TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo ln obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za *4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 19. aprila 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 47. Josip Lenarčič: Vprašanje gospodarske krize in poizkusi za izboljšanje nekaterih panog. Verd pri Vrhniki, 10. aprila 1930. Vse domače in tuje časopisje piše in razpravlja o gospodarskih prilikah. Prizadete so po teh izvajanjih vse panoge narodnega gospodarstva. Eden stan obdolžuje drugega, da je kriv krize. Iščejo se izhodi in podajajo razni predlogi, ki so deloma izpeljivi, deloma tudi ne. Celo denarni zavodi niso zadovoljni s položajem vsled preobilice denarja, ki se po dosedanjih visokih obrestih ne more varno nalagati. Čudno se sliši, da bi denarni zavodi trpeli radi preobilice, pa vendar je tako. Toraj denarja v celoti ne manjka. Takih odjemalcev, ki bi vobče denarje sprejemali, tudi ne manjka; pač pa manjka oseb, odnosno podjetij, ki bi bile v prijetnem položaju izposojeni si denar koristo-nosno zaposliti v svojih podjetjih in prislužiti si s tujim denarjem toliko, da bi s prislužkom lahko krile obresti, odnosno amortizacijo posojila; pa da bi podjetniku še kaj preostalo kot dobiček. Kmetijstvo se zaletava k predstavi-' teljem države in išče podpor, češ najpotrebnejši stan sem, država, ti me moraš podpirati. — Država pa more podpore deliti le tedaj, ako so njeni predvideni dohodki mogoči ali vsaj verjetni. Ker pa država sama nima nič, morajo pač državljani v obliki davkov, pristojbin, carin in pod raznimi drugimi naslovi prispevati v državno blagajno. Industrija želi, da bi bili njeni izdelki zaščiteni v domači deželi z visokimi carinskimi zaščitami, nasprotno pa bi država potom trgovinskih pogodb omogočila izvoz preko državnih mej; iker trg ne konzumira obilico proizvodov in ker mu inozemski Proizvodi s »Dumping-politiko« preplavljajo domači trg. Trgovci, ki trezno presojajo gospodarski položaj, vidijo, da se broj dobrih konzumentov krči. Celo pri znižanih cenah se ne najdejo odjemalci. Zaloge blaga je treba zmanjševati in na cenah popuščati, če tudi pod lastnimi stroški, ker večje ali manjše obveze liferantom nasproti kličejo po kritju, denarne obveze napram denarnim zavodom pa tudi morajo biti pravočasno krite, da se ohrani kredit in delazmožnost za bodočnost. Trgovec, potreben član gospodarskega življenja, kot posredovalec med producentom in kozumentom sluti naprej, če se začnejo kazati slabe prilike, ker ima na obe strani svoje stalne stike. Delavec, ki hoče preživljati svojce in si tudi kaj prihraniti za bodočnost, zahteva od delodajalca povišanje mezd, od države pa zaščito v boleznih, v nezgodi, v brezposelnosti, starosti in onemoglosti, če pa se mu zahteve ne izpolnijo, išče krivca v kapitalizmu v obče, pri osebah pa najprej pri svojem delodajalcu, ki naj bi kril vse navedene zahteve, ne vprašuje še pa, odkod naj jemlje delodajalec sredstva. Nejevolja je naravna posledica, če se pričakovani dohodki ne prikažejo. Življenske potrebščine rastejo, se ustalijo, življen-ski standard je kar skokoma vedno višji — umik na tem polju pa je »neprijeten«, je »neznosljiv« — toraj nedopusten«. Uradniški stan hoče od človeške ('ružbe imeti dobre nastavitve stro-jtternih službah, ki odgovarjajo stroškom izobrazbe in omogočijo primer- no življenje in okoriščanje prilik tehničnega, izobraževalnega in razvedrilnega človeškega napredka. V prvi vrsti seveda se gleda na državo kot obvezno delodajalko, kateri sledijo razne organizacije, končno še privatni podjetniki. Naraščaj intelegence je vedno večji. Vsakdo si želi doseči pri svojih otrokih