GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFOIV: 287« CORTLAXDT.
Entered as Second Cla« Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y, under the Act ol Congress of March 3, 1S79.
TELEFON: 4687 CORTLANDT,
NO. 217. — *TEV 217.
NEW YORK, TUESDAY. SEPTEMBER 16, 1919. — TOREK, 16. SEPTEMBRA, 1919.
VOLUME XXVIL — LETNIK XXVII.
RAZUZDANOST LASKE K
FAKINAŽE NA REKI
ITALIJANSKA VLADA* NE MORE NIČESAR OPRAVITI PROTI F AKIN Ali. KATERI NAČELU JE GABRIELE D ANNUNZIO.
SKLENILA JE PREPREČITI RESNO PRELIVANJE KRVI. — BELO RAJSKO POROČILO. — POSVETOVANJE NAJVIŠJEGA SVETA. — UPOR D'ANNUNZLIEVIH ČET.
London, Anplija, 15. septembra. — Iz Belarada poročajo iz .ifi«-ijelnejra vira, da j»* laiki general. ki j*1 poveljeval laškim četam • a n«-ki. aretiran in da je bilo proglašeno združenje Reke z Italijo.
pari« K-aneija. 15. septembra. — Reško vprašanje, ki je dalo w vod if tako številnim sporom med Itatijo in JupSlovani, je pri-miu .lanes zopet na površje v medzavezniikem najvišjem svetu.
Angleški ministrski predaednik Lloyd r.eorpe je imel izza svo i« t'a prihoda v petek veliko »levilo privatnih posvetovanj, tekom ka t#»rili je zastopal Anjrlijo. Po mnenju Araerikaneev, Francozov i;i \ii|fU'/«*v morajo Italijani sami rešiti reško vprašanje, čeprav priznava, da je to vprašanje zelo kočljivo ter lahko dovede <lo d<~ žavljanske vojne v Italiji, ee ne bo r. šeno tako. da bo zadovoljivo
/a širše sloje laškega prebivalstva.
Položaj j«- postal S«* veliko slabši \sl*d postopanja d.Annunzia. Ki je pridobil vsled svoje- sovdel«*žbe v vojni Številne pristaše in kt srda j na«Vljuje stranki, katera Ihk-c brezpogojno anektirati Reko Italiji.
Rim, Italija, 15. septembra. — General Radog'io. pomožni n:'.-,%-lnik »ceneralnepa štaba italijanske armade, ki }e dobil nalog, da , .„>ravi na Reki mir in red. je dospel tjakaj v spremstvu nekega
drugega generala.
Položaj na Reki je postal zelo resen raditega. !;er je pri vedel C.
d'Annunaio, znani laški pesnik <in kolofoktar, op. ur.) na Rek > približno dvanajst tisoč mož.
Zadnja poročila pravijo, da se mudi d'Annunr.io še vedno na Krki. Oddelki, katere je poslal poveljnik šestega arraadnega zbo-ia. general Robilanti. na Reko. v namenu, da razorožijo čete d"An-mmzia. no odpovedali pokorščino.
Ituli ianftki ministrski predsednik Xitti je izjavi' včeraj tekom vojefra govora v poslanski zbornici, da je to postopanje upor in da je za trdno sklenil odločno nastopiti proti temu. da prepreči nadalj Tie in ic težje «pore.
Kot poročajo, je dobil kapitan D'Annunzio nn.daljna ojačenja. k so obstajala iz dela šeste artilerijske brigade ter oddelka kol«-
OKLOPNI VLAK V OKOLICI MURMAKSKA.
JEKLARSKI DELAVCI BODO ZAŠTRAJKAL!
Glavni organizator stavkarskega odbora John Fitzpatrick je izjavil, da bodo jeklarji zastavkali.
KAJZER NE BO SOJEN ! PADEC JUGOSL
MINISTRSTVA
Italjanska komisija je dognala, da kajzerja ni mogoče postaviti pred mednarodno sodišče.
Dividovič je odstopil, ker se ne strinja s sklepi mirovne konference v Parizu.
ar je v. Ti oddelki so se nahajali v bližini Reke.
(•en. Ferrari, poveljnik laških čet na demarkaeijski črti proti Jugoslaviji, je dobil povelje, naj prepreči vsaki zvezo med njego » on vojaštvom ter četami Ciabrijela d'Annunzia.
Tekom svojega govora v poslanski zbornici je minis'trski predalnik Nitti natančno pojasnil dogodke na Reki in sieer na podlagi poročil vojaških oblasti. Po njegovi izjavi so d*Annunzijeve čete premagale ve* odpoi ter prišle na Reko kljub povelju vojnega rni-: if.tm. ki je rekel, da ne smejo naprej.
• (letteral Robilanti pa je sporočil laškemu vojnemu mlnlstm. da ni dobil nikakih navodil, kako naj izvede povelje laških oblasti.
Vfta znamenja kažejo, da se mudi d'Annunzio še vedno na Hi. ki in da ne je polastil urada laškega vrhovnega poveljnika.
Nitti je rekel v svojem govoru, da je to dejanje slavnega pesnika sel« slabo, kajti s tem se bo razširilo v inozemstvu mnenje, da ?a*leduje laški narod imperijaliaitrne cilje. To bi v vsakem oziri škodovalo laškim a<tpiraeijam ob Jadranskem morju proti njim velik« boje.
Stvar, katero smo branili in katero branimo še sedaj, je bila kaj alsbo poatreiena s tem einom.
Xittl je izjavil nadalje, da je odredila vlada vse mogoče vai-nostne odredbe, da prepreči ponovitev dogodkov, ki so se ravnokar ravršili na Reki Posebno vojno sodišče bo preiskalo zadeve onih/jo glasiltf: o katerih *e domneva, da so krivi tega mednarodnega zločina. La-
Chicago, lil.. 1,1. septembra. — *"Kot določeno, bodo jeklarski drlavei zastavkali dne 22. septem lira" je i/javil John Kitzpa-načelnik odbora za organiziranje jeklarskih delavcev. Voditelj bodoče stavke je bil zelo presenečen, ko je. izvedel za poročilo ne\vynrških listov, da bo stavka odgodena na čas po zaključku delavske konference, ki se bo vršila v Washington!! pri-teiiii z dnein 6. oktobra.
Fitzpatrick je izjavil na kratko;
— To ni res. Ljudje bodo za stavkali.
Pittsburgh. Pa.. 1.1. septembra. William t". Foster, tajnik organizacijskega odbora American Federation of Labor je dementirail ;danes poročilo, (la je bila gene-ml nit stavka jeklarjev v celi deželi. ki je bila določena na dan
Rim, Italija. 14. Septembra. — Luigi Luzzatli. prejšnji ministr-predsednik, je predložil v četrtek poslanski zboruit-i pororilo parlamentarne komisije, ki je imela na I o«, da premotri mirovno pogodbo z Nemčijo. Poročilo pra-^ i. da ni mogoče prejšnjega kajzerja postavno izročiti ter staviti pred mednarodno sodišče kot je določeno v mirovni pogodbi z Nemčijo. Del poročila, ki se tiče prejšnjega kajzerja. pravi:
— Zločini, katere se pripisuje prejšnjemu . kajzerju, niso vtele-ši-ni v nobenem kazenskem zakoniku. Nikogar ni mogoče pozvati i«a odgovor ter ga kaznovati za ('"janja, ki niso v času, ko so bila izvršena, predstavljala zločinov, zaznamovanih v kazenskih zakonikih. Družba narodov usta novi lahko za bodočnost kriminal-i=i status za pregreške proti med-i narodni morali (Italjani govore
,	,	'o mednarodni morali!) m omalo-
1:2. septembra, odpovedana.
, ,	... • ,	važevanju pogodb, a tožniki gro-
— ( elo to poroeilo je zlagano.: ^ „ , ,, ,
Od predsednika Gompersa ni bi-!
io nobene vesti — je izjavil Fo-i
ter izzvalo ster*
Narodni odbor, ki ma v svojih
rokah vodstvo te splošne stavke,
„ , j * i i-, dosedanjih mednarodnih dogovo se bo sestal v sredo ter dopolnil. .	... ....
fa llohenzollernskega ne morejo imenovati sodnikov ter je nemogoče zahtevati od Holandske. naj izroči svojega «rosta radi političnih zločinov, ki niso vsebovani v
svoje načrte glede izvršitve splo-
lih. Prejšnjega kajzerja je treba
,	i staviti v položaj, da ne bo moge.-
me stavke.	l	,,. „,,..	, .
.. •.	v,	... i s» nadalje škoditi, a treba je re-
Doticno newvorsko pororilo sej	J	.
šjti večne ideale, ki varujejo jav
i c. in privatno postavo.
(Tako govore italjauski jnristi. k: vlečejo iz blata nemškega kaj
I. zerja. svojejra bratca, kateremu pokopal svojega očeta, je na av-| ••.	f
....., , - . - i se n: posrečilo to. kar se je po
onta .ven način izjaMl daje b«-.^.^ ,taljanmn da so namref
■r	»ur.^TM.rm sporazumu z na.jansso v,aao. sejanja ten ^ S'P, , V . "	zasužnjili velik del našega narod;
. . . ..	.. ^	I nited States Steel Corpora t ioi.	*	^ J6 .
zna uri kot zločin proti Franciji in Zdruzc- ,	. . ..	,	ter ga stavili v položaj, ki" je s<
odgodena na bodoči mesec soglas-	.	. . 1	J
— Nek član družbe predsedni-j ska vlada bo nadalje stavila pred sodišče vse, ki so pospešili raz- ka Samuela Gompersa, ki se jei širjenje ve»ti v inozemstvu, še predno je za to i*.>dela laska rtndil včeraj tukaj potem ko je
pokopal svojega očeta, je na av-
no z željami sona.
pretlsednika Wil-
ljudi je ornaiil kot blazna nim državam.
Paris, Franeija. 1.1. aeptembra. — Korakanje laskih čet pod tovelj*fvo«n d'Annunzia na Reko ni imelo nobeneg-i uspeha na amc-riikf -iMcgat« na miroi-ni konferenci. Niti za las se niso umaknili »d ftvojepa »tališča glede ponarodenja tega jadranskega pristali šča.
Kot prej, «e vrše še nadalje pogajanja med Amerikanei na eni strani ter Franeozi in Angleži na drugi glede uravnanja Jadranskega vprašanja.
Bdeti izmed delegatov Amerike je izjavil:
— Prav nI« m nismo približali sporazumu na novi podlagi ter se tudi ne bomo približali, dokler ne bodo popustili Italijani.
X odrom na po«topanje d'Annunzia je izjavil isti elan ameriške delegacij*, da ne bo imelo to poatopanje nobenega upliva na stališče A meri kane* v, ki bodo kot v preteklosti še vedno zavzemal: povsem neodvisno stališče.
J ž^tTnl^^	t d* ne PreOSU,° ^ Bariin, Nemčija, 15. septembra.
«r drugega kot prep^iti a sdod'Annunzijere 6ete z Reke, kajti Ix nein4k. ustave bodo najbrže
y **	pom*m negp^bp^d^jp^flosti saktevam m«d Ml točko, ki določa
-	Avstrijo.
se
tisočkrat hujši kot je bil oni. a s katerem so s^ Slovenci nahajali v času, ko so bili Habsburžani še živi.
MIROVNA POGODBA Z BOLGARSKO.
Paris, Franeija, 15. septembra. Mirovno pogodba z Bolgarsko bo najbrže v sredo popoldne izročena bolgarskim pooblaščencem. / ngleški ministrski predsednik bo nocoj odpotoval v London. Kdo ga bo nadomestoval pri pod pisanju, se še ni dognalo.
KOJAKL MftOČAJTE SB M A "OLAS IllODi".MAJ VEČJI SLOVEJISSI Ufflll
▼ umul»11 MriUTAJL
MACXEMSEMA IMAJO ZAPRTEGA V SOLUNU.
Waahinffton, D. C., 15. sept. — Sem je dospelo poročilo, da je bivši nemški maršal Maekensen zaprt v Solunu. V Solun je dospel zadnjo sredo in sicer preoblečen. Kljub temu ^o ga pa spoznali ter ga aretirali.
NEMČIJA SE NE BO ZDRUŽILA Z AVSTRIJO.
Berlin, Nemčija, 15. septembra. Iz nemike ustave bodo najbrže črtali točko, ki določa zvezo z kcmiko Avstrijo. _
PROTI ZVEZI AVSTRIJE Z NEMČIJO j
DR. HUGO PREU3S PRAVI, DA JE OPOZICIJA fcAVfiŽftlKOV POTI ZVEZI Z AVSTRIJO NEUPRAVIČENA. — NEMCI NOČEJO NIČESAR SLIŠATI O ZVEZI Z AVSTRIJO.
Berlin, NVinčija. 14. septembra. — Dr. Hugo Preuss, ki je «.,»--tavil besetiilo nove nemške usta've. ki jc bila sprejeta pred nctlav-lim časom od nemška narodne skupščine v Weiinar-jn, je v nekem ■•gotoviln na Ass. Press strogo obsodil zahtevo mirovne konferni-•e. da jc tr»ba izpreineniti nemško ustavo v toliko, da bo Avstrija zključcna <m! sovdclczlw pri nemških parlamentarnih zadevah.
—	Predvsem moram povdariti. da ni to nikako vprašanje po-lavc. — rekel. — Postavno jc t* stvar čisto priprosta in jjiniix
Xacin. kako so se miši nasprotniki lotili te stvari kaže. da zaslc-.njejo povsem druge namene kot je izhistrenje obstoječih težkoč.
—	Tudi če bi zavezniki resno nasprotovali, bi bilo zadosti prilike za miren sporarnm z Nemčijo. Mesto te«ra pa so si zavezniki zbrali nenaden in brezobziren način, za katerega ni nobene trohi-
postavuostl ter zahtevali, naj izpremeni Nemčija svojo ustavo.
Politični namen zaveznikov pa je bil dosežen in celi svet je iz-previdel. da >e mora Nemčija .pokoriti povsem nepostavnim poveljem zaveznikov.
—	V materijalnem smislu bi pomenila zveza Avstrije z Nem-*ijo veliko breme za slednjo. (Nemške meje ter meje nemških ambicij s tem zopet potisnjene pred vrata Slovencev!) Velikanske >tve bi bile potrebne in vsled tejra je v Nemčiji dosti ljudi, ki se riomišljajo, če naj p-ide do te zveze ali ne. Taka zveza pa bi bila velikanske vrednosti in važnosti za mlado nemško demokracijo, kajti dovedla bi do združenja celega nemškega naroda, katero /druženje ni mogla doseči politična modrost Bismarcka ali psi moč I*ruskega orožja. Politika zaveznikov ne more imeti vsled tega nobenega drugega -ilja kot oslabljenje moralne moči nemške republike ter ojačeuje njenih nasprotnikov. Nemške narodne enotnosti ni mogoče doseči drugače kot potoni korenite vojaške reakcije.
