce, punčke in materia-lizirane junake risank, Supermane, Batmane in Spidermane, še nesestavljene robote, nešteto modelov avtomobilov, helikopterjev in letal in seveda najnovejše modele pametnih telefonov. Ko mine čas trganja in cefranja daril, ima dnevna soba videz, kot bi vanjo treščila bomba. Nekateri otroci se veselijo daril, drugi, razočarani se zavlečejo v kot, kjer se kuja-jo, cmerijo, cepetajo in kričijo. Starši se seveda v vsakem primeru lotijo pospravljanja nastalega razdejanja, kajti treba je počistiti za praznično večerjo. Sledi dvanajst božičnih dni, ki jih odrasli preživijo z novoletnimi nakupi, bolečinami v želodcu, prehladi in virozami, dokler se na silve-strovo ne napijejo, kar je edini način, da na vse skupaj pozabijo in gredo z mačkom novim stresom nasproti. Eno od najdragocenejših prazničnih daril, kar sem jih kdaj dobil, je bil šah. Oče je bil tisti, ki mi ga je podaril in me naučil igrati to božansko igro, in kar nekaj let sem potreboval, da sem ga končno prvič premagal. Šele takrat je darilo šaha pridobilo vso svojo magično privlačnost. Kakor pravijo izkušeni šahisti, tistega, ki te nauči igrati šah, najtežje premagaš. To je bilo seveda v davnih časih. Zdaj je že pravilo, da prevladujoča kultura proizvaja prav malo čarobnih predmetov. Arhitektura v obliki kock je povsem oropana detajlov, pohištvo izpraznjuje že tako prazen prostor, nakit je brez navdiha, moda nekva- litetnih oblačil se menja po tekočem traku, pesmi in popevke le še preigra-vajo stare teme, igrače in igre so kopije virtualnih junakov bednih risank in dolgočasnih knjig za otroke. Mnogi predmeti, ki nas obdajajo, so zgolj funkcionalne in cenene rešitve, ki ne premorejo estetskega presežka. Vse je umerjeno in odmerjeno na velikoserijsko proizvodnjo niz-kocenovne krame, ki ima vse krajšo življenjsko dobo. Velja načelo, kupi, uporabi, zavrzi, kupi! Ste v zadnjem času videli kakšen TV spot za nov avto? Dokaj verjetno je, da ne tiči v gneči na obvoznici, temveč drsi skozi pravljično divjo pokrajino. Še ena iluzija. Znano je, da digitalna doba temeljito oži naša obzorja in našo ustvarjalnost, da zdravja naših teles in fizioloških sposobnosti niti ne omenjam. Predlagam, da se premaknemo iz mrtvega sveta tehnike k življenju narave. Od elektronskih iluzij do pristnega doživljanja harmonije in lepote. Nekoč smo ljudje imeli zaupen odnos do narave, ker smo jo poznali iz neposredne izkušnje. Danes pa potrebujemo strokovnjake, da nam pomagajo ponovno vzpostaviti stik z gozdom. Mogoče bomo že kmalu potrebovali tudi učitelje, ki nam bodo priklicali v spomin, kako naj se pogovarjamo drug z drugim. Hoja v naravi ne prispeva le k telesnemu zdravju, temveč tudi k duševni bistrosti in celo neti iskre navdiha in genialnosti. Da bi si zbistrili misli, so skozi gozdove pešačili Jefferson, Thoreau, Muir, Emerson, Nietzsche, Rousseau, pesnika Walt Whitman in William Wordsworth, izumitelja James Watt in M Predlagam, da se premaknemo iz mrtvega sveta tehnike k življenju narave. Od elektronskih iluzij do pristnega doživljanja harmonije in lepote. Nikola Tesla in še mnogo drugih. Narava jim je burila domišljijo in ustvarjalnost, hkrati pa nudila tudi zaščito starajočih se možganov pred upadom umskih sposobnosti. Napočil je čas, da se pripravimo k hoji. Če greste na pohajanje, pustite mobilni telefon doma! Ali ni bolje opazovati igre barv narave kot strmeti v odbleske telefonov? Odmaknite se od te tekmovalne podganje dirke. Zvoki narave so blagodejni za večino ljudi, trije od njih pa še posebej izstopajo: veter, voda in ptice. Predstavljajo triado blagodejnega poslušanja, ki ima prav tak odziv kot fraktalne podobe narave, ki jih zremo v naravni krajini, meandrih vodotokov, slapovih, razvejanosti dreves, razmestitvi listov rastlin, vzorcih listnih žil in cvetov ter mineralnih žil v kamninah. Fraktalne podobe nezavedno pritegnejo naš pogled, ker so neustavljivo privlačne. Sproži se fiziološka resonanca med fraktalno podobo in frak-talno strukturo očesa, ki izniči stres. Narava sproža nagel čustveni odziv na nezavedni ravni, pulz se zniža, dvigne se tonus parasimpatičnega živčnega sistema, kar vzbudi občutek miru in dobrega počutja. Ljudje zaradi svojega duševnega počutja potrebujemo te naravne vzorce, ker se vse bolj obdajamo s simetričnimi okolji in predmeti, zgrajenimi po togi neživljenjski evklidski geometriji. Raziskovalci priporočajo, da si moramo za intimni stik z naravo vzeti vsaj pet ur na mesec, tisti, ki jih pa muči resna depresija, pa bi si morali vzeti mesec dni vsako leto. To je seveda lažje reči kot pa izvesti. V tolažbo naj povem, da so raziskave pokazale, da se po le nekaj dneh, preživetih v naravi, ustvarjalnost poveča kar za 50 odstotkov! Ne internet, narava, nam bistri pamet! Prostovoljcem, ki so sodelovali, se je na novo izostrila pozornost, z njo pa vid, sluh, voh in opažanje. Najboljši rezultati so bili doseženi v pokrajinah, ki so usklajene z našim čutom za lepoto s primesjo skrivnostnosti. To občutenje pa vodi v vznesenost. Ko rečemo, da v zraku čutimo pomlad, v resnici duhamo drevesne aerosole, ki imajo prav čudežni učinek na naše razpoloženje. Tako imenovani pinosilvin v iglavcih poglobi dihanje in deluje kot blago pomirjevalo, zato nas sprošča. Neposreden stik z naravo nas pregnete v srži duha, zažene naše upe in sanje, nas napolni s spoštljivim čudenjem in poveže s soljudmi ter v nas znova obudi občutek, da imamo svoj prostor pod soncem. Upam, da boste vsiljeno praznično potrošniško histerijo preživeli čim manj stresno in da si vzamete čas, dovolj časa, za duhovno prenovo v nedrjih narave. Kakorkoli že, želim vam spokojen božič ter mirno in ustvarjalno novo leto 2019. Naj vam gre dobro! □ irT-o«*-. f - '"' Jf K Hi U X 'V I f ? t, v I iáffiftr^ I K RHHI Najlepša'tivala zajvaš glas Želimo vam vesele praznike in srefno novo leto m 2019. _ LTD Toni Dragar Lista za vse generacije m > volilni štab LTD