boljših življenskih prilik, nego so se nudile njim samim. Obilni naraščaj intelegenčnih krogov pa ni v skladu s številom prostih služb za domače potrebe. Tuj svet je skoro popolnoma zaprt, ali vsaj jako težko dosegljiv. Odtod prihaja nezadovoljnost. Duševni proletarijat se vidno množi in išče izhodov na vse strani. Porajajo se misli o preuredbah državnega reda, češ, da je družabni red kriv ne-povoljnih odnošajev. Drugi družabni red pa bo rešil človeštvo! Kako bo to storil, kažejo žalostne prilike v nesrečni Rusiji. Tak, približno, je danes dejanski položaj. Opazujejo ga narodni gospodarji, opazujejo ga državniki, opazujejo ga vsi, ki gledajo dalje nego samo do mej domačih vasi, mest, dežel, odnosno držav. Pojavlja se misel preureditve ozkih državnih mej, ki vse povsod zlasti z visokimi carinami zabra-njujejo, odnosno otežujejo promet s svetom. Stroški državnih naprav so previsoki v razmerju z mogočim kritjem. Oborožene sile, ki stanejo ogromne stroške, pogoltnejo velik de1! narodovega zaslužka, da primanjkuje za koristnejše izdatke primernih sredstev. Iz skupine takih opazovalcev, ki se rekrutirajo iz vseh intelegenčnih slojev, poraja se misel »Pan-evrope«. Navdušeni pristaši te zamisli ne dvomijo, da se v doglednem času to gibanje spremeni mirnim potom v novo obliko skupnega oživetja po zgledu Združenih držav Amerike, v obliko Združenih držav Evrope, ali kratko označeno Panevropo. Konec bi bil vseh strastnih carinskih gospodarskih bojev raznih držav za življen-ski obstanek. Sedanje državne meje naj bi bile bolj teoretičnega nego praktičnega gospodarskega pomena. Ni se pa še pokazal oni rešitelj, ki bi bil v podrobnosti začrtal program, kako preurediti države poedinice, da ostanejo nacijonalne, nepodrejene ena drugi, pa vse skupaj gospodarsko proste in skupno delujoče za dvig njih gospodarskega napredka, ne da bi zadel na občutno mesto užaljenega samoljubja na novo ustvarjenih, odnosno preurejenih držav. Preuranjeno in preobširno bi bilo spuščati se že danes v podrobni rešilni problem. S tem činom, da se enkrat temljito zasnuje misel, že pade misel, že pade nekaj zrna na rodovitna tla, da vzklije in ozeleni rastlinica poželenja po srečni brezbojni skupnosti. Kadar se navedeno požc-ljenje vkorenimi med narodi, se bode brez dvoma pojavila in začrtala prava pot. Ustvaritev take poti pa ne more biti naloga poedinca, marveč naloga skupnosti interesentov raznih panog gospodarskega življenja, ki bi ima joči pred seboj zasnovali končni cilj, motril gospodarske prilike po kategorijah v medsebojnih posvetovanjih, bi omiljevali sigurno se ponavljajoče nasprotje, da se tem potom zasnuje gospodarski program za dežele, odnosno države. Programi držav bi Donosi neposrednih davkov se dvigajo! Z novim letom 1929 se je v naši državi pričel izvajati nov zakon o neposrednih davkih, ki je izenačil davčna bremena za vse dele naše kraljevine. Uveljavljenje novega zakona je bilo glede donosa več ali manj skok v temo, ker ni bito na razpolago tako izčrpnega statističnega materiala, da bi se moglo preračunih, koliko bodo nesli novi davki. Pa tudi če bi bil tak material na razpolago, bi bila presoja donosa nezanesljiva, ker se v konsolidacijskem procesu gospodarstvo tako naglo izpreminjajo, da razmere v preteklosti, kolikor se pač dajo statistično zajeti, ne morejo še dati pravega merila za bodočnost. Spričo negotovosti v pogledu donosa so se v novem davčnem zakonu napela davčna merila navzgor in dosegla ravno glede pridobnine jako trdo izmero. Tudi ukinitev davka na poslovni promet se je brez dvoma iz tega razloga izjalovila, dasi se je ponovno obetalo, da ta davčna vrsta prestane ob izenačenju