—	<Vla ta politika nasprotuje vsem izjavam predsednika Wil--ona in zaveznikov in vrednost tozadevnih izjav je padla v Nemčiji veliko bolj kot je padla vrednost nemških mark.
—	Predsednik Wilson je nekoč rekel, da mora biti mir, ki je končal svetovno vojno, približno tak kot je bil oni, ki je bil uveljavljen na Dunajskem kongresu. Dunajski kongres je bil prepričan, da bo mogel 7. nasilnimi odredbami uveljaviti princip tako-svane postavnosti monarhičnega principa.
To je bila velika napaka, a je lahka kot pero v primeri z nnpa-i. mi, storjenimi v Versailles na mirovni konferenci, o kateri m- jc trdilo, da jo konečno pripomogla do zmage demokraciji in mednarodni postavi.
ZADNJA POROČILA
Z REKE
J da Francozi in Angleži niso «.<1-išli, ampak da so se zabarikadirali rv mestu.
__
________________________________________________________
_
W..XUVIW J*. vuauuj.'u, HCl 3 C XIC
strinja s sklepi mirovne konference v Parizu.
Belgrad, Srbija, l.">. septembra. Ljuba Davidovič. jugoslovanski ministrski predsednik je v svojem pismu na princa regenta Aleksan d«*a obrazložil razloge, ki so ga irovedli do odstopa njegovega kabineta. V pismu, katero je pisal «'ne 12. septembra se g'asi, da so najnovejša poročila z mirovne konference zelo neugodna in da kabinet en more uplivati na določbe mirovne konference, to pa prav posebno glede točk. ki se tičejo narodnostnih manjšin in ki bi ogrožale vsled tega suverenost ti-zave S. II. S.
Kabinet np more podpisati ni-kake listine mednarodnega značaja, ki. bi škodovala interesom de-
Pariz, Francija, 15. septembra.
D;
:nasilja seja* mirovne konference bo zelo pomembna, kajti prisostvoval ji bo angleški ministrski predsednik Lloyd George ter laški minister za zunanje zadev* Ti 11 oni.
Splošno prevladuje mnenje, da bo svet štirih sklepal glede pogodbe z bolgarsko in sicer z oziroma na najnovejše razvoje.
Izročitev mirovne pogodbe Bol-'.riirski se bo vsledtega zavlekla najbrže do konca tega tedna.
Vsa znamenja kažejo, da ne bo nogla mirovna konferenca končali svojega dela pred potekom dveh tednov. Pojavljajo se vedno nove težkoče r.a Balkanu in te tež-koče večajo še vse države, ki so prizadete pri tem.
Glavna pozornost političnih kro gov je obrnjena na Washington in na ameriški senat, ki bo.v kratkem sklepal glede mirovne pogodbe ter Lige. narodov. Nihče ne ve, kakšen bo sklep ameriškega -cnata in vsak se vprašuje, kaj i«j store ostale velesile v sluča-jnu. da bi ameriški senat izpre-menil mirovno pogodbo z Nem •ijo. Posamezne vlade se vprašujejo, če hočejo sprejeti popravljeno mirovno pogodbo z Nemčijo ali če hočejo skleniti separatne pogodbe z Nemčijo brez ozira »a Ameriko.
Tukaj so se razširila poročila, ča bo imenoval predsednik Wilson novo- mirovno delegacijo, ki
bo pečala v glavnem 8 turikiin vprašanjem.
__:_:_- - - —_:__•
V Parian so odločili, naj Italija sama reši celo zadevo. — Angleži in Francozi so odšli.
ČEHO SLOVAŠKI POSLANIK V WASHINGTONU.
Pariz, Francija, 15. septembra. (Poročilo Ass. Press.) — Zadnja poročila, ki jih je dobila tukajšnja italjanska mirovna delegacija, naznanjajo, da se nahaja na Reki 26.000 vojakov. Na povelje Ga-briela d'Aanunzia so italjanske in francoske čete snele zastave ter odšle iz mesta.
DAnnunzio, ki je napadel in zavzel mesto, poveljuje velikemu številu nerednih čet.
Neko londonsko poročilo pravi:
Ameriške in angleške čete so se vkrcale, dočim so Franeozi ostali na svojem mestu.
DT Annunzijeva posadka se neprestano ojačuje. Pridružilo se ji jo že na stotine in stotine rednih italjanskih vojakov.
Vse italjansko javno mnenje je na D* Annunzijevi strani. Ministrski predsednik Nifti bo moral najbrže odstopiti, ker se ne strinja z njegovim početjem. Jugo slovanske čete so še vedno na Su-šakn. Suaak je čisto izoliran.
Najvišji vojni svet je danes od ločil, naj reši zadevo Reke Italija,- češ, da je to njena privatna stvar.
Neko nadaljno poročilo pravi.
i Washington, 1). (*.. 15. sept. — [Viada ("eho-Slovaške je imenovala poslanikom za Združene drža-* e .J. Jstepaneka. Do seda.j je bil čcho-slovaški zunanji minister, tekom vojne je bil pa aktiven član rcvolticijoarne organizacije.
Charles Pergler, dosedanji zastopnik Čeho-Slovaške v Wash-in gt orni* je bil imenovan za poslanika na Japonskem.
-	DENARNE POftlLJATVE V -
-	ISTRO, NA GORIŠKO IN -
NOTRANJSKO. Irvrinjemo denarna Izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gorižkem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je za-aedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantimamo za vsako poiOjater, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
501ir............$ 6.00
100 lir............$ 11 40
500 lir............$ 56.50
1000 lir............$113.00
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order all pa po New York Bank Draft.
TVRD2LA FRANK SAKSER, M Oartkndt ML. Now V/»rk_ ft V.
Cena. kronam vedno pada
PoiDjamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrrafaiko, t Slavonije, Bomo la Heroegovttfed popolnoma zanesljivo in ee lan jim razmeram primerno tudi hitro.
JtmUmo aH garantiramo m nako poMJatev, toda za kake m*, f oie zamude ▼ izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj podjetno v staro domovino, naprimer:
100 kron........$ 2.85	1,000 kron......$ 26.30
300 kron........% 7.90 5,000 kron _______ $131.50
500 tacon........$13.75 10,000 kron......$263.00
Denar nam poslati je najbolj« po Domestic Postal Boney Order att pa po W*m Ymk Bank Draft.
! * •
TVUKi VUH	t '
M MM M|	„ „ „ .„ _________ Hw Tvk, 1,-1,
_
I 'tMl7 Jj^mlBM^X! ^ I
I v fiilnlmll iiMaiafc «
▼elja za vae lete	N0C
Xa pel leta	HM

SLAVNI URADNIKI:	---
Predsednik: MIHAEL BOVANŠKK. bos »1. CoD«maoift. p*.
Podpredsednik: LOUIS BALA NT box 11* Pwui itn,	f^
Fejnlk: JOSEPH P1BKLBR. Ely. Minn.
Blagajnik: G EC. L. BROZICH. Ely. Minn
Biecejntk neizplačani* smrtnln: LOU18 COSTKLLO. »-Mu.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Or- JOS T. QEAHtt Ml ML Ohio St.. N8. PlttaburaS. Fa.
„ ____	NADZORNIKI I
JOHN OOrŽK. Ely. «hm
ANTHONY MOTZ. M41 Ave. M. Bo. Chicago. QL IVAN VAROGA. 112« Natrons Alley Pltteburrt. Pa.
POROTNIKI:
GREOOR J. PORENTA. boa IT«. Black Diamond. Wuk LSOXARD HLABODMK. box 480. Ely Minn. JOHN RUPNIK. S. K. boa 14. Export. Pa.
_ __PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr. 4U-7tk 8t Calumet. Ml«*.
JOHN MOVERX. lJ4-Jnd Are . Duiuth. Minn
MATT POGORBLC. 7 W. Madlaon St. Room «M Cblca««, IB.
!omv.._ ____________ZDRUŽEVALNI ODBOR:
MM St. Clair Ave.. NG Cleveland. Okie.
sr k^V8'^1.^	boX M Denver. CoJ^
iKEGOR HRESCAK. 407-8tk Ave.. John«t own. p»_
JednoUno slačilo: GLAS NARODA.
eoMuJto	, *?t, DrTdr'h ***** k*kor tudl denimo ocJHlJatve na] M
odbori h	J^note. vb« pritoSbo pa na prodnednlia porotne«.
ooebne ali neuradne pi-ma od atranl Cbuio* m ne bode ozlrulu.
len	K*toUSkjl	ee priporom vem Jugoslovanom sa oU
Hl*^ Fraternal Con^ssUstvl ™V
om * »TlSrtaSla^L	Bolniiklh podpor, poikodnln In .mrl.
J ® »piacaJ. do Sl.SOO.OOO (on mlljon 1 pol dolarjev).
BouilAka podpora Je centralizirana. Vaak opravičen	-M U n«*l te
dobi podporo, kadar Jo potrebuj«.	^ * 1	**
Tam. k^J^s	^^^ 1,0 r*rnlh vrednih alov.nsklb nasolblnaa
^S^!lI>ril>0r06am0 T,l"OVlUT	-	stanovi .
' j _ «e uadaUua pojasnile ee le obrniti na slavnscs tajnika.
Jugoslovanska	Kaiol. Jednofa
(kUMvUeak let* 1898 - takorporiraaa leta 1900 Glavni urad v ELY, MINNj
OTXS SžlčORE. 15. SEPT. 191?
Pismo u domovine
Frane Zriinee iz fermošnie piš*-svoji sestri Mrs. Totušie v Lorain. Ohio:
Tvoje zadnje pismo sem sprejel leta 1*114. i;o Ni-m bil v Ptuj,:. <Kipiva! .sem ti večkrat toda vora ni bilo nolienega. V vojni •eni bil ves t-as in vojna me it- ta-koi-koč ui.ičila Kanjcn sicer nisem bil, it da bolezni sem se nale-zet za vedno, liilo .je strašno ii. j grozno trpljenj*'. Hrana j«* bila slabša kot /.a prašiče. »J rdi i sum kruh. pečen i/, pšeniene slame in j divjega kostanja Žii. tla tudi ta-] kega kruha ni bilu vetlno Naši vtlikašf ni*.«; • ivprašali, če do-■ bimo jesti ali ;ie. (2 lavna stvar .ie bila. da mho nosili puško na rasni 'ill cpnivljali svojo službo. Oni so >c skrivali odda leč ter kričali. iia j moramo vzdržati. Mi smo stradal: ;in padali. oni so pi jedli beli kruh s m pili vino. Tri M a sem prcst-i-j/al četrto leto >eiii se -»a ob neki jpr :iki zgrudil. Odpeljali mi me v ; bolnišnico ter dognali. Ju imam j ! Ylietje prane mrene. V treh »tednih so me poslali zopet iz bokušnire : ; Službo >< iii upravljal pet mesecev.: iiiakar sem dobil pljučnico. Nada-i lj< sem imel parkrat špansko !>«.-i i leze u in slednji- m ni se nalezt I revnsatizina. katerega s»- ne izne-1 bini do smrti. Plača je mala. to-; liko. da i/-h:ijam. Srečni ste lahko.! ker v Au»«*riki. I*«*zdrav! *
9 K ran • Zr^me"
orožtiiški stražmo.jstf r.1 ----
INFLUENCA SE
BO VRNILA!
-
j Znanstveniki pravijo, da se bo na-tlezljiva bolezen zopet pojavila, a
ne v tako hudi obliki.
1 _ ' j
Washington, D. C.t 14. sept. — Ali se ho tekom sedanjega leta vr j i>ila iufllieiiea?
To je vprašanje, ki jra sta vi ja -j.« tisoči znanstvenikov in milijo-i ni navadnih ljudi po eelem sve- J tu in o tem vprašanju razpravljaj generalni zdravnik Blue v posebnem poročilu, v katerem pravi, da, s« bo kiiffa najbrž zopet pojavila ! ;• ne v tako hudi obliki kot "pre-j teklo leto.
—	Iitflueuca s«* ho najbrž zopet pojavila, a to ni na noben način gotovo. — je izjavil tr»*neral Bine.
—	Vsa znamenja kažejo, da se
bo influenea vrnila, a ne v tako %
o^lri obliki kot je nastopila tekom preteklega leta. Občinski uradni-k^ in ol>činsk» zdravstveni svet i bi morali biti pripravljeni *za ta slučaj. Dejstvo, da je človek, ki je bil enkrat napaden od influence. skoro imutien proti t**j bolezni. ih> jjotovo ]>reprečilo strah od slrani onih. ki so prejšnje leto o-boleli na tej bolezni.
—	Influenza se širi potoni direktnega ali indirektne«ra kontakta ali stika. Doseibij še ni «ro-tovo. da je hil hacil, ki povzroča to bolezen, izoliran iu v sled tejra tudi ni sredstva, ki bi uspešno i preprečilo to bolezen. Glavna I stvar je preprečiti razširjenje bo-j lezni potoni primerne sanitaeijej
10 ŠKATELJ IZVRSTNIH TA-
BLET BOLGARSKEGA ČAJA zoper zaprtje samo pet dolarjev prihodnjih deset dni. Taw posebni 24c. Ena skatljj $1.04 Marvel Me dicine Co . 9. Marvel Bldg.. P. O.
Box 363. Pittsburgh. Pa.
Ozdravi katar mehurja in od-i strani vse v 24 I urah.	^
r Vseka pilule (MIDIr)
Varajte ee poneredb
fc pr»4«i i tnkUimk
SLOVENEC! DENAR IMAfi!
Knm ga. boš naložil varno in dobickanosno".'
V ZEMI.JO!
Imam :»4tH) akrov najfnieje ravnine. deloma ."-i-to, največ ^«»/<1, bnz povodnji. Ivos* bv.i ol: »lavri /ele/.iiiei Mixotifi I'aeiti« /raven me-'ta fornimr. Ark., 12 milj od \a\l.r. m o. im-ud-tn ko>e jm, so aktov in vei- na l.-hka plačila <;r;. l istim vso 7<>mljo za tirat<. p-.i>liv š: 1'» akrov	na sy a^.-ov.
< * i a akia To čiNte":;	aker.
Sh>\ eiiee, jiriili sedaj in po«Hoj pridelek na čisti zemlji, koruzo in [lavolo zadnje lMM» akrov. kateri J'ii<|« lek st- ceni na $o0.(HM». an ' A čiste najemnim* -sT.'ilMl. ali aki»r čistega najema letno. Ne •iovori. ni re», piidi in prepričaj Ke' Vsak dobi vožnjo povrnjeno, i .lor kupi. aH dobi <lru«>ače kot oi»lašeno. t "rejene kmetije v okolici s-_»:h> aker Zeml ja ena ;a «hi
M :>si*-,i.opi dolbie. Sveta v "ozdu t .
ne pioilam nikomur, kjer hostn ne p!a :i in S'ovetiee lie iistrpi jo i l/vi-sijia stara nemška nasel-hina zraven.
Kupi ^e tukaj ui<*d Slovenci 'a koj -h hČe:
| ?l,ii akrov fina kmetija. Trobil? :i>a. J velika hleva lep saden vrt. I ;.ker vinograd, lepi travniki.
s<» akrov k:netija. l»l» či^teva lep vrl J hleva, bisa.
K upi s.* lahko zraven vso yi-vedo. muh* prasce. koko>i seno keruza. precej čistega zme«'!:ane-«»a grozdja itd.
Ako te veseli kmetijstvo, ne kupuj nikjer predno ne vidiš teh k raj "v.
F. fJRAM.
Savbr. M »
ter največje čistoče v vsakem o žiru.
— Priznati je treba tesen stik i:.-d influenzo ter pljučnico, ka terejra je bilo opaziti tekom cele«ra i .ajanjtt epidemije v preteklem le tu. Vsa znamenja kažejo, da se je v preteklem letu razširila bolezen po celi deželi še predno zdrav si veni organi spoznali njeno re* nično naravo. Vsi cd tega. ker »o merodajni kroiri omalovaževali prve pojave te bolezni. st- je tudi razširila na način prave kupe. V^a pozornost je bila v onem času posvečena vojni in vsled tejra so m-di trpele razmere doma.
V slučaju epidemije je "»lavna stvar, da se človek lic poslužuje kozarcev, žlic ali dru«rill oro-uij. ki niso popolnoma čista iu katera so rabile prej druge osebe. Xa ta način se je v preteklem h-1i bolezen najbolj širila. Vsled te <_'a je priporočat i največjo telesno snauo in previdnost, ki ne bo nikomur Škodovala, a gotovo vsem koristila.
VSI HOHENZOLLERNCI BODO SLI NA HOLANDSKO.
Amerongen. Holautlska, 15. septembra. — (Poročilo Ass. Press.)
Nemčijo je odpotovala bivša nemška priueczinja Cecilija s svo j ma dvema sinovoma. Pri kaj/ --ju se je mudila več dni in v grafiti so najhrže tudi odločili, naj ^e vsi Hohenzollerttei preselijo tia Itolandsko.
Dopisi
Mount Olive, 111
-Med raznimi dopisi v Vaš.-m ee-njctiem listu mi ugajajo posebno dopisi naših slovenskih farme rje v
Pred kratkim .sem našt-i znanca ni prijatelja John Mos:arja" na larmerski nas«ilbiii East \Voi-rester, X. V. Ker se ni-nio osi !mo pos'ovili (gotovo iz raznih vzrokov*. želim njemu in njegovi družini veliko napredka, zdravja in sreče v novem stanu. Pri nas je vse pri starem.
Nadalje prosim t-iovenske far-. ujerje po onih državah, kjer je pridelek krompirja za kako pojasnilo. Z«ikaj ni esc ne posluževali jjesla: Svoji k svojim ' Zakaj mi morali tujerodne prekap^e podi»i-rati, (jiosehiMi v tej draginji ^ Tukajšnja okolica ni primerna z.i pridelek krompirja, zatorej J,i skupno z več rojaki vzeli ♦ n železniški voz < karo . Ako je mo-; goče. naj se naznani cena in kake' vr-te je. Za pojasnilo se že vna-j prej zahvaljujem.
Kar se »lela tiče, ni posebno hvale vredno po prenmgokopih. Enkrat z bikom, enkrat s klinom je naš jingo v or. Prvo velja za se j daj. ko zboruje konvencija premo-i parj»v v Clevelaudn. ali vseeno! primanjkuje železniških voz.
Andrew Maren, Box 117.
i
Glenwood, Ga.
Teui .potom naznanjam vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je 10. septembra povozil vlak v Savannah. Ca.. Leona poje, doma iz Starega kota na Dolenjskem. Bil je star 25 let. Tu zapušča dva brata, Johna in Ludvika. v starem kraju dve sestri in enrga brata. Počivaj v n.iru in lahka naj ti bo žemljica'
Johu Poje
Drfeurae službe ▼ poljedelski stroki.
Poljedelsko ministrstvo potrebuje večje število strokovnjakov. U bo dovršili \i.ije poljedelske! •ele in k! bi hoteli nastopil i držav-Jko fllnibo x poljedelski stroki
Saginaw, Mich.
Kot druga mesta j*o Ameriki, tako je tudi to mesto veliko napredovalo v vojnem časa. Zgradil; >o veliko ladjedelnico ter dve veliki livarni. Pred dvema mese.i Je začela obratovati tovarna za avtomobile pod imenom Motor Plan Co. Scnora Co. iz New Yor-!:a je začela graditi tukaj tovarno v pet nadstropij.
To nieslo ima. približno 70.004» prebivalcev. Delavske razmere ui-si^ slabe. Delo se lahko dobi. ako kateri hoče. Zaslužek je ya «jdv; sen «*1 dela.
Cital sem dopis iz te«»a mesta v št. ii. S , da tukaj ni slo ven-1 skill neklet. Ako ta fant to 'misli, da jih ii: se pa prav dobro moti Na v«e štiri dele Saginawa ji!i lahko pot;tavimo; na vsaki del po ^ti»i krasile slovenske rožice, ki vidno cveto. To je pa reoiiea. <bi se Slovenci med seboj dobro razumemo ter imamo večina dober zaslužek. Zato pa tudi dobro r: ti -pn-dujeiao; skoraj vsak ima svoj d<»m Žal mi je, tla *e tuka? jie nso-leuio toliko zediniti. iia bi vstano-vili slovensko podporno društvo.
Pozdrav vsem Sloven »cm in Slov«nkam širom Amerike.
Xaro-'pik.
S pota.
Minnesota m že. dolgo časa imela tako krasnega poleaja kot je le toiiije. Siedi septembra je. pa je še vedno vse zeleno.
Na Tower j u. Minn., je un*rla -4 ara naseljen k a goopa Bajuk.
Na Buhlu. Minil., je umrla rojakinja Parie, ;oproga občeznane-ga šerifa. Razen velikega števil« rojakov se je vdeieiiio ]K;irrel>a tudi veliko število i-rifov.
V bolnišnici na Eveiethn, Mi on., so ti i je rojaki, in sicer: Jerry Bolka. katerega je v jami pobilo. Valentin Juvačic ima zlomljeno roko in John Gruden ima zlomljeno aogo- V iati bolnišnici jt tudi sotspm Kraljeva, ki je porodila krepkega uneka. Pozdrav! , Pogonih
f -
naznanilo.
Naznanjam vsem sorodnikom in znaueem. da nam je iz naše s»ede | iztrgala influenea ljubo n.ater oz ženo. {'mila je 11. oktobra 1918 V starem kraju zapušča soproi»a. enega sina in eno hčer. ftka.. v Ameriki pa dva sina in dve hčeri. P.og ji daj večni mir in pokoj. Naj v miru počiva!
Preljuba naša mamica,
ušla si žalosti »krbem in v večnost s> od nas odšla ; mi tvoji vsi na svetu tem se žalost imo z:i teboj. Bo«r naj mti di« in pokoj!
Žalujoči ostali;
Anton Pernišek, sr»prog.
Anton, Matija in Frank, sinovi. Frančiška, Ana in Jožefa, hčere Kxport, Pa	(16 17—9>
HENRY J. SCHNITZER STATE BANK	i
ena najstarejših bank, ki stoji pod stalno	|
državno kontečlo
razpošilja denar na vse kraje s polno ga-	{
rancuo
prodaja vozne listke za vse črte po origl	{ _ nalni ceni
izvršuje vse zadeve v starem kraju	j
Ki iele potovati v staro domovino, ki žele podati denar ali kateri Ina-	I
lo opraviti katerokoli zadevo v stari domovini, naj se obrnejo na na.	S
io banko, ki služI svojim rojakom is preko 25 tet v popolno aadivplj-	1 stvo. poiteno In sigurno.
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNIt.% dobi vsakdc takoj v	J
materinskem jeziku.	I
Henry J. Schnitzer State Bank
141 Washington Street New York, N. Y.	I
!
Moški in ženske
No napravite napajce. Zakaj si ne preskrbi ta naj. ■terOSega. naJpoSteneJieira, najiakuftenejftera tn naj-bolJ4?ra- zdravnika, v tafetku. Dr. MuUln	M to
IxkuSnJe y zdravljenju tisoče v In tiaočer bolnikov bolnih na nairaxli&nejSe	Vsled Upi Ja poata
najbolj neodvisen zdravnik, prt katerem se lahko sa-■tfuraU mm. svojo bolezen. Brez skrbi boste -dobiti pri nJem najbolj temeljito zdravljenj« In vollko- reaal£- ( no pomofl za *aJt denar.
Brezplačna zdravniška pretakava, potom stroja, j
Govori val mat era l JesHc.	I
m - m in. m rw, rmsaosea. n.j
Nasproti Hhin potts.
Ciustvu zdražcvakiih argaiizacif
( Koliko je na£ili rojakov ^lovi.n »eev. ki nimajo no!ieue«a podj»f r-rejra društva!
Ti pravijo: Kaj bom pristopil, ko ni dru^e/a kot naklada za 11^-IcUkJo. kaj bom delal za drusre!
|»*.Hti j-: naših Si« vence v. ki so pustili na>a slovenska društva o* pn>'.::pdi k au<Heškiui Pravij«». da tam ni naklade in tudi n»Hi£<'iuna ,*r iu;uijiii kakor ;>ri naših Hloveu-skib. Ti ljudje pra\ijo: Naša nek-i4:injj A v »tuja aaa je pognala v tuje dežele, naše slovenske	i
nizacije nas pa gonijo k tujim or • panrzacijam.
Res je, da nekateri naii voditelji -delajo dostikrat po svoji volji ; in v kori-t samo nekaterim. Ka j-dar. se na lore davki jia. ubogega trpini, se ira nič ne vpca&a, v ka- 1 kih finančnih razmerah se nahaja, 1 ampak kar naloži « mu naklada, * kakor se je nalovil <!avek v nasi J nekdanji A v sinji Naorcdniak. ki
Spet je ojtivela p rek u rirtt« 2 idc ja, namreč lairuAenje Je*lnct i' Zvez
Ta idej? naj pa ne bi rodila ka-s katerim bi se kaumjal t uboK«-<t« tr)>Mia d« lavra. auipa!' radii naj bi >»• sad. ki bi i>oui::£;d trpinu do i/obšr l*odočno>ti.
Torej, bratje in sestre vseh pri-cadet 1I1 organizacij, odprite >.daj oči, dokler je »k čas. iu taoao«4rajt*> sami sebi. da nse Inxste potem zojxt fcjihovali. ko bo prepozno
Ponifcdite fraj se je že vse godilo pri naith podpornih or^ani-K^iati l>a bo pa i« mu enkrat ko-treba je sedaj dobro premislit L
. Poplejte v prMtkM. IcUiVo pr^teatov in pritožb je bilo. Listi »'» bili potni samega kritiziranja
in hr*-zpotrehn» debate, tako da t o ^ataielja ht kar iW^aa Hnlrfa. iVse io »o jvujMiii' mjve: glavni MlOii ril 1 IU.__<
" F i u m e "
^ --.. . .
Veliko - ndapolndi činov *e j.- izvrailo v sedanji vojni. Preve-l.Ci-enje je v|» dilo |>r«-setlečenjtl. m o čemur je človek še malo prej domneval, da je nemogoče, j»- dalie> liepobiteu takt. Mi pa še vadilo stojimo, zvjamo iu m* čudimo.
Tudi / lb ko je bito nekaj podobnega. Jugoslovani si laste pravno do tega iiieMa iz iiiuo^obrojudi vzrokov, med katerimi so najvažnejši »ledeči:	*
Keka j" edino pripravno pristaniši-e za Jugoslavijo. V-^a okolica je jugoslovauwka. in kar je Italjauov na Keki, so importirani ljudje, ali oa priailiio poitaljaiičeui.
\ dobri veri >0 mislili Jugoslovani: Pustimo Italjanoin Tnst. n izu /e |io."''jo. toda Keka mora biti naša, k«-r j«' za nas življen-iikega pomenu in nepree nljive važnosti.
Ko so opravili jugoslovanski prostovoljci svoje ogromno delo tb P i javi, ko so se pinl slovanskim pritiskom zmajali nagniti temelji babsborak*' monarhije, n«- je osnoval v Zagrebu naro«iiii svet, frestoječ iz jiiovenskii1 in hrvaških zustopilikov.
Ta narodni >vet je bila najvišje inštanca nove države JSloveli eev iu Hrvatov. l'gl. <lni naši možje no spoznali veliko važnost re-škega pristanišča za Jugoslavijo ter se v času. ko so se italjanske bojne ladje v strahu pred Avstrijo strahopetno skrivale po raznih italjauskiti priataniš^vh. polastili velikega dela avstrijskega bro-dovja ter pioklamirali Kcko za last Jugoslovanov.
Avstrija je medtem razpadla, italjanoin je pa narasla korajža. P-išli so nt Keko hinavskih obrazov ter označili svoje vojaštvo ]'ot orodje metlzave/niške komisije, katera bo upravljala Reki to liko časa, da bo to mesto pripojeno tej ali dru^i stranki.
Jugoslovani, pošteni 111 preveč zaupljivi, so jim napravili pro-ktor. 1 Lalja 111 so začeli igrati ulo^o ježa, ki je pregnal lisico iz njenega brloga.
Italjani o se posluževali nasilja, Jugoslovani pa odkritosrčnih
in prepričevalnih be*-cd. Treba je bilo namreč mirno iu brez preli-, ■\anja krvi dokazati najvišjim zavezniškim diplomatom, kdo jej edini opravičen do K^ke in kdo ne.
I>okazi Jugoslovanov so temeljili na pravici iu poštenosti. -Zato jih je tiio: vsakdo nva/eval. Ualjani so se pa poslužili tlrugih bred ste v. Raztrobili so med svet, da so na Keki sami Ilaljani (zavedne Hrvat.* so bili medtem namreč deportirali v Sicilijo;, da jim mora pripasti Krka po vseh božjih iu človeških oostavali, češ. tla drugač«' ne bo miru na svetu.
Ko je pariška jrospoda izprevidela, da ui mogoče niti prvemu n r 1 dru^^nui |Mi(>olo«onii ugoditi, j»- izbrala srednjo pot — inter-l* »fijoualizaeijo Keke
Za vzdr/o vanje miru in za preprečen je spopadov nnil nasprotujočimi elerieuti j" oila na Keki kombinirana zavezniška posadka: Itidjani, Francozi, Ai.gleži iu nekaj čas* tudi Amerikaiici.
Fraiieozi so vzdrževali ravnotežje, kajli če hi hili taui sami ltaijani, bi bilo vroči spopadi na dnevnem redu. Poveljstvo te po-i sadke je bilo neposredno podrejeno najvišjemu zavezniškemu svetu.
Zadnje Jni se j<> pu pripetilo nekaj značilnega. Z vednostjo italjanske vlade 111 uiovda tudi zaveznikov je zbral prismuknjeni 1) Annuuzio par t i seč mož. o»Im-1 na K«*ko ter jo zavzel. Izdal je proklamacijo, da j»a K«-ka italjanska. \aletel ni 11a noben 'Hlpor. Francozi in Angleži so mirno trbnlali njihov prihml v mesto.