neposrednih davkov. V pogledu finančnega efekta je bila finančna uprava ob uveljavlje- nju novega zakona jako pesimistična. Zastopnik ministra za finance je v narodni skupščini meseca januarja 1928 — torej tik pred sprejetjem zakona — ocenil donos na 1348 milijonov dinarjev, to je brez davka na poslovni promet in brez davčnih zaostankov iz prejšnjih let na približno isto vsoto, kakor jo izkazuje drž. proračun za leto 1927/28. V proračunu za leto 1929/30 se je ta vsota povišala na 1543 milijonov Din, tako da je bil donos neposrednih davkov z davkom na poslovni promet in z izterjanimi davčnimi zaostanki vred proračunjen na 1864 milijonov Din. Iz podatkov, ki prihajajo v javnost o donosu neposrednih davkov v proračunskem letu 1929/30, se kažejo prve konture finančnega efekta iz novega davčnega zakona. V dobi od dne 1. aprila 1929 do konca meseca februarja 1930 se je pobralo v naši državi v celoti 21424 milijonov Din neposrednih davkov, torej v enajstih mesecih že približno 278 milijonov dinarjev več nego znaša proračun za celo proračunsko, dvanajst mesecev obsegajočo dobo. Del tega presežka gre seveda tudi na račun davčnih zaostankov, ki so se v mesecih januarju in februarju poravnali s 20% pri-znanicami in potrdili vojne škode. Na ta način se je poravnalo za 128*6 milijonov Din zaostankov. Če to plačilo odštejemo od presežka 278 milijonov Din, nam ostane še vedno vsota 150 milijonov Din, ki preseza v enajstih mesecih za dvanajst mesecev proračun jeni donos. Ne glede na to, da se bo presežek z donosom neposrednih davkov v mesecu marcu 1930 še precej povišal, je še upoštevati, da se je odmera neposrednih davkov pri pretežni večini davčnih uprav prvo leto nove odmere zbog tehničnih in manipulativnih težkoč zavlekla v zadnje četrtletje 1930, vsled česar davčne se morali spraviti v sklad s programom za cilj skupnosti, s stremljenjem po zboljšanju skupnega življenja in primernim popuščanjem na polju državnega samoljubja in državno samostojnega bitja. Taka posvetovanja bila bi predmet mednarodnih konferenc na podlagi dobro premišljenih osnutkov, ki bi jasno kazali, kaj s takim stremljenjem pridobiti in kaj zgubiti more. (Dalje sledi.) uprave vseh za leto 1929 predpisanih davkov sedaj brez dvoma še niso mogle izterjati. Že sedaj je torej jasno, da zakon o neposrednih davkih ni le do cela izpolnil, temveč daloko presegel nade, katere je stavila finančna uprava v novi davčni zakon. Davčna obremenitev po novem zakonu je glede trgovine, obrti in industrije jako trda. Posebno ostri to obremenitev še davek na poslovni promet, ki je težko breme za naše gospodarje. Ugodni uspehi, katere je pokazal novi davčni zakon, dajejo finančni upravi možnost, da olajša v prvi vrsti pridob-nino in tako v lastnem interesu omogoči, okrepi in povzdigne davčno moralo. Na drugi strani pa ravno iz tega razloga finančna uprava ne bo mogla pustiti iz vidika vprašanja banskih, okrajnih cestnih in občinskih doklad. Centralna uprava se v zadnjem času vedno bolj razbremenjuje in nalaga bremena banovinam in občinam, ne da bi jim za to nudila vstrezno pokritje, katero morajo potem avtonomni za stopi iskati deloma v visokih dokladah na neposredne davke, deloma pa v samostojnih davščinah, ki še težje obremenjujejo gospodarstvo nego doklade. Na avtonomne zastope se stavljajo vedno večje zahteve v vsakem oziru; tak položaj je trajno, nevzdržen. Vse kaže tako, da bo morala tudi naša kraljevina slediti vzgledu drugih naprednejših držav in iz lastnih nabirkov dotirati avtonomne faktorje, kajti obremenitev državnih in avtonomnih dajatev je dosegla mero, ki že danes daleč presega plačilno zmožnost gospodarjev. Ugodni uspehi donosa neposrednih davkov ustvarjajo državni upravi možnost, da posveti svojo pozornost tem aktuelnim vprašanjem, kojih zadovoljiva ureditev je predpogoj za nadaljni povoljni uspeh donosa neposrednih davkov. Vesele velikonočne praznike želita vsem svojim prijateljem uredništvo uprava JUGOSLAVIJA IN ALBANIJA. Smo že omenili, da postaja promet med tema dvema državama vedno večji. V preteklem letu smo izvozili v Albanijo za ‘24 milijonov dinarjev blaga, kar pomeni napram prejšnjim letom bistven napredek. Veliko je pripomogla k temu nova trgovska pogodba. Izvoz Jugoslavije v Albanijo obstoji v prvi vrsti iz sledečih predmetov: sir, milo, cement, leseno blago, žito in drugi predmeti poljedelstva. Zlasti veliko blaga gre v Severno Albanijo, kar je čisto naravno in umevno. Omenili smo tudi že nove cestne zveze, ki naj pospešujejo promet med obema državama, omenili smo regulacijo Skaderskega jezera itd. Poleg vsega tega hoče albanska vlada z novimi carinsko-političnimi dogovori trgovino z Jugoslavijo še bolj pospeševati. NOVE PROSTE CONE V SOLUNU. Grška vlada je izrekla svojo pripravljenost, da dovoli proste cone v Solunu vsem balkanskim državam. Dalje se pogaja tudi s Poljsko o otvoritvi proste cone. Vidimo, kako padajo predsodki glede razmerja do sosednjih držav. Le v prostosti je mogoč napredek; proste cone dotični državi nič ne škodujejo, ker je promet toliko večji. špeharstvo v Mariboru in Ptuju. (Konec.) Sedanje stanje. Konstatiramo ta-le dejstva: 1. Špeharstvo se je svoječasno pripuščalo le kmetovalcem par občin v ptujski okolici in le za slanino svinj lastne prireje. Danes pa se s špehar-sbom bavijo v splošnem osebe vseh stanov iz ptujskega in mariborskih srezov, katere same ne redijo svinj, ali pa jih priredijo mnogo manj, nego jih prodajo na trgu. Dokazila, da so svinje doma prirejene, nikdo nima in nilcdo ne zahteva. 2. Že špeharstvo v prvotni obliki je bilo protizakonito, ker je naspro-iovalo načelu čl. V/l uvodnega patenta k obrtnemu redu; do današnjega stanja pa se je razpaslo v glavnem v povojni dobi z dolgo verigo samih nezakonitosti vkljub neštetim protestom in prošnjam težko prizadetih mesarskih obrtnikov. 3. Le maloštevilni Špeharji so v posesti obrtne pravice za slaninarstvo, katera opravičuje samo k trgovanju s slanino. Ogromna večina Špeharjev prihaja na trg brez vsake obrtne pravice. Tn vendar vsi Špeharji brez izjeme že leta in leta nakupujejo in koljejo svinje, razsekavajo in prodajajo meso iri slanino neposredno konzu-mentom na trga, pred očmi oblastvenih organov. 4. Mnogokrat se dogaja, da oseba, ki kupuje svirijo pri mariborski ali ptujski klavnici in jo v klavnici zakolje, zaklano svinjo odpelje takoj in jo — tudi ob rletržnih dnevih — postavi interesentu, odnosno interesentom na dom. Enalko dovažajo zunanji kmetovalci zaklane, neogledane in nezaznamovane svinje v mesto in jih ponujajo v nakiip za javno potrošnjo gostilničarjem, trgovcem in drugim podjetjem. S tem se krši predpis § 60 o. r. in 61. 47 pravilnika o ogledu klavnih živali in mesa. 9. Velik del Špeharjev za javno porabo na mariborski, odnosno ptujski trg vkljub predpisu 81. 