Kraneoii in Angleži sneli rar. poslopja svoje zastave ter odšli Keki vlada D" Annun/io.	• (
Pariški gospo<lj«' bodo najhrže uvedli preiskavo, ki bo trajala: toliko časa, da bodo llaljaui i/>irrl;ili i z mesta iu okolice zadnjega hrvaškejra prebivalca ter prazue prostore naselili s Kalahrezi.
S tem. da je }>OHtabt K»*ka Kiuree. j«- zadobila pravica hud nda-r«-c, ki bo orej ali slej krvavo maščevan.
treba bo dobro premisliti, da se bo postavilo v odbor može, ki bodo delali v prid vsemu članstvu ne pa samo nekaterim' *
Zaradi gladila je tudi razvidno, kako koruvtno je /-t članstvo če ima organizacija sv..J« glj«,io, J.li da sta si jilasJ-t in <fla\ni odbor rftka v roki.
<»bjte. cenj-ni člani iu čl.inio. ako v glavnem odboi u ni kaj ura v in ti članiieai. bi s«- rad v g!n»i!ii; pritožil ali pa članstvu pojasnil.' da nekaj ni prav. ali članstvu toval, kako da bi bilo boljše za
•	biisiAc .ir^anuaeijo. To nio-j
irlaviieuiti i»dlM»ru ni povol ji j ali v priti. Tvoja pri t oži..1 ali na-' svet ni zaieledal belega dne v ula-šilu. kajti stroga eenzura glavnega tMlbont je gJasilu pre(Mive«lala. da se stvar ne priobči, ker bi mo-| gt čc claviK-mu otiboru nkodovalo.• kar .se je >.e tudi zg-idilo.
Hil je namreč pri-ibčen dopis v nekem ula»ilu. v Ijatercni j« do-! jpi>tiik om-ujal neke članice, ka-' iterih dopis ui zagledal belega ane. Ker mi se liienilu hotele nekaj pi 1-, tožit i. Temu dopisniku pa pri-občili dopis. Je lii! že v korist g!, od boi u.
Prav izvrstno iu hvale vredno
•	je bilo v tem dopisu, ko .ie dopis-' nik priznal, da je bil i»ek prejšnji
t tajnik thitičn-* Zveie p««šteu.'a^.i I ko je še opravljal tajniški posel, j Norčeval se jf pa proti koncu svo-' jega dojiisa. da je dotični tajnik j sedaj že prestar, ker se je želelo, 1 jda bi fill spet tajnik dotične Zve
da starih ljudi nikjer ne m:-! Irajo. Cast takemu di>i>is;>tl<u ini jpkisilu!
Vidite, branje in sestre inko i glasilo je v korist članstvu.
i
1 trat je in sestre, zdaj b<i snet I.	. *
cas, <la se ta zelo pomembna in Ko-
listna stv;ir izprein?i:i.
(Davni odbor bi moral zavzet: druge stališče, da bi deloual v prit! vsemu članstvu, ne pa p .'id sa-iin-niu s"J»i. (ilasilo mora biti ne pristransko, ne da d« la v prid in I pa na komando irl. otlbora. 1 Hrayi. saj vendar delujemo p«. j vsoti za prost o« 1 in svobodo, še onstran morja, tukaj pa. kakor s.-| vkli. gre kraljestvo in komanda nad reveži gori.
Ne mislite pa. tla je to kako kritiziranje. ampak je samo nekaj članstvu v preudarek.
Pozdrav vsem članom in '-lani cam združevalnih organizacij.
< lan ene prizadetih organizacij
; je že plaeevaPdruKtva leta in leta in Je mogoče Jnk4ar ni dobil do-laneka podpore in ko nekega lepega dne ni mogel plačili ase-mei ta, sc niu je re*«lo: Ce ne pia čaš, uboga reva, se te k organiza-j elji več ne prišteva.
Naši glavni odborniki imajo i mesečno plačo, katere'jim nihče ne odvzame. Oni torej ne poznajo !slafoih delavskih razmer. C'uduo. fda so tako hitro jHteahil:. kako je
>	bilo, ko st» bili še !ia našem str-lištu.
Dragi, res dobro j*-, tla je «l.osti de<iarja v blagajni; ali žalostna je taka btnratija. kti ne veš čc bo kdaj tebi korintila.
Kaj nam po mag 1 poli *iram Krulta, akti nc moremo i.i njega!
N\k uiilioiiar umrl gladu poleg vseh svojih miljouov.
Kaj nam pomasajo \elit«1 l>la-oajne i:i de:iar naložen pri mil:^-narjili. mi člani pa brez celita v žepu!
Ako je pa par smrtnih sla- ijev.j je pa precej naklada Zakaj pa •oni denar leži.'
Vidite, zato se pa ulmgi trpin delavec pritožuje, zato jih je nešteto. ki ne piisU iiijo k mišim slovenskim organizacij 111. ampak jih zapuščajo in pristopajo I: tujim.
čudno, da *e Ijutlj«- pritožujejo, da vlada velika ptiliiik.i pri nekaterih odbornikih.
Poglejmo r.apriiner ŠDPZ.
še spominjate, čitatelji. kako vpitje je bilo po časipisih zaradi nekega primanjkljaja tisti čas. ko je bila konvencija SDPZ v ('leve-landu * Pri teui vpitju »o hili n:i-
>	vztH-i največ sedanji pomožni tajniki SDPZ., ker je slo zii njih th»-brobit.
Se še spominjate, kako so ot končani elevelandski konvenciji vpili in hvalili, kako dobre može so i/volili v odbo~*
Ste se li zdramili, ko je bil kmalu zatem velik primarjkljaj v l la ga.'ui.
Ste I i kaj slišali, če so ti gospodje sedanji pomožni tajniki kaj močno vpili iu žalovali /a tem primanjkljajem v blagajni' Nič! Zakaj ne.* Vprašajte se sami.
Zdaj pri združitvi bodo >pe! sladke besede, možje na praven: mestu. Jih boste spet volili. Ze veste.
Torej, dragi bratje in sestre j združevalnih organizacij zdaj bo ,*pet čas, da se ta žalostni p >ieža; izpremeni.
Ko bo napočil dan konvencije vseh združevalnih organizacij,
i —-—
* O L AS » N A a* O D A **
^OHtMiiS"*^ irajj^if"jTiiksri 11*'rffT".
-	__1-	111
1 SmS*.!!!!!.!!!?..*..l!!.">lVS S SU'liSa^L"tai ■*•«*K
r ZUtrTlL ....................pol leta ..................
» V*wi 1MB ».•,••»•».....•...••	________... . . .
k eeto leto ■ scaie	fsk SMS u Evropo sa četo teto • <*.• • ■»•■*
m L AJ N A m O p A "mimm A*~y„>t^flpnSrtyariy HjOI
AIoHmwiwI — nrasirti____
MasoJoa 'ptMjS po	feMMPi
L Al NA R.O D A" M AMU« luia Pwwai *t ManhsLttan. Ne« Tan OMV. 1L X«
Tolsfsnt mn Ceftlaast.	___
ma Zdravilo za vso moa-'ČLT/f enlame bolosai je
m Ptin-Eipdler
njf seprekoeljiv.
Pazite na znak
VI SIDRO.
!\	Po vseh lekarnah
in 65e ali pa [ r^"^ J pifiite as u>. nama a co,
Bros4wy. Hew York
"< « . .' ina.vo't nrih-ilifcv hoče. Niij j- 1- k • <i zeni'ovanje a!i - •! .	r.li I. ■ t - i i in- In:. K
•i *« ' j:\ i- - mi iv !i..»«:i zakoni, ; -<■ \ e - tn /.ii .i /el > s'rogi, v d—iueta /... h-: iii'. laiajo iisiiiir<*c da j; :•<■ a iliii-'- ii- ihIvi.ivO-. «■ v,- ovvk pieveč opije. U'.m : !'•■.••! ■	| . d.a ičneg« p„.
-t !'	u:t!i'|-o<ikf»Ii i >eLo,
:;.*!'»■!•: mu i! Mtli!;.! pijač«. la so ,"pi.it\ Nf kaz: »j'.)', ker vnln, da
•	ii >iii:i ni- k;'..' I ia.:'»> raili
v:ii iij< ;•>, tla Iti
•	k !; /•• < piteniu čh»vr i št« pijačo, :.«■. - tem imajr lahko veliki,* sit-1 -11 i'l s'ro-le
Naj.ram tu.je.ti »o nizozi nisi \	i t• i pos'l «'/!.jiv: «) teill
pi.čajo v-1. n :>. tli: i !• . »o |mi'.> vali po tej de'.eli. I'»mi«'	pro-
t:rane in «ujcv tit- i/rabljajo kot «ltnj;li •!••/ -'."ill ampak pu/ijo vedn>> na :«. <li ■< jim j ri!-.npi.i»i, ker pi epi :•" mi. »la s t« 111 le privid ij.» jju«li Kadi levra tudi raili /a!:«.,»:ijft razni potniki v *.« :le/«'-lo hi vsakdo >e .i«' še pohvalna i/rnzil o Nwo'.'!rncih. kot o zelo nnti :jivih in gostoljubnih ljudei..
KONEC GAMBLANJA V BEE-LENTJ.
Berlin, Nemčija, 12. septembra. Izza izbruha revolucije so se igral nice v Berlinu grozno povečala in razmnožile. Toda t<*ga prijetnega življenja bo kinato konee. Or>-ramlini rniiyster Gustav Noski* jo uul namreč povelje, da morajo Ij> * t i do prihodnje nedelje vse ijrral nice zaprte. Kogar bodo dobili t'ri igranju, bo strogo kaznovali.
bPARTAŠKI VODITELJ UBIT.
Berlin, Nemčija. 14. septejnbra. V Essenm so ubili znanega'špar-td&kega voditelja llammerja. On bil odgovoren za februarsko ustajpo v ruhrskem okraju. Njegovo truplo so naši iv nekem goz-tln južno od Duessehlorfa. Kdo ga je ubil, se dozdaj še ni moglo dognati.
niti obvi- '!-'.<• . i\-. komur je na prosto d : :o	zahaja v š-»I« in !:.:!;• ; d< _ .M •;»».»če Ni !,o kdo ,:„>»;!. .... žara li tega ve!i!x' -alfabetov .	1- i
Ž.l\ I *!'.< !il po J' i »l . •;;.!	. ;• -
V a ljudske«« >.e«j: ;e ,	t
Nizozemskem število analfabetov
il.i (ma:;. -e. v-;;': [■, j»i m da >e iz.tbraz:. ; m ;or tu i je ilii.eoce
l>!/;»vuih! ;/ako:;oia - /.-.»■>' »
]>'>korijo in vrve pi.stave ji i la korekoe sv« te. IMim, pr.tl e ..-uri
/. ik mi m !»oi.;j i 'ta življt i!i mm:-: in t«, je prt ti naravnt nui — pr iti in o ju. S Teai ima j • ve •■ a boj ia vedno :;;id» ;o ku! zinair-»a-i
Nizo/emei ne po/uajo \ družinah plVpli-OV ml tieslou«* ter \ m' ]»ov.^od vlatin ;>Mva za! i.a^ka i" <'«'•: »vska ljul e-.eii;	Co -e i
tud: \ splošnem ja\i em /..v Ijenju. \'si «»!ieu.rejo i;:«d s"!ioj kot bratje in se>tre. 7.a ••« veže sivi be prav po n.Vjevskn i-t i « !!i i« -^a nc i»i»X',i.iio nikjer bera-'ev
ki l»i nadlegovali ljuli na eevta.i L'ržav;i je zma lile. ub«>ž :e hiše. kjer imajo prosto oski!>-». st;:ao-j vanje in lu;im» I'-^ebtt i pa xkrl»e za osi »•■•teb- o'rok', K> ot:*oci iz-! gube svoje starce. zu::!iei s-i, o-j tir.k kar teknili j -jo niei.i * 'i»oj.i kdo jib -bo vzel in skroel za si-J r. te
Sj»!iiJi sk;l; drživa za ob"no
blagosianjf tako, lv.kor mogoče!
li.ibena «lrui;a N'>e juvnv naprave
l;i služijo javnosti, so vr'-aioina |
dižavne. kak«o* iiaprliaer zr«>tav-
nice in dM;?o ob'iie nn]»rav;'. Vi
vsake!U xeeien; mestu so javna . i igriška za otrol;e. ki sn « premice •
na /. vs.-ie potrjhi-ini. da najdejo j • tr -et kolik r m ■.•!<. največ zabave.
Kakor so Nizozemei marljivi,) ravno-tako so tiuli varčni. Najve-' zaupanja imajo v p.>'tir- hrani'-! iiirt*. ki jih je v ptimeru ^ pr«bi-| valstvom največ iia \:zozemsk» m i s/med vseh večjih" držav.
Puleg te je pi bival>tvo na: Nizozemskem tudi zelo zmerno J'ijancev spi o ne opazonio, j»a iu«ji
dar podrla.
Vsa poslopja iinaj> stnn^ ^t:-«' la* i!i so pokrita z o:»eko. !'ri vseli •»oslopjili zelo izral ijajo pros:ore. Ojiazihie j)"i h: malo oken. K t j: i ra Nizozrniskeni se atora plačati od vsakega okna I.iv-k. Rad*, te-se jih k dtkar tm^i-fH1 ogiblje-jo. i »ken li.ipr.ivijo malo. j>a ie to-iilvo vrejt Kaoijo jih večkrat tudi k.;t Vl::ta
V večjih mestih so navadno v<e lti>e štirinadstropne Navadno t^tsnujeta v eni taki liisi dve drn žili i.
Nizozentei shrbe posebni« z t čistost i'i snago v .svojih stan.ov;;-njih. Vsako jutro jioeistijo ol.rou poslopij in odpadke zvozijo na velik kup, ki ga 'K-tem sržgrjo. Okna umivajo vsak ie«"len najmanj vn-krat. I Ved nekaj leti so domača dekleta oski1 ovala to delo, toda sedaj so se pa vstar.ovih dittžhr. Ici skrbe. ila so okna najmanj enkrat v tedni* omit .i. Navadno računajo po dva do tri cente od vsa-k?ga okna.
Vsa me*ta, ]>a.s< bno manjša, so radi tega. jako čista in prijetno je pogledati tako mesto, ki izgleda kot kak model.
Nizctemei so v splošnem zelo marljivi in vztrajni. Ako kako stvar podvzaniejo, jo gotovo do-končajo. In pri vsem tem so »'.mii zelo dostopni vsakemu izboljšanju svojega poležaja i«i ako vidijo, aa bi jim kaka stvar koristila, se je • akoj oprimejt. I'ose'iiio ka*" se tiče poljedelstva Toda ene na v t-de pa ne opuste za nobeno eeao. Namreč, da bi opustili sv.»jo velo in kajenje Kajenja so lak o i a vajeni, da kade pri vsakem delu in v v povsod, raz ven v eerkvi in v mestni hiši. Pred nekaj leti je oiia še navada, da so kadili eelovcer-j kvi, kar so j>oteni opvistili. V zadnjem času so pričeli lcaditi ei^arej mefeto ol>:čajnili pip. Že otroei pri-čnejo kaditi ter iini'^'iiiit le o-j pazi otroke na poti v šolo s eigi-reto V ustih.