46 c Ih pravilnika brez primernih naprav in brez upoštevanja higijenskih predpisov na domu zaklane svinje, katerih ni niti pred zakolom niti po zakolu ogledal veterinar, artipak le pripfost občinski meso-ogleda brez predpisane posebne usposobljenosti ali s pomahjkljivo usposobljenostjo, vsled česar se dogaja, da pride na trgu v prodajo tudi ffieso bolanih živali. Takih primerov ob danih razmerah tudi najnatančnejša kontrolama trgu ne more izključiti. Vse to se dogaja vkljub temu, da zakoH ne dovoljuje brez posesti obrtne pravice razprodaje doma prirejenih svinj izven kraja prireje, pa če bi bile svinje predpisno ogledane po pristojnem veterinarju — in če ravno je tako V Mariboru, kakor v Ptuju vfeč kot dovolj upravičenih mesarskih obrtnikov, ki poleg vse svoje marljivosti radi prepiolega zaslužka in visokih režij in davkov propadajo. Ti mesarji bi z lahkoto sami mogli zudo-stiti zahtevam še večjega kroga kon-zumontov, nego je to mogoče Špeharjem in pri tem radi večjega obrata cene, ki so že sedaj deloma nižje nego špeharske, še znižati, ako bi ne imeli tako protizakonite in nereelne konkurence. Ako bi se odpravilo 'to uničenje mesarskih obrtnikov, bi tudi država in posebno prizadete občine imele od tega le korist, ker bi dohodki iz davkov in doklad teh podjetnikov bogato odtehtali malenkostni izpadek na špeharskih tržnih pristojbinah, če bi se tak izpadek sploh pokazal. Objavljamo to razpravo na izrecno željo mariborskih mesarskih mojstrov v namenom, da bi se sedanjemu nevzdržnemu stanju napravilo enkrat konec in bi. poklicana oblastva odločno prepovedala vsako nadaljnje klanje in mesarsko razsekavanje svinj in nadrobno prodajo svinjskega mesa in slanine za javno porabo na mariborskem in ptujskem trgu po Špeharjih brez potrebne rtiesafske obrtne pravice. Želeti bi tudi bilo, da bi v tern za obrtništvo zelo važtlem vprašanju posegla vmes Zbornica za trgovino, obrt in industrijo in bi s primerno intervencijo zaščitila življen-ske interese leitiftinega obrtništva. 100%. Zadnji čas se vedno pogosteje pojavljajo po deželi ambulantni prodajalci raznih pisarniških potrebščin. Izdajajo se po navadi za reducirane uradnike in uradnice, ki slikajoč ku-povalcu njih obupni položaj, prečesto dosežejo, da sočutni naš človek kupi in preplača. Pri piscu teh vrstic se je oglasila prejšnji teden neka A. N. baje iz Zagreba in je vsiljivo ponujala svoje blago, ki je bilo 100% dražje, kakor pa v domači knjigarni. Pokazala je tudi naročilnice raznih tvrdk. Ker kljub temu nisem hotel ničesar kupiti je postala nevljudna, kar je imelo za posledico, da sem jo postavil pred vrata. — Priporočati bi bilo vsem v poštev prihajajočim, naj se s takimi vsiljivci, ki so v večini primerov navadni izkoriščevalci, sploh ne spuščajo v pogovor. Mimo tega, da je njih blago 100% dražje kakor pri domačem trgovcu, gre ves ta denar v inozemstvo, tujcem v žepe, ki se ob vsaki priliki obregnejo ob vse, kar je slovenskega in slovanskega. Ustanove in podjetja, ki tako početje odobravajo in ga neposredno podpirajo, so vsega zaničevanja vredne in bi bilo dobro poskrbeti, da se njih imena objavijo v listih. Načelo vsem mora biti — najprej in v prvi vrsti zaslužka domačemu človeku. &4vetu Gospodarske drobtine iz Rum unije. Mesec marec je bil v Rumuniji čas splošne stagnacije, a z znaki bližnjega poživljenja. Težišče nadaljnega razvoja leži v prodaji žita; na razpolago za eksport je še ca. 30.000 vagonov ječmena in ca. 240.000 vagonov koruze. Šele prodaja teh množin bo mogla dvigniti nakupno moč prebivalstva in poživiti trgovino. Zaenkrat kmetje še malo prodajajo, ker upajo na boljše cene. Kljub temu je pa majhno naraščanje izvoza zmanjšalo pasivnost trgovske bilance, ki se je javljala že več mesecev in so se zato zlate zgube novčne banke znatno skrčile. — Obtok bankovcev se je dvignil na dobrih 20 milijard lejev, kar je bilo omogočeno s predujmi novčne banke državi v znesku dveh milijard lejev. V zasebnem gospodarstvu se duhovi še niso pomirili. Opetovano smo pisali o bankrotih rumunskih bank, ki jih skušajo sedaj na vse mogoče načine sanirati. Industrija toži vse-sk.oz nad padajočo zaposlenostjo. V železni industriji se neprestano pojavljajo poskusi za racionalizacijo. — Prodajo so preorganizirali in eno valjarno ustavili. V tekstilni industriji se bojijo začasnega skrajšanja v delu. Izjema so čistilnice surove nafte, ki so pomnožile produkcijo surovega petroleja na ca. 1600 vagonov na dan. A cene za destilate so zelo neugodne. Zadovoljivo se je razvil položaj državnih financ. Naknadni dohodki za preteklo leto odgovarjajo pričakovanju, tekoči dohodki pa prekašajo odnosne dohodke prvih mesecev preteklega leta. Carine se pa slabo razvijajo in so bile do srede aprila za približno 40 odstotkov manjše kot so jih cenili. Carina na rotacijski papir. V sobotni številki našega lista smo pod gornjim naslovom priobčili dokumentiran članek z zahtevo, da se naj V interesu domače papirne industrije čimprej zopet Upostavl zaščitna carina na rotacijski papir. K utemeljeni izjavi bi bilo še pojasniti vprašanje, če in v koliko bi z uvedbo primerne zaščitne carine na rotacijski papir bila prizadeta tiskarska podjetja. Kalkulacija v tem pogledu nam poda nastopno sliko: Običajna številka ljubljanskih dnevnikov ima 8 strani ter porabi zanjo 7072 cm3 rotacijskega papirja. Ker ima 1 ma rotacijskega papirja težino 50 gr, tehta torej papir, potreben za en izvod v običajnem obsegu 35-36 ali okroglo 36 gr. Cena rotacijskemu papirju inozemske provenijence znaša 50 grošev, to je 4 dinarje za en kilogram, to je za 1000 gramov. Netto cena papirja za en izvod lista znaša torej 1440 para. Ako se na to ceno vrže mesto 2%, 20% pribitek v obliki zaščitne carine, se poda iz tega računa, da znaša povišek v prvem slučaju 14 40 para + 2% pribitek 028 para skupaj 14 68 para — 14 7 para v drugem slučaju pa 14 40 para + 20% pribitek 2 88 para skupaj 17-28 para = 17 3 para Ta primer kaže dvoje: predvsem to, da odpade od dnevne cene za en izvod uprav neznaten del na troške papirja, drugič pa, da se neznatnost tega dela stroškov za papir bistveno ne izpremeni, akoprav se da domači rotacijski papir proizvajajoči industriji primerna zaščitna carina. n)m w wiTwwiHM—Mwr~f*liMnnrtnwHMTTTi'WWwri nar ~ri mrtivmmr ~ r- - ■ CENE CAJA RASTEJO. Vodilni svetovni producenti čaja ise že več mesecev posvetujejo o odredbah protipadcu cen, ki se je pojavil v zadnjem letu. Kot sredstvo, 'ki obeta največ uspeha, so označili omejitev produkcije, a se doslej niso mogli zediniti o velikosti omejitve. Cejdon in Britanslka Indija Sta bila za obsežno omejitev (produkcije, Nizozemska Indija i>a samo za petodstotno. Sedaj so Holandci slednjič pristali na 10-odstotno omejitev. Letos bo produkcija čaja že manjša. Zlasti bodo omejili produkcijo slabših vršit. Vsled omejitvenih ukrepov So se cene na svetovnem trgu že utrdile, in pravijo, da se bodo še bolj. BOR PLAČUJE 300 - ODSTOTNO DIVI- , DENDO! Uipravmi svet družbe Mineš de Bor, sedež v Parizu, bo predlagal 8. maja v ; Parizu zborujočemu občnemu ^boru iz- • plačilo dividende 800 frankov na pred- j nostne in 297 irankov na navadne del- i nice. Ker znaša nomlnale samo 100 fran- j kov, je dividenda 300-odstotna. V letu j 1926/27 je znašala dividenda 110 frankov, v drugi polovici leta 1927 tudi 110, v letu 1928 pa 190 frankov. Ob glavnici 15 milijonov frankov so dosegle rezerve in amortizacija že v preteklem letu 90 milijonov frankov; 65 milijonov frankov so znašale investicije, 48 milijonov pa likvidna sredstva. Cisti dobiček za leto 1928 je bil izkazan s 30-7 milijoni, lani je bil za ca. 50 odstotkov večji in predstavlja nekako petino vrednosti jugoslovanskega eksporta surovega bakra. Eksport gre v prvi vrsti v Nemčijo. \AAAA>AAAA>t>i AAAAAAAa/ ' < * { < j < * < 1 < i i v v'v ! -v- v. ' . '■ . _ W gT\M)U A P;0/eh zapeesve /M mJm^. mMk vanilin /laohor • 60100 prav/ih zanesljivi / > \ > i I t vyyyyyw'i na 5,600.000 funtov. Dalje so ustanovili svet za zunanjo trgovino v svrho pospeševanja eksporta. Cene bakra bodo padle; ameriška Copper Export Association je nasvetovala svojim inozemskim članom, naj znižajo ceno bakra od 18-30 centov na 14-30 centov v evropskih pristaniščih. Domača ameriška cena se zniža razrner-no na 14 centov. Dobavni rok gre do konca julija. Simplonski orientski ekspres bo od 1. junija dalje imel v svojih voznih zvezkih turške črke nadomeščene z latinskimi. Banka za mednarodna plačila bo pričela s svojim delom 2. maja. O njenem bodočem delokrogu bomo prinesli daljši članek. Rumunska naročila pri ftkodovih tovarnah, o katerih se še pogajajo, se tičejo vsote 800 milijonov lejev. To naročilo je pa samo prvi del skupnega naročila, ki ga navajajo z 2200 milijoni lejev. Dresdenska banka bo razdelila kot lani 10-odstotao dividendo. Glede definicije pojma dumping je ra/jpoSlala Mednarodna trgovska zbornica posameznim centralam vprašalne pole v izjavo. Položaj nemške bombaževe industrije se označa še vedno kot nezadovoljiv. Tudi eksportni položaj se z malimi izjemami označa kot neugoden. Fregnipacija na svetovnem lesnem trgu, Svetovni lesni trg je v preteklem letu svojo pregrupacijo nadaljeval in jo nadaljuje tudi še sedaj. Srednjeevropske države češkoslovaška, Poljska in Avstrija so v svoji konkurenčni zmožnosti zelo padle in zgubile veliko svetovnega trga. Obratno pa se je zelo okrepil veliki lok lesa, ki prihaja iz Baltiškega in Belega morja, bodisi kot las sam, bodisi v njegovih izdelkih (ccluloza, papir itd.). Ta tok je bolj kot kdaj prej prevzel vodstvo na evropskem lesnem trgu in celo na svetovnem lesnem trgu. Na-stop Rusov, ki so v svoji devizni potrebi znižali svoje monopolne cene globoko ped konkurenčne cene, je srednjeevropskim producentom a priori vzel upanje in zmago. Položaj srednjeevropskih eksporterjev lesa je postal lem težavnejši, ker sta svoj izvoz ojačili tudi Jugoslavija in Rumunija, torej jugovzhodna evropska produkcija. Proti Srednji Evropi so se odprle kle-šče, ki so potiskale srednjeevropske eksporterje korak za korakom nazaj. To piše znani narodni gospodar in sotTudnik Prager Tagblatt«-a g. dr. Karl Uhlig. Zato so navedene vse ce-pe v Kč. Uhlig sestavi tabelo uvoza in izvoza v letih 1927, 1928 in 1929 ter primerja leti 1928 in 1929. Rusija je na primer prodala leta 1929 za 2400 milijonov Kč lesa, kar je za 770 milijonov več kot leta 1828 s 1680 milijoni in seveda še dosti več kot leta 1927 s 1300 milijoni Kč. Sedaj je Rusija tik za glavnima evropskima eksporterjema, Finsko (leta 1927 za 3150 milj. Kč, leta 1928 za 2960 in leta 1929 za 3200 milj. Kč) in Švedsko (2690, 2830 in 3042). Letos upa Rusija, da bo prišla na prvo mesto v Evropi, in bi zaostajala samo še za Zedinjenimi državami in za Kana-*do, ki ju pa tudi upa v treh letih dohiteti. Kljub ogromnemu pritisku ruskega lesa so pa tudi Skandinavci in Finci lani več prodali kot leta 1928, kakor smo zgoraj videli, in prav tako baltske obrobne države. Tudi Jugoslavija je svoj eksport pomnožila (090, 870, ca. 1050), /.a skoraj 200 milijonov Kč, in prav tako Rumunija (873, 930, ca. 1000), za okoli 70 milj. Kč. K temu dvigu eksporta v surovem in predelanem lesu pride še dvig izvoza papirja itd. Švedska na primer je ta izvoz pomnožila od 3300 milijonov Kč v letu 1928 na 4200 milijonov v letu 1929, Finska od 1600 na 1700 milijonov. Izvozne številke za Češkoslovaško so 1056, 836 in 615 milijonov Kč; za Avstrijo 1007, 1139, za leto 1929 številka ni navedena; za Poljsko 2304, 2103 in 1817. — Torej splošno nazadovanje. Ogromnemu po-množenju baltskega eksporta in dvigu eksporta v jugovzhodni Evropi ne odgovarja tako povpraševanje, da bi bili mogli srednjeevropski eksporter-ji tekmovalno dirko vzdržati. 1928 1927 1928 1929 do 1929 152 247 331 + 84 808 903 773 - 130 4152 4880 3872 —1008 1359 1259 1512 + 253 1357 1545 1942 + 397 8101 6944 7465 + 521 Češkoslovaška Ogrska Nemčija Belgija Francija Anglija Anglija je svoj uvoz sicer pomnožila za pol milijarde Kč itd., a nemška kriza je import Nemčije zmanjšala za 1 celo milijardo in konjunktur-no padanje na Ogrskem za 130 milijonov Kč. Srednjeevropski eksporter-ji lesa, ki smo jih navedli, so bili torej v zelo neugodnem položaju. Njih glavna odjemalca in soseda Nemčija in Ogrska sta trpeli na kritičnem zmanjšanju potrebe, od severa in juga je pa prihajala huda konkurenca v cenah. Zato je padla Češkoslovaška za četrtino milijarde, Avstrija najbrž za ravno toliko, Poljska za ca. 200 milijonov. V letošnjem letu se ta proces nadaljuje, kakor bomo pisali v drugem članku. — Italije Uhlig ne navaja; omeni samo, da je kupila 1. 1929 za ca. 100 milijonov Kč več lesa, kakor leta 1928. Občni zbor gremija Poročali smo že na kratko o občnem zboru tega zelo agilnega gremija. V na*-slednjem hočemo ipodatti še obširnejše poročilo, da o dedovanju gremija in o poteku zbora podrobneje obvestimo vse člane gremija in interesente. Letošnji občni zbor se je vršil dne 6. aprila t. 1. v Vel. Laščah v prostorih g. Franceta Hočevarja. Zbor je otvoril načelnik gremija g. Josip Divjak s pozdravnim govorom, povdarjajoč potrebo sklicanja občnega zbora tudi izven sedeža gremija, da se stiki članstva čimbolj poglobijo, spoznajo temeljiteje tež-aJe trgovstva raznih krajev gremijalne-Ka področja in da se članstvo tudi od- ▼ tovarna W vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfineJSi in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehniino In higijenISno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta la, N.na«fstr. 5 Zahtevajte ponudbo! ° < o Z1 0 SVETOVNA ZN MKA SO IN OSTANEJO NA PRVEM MESTU PLAČLJIVO TUDI NA OBROKE Brzojavi: Krlspercoloniale Ljubljana Telefon Stev. 2263 MIT. KRISPER COLOIMU Lastnik: Josip Verlič Veletrgovina kolonijalne Zaloga Špirita, raznega robe - Velepralarna _ žganja in konjaka - kave - Mlini za diiave LJUBLJANA Mineralne vode - - - ToCna postrežba DUNAJSKA CESTA 33 Ceniki na r»*pol«jo Ustanovljeno leta 1840 "■ III .1 —.......... Od dobrega najboljši je samo U UUI UTSfl Šivalni stroj In kolo elegantna Imdba • oajbollll miitrljtl URANIA pisalni itroji ▼ 8 velikostih Novosti Šivalni stroj kot damska pisalna miia Samo pri Jos. Petelinc-U Ljubljana, Telefon lat2913 Zmerne cene, tndi n« obroke Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe Ivan Jelačin Ljubljana Zaloga svefe pražene kave, mletih diiav In rudninske vode ToCna In aoedna postraHMl Zahtevajte cenik! - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 H. NAD STR. SALDA-KONTE STRACB JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE-MAPE NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: ODJEMALNB KNJIŽICE RISALNE BLOKE L T. D. iSinriniaBaa—■■■■■■■■■■■aaaaaaaaaa—■aaaaaaa—aaaaaaaaa Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica itev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana m m Telefon itev.t 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806 Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naroflla, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safedeposltl Itd. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trjovako - Industrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja ln tUkarJa: 0 MICHALEK, Ljubljana.