Mogoče <=e v nobeni drugi deželi j ceni tako osebna svol»oda, k«»t j travno na Nizozemskem. Nimajo]
De/rla ima dovolj smrekovih in J bcrovih gozdov, da zalaga vse! prebivalce s potrebnim Jesr.m. po-! leg lesa, ki ga rabijo za Jiasipe. ra i bijo tudi zemeljsko smojo in _rra : nit, l:i ga dobivajo iz Švedske, da | napravijo tem močnejše nasipe. Na Nizozemskem se splnH ne more dobiti kamenja, toda kljub -enii: je tam več slavb iz kamenja, kot pa v marsikateri drugi - deželi. Večina teh nasipov je zgrajena iz granita
lta/umno je. da se narrtej') vso stavbe na eno ali drugi str|an. ker se ne more iobiti trdnega tejie-Ija \st starejše stavb* o že nagnjene na Tj ali na oni ;trin in .čk.veku s«* zdi to nekako smešno. Tujeo bi si gotovo ne upal i ta pwl streho takega posl.^»ja. *Toda gospodar bo odločno odmajal z glavo, ako se mr. to <^>omni ter bo rekel: "Nc, U biši ae no bo nik-
znani etiva.m v<xlne sesalke. da je skmjni čas, da prične votlo od-, prav I jat i iz prekooo/. Kakorhitro l»a preneha drl »vati cmenjeni :alin na vtter, je to zn.ik. da je prekop sub.
Y>i ti prekopi služijo oben-em tudi kot prometna sredstva. Veliko teh prekopov je tako velikih., da po n.iih lahko vozijo vsi večji patniki: nekateri so pa zopet tako majhni, da je kourtj prostora za navaden čoln, v katerem se zijc na polje ali pašnike. Poles tepa -so pa ti prekopi zelo bogpti raznih morskih rib.
Večina poslopij na Nizozemskem je postavljena na kolDt. Vsak stavbenik mora radi to-ga to-, di dobro proučiti, kakšna je zeio-Ija na mestu, kj« r liače postaviti stavbo, keliko kolov bo porabil j
pob*s navadnega stavbenega mar;
___________ ^
desetimi leti morje.
Sploh merida jioben drug na-' roti na svetu toliko ne zanima za poljedelstvo in vilnarst o kot niv-o< Nizozemri. l/ra'.ijo vs.« z«*inljo,j krlikvr jc je le mogoče. Napravili rv > prekope po «• -li deželi, da s*-\oda odteka v velikem tbdrju ali nalivu Kadar nasta*ie suš:*., pij |u« nakajo 1'emljo. K.|« r j*m j- b-motroče. iztrgajo m or? it zopet ur kaj zetnljr ter na ta in \izo ( zesuei sami vts'ajo svojo državo nn račun — morja.
Ono niti s,- pa mira. da večina j K.zozemske leži pod morsko gladino, t j. da je površina morja višja, kot j. p i p.>vrš<na morja. T«kla nihče ne pričakuje iie\-«:vo-Mi. ker so vsi najini zgrajeni tako 'itio'n-*. tla j Ii ii • more'o morski vab vi razrušiti. Poleg tega imajo: pa V za vsak slučaj naprave, katere ve-tno naznanjajo višino mor-'ske oladnie.
Marsikateri tu.>ee. l;i je obir.kal Nizozemsko, je videl vse polno rr./nih prekopov, nasipov, iti s-» čudil v>em tem napravam Ko je pa t*vedel, da se nahaja eesta, po kateri se je peljal, pod mor-ko t; kolino .nu je po^tab* liem>ko Čndno pri sreu ker je mislil, da s<-n.isjp lahko vsak čjs pot\"i |e; i morje z.llij * vso pokra jina .Vjv^ ie. j to omenil k.-kemu tumošnjmiu domačinu, se nin je ta nasmehnil.
Toda kljub tonili še vedno pride nekaj vode. ki kljub dobrim nasipom vl.aja skozi nasipe Kadi te-j-m imajo po>tnvljene vodne sesal-, ke. Katere g^ni veter, in s temi odpravljajo vodo iz nižje ležečih; prekopov v vii.e ležeče, .»d kjer potem odteka v morje. Takih vodnih sesalk je vse polno po Nizozemskem. Vsaka taua vodna «e-salka ima sv« ji*«;a čuvaja, k! ima sth.tn navodila, kdaj sme se«aiko zapreti in kdaj odpreti..Kajti vo-, tla mora biti v vv-U prekopih do gotove višine, ne samo v nižje Ic-zei-ib. Pob g teif.i ima j t pa tudi še ysepowd mline na veter, ki izgledajo k«*t prave igrače. Imajo pa posebno važen pouien. Ti mlini ua veter so nekake avtomatične straiiik-r. ki lui/oaujajo višino vode v prekopih iu i maj > v ivoji notranjosti nekak vodometer. Kadar pnde voda do gotove višine, se prične kolo vrteti in s tem ua-
* lovek jr v večnem *>oju .<ojh-** narave in ni jr sile, katere bi člo-' vištvo lie jireiu'i'44'o V čnn ve jem I oju zi ;»er uauvue sile je .'-!.}-vrštvo Vm -večje uspehe ilahko beleži. Ako ozieino le nekoliko i.:!z.*ij v /-.omIovooi in pr i'oerj«irt» i .»/ni**re kakor s«» bile uaprimer pred ti1*^* leti, nt tedanje si lahko mislimo, da so se tr«Kiili čudeži Prej pnMe iu poginoma nerotlo-vitne pokrajine s-» ljudje izpj*»rt.e-jiili v cvetoče livade in rodovitna |««tja. iM'pteho<:iia mtičvirja so iz-]>reiuriiili v krasne vrtove :td. j
Iu ravno v kultiviratiju -e je človeštvo i/kazalo nepremagljivo. Poglejmo nekatere pokra-' j.ne v Zliuienih državah. Pred sto leli še prave pušhv>, sedi'j i njb«»lj rodovitna p'dja	I
Vhi to pa ni prav nič r primeri / nekaterimi pokrajinami ua N:-/ii'em.skem (Holandiji). Tamošnji prebivab-i pa t<tkorckoč napo-t vedeli boj morju ter mu ugr«rbrli kr* zemlje Kjer je pred m kaj stoletji razsajal vihar, t*uu m> sedaj me*tu in vasi, polja in* travniki. Kjer *o preti nekaj stoletji ribiči še Un ili ribe, se danes pase živina.
Nekaj kilometrov od glavnefpa mexta Nizozemske. Ansteixlama. je if ]>red dobrimi l>0 leti bilo mor-i je, kjer je bilo prostora za 70 par-j •:ik.->v iu kjer je bila okrog letaj lS-iU. velika bitka. Leta	jc
nastal tak vihar v tamošnji oko ! Iiei, da je voda i»fplavila eelo me-' sto ter se razlila dale«*; v netra-i njott.
foda prvbivah-i s'_« tega ni>-> u-strašili, ampak šli na delo ter v :t9 meseeih napravili velik nasip ti r osušili nad H.isij oralov svHa. Najprvo so napravili velik nasip, nato izkof»ali jarke ter pričeli vodo odpravljati z velikimi vodnimi sesalkami. To ugrabljeno" zemljo so nato pričeli abde-lavati. Si daj živi na tem prt»storu aad J5,tM)0 prebivalcev in poljski prtdelki ko eni izmed najboljših v celi državi. Zgradili so dobre ee-ste, ob katerih se razprostira najrodavitnej^i polja. NasUia so m en t a. trgi in vasi, v katerih cvete {nebatrij.? Komu niso znane hija-eente haeilemakef TeJ lovijo po celem svetu m uspevajo na vrto-kja* ^ bik ie pr*i dobrimi
Nekaj zanimivosti o Nizozemski
Sorijalizem in ruska revoludja
Napisal Dr. Henrik Turna.
Vse evprosko časopisje je pod vplivom velikega kapitala bnrži-r.zije in reakeijonarnih vlad z malo izjemo res socialistično ureje-vtnih listov. Meje Ruske so hermetično zaprte, da bi ne mogle prihajati si renski glasovi ljudske svobode in samouprave med narod-• e mase kulturne Evrope. Še tisto pičlo število poročevalcev, kate-roii je bilo mogoče priti v stike z vodstvom giban,a ruske revolu-j eije. je tako malo pripravljeno in poučeno o ruskih razmerah, o rti-wrii zgodovini, o bistvu ruskega življenja in duši ptiprostega ruskega človeka, da so prineslo le malokatero pristno in resnično vest ruskega proletarijata zahodni Evropi.
Kako pa naj Slovenei razumejo veliko rusko revolucijo, kako naj razumejo ruski boljševizem, ki sta plod neprestanega zdržnegi razvoja in realnih socijalno-ekonomičnih razmer velikega naroda, ako pred vojno med njeno inteligenco morda ni bilo petero mož. ki bi znali kurentno čitati ruske liste, ki bi količkaj poznali rusko zgodovino in slovstvo iz ruskih virov samih. Saj so najbolj navdušeni slovenski narodnjaki čitali ruske pisatelje v nemškem prevodu I?r-klamove biblioteke!
Kake pojme so imeli o soeijalizmu samem! Koliko jih je čitalo spridoma čitalo dela mladega Marxa do njegove knjige "Zur Kritik der politisehen Oekonomie" leta 1859. — Mar^a komunista m revolueijonarea t
In vendar je v teh delih, iz tega.mladeniškega, ognjevitega (luna največ onih miselnih bliskov, ki so posvetili v temne globine človeške družbe, misli ki služijo danes kot osnova najnaprednejšim znanstvenim delom soeijologov, ekonomov, politikov in zgodovinarjev, besede proroštva. ki se danes izpolnjujejo po velikem klanju narodov, po jalovosti političnih veleumov par:ške konference — v tribanju internacionalnega proletarijata in posebej v — vkem boljševizmu.
Marco Ramperti oeenevaje Barbusseov "Le Keu" i Ogenj ,. šteje tega pisatelja med socijaliste dostavjaje:
—	Kakor je danes že po usodi vsak, ki čuti v sebi moč ustva-i i-itelja, s socijalizmom. — No reči bi moral:
—	Vreje iz njega sila ustvaritelja in umetnika, ki je po globoki intuiciji vojne in franeosk družbe prišle do sklepa:
"Sporazumi jen je vseh demokraeij, sporazumi jen je neskončno-» sti, vstaja ljudstva eelega sveta. Vera kruto preprosta... Vse dr,i go, vse drugo, v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti je na sebi vse
eno". —
Kakor je bilo prvo spoznanje človeške družbe Karla Marxa re-volueijonarni komunizem, kakor so Barbusseovi francoski vojaki, po naravnem razvoju čustva in misli prišli do bližnje posledice so-' -jjalizma — tako ruski boljševizem ni nič drugega, nego soeija. -zem dosledno v praksi izvajan po oni vsebini in po oni metodi, katero je bil narekoval Karl Marx, ni nič drugega, nego;
—	Vstaja ljudstva, krute, preproste vere, — neupogljivo pr-proste vere prvih kristijanov, vere, ki edino kakor vsemogočna pri" rodna sila mora zmagati kulturni svet.
Ko je del bivše ruske soeijalne demokratične rtranke dobil iine| boljševiki na svojem prvem kongresu v Londonu leta 190H. pod IjC-. I ninovim uplivom, dobil ga je od tega, da je odločna večina ruskili soeijalistov (boljsevinstvo) sprejela cilj in taktiko:
—	Vstaja ljudstva, vera kruto priprosta, vs* drugo, vse dra-
! go je postranska stvar!
I^enin je organiziral ruski proletariat za en cilj, osredotočil ie' i vse njegove sile na dejansko akcijo, za revolucijo, po kateri edino je bilo mogoče razdejati petstoletni carizem. Vera v lastno moč pro leiarijata, neomajljiva vera, da edino proletarijat prenstroji človeško družbo, je misel vodnica ruskih Leninovih soeijalistov.
S to kruto preprosto vero stopili so delavski bataljoni na Pe-trograjske uliee ter v krvavem boju izvojevali svobodo ruskemu j proletarijatu v trdnem prepričanju, da z njegovo svobodo zažari /arja novega življenja proletarijatu vesolnega sveta in človeštva.
Kdor danes uči proletarske mase drugače, ta ne umeje veliko sti zgodovinskega momenta, ta ne čuti vse sile usodepolnih trenutkov človeštva, ki ne more najti odrešenje, ako ne v vskresenju —
i
ljudskih mas!
—	Kaj more še veljati izmučenemu človeku meščanski red in državni mirt Kar mora biti izlakovanemu delaven vse milijardm
j bogastvo minule Evrope T
—	S krvjo obrizgan, vrnil se je kmetovalec na svoje polje, — gnali so ga v bratomorni boj z molitvijo vseusmiljenemu bogu med kadilora in miro, pod orgelnimi zvoki kimnov, kronamra cesarjem!
—	S človeškimi možgani pomVsan, -vrnil se je intieligent med svoje tovariše znanstvenike in modroslovce,. ki so učili boj za narod
j in domovino kot najvišjo čednost kulturnega človeka!
—	Raztepatana so polja, vpnstošene tvornice, pogažena moral:«, oskrujene cerkve in šole!
—	Konje in mule so pasli p>o sil ju, ž njimi poluili hi gnojili po-; svečene prostore!
—	Prazna vera in prazna narodnost ste se izživele v vojni, zastrupljena kultura srea in misli se je pogreznila v vojn« blatu!
Mestne in državne ustavne obla-
.Mi ter delavske niii.je >o sklenile. <i.i >e bodo borile <|o zadnjejra, ,«iokler ne bo zadeva policijske stavke v lio-vlouu popolnoma re sena. Cloveruer Cool id ge izvaja v polni meri svojo avtoriteto kot I načelnik državne milice. Ko je prišel štrajkarski odbor v. mestno hišo. je župan J. Pjrters odbornikom otlločno povaslal. da linija policistov ne bo nikdar priznana. Odborniki so pa zahtevali, naj bo jjilražnikoiu dovoljeno osnovati u-i ijo ter jo pridružiti A. F. of L. . s pristavkom, da ne bo policija r.ikdar poklicana na kako simpa-tijsko stavko. — Prva slika nam ' kaže stražnike, ki so bili odstavljeni ter par delavskih votliteljev. Kiikorhitro so'polieisti zastrajka I i. je poveril go ve rner st razen jr 'hiesta milici, ker so se dogajali lopi in vlomi. — Tako stražo nam i k a ž«' druga slika. — Na tretji sli ki vidimo bostonskega županu petersa in policijskega komisar ja Curtisa.
ALAS NAKOPA, 16 SEPT. 1919
Dr. Otto Bauer o prevratu j Avstrije in o boljševizmu
SimpatW-ai in /..do izobraženi nemški sorijaluo demokratični politik dr. Orto Baiter, danes eden od vodilnih dioa avstrijske stranke, je jrovorii pred kratkim na shodu svojih volib-ev v III. dunaj-l tketa okraju o uvoje.i <lelovanju v urad« državnega ta*nika za zu-
Ua.nje zadeve.
Arb*oi.t Zet i oo <» ' prinaša njegrov lepi »rov or, v katerem je p.alnl hvojim volileeia račun za svoje delovanje. Način, s katerim j odhd huj^kauje in laži dunajskega kapitalističnega časopisja.« ra/sirjeiie o lijegov* politiki, je naravnost briljanten. Nas bodo za-j i i mu la p red \ sen ni« tfova izvajanja o bivši Avs'riji in o boljševizmu. I>r. O'to liau r je govoril o svojem triulu za združitev S"ittake Av trijr r. Veiučija iu tu je Izvajal: ' Ko sem prišel v dr-' ta v ni urad /a zunanje stvari, je bil moj prvi cilj ugladiti pot za k«, ruleti je Nemške \ »'»trije z Nemčijo. To ni bil moj cilj šele otl to.vembrovih dni Ž«* leta 1WI7 sem napisal knjigo o narodnostnem vprašanju, v kateri sen razložil, da ne bo mogoče takrat, ko pri de doba soeijalne revolucije, <ia noben način olir^niti tako ne-i iMirave stvor kot jr io bila avstro odrska ^ouariiija. ki je bila vzdr-a »na l< z ino«'*jo linastije in bajonetov, ter da si ustvarijo (>hi. Poljaki. Jugoslovani in 1'krajinri samostojne države. Rekel sem I tedaj, tudi ii« nam avstrijskim Nemcem ne preostane nobena dru j gar pot kot /družitev z nemško domovino".
O svoj« m razmerju do boljše vizma, ki je bilo predmet toliko časnikarskih poročil, je izvajal sodr. Bauer; "Vi veste, da nisen. holjševtk, t**de iz čisto drugih vzrokov kot Kunder. Benedikt in | Karjwles ' l.timki dunajskih kapitalističnih listov. Op. ur.) Po, 1'iojeui nn en JU mieer pomenja boljševiška metotia *v sedanjih dr. j yavndi in -|H*iarskih rair^^rah v Evropi prehodno zmago prole tur jata K under. B'-mdikt in Karpeles so nasprotniki boljševizma! zato ker se oojt1 te prehodne /mage, jaz pa zato. ker hočem pro bt rijatu pr hraniti poraz Nisem pristas boljše viške metode in * latram jo m neiiporabljivo v tej deželi iu v tej dobi. Toda na t pro«no sisetM bi! tudi nikoli zaslepljen od sovraštva do velikega vetoviejra j r«»eesa s'H"ijalne revolucije. '/. velikim pinjenjeiu sem bra! te dni piMoo, ki je priobčil Romain Holland v " Populairu **. i .o je eden 'int-l Uajvrsčjih ljudi, ne samo velik pisatelj ampak' tud« eden o«l tistih malih, ki s<j bili med svetovno vojsko resnična, • st človeštva ki so se vedno znali jwivzpeti nad krvave spopade! . i so vedno tiio/ko klicali v »vet, da so Franrozje in Nemci bratje^ >; da more velikost Evrope temeljiti le na njihovem prijateljstvu. Komain Koh.itd gott.vo ni boljševik iu nima ničesar skupnega r boljševiškinn neftnlami. -laz s»-m ravno tako malo boljševik kot! on, toda kadar izrekam svojo si*Uw; o boljševizmu, se čutim vedno bližje Itallaiidu k«»t pa Karpeleru. Moji politični prijatelji Lon-' ru« t v Frai eiji, MeOonald v Angliji in Turati v Italiji tudi nisoi I »o« jševiki, '-etiuli stoje na čelu velikega gibanja, ki stremi za tem. i d i se boljs-vikov ne bo ubijalo. Dasi se postavljajo napram boljše ' » »ran kriti«'.u:, sloj-- vendar na stališču, da je to stvar Rusov inr Madžarov, toji narod: pa nimajo pravice, da bi jih s silo premalo 1 \ali Ne rrj,.metu. da bi ranffla vla«la. v kateri imajo soeijalni de-i ».»krutje količkaj epliva. ravnati drnjpače'i
Sliod je sodniku liaueru sotrlasiio izrekel zahvalo in zaupanje
fltAS VARODX 16 SEPT. 1915-
upiLMur:
Brezprimerna invazija
Spisal JACK LONDON
» 1 ?
zgodilo in dosti se je izvedelo iz pove>ti maloštevilnih preživelih. Nesrečna bitja so begala po cesarstvu v tem miljonskem hegn. Mogočne armade, katere je zbrala Kitajska na svojih mejah, so se >'oprle. Karme so bile oropane vseh živil in nikdo ni več obdeloval polja. Pridelki, ki so bili že na polju, so ostali tam. kajti nikogar ni bilo, ki bi jih spravil pod streho. Najbolj značilna stvar J a SO bili beffi. Miljoni, zaposleni / begom, so urskakovali meje države. kjer so jih zavrnile velikanske arma<le zapada. Morija teh poblaznelih množic na mejah je
I svetovnega sovražnika, tega po leta majhnih zračnih ladij in te gn dežja steklenih cevi. Prokla-liuNcije vlade so bile zaman. Niso moirle ustaviti enajstih miljo-[iirv okuženih ncsreenežev, ki so ['•••žali iz mesta Pekinga, da širijo t "I«/en po celi deželi. Zdravniki in zdravstveni uradniki so pomrli na svojih postojankah. Smrt. premagalka vsake stvari, je ja-I ;< ja preko dekretov vlade in Li 'fang Witnga. Posekala je tudi n.ietr;). kajti I.i Tang Wtmir je n-!'rl v d m pem tedmt.
< •• hi se pojavila le ena kutra. 1 i jo Kitajska mogoče premagali. Pred celim ducatom različnih 1't'u pa ni hilo varno nobeno bi-tj-. Mož. ki je nšel kozam, je p«wl-!• lesarju. < je bil imilllen I .<li proti temu. «_'a je pobrala. l ;iboiiska knifa. črna smrt. Bile -o na m ret* te bakterije, te kali in ti mikrobi, vzgojeni v laboratoriju zapada. ki so prišli nad Ki-ohliki tlcžja steklenih
jskt
vi. Vsa
»rganizaeija je izginila. * lada je razpadla. Proklamaeije • dekreti s.» hili brezkoristni. i.ajti možje, ki so jih sestavili in p«" ,'isali »-n trenutek, so bili na-d«'dtiji trenutek ž«* mrtvi. Poblazneli miljoni. katere je «rnala smrt pn,: seboj, se niso brigali za no-i»< rr nasvet, lic žal i so iz mest ter : n' 'i -' n. I i deželo in kamorkoli so I t»'1 i. so nosili s. <*eboj vse holez-iji. Kil., je to v vročem letnem ča--	kajti Jakob I*aniu«rdale si
je premeteno izbral pravi čas. — in kuga je divjala vsepovsod. Veil.i o se je ugihalo o tem, kuj se je
množic na mejah je bila nekaj grozovitega. Zopet in zoper so se morale prve vrste u-raakniti dvajset ali trideset milj nazaj, da uidejo tej mnogoglavi .»mrt i.
Enkrat je prodrla kuga skozi ter se lotila vojakov, ki so stražili mej« Turk est a na. Za tak dogodek je hilo vse pripravljeno in eeprav je pobrala kuga šestdeset t'soc evropskih vojakov, se je mednarodnemu zboru zdravnikov vendar posrečilo izolirati kugo ter jo zajeziti. Tekom tega boja se je pričelo domnevati, da se je pojavil nov haeil potom križanja med "dvema drugima vrstama in ta liaei! je strašen v svojem učtu« kovanju. Najprvo ga je zasledil Voinlwrg. ki se je sam inficiral t« r umrl. a pozneje so ga znah-
sTveiiiki izolirali ter šttulirali.
i
Taka je bila 1>rezprimerna in-vazija Kitajske. Za 011 ill tisoč miljonov ljudi ni bilo nobenega tipanja. Zaprti v svoji obširni in okuženi klavnici, brez organizacije iu vodstva, jim ni preostaja-lo nič drugega kot umreti. Niso mogli pobegniti, ot so bili pognani naza na meja h na kopnem, tako so bili pognani nazaj tudi na icorjnu. Pet insedemdeset tisoč pomikov je patruliralo ob obrežju. Po<l ne v i so njih kadeči se dimniki tvorili napretrgano črto iu ponoči so neštevilni žarkometi o-svetljevali morje ter iskali tudi 1'i'jmanjši čoln, ki bi skušal od-piuti od obali. Poskusi velikanskih brodovij čolnov so se žalostno izjalovili. Niti eden teh čolnov ni prišel preko morskih psov, ki so ležali na straži. Moderni \njni stroji so zadrževali razor-ganizirano maso Kitajske, dočim
r
je vršila kuga svoj posel.
Nekdanja vojna je postala knga stvar zastneha in šale. Ničesar tlrugega ni bilo treba kot vršiti parobrodno službo. Kitajska s.« je smejala vojni in vojno je1 dobila, a bila je to ultra-moderua vojna, vojna dvajsetega stoletja, vojna znanstvenikov in laboratorijev. vojna Jakoba Laningdale-a. Sto ton težki tipovi so bili otroška i«rraea v primeri s temi mi-kro-organičnimi projektili. s te-i ii odposlanci smrti iu uničujočimi angel j i. ki so leteli preko države tisoč miljonov duš.
Tekom celega poletja in jeseni b-ta 1976 j** bila Kitajska pravcati Infemo. Nikdo ni mogel u bežat i tem mikroskopienim projek-tilom. ki so znali poiskati tudi najbolj odaljena skrivališča. Stopi.e in slotine miljonov mrtvih so ostale nepokopane in baeili so se množili Proti koncu so umirali \saki daii miljoni od izstradanja. Razventega pa je stradanje oslabilo žrtve ter uničilo naravne o-brambe proti kugam. Vladali so kanibalstvo, umor in blaznost.
Tako je poginila Kitajska.
Šele v naslednjem februarjn, \ najbolj mrzlem letnem času, je bila vprizorjena prva ekspedieija irt nato druge. Te ckspedieije so bile majhne, sestavljene iz znanstvenikov fer oddelkov čet. Stopile pa so v Kitajsko od vsake si rani. Kljub najbolj natančno izdelanim varnoKtnim odredbam je podleglo kugi več vojakoy in tn-d par zdravnikov. Raziskava pa je šla pofunino naprej. £kspgdi-
' ■ # - — 77 r ■ -1
Kako je z dohodninskim davkom?
•;<«*•-	*	'—Ejj	: .
Uredništvu Glas Naroda je predobro znano, s kakimi težko-
čami se imajo boriti naši rojaki, ki sO po pomoti in netočnih informacijah plačali preveč dohodninskega davka, da dobijo preplavali i denar nazaj.	«
Pomagali smo jun z raznimi nasveti, ker je pa povpraševanje po informacijah le preveliko, se nam je zdelo potrebno sestaviti seznam vprašanj, na katera naj odgovori in nam jih pošlje'vsak, kateremu se zdi. da je plačal preveč davka.
VPRAŠA!^ SO BLEDEČA:
1.	Kako se glasi vaše .krstno in rOdfnhsk6 ime-? ............
2.	V katere mestu se sedaj nahajate, v kateri ulici, hišna šte-\ilka? ........................................................
3.	Kako tp imenuje kompanija. pri kateri dqjate? ............
4.	Odkod ste doma? (Iz Kranjske. Štajerske. Primorske?)....
o. Pov ejte natančno, koliko ste zaslužili lela 1918? ..........
6.	Komu ste plačali davek? ................................
7.	Ali sfe oženjeni ? Kje je vaša ženaf ......................
H.	Ali fiuate kak državljanski papir? ......................
9.	Koliko davka ste morali pls«"ati? .....*...................
10.	Koliko trok i nate in koliko so stari? ....................
11.	Kje ste stanovali tedaj, ko ste plačali davek? ............
12.	Ali ste podpisali vaš namen, da nameravate ostati v Zdru želih državah ? ................................................
Zapadna Slovanska ZvezaT^j
USTANOVLJENA
5. JULIJA 1908
INK0RP0R1RANA
27. OKTOBRA 1006
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Qlavni sedeš: Denver, Colorado,	\
glavni odbor:	^
Predsednik: JOHN PEKEC, 445» Wash. SL, Denver, Colo. Podpredsednik: JOHN FAJD1GA, Bor 33, Leadvile, Colo.	»JL
Glavni tajnik: FRANK SKRABEC, 4WM Wash. St., Denver, Colo. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, Sta. 5, Pueblo, Colo. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 4485, Logan St., Denver, Cola Zaupnik: FRANK ZaITZ, 514 W. Cestnut St., Leadvile, Colo.
NADZORNI ODBOR:	I
Predsednik: JOHN GERM, 734 Moffat Ave.	t MIHAEL KAPSCH, 60S N. Spruce St, Colo. Springs, Colo. w
GEORGE PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Denver, Oola	\
POROTNI ODBOR*.
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1206 Berwlnd Ave., Pueblo, Cola
JOHN KOCMAN, 1203 Mahren Ave., Pueblo, Colo.
FRANK C AN JAR,.500-501 — 45 Ave., Denver, Cola	v
ZDRUŽEVALNI ODBOR:	^
lk: FRANK BOYTZ, RR. 2, Box 132, Pueblo, Colo. LNK MARTIN JAK, Box 259. Ely, Minn. PETER GESHELL, 4464 Wash. St, Denver, Cola
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. Si BURKETT, 4487 Washington St., Denver, Colo.
GLAS NARODA. 82 Cortlandt Street, New York, N. T. Vse denarne nakaznice in vse uradne stvari se poSUjajo na si. taj-•tka, pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, prepirne sadevs pa ■a predsednika glavnega porotnega odbora.
Toman je ugotovil sklepčnost /»jo-
K oni u ste plačali davek? ................................ ["a- proglasil stari upravni svet'
kojejra 4 člani so «=edaj v
sovraz-
K ran j o2 postilen, nevštevši n:i-daljnih priložnosti, kjer se ljudstvu nudijo razne opojne pija'
Važno
razkritje
:iem inozemstvu, za rat^el j a vi je-j Opaža <e tudi. da v krojili, kjer se nftra. Vršila sc je nova v »litev in dvisa alkoholni koo.zuni. naračča so b;li potom listkov izvoljeni .ae -,ovjla m,MO bolnih y u dee i • Dr. Rudolf Franz Viktor (jlaser. <lr. Mirko Orasselli. dr. Josip Lesk'ivar. tir. Fran.m l.ipolt. l.ovro Pet ova r. <lr. Vilko PfvVer. , Josip Rosenberg, dr. Trie Seher-bauin in Ivan S.rsf;:»*h". V nad/< rovalni svet sta bila voljena Dra-sfo Kobi in I ven Veselič, za njih namestnika pa Adolf Ilir mler st. Po ravnatelju lb rniannu predlagana razdelitev čistega dobička, ki dotira v smislu pravil razliem fonde ter zlasti tudi dovaja rezei -vi za efedi^ne izgube znesek • kr.iii in predvideva /a kapoii !e n 1919 plačilo 20 kron (.V 1, <? j, sprejela v vedimst. odn«-sn«» je l*ila otl.-brena
Xa tem obenvni zboru <0 bile o«i-d;ine pomembne i/j.ivc, zla,*i 'u ii
po vladnem komisarju dr. Pfei- . .. ^	„ ,
...	.	!*o'ovjce citrone. Docn^Io se j«. J;-. Je l.i-
terju. ki kulmuurnjo v tem. <ln k.» *dravljenje povzrj.Mki hitro Krvna kr., naj tvorijo podlago delovanju te- ?.*>nj«\ hitro odstrani'^ iz tfie.it "trupe 1>
Priprost in cenen rabin za boj proti ŠPANSKI INPLUENCI.
Izkušnja je največja učtteljlca, tn ko p^ je vprvii- |>.>jiivila. straina čpanska Influenea. s»- z naglico rai^iriia po deželt, um • • 'r* drulino za družino in pc>\zrceila nepo--> pt.rje in potrtost, so uporabljal' v«.i mogoča zdravila v mnenju, iti uvitivljo t> morilko. V oktobru in novembru l^l* ko je bil« epidemija. .ia višku, »e je do»;-rtnlo. da je bilo v veliko slučajih najb<»lj-5'.' zdravilo Bolgarski Krvni faj s »okom
ea doma,'t »a ban "-nega instituta .e. čista gospodarska politika.
18. Pošljite vsa potrdila, ki ste jih dobili, ko ste davek plačali
4. je le mogoče, pošljite tudi potrdilo od kompanije, koliko z^mje ' 'novonu^taliT razmeVT Ea služili i.Ma 191S.	Mariboru, k at. remu ,e obeta kot
14. C
ste za
t varno vodstvo ter
dalo u.stroju potrebno moJ n • se x vstav'.jal bolezni. V?ak pani^tei č!o»vk Ij<» Roto'-o imet rri rokah za.voj ir^i fudovi-
popolno Vpil- tega ieliš.-nega zdrav.!a. P.-^ie k l^k.^r-narju in zahtevajte von Shli • i >y iulK-r-
s'kl Krvni t "d j.
*	obmejnemu mestu v trgovsko-po
Na ta vprašanja točno odpovorite ter nam pošljite vse, kar za- litičn«m oziru* važna uloga. btevamo.
Vse to '101110 izročili pisarni, ki ima v rokah to zadevo.
UrednHtvo "Glas Naroda".
«i je so našle Kitajsko opustošeuo. \clikansko divjino, po kateri so se potikale tolpe divjih psov ter obupanih band f o v, ki so preživeli Vsi preživeli so bili usmrčehi, kjerkoli so jih našle ekspedieije. Nato pa se je pričela velika nalo-•ra sanitaeije Kitajske. Pet let je trajala in stotine miljonov dolarjev so porabile države za to. Nato pa se je pričel narod seliti v deželo, — ne v zonah ko je bila to ideja barona Albreehta, temveč mešano, soglasno z demokratičnim ameriškim programom: P»ila je to obširna in srečna mešanica narodov, ki se je nastanila h h Kitajskem leta 1982 in v letfh, ki so sledila, — velikanski in u-spešen eksperiment križnega oplo-jenja. Danes poznamo sijajni mehanični, znanstveni in umetniški napredek, ki je sledil temu.
Bilo je leta 1987. ko je bilo raz-veljavljeno Veliko Premirje. Prišlo pe do starega spora med Nem-r-ijo in Francijo radi Alzaeije 111 Lorenske. Vojni oblak je postajal vedno bolj temen in preteč, ko je bila dne 17. aprila sklicana konvencija v Kodanju. Navzoči so bili odposlanci vseh narodov sveta in vsi narodi so slOVesho obljubili, da ne bodo nikdar uporabili drog proti drugemu labo latorijskih metod vojevanja, katere so uporabili pri invaziji K5-tajske.
Opomba: Če g-a nimi va3 lekarrar, MORATE vi takoj .meti. 'zvršili Uj hitra zavarovana odp išitlida*. l'<>?..*ita 71.- ■ ' .. ______.	st za velik družinski z.r-.J, irlja kvo-
Zlocm zoner nrnvnost	, , ,- .____.., e .
JI z:«. »-Mj ali -se8t zavoj.- / za $i> : 5. > a-je velikokrat podlaga iiezmerno sit v: Marvel Products company, a 5lir-uživanje oj>ojnili pijač tor čeziiu *- vt» Bidg., Pittsburgh. Pa._
o«> število <ro*tilcu po posameziuh ROJAKI, NAROČAJTE SENA milijonov v italijanskih rokah, občinah. Tako je naprimer v Lpib- "GLAS NARODA", NAJVEČJI tako da so Italijani faktični go- lj.iui 26S. v kamniški občini Sli v SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. spodarji tega društva. Društvo je vrhniški oLčini 4<> in v občini DRŽAVAH, odpustilo do seditj skoro vse urad	.	______
nike slovenske narodnosti Lloy POSEBNA PONUDBA SAMO ZA 30 DNI
dove delnice notirajo okrog tisoč §e mkdAR M BULA VAŠA POZORNOST OBRNJENA NA TAKO PO-"r-	NI DBO. Zakaj je ne izkoristite? .Mi imamo saino 10,000 takih ur za to posebno
ponudbo. Pod drugimi razmerami bi morali plačati dvakrat toliko za uro. ml vam pa damo vse druge predmete poleg ZASTONJ. Da se zadovoljite s to posebno razprodajo, povprašajte kjerkoli horete. tn videli boste, da je ta ura za 99.95 res čudovita.
Iz Jugoslavije
Iztok žita iz Bumunije.
Iz Rumuni^e poročajo, da bo letos mogoče izvoziti iz Rnmunije 50.000 vagonov žita. Pri tem pa še ni všteta žete^ v Besarabiji.
Tržaški Lloyd.
Po pflročilii ravnateljstva Trža-ikega Lloyda se nafamjar'od 27 mi-lijottov <Mniake glavnice okoH 20
Zasedba gornjega Banata.
Dne 18. avgusta so dobile stIi-ske Čete povelje, da zasedejo nastopne oTi* inc: Mali Sombor. Da-vko in Kiriii v gornjem Banatu (v južnem delu bivše	k; 11a
podlagi novo določene demarka-
eijske črte j»rioadajo Jugoslaviji.
\
Referati za vlnmtvo in kletarstva.
Deželna vlada za Slavonijo j? v Ljubljani v svoji seji dne IG. uvr-. poverila referat za vinarstvo in kletarstvo za Slovenijo vinar- Potreba vam je samo videti uro, da je za ceno, katero mi nudimo, to velika jtkemu nadzorniku Franeu Mfrtja- raiprddaja. Tako je velika kot na sliki. Opremljena je z iz bornim pristnim 2» Šiču iu «n pridelila poverjenistvu ■ kamensldm kolesjem, vdelana v krasno OOLD FILLED škatljo z dvema pokro
/ t	v Lti	Garantirana je za,'25 let. Niti ura za $50 bi vas bolj ne zadovoljila. Pre-
ža Kmetijstvo ^ Ljubljani. \	pribil bodite, da se bo vse« vašim prijateljem dopadla. še celo v Evropi
srjt je deželna vlada sklenila, da w hm pooomi, bi jo imeli. Co vidite t» uvrsten €asomer, boste spoznali, s'- ustanovi za «. -»cn-lc: uStajcr- da je res razprodaja 2 ozirom na ceno, katero nudimo. Darila, katera borna sko =anroctojro klet .irsko nalzor- dajali tekom prihodnjih 30 dni, so naslednja:
M'stvo s sedežem v Mariboru Za 1* Avtomatično šilo Šiva naprej In nazaj, kakor ilvainl atroj. Ore skozi (naj .	_	1 ' m	XT	debelejie usnje. Dreta se avtomatieno odvija.
! letarskega nadzornika V Man- 2. Listnica. Iz pristnega usnja. Ima predale za bankovce, drobiž, Identiflka-
boru je imenovan vinarski nad- C,j'k3° Sl^ien^^p. ZadnJ. model, k. poveča prizore do naravne velikost.
zormk Josip Zabavnik. ki ie tO 4. Avtomatični stroj za striženje las. Z isto lahkoto si lahko strižete lase ko.
sbižhf. že nastonil Klettrski nad- * 4*iete' Žnjlm boste kmalu priitedili stroike za uro-
4»l J/r-o ze nastopil. JVieiar^Ki n-iu g Qbrot u kljuČ€ Skupino ključev vam bo držal celo življenje.
zomik Franc Oombae v Ljubljani «. Pečatni prstan. Gold filled. Deset let garantiran. Z vaio začetnico. . „„„vi14 n^aloi l.iMo-p l-n n«d»ft Ne P°*ni«*« nlkakega denarja za uro. Samo kupon spodaj Izrežlte. - Prldenlte r prav tja oasiej KieiavsKO nauzu-|35	za po&IIJalne stroške ter nam poilji\e DANES. Plavajte poštarju 19.39
rovalilo službo na' Kranjskem in ko vam Bo Izročil uro In darila. Vse, kar poitjete z naročilom le 3Sc. za poSfIJalne . ,	,	.r .1	stroike. Izven Združenih držav gotovina z naročilom. Naročite DANES. Ne zane-
na -do venske-i K>r»k-ra.	martte v.nkopriMke.	_
UNION SALES COMPANY
Mariborska eskomptna banka Gawtncijaki Kupon	Dober samo za 30 dni.
' Dne 14 avgusta se je vršil podj Union 8a|ea Company Dept. <18b), 7A7 No. Lincoln St., Chicago.
predsedstvom dosedanjega pod- Oowdje^	'
J J -» J T. 1.1J n_ _	Pr tvoje no dobite 3» centov za Poštne stroike za kar vas prosim, da ml pošljete
predsednika dr. KndOlfa Franza. wojo 2i.kamensko uro. Pošljite ml tUdI svoje darove.
47 redni ofr-'ni zbor Mariborske Po*tar|u bom plačal S9.«6, ko ml bodo izročene Stvari.
*<. reoni oc.ni .zoor ^»"DoreRe ^ nj|ro£)|# nm takoj ^^^ ^^ da bom dobll va|a	dar(,a.
e^komptne banke, k oje ga Sklepe t Vaio uro bom poakuial deset dni. 6e ml ne bo ugajala, vam Jo bom vrnil m je posvedofil notarski namestnik! »«4im» d"lHU ln vt ml bort* Mamili denar.
Frttya Rri^er, Nadzornik Ciril' — ...................................................................................

.^JHSKi: L—-..m
♦
Zdravim ^amo moške.	J
Dr. Kotar J« aajaUre)« slovenikl adravolk, tpecjaHat v Pltta-	i
berabu te imm »irtas tokutejo v adrarljenjo moAklb boleanL	j
tžaatrupljenjo krvi adravl •	I
•lorttlM 608, ki sa Ja latUl	j
profesor dr. Ebrllch. Ako Imata	1
? zrlo, ako vam lipaiajg jaajs.	j
ves bali » kmUh, pridite ta	1
tfhtU vam ha krt. Nikakor M	j
Vso tatotevanj« Is kanala SS	I
kapoJKanje vodo sdravlm po aaj-	j
ne ve J 51 metodi tn v kolikor mo-	I
|o«e kratkem časn. Kadar spo>	j
znate, da nimata ve£ moSka moCL	1
oe čakajte, temveC prideta la	j
vrnil vam bom mofiko mod	1
Kilo oadravta v «0 nrab bna	I
Bolečina v nehnrjv, a« ia j
' ssr prihajajo boieOns v hfMa	1
Slovenski adravnik. ta krUtu, palenjs prt aoknaji	1
la sstsls bolečina ta vrsta sdravlm s največjo gotovostjo.	j
Marmrntiw. trgaaK bsMtes, stekline, tUaJ ftkrsAJs In	j
ksins balsorf ki aastansja vslsd naflsts krvi, osdravtm v kratka«	1
■saa. da al treba ledatl. -	1
CraAae ore : ▼ pmasdeljsk. srsdo tn petek od K ajstraj do ft. pa	i
pstdaa. V torek, čstrtsk te »Hiti sd flL ajottaj da «L sester. T asda	1
ptttfiburoh,« |pa.:	1
Kitajska pu se je smejala in «'-a kala. Ob njenih mejah na kopnem je >talo na miljone erropskih vojakov. Ona je mobilizirala petkrat toliko miljonov svojih vojakov-1 miličarjev ter čakala na invazijo, j < »i 1 svojih morskih «»loituli je storila isto. Kitajska pa je bila |»re-s.-»4c .-n;i. !'.» t <1 k •» ojrromnih prt -pravah ni bilo nikake invazije. Tetra i.i tnojrla razumeti. Oh dol-1 sibirski meji je bilo vse mini«, j Oh njenih ohalah niso bila mesta in vas. niti obstreljevane. Nikdar! v Z{r(»doviui sveta ui bilo hc nikdar *iiko moiro«'-ijeira zbiranja bojnih brodovij. Itrodovja eelegra sveta so hila Tam in noč in dan so {•!itIi milijoni ton bojnih 'adij oh r«»bu kitajskr (»bali. Kljub temo 1 .. s.- m nii". /<.'«Klilo. Vprizor-jeu ni bil noben poskus. Ali so 111%'imV mislili.	bo prišla Ki-
tajska iz svojega oklepa? Kitaj-ske j,, stuejabl. .Vli so mogoče oislili. tla jo bsulo izmučili ali i/-strailali* Kitajska se je zopet smejala.
One I. utaja l?»7<; pa bi videl čitr telj, i-e i»i s.- nahajal v cesarskem mest u IVkinpii. ki je štelo enajst miljonov prebivalcev, kaj I čuden f»ri/or, Viib^ hi eeste pol I ne klepet a jočepa rmeneya prebivalstva in obraz vaakefra p«»sa | mezntka obrnjen proti nebu. Vi- j soko v m o« I rem zraka pii hi /apa j /il majhno piko. v kateri bi s|x%-1 zi al noli rclnih .revolucij in jm j tanj, zračno letalo. Iz te*« letala.! ki je krožilo nad mestom. >o pa j dali izstrelki, — čudni, neškodljivi i/strelki, cevi iz tenkejra ste j tla ki so se razbile na tisač koš t •"kov, ko so padale na ee»te i»» stre hiš Nič.-sar smrtonosnega ni bilo v teli izstrelkih. Nič k* ni zgodilo. Vikakth eksplozij ui brJ lo Kes je. da je bib> par Kitajcev!
la ve iz tako velike višine. Pa kaj so bili trije Kitajci proti vsakoletnemu prirastku prebival
ki je /naša) dvajset miljo-j (.t,v * Kna teh cevi je {utdla v rih n,k v nekem vrtu ter se ni razbi-| bt. 11 lini gospodar jo je |M«teirnii| i« ribnika. Si m- je upal odpreti in \ spremstva svojih prijateljev ti r liinlske množitve ki ie t>«»sta-jal.i v. drio večja, jo je odnesel vrhovnemu uradniku svojega okra-i
la /adn ie iitii'iHiviitii t** hil 00- j
i 1 \ič si' ni 2if*i<lili>. M•*<I otiuni. ki so stali zelo bli/n. sta izjavila dva, da sta \ idela zleteli iz eevij nekaj, kar je Inlo sličuo komarju. To je bilo \ sc. Množica se je pt 1 j
čela smejati ter se razpršila. • Kot Je bil bombardiran Peking n steklenimi cevna I, tako je bila ti.di cela Kitajska Majhna zračne letala, ki *>o odletela z bojnih i
Kooee.)
i ladij, so vsebovala po dva moža. 1 i 1 ta letala so krožila nad Vfcemi n.est i. trjri in vasmi. En mož je vtilil letalo, drupi pa metal ste-kleiie cevi preko krova.
< c hi hil čitatelj zopet v IV-kin«ru šest tednov pozneje, hi za-I li an iskal enajst miljonov prebl-jvaleev. Vekaj bi jih našel, par js otisočev mojroče, kojih trupla
So LMiil« v hišah ter na zapuščenih festah ali pa bila visoko nakopi-jčena na zapuščenih mrtvaških vo-zovih. Ostale pa hi m o raj iskati < h <rlavnih in stranskih cestah obširne države. Xe našel pa bi vseh !;«zaTi iz oknženejra Pek intra, kajti za njimi so ostali stoinsto-t.soči, kojih razpadajoč«: trupla >0 označila pot. po kateri so he-/sli ostali. Kot. je bilo z Pekin-tr<-m. tiiko je hilo t trdi z rsemi drntrim^mesti, tr«ri in vasmi v «lr-ž.ivi. Kn«ra je obiskala vse. Ni pa h !a to le ena ku«ra in tudi ne dve k'i'_'i. ISiio je to več kot ducat različnih kn«r. Vsaka virnlentna olili-!■-* itlfekcijozne sini*ti se je širila po deželi. Pretwzno je kitajski, j vlada spozna! pomen teh veli-jkanskih priprav, tejra vpoklieanja 1 svetovnega sovražnika. te«a no
I'fi.i; (»ovsoii -spomeniki trplje-;n... in brutalno-.! i. Vsaka je večja ''' vsjikii .}'•	jša od ilru«
i Okoli njih se tare iteprejjled-i : množica ljudi. /diltovunje in preklinjanje napolnjuje zrak in j hie poje večno pesem suženjstva. <»!« večernem lila« I it pa prinesejo* j t ie$i'a p oil <lra<roeeuim hahlahi-iioai. llhtiii.io ^ii o<rriiume pihlja-
krvi. Neprestano j.- žvižiral 1»i. 1/ dneva v dan so zidali pirami d» iz stoletja v stoletje. Milji,iti -c se mučili, milji.ni , preklinja.! i. in ntiljoni so se krčili pod udar <*r. Kdo hi pregledal vso mno/ii it? pasinePiramide p;i v<» rasle * :>a oh drugi.
Kamor oko pogleda, povsod so |< ramiile; povsod hrezmiselni kit j i s.dza. krvi. znoja, kosti in Jo-
Piramide
Glede dohodninskega davka
ve;'-eni -a lektorji vm-Ii okrožij iu Mili L ill!.
Kakorhitro prejmemo kako to-/;*'!<"vno poro'i'o i/ \Vasliiii«tona( sporočimo v naili *jia-ili!i. Do tona pa ]»••!»- um malo po* t j»l jenjjt. Ali upamo, da ho stvar ni?odno re's na in da homo vstanu piihrani'.i t - ■1 si i t* rojakom t ^tomne svote ka-t. i e »o /■• plačali iu katere hi še ." ta!: plačat: /a dohodninski davek. A -I. Terbovee. tajnik -IRZ
VAŽNO ZA POTNIKE!
ki potujejo sko?. New York v domovino, da se vsf^vijo pri svojem rojaku v nanovo urejenem hotelu "Rusija", kjer slovenski potniki dobe čista prenočišča in domača hrano po najnižji ceni. Mi vam pomagamo ceneje kupiti šifkarte in dobiti potni list. Nahajamo se bli zu našega konzula SHS in kolodvora. Pridemo vas iskat vsak čas, ako telefonirate (7232 Farragut). Človeku, ki ima za klobukom napis HOTEL RUSIJA zaupajte, drugemu ne.
LEO STRUKEL Balkan American Trading Co., 203 Tenth Ave. cor. 22nd St.
NEW YORK, H. Y.
Depulaeija .Ju_'r--Iavin-'a~;a lb-.pub .».i!:.*!.» ,.a /di MŽ. tja. |i v
ihilila prejšnji te-i-D v W'fsjdno" - I"IIU. D. < ' j<- posl. 1.1 >Vi je /;:-' . sr pir.ke do <_r K . -i.'.i. k -nris.H ja dohodninskega davka. da pr: ».jem izpos-bij . j » ..pros'ii..V n;»-:li ' \.:ik v lei»:i davka. katere«»a p*.<-ivi|o:n:t tie bi rabili pkičuti. »I. lila ea, Upravilelj -hujod.iv Infirm:: ii«'ii llat au in hr. ^kuli- i/ nhiv-in -ra urada -I IIZ. s: , bila o ! m;: i"iju .M.i| -mu, pravm-ta oddelku department / i notranjo zadeve.'
Ii ti vi ima v rokah to za Iv. -ieti 1 prost it ve dohodninskega davka, !w*:tefi jt- rti.pil v /vezo /. i;. A.m--ttongoin. in tam so vi šili aiu1:-menti. s katerimi smo pm.. •,-;•.> dokazovali, zakaj hi -i moral «ln--it: di hoduinski zakon i/ 1 takr. da bi bili tud« ostali r>ja'j. ki pridi jr. iz Kranjske, štajerske in s Fr'morskeoa dehvni tisti!-ugodnosti, kakor rojaki, ki nride .jo naprinu r iz Kot iške, J-*;-t iu I \ilmacije
Po dolženi int.-r» ievvju m iji r-a-m Mlihrj m je bi!o ohljnblj -ii'. i: tši deputaeiji. d.t nas nI" v \e k liko dnevih cd v <t • 11 o niiao-veiii zaključku iu č.- bo sivar re j —• na v naš prilog p-iti nt 1 <* !" rb-
Naprodaj
velik kos najboljše ilovite zemlje p o$15.00 aker na zelo lahke obroke. 12 slovenskih družin se ie naselilo v zadnjem času v ta okraj. Za pojasnila obrnite se na:
JOHN KNAUS P.O. LIMESTONE. Alger County, Mich.
lireszmiselno. kakor ogrromni spomeniki trpljenja in brutalno-sli. se dvigujejo ti zidani kupil kamenja. Lepote nimajo nobene:! ■ njihova privlačnost obstoja v i r i i It ogromnosti in masivnosti. Isimbol — suženjstva. Pesek, ki jih obdaja. so miljoni kapljie zno-ia iu solza, dušeč v vzduh. zatrte kletvice, onemoirleira srda: kame-1*if i kvadri pa, ki jih je polagala i rpinčena človeška moč enega na drugega, okameiieiii vzdihi mučene mase.
Tam oh Nilu so jih lomili. Soln ee je ž«ralo na ukrivljene hrbte : lobotajočih sužnjev, znojna koža se je svetila. oni pa >o zabivuli ^agozdo ob zagozdo. dokler so o. I-krlinili kamen za grob — mumije. Zacvilili so škripci, napenjale sr se mišice in bič je rezal znatne nja suženjstva v kožo. Skala se; jr počasi dvigala, dokler jo niso ipoložili na lesene valje. Potem so jih vpreprli: živino in sužnje. Eti-'joj.-ee in zamorce. Semite in Arabci*. Vse je mrgolelo. Povsod vprege. samo vprege.... Tisoč misuse je napenjalo, tisoč ustni«- je j prekinjalo in tisoč hrbtov se je (zvijalo pod udarci pazuikovega ;btea. Slišalo se je le preklinjanje robov, divje vpitje paznikov in hropenje izmučenih prsi. Zopet so zacvilili škripci in nov kamen se i je vzdigoval na spomenik trpi je-' . nja-----
1 Ob večernem hladu pa so princ-; 'jsli ujefra pod dragocenim balda-hinorn. Nosile so «ra krepke roke. in ogromne pihljaee so ga ldadile. | Hele sužnje so mu poda vale lrla-, 'deče pijače, eimbali so peli. pred nosili pa so plesale plesavke. Sve-j tila se je bela kožii in tančice so plavale po zraku, on pa je jrledal ^zamaknjen v stavbo in se veselil slave, katero mu bo pela zgodovina.
I'm H je. Y srce piramide so gp položili. Šreili vzdihov, solza in .ikrA*i počiva že tisočletja in* ni še razpadel....
Nove piramide so zidali. Miimi-> ja je sledila mumiji. Vsaka se je hotela veseliti in nasititi solz in
Osemurm delavnik
* At l>eitersehatz". teilnik za so-eijabio zakonodajo in glasilo dr žavne zveze bolniških blaga jen v Avstriji, ijninaš-a izpod peresa 4 j broda -ledeči članek o osutnin-a^in j delavniku:
t
n.i-.i» mogle i/.vojevati or-' jiauizaeije v težkih, desetletja trajajočih bojih to >e jc izvedlo v pat mesecih Osemurni delavnik ;e bili vpeljan v eeli vrs^i di"žav starega! in novega sveta. V državah pa , kjer se to št- ni zgodila, b >do via-'
de ,r najkrajšem "-tsu priirorane,| storiti isto, če bodo hotele, da ji!: j ne pribite dogodki sami. Doslej | so vpeljale osemurni delavnik samo j oražene države z malo iz»<-mo par strok v ententnih drža-j vab).
Zmagoval-i pa upajo -ie vedno, da 1 odo moji 1 i io socijalno-higije-nično tako potrebno vpeljavo ad i t raniti z dnevnega reda \"ndar se čujejo v zadnjem času glasovi, da ist- v Franci ji iu Angliji resnejše pripravljajo na lo, d.L se potoni zakona vpelje Vsem urni delaxnik., Tako je naprinier francoska zbor j niča poslat»c«n 1!>. aprila sfirejcla enoglasno zakon o osemu«iiem delavniku.	aprila je t;: za kom sprejel tudi francoski senat. — V iliah.ti je bil s 1. majem vpeljan osemurni delavnik v strojni industriji. v žehv.arsk: industriji «e ga' je pji vpeljalo s 1. julijem. Po po jr-i.'-ilih časnikov Šr i it« 11 v svdni jnidastrri vpelje 4Surni delavni i (teden.
V Anglij: .ie v parlamcatu ja»-dala vlada izjavo, da v najkrajšem času predloži zakonsko ored-•logo o osenrurneni delavniku nt da. pt»dvzatu»j ki lake za določitev naj-j nižjih delavskih plač v industriji Z", /t It zi:l ' ar m- ..bstoja os.-tiitiini dflavu:!*. že od 1. februarj i Pil!1. Vsb- 1 obstoječesja oi)i*etf»i! je.i ja železnic radi d-miobilizaeijc -e ni !iui^lu na \ s. h progah zuiž Iti delavni čas na osem ur: v-ekakor pr> •obstoja uaredba da se na takih i pri pah za več !;#»t oseniurno ueio ii>'ača jmsfbne u *e. Izvedba enakih tier.it lui v-iyh pritgah bo toliko lažja, ker železi.ice ne preiibjo po izjavi vlade več v la<t privatni kov. ki so lislužhen-t vo zelo š-ika-
niiali in izžemali.
Vprašanje je, krj bodo napravili Frauj-ezi v saarski d« lini.
Takoj, ko so zasedli to ozemlje.
odpravili uaii-dbo !c o.ini-ut aega delavnika. Tudi rudarji ->o> b-ezu^pefno protestirali raili jm-sljbsan.ia delavnih j »ognje v pod frj.ii> »sko uadonlastjo. Poveljnik francoskih okupacijskih čet je i tenielj.-val to poslabšanja s po-j manjkanjem prenioja ki vladi: takr. \ l-ram-iji kot v Nemčiji in' s te-ii. <la m- t "ijo rudarji v Kuui-ei »i d« lat i 10 ur dnevno. . P jč sl-i-l.t. izprie-vjiI i	"napredno
Kraucijo!)
Na ugovor, da je v krajih saa:*-ske kotline bil že pitje uveden s ttrai 'lelavnik, j« odvrnil, da ga lo ne briga iti la bodo Franco'.i lo odtedbo sisairali. Kot vm* kaže Francozi nimajo namena Neni"-i.;o jludi na soeijalno-političuein polju: preoiagtui. teiuv	•jn»kaxat i na-
pram proletarijatu kot pravi za-š'-itni!:i kanikiliznta.
Izmed nova l.a^talih d".':a* -o vpeljale osemurni tlelavuil;- t eho sbivaška republika, dujrosijivija in po u. vejših porarilih t .di Polj J ska llusija. prvi mpublika, na-i stala vsled svetovne vo. ne. jc tudi; prva vpeljala onemurni d-lavnik ; enako Ogrska. Anvdeži tn pa v zadnjem času vjwljali za rudarje Turni delavnik.
Da jia Grčija m Rumunija nič
kaj ne hitila /. vpeljavo .-c; »uMie-j delavnika, je s^nioobs-hi raz-; itmljivo, kajti obe državi sta d t-, ties prt več zaposleni s ^voj.iui' ' velikanskimi zmagami", da bi mogli misliti ni tako •*;nale.nko«t-t»»" socijalno-higi.ienično preos-novo.
Na Danskem se po izja\ i delav-iske^a lainistra vp.-lje asemitnii ah lavnik v uajkrajv ni Času ua le/] urah
; V Združenih državah se je teks-jtili.im delavcem posrečilo, da so riizvojevali Surni delavnik
!
► i Meč lrifem razkruši:
har v zmaira navduši i k; r v tniru kr-.iljuje edinost. >!	je več.
Dr. L. Tonian.
zaduji voz vlaka. Ko ga je predsednik vprašal, ha j dela. je odgovoril;
-— Never mind! Obljubil sem. l da bom zadnji ir Paseo, ki vas bo i!videl, in to sem tudi storil!
* • i.
t
"Secolo" o Tittonijevi politiki.
! * Secolo juiobčtije v eni svo-jjilt zadjiiilt številk dopis svgega 1 j pariškega izvestite'ja iri d ic poio- • jžajii na i»ai iški konferenci. Pore- , čevalcc navrlašji zasluge Tittonija za tesnejše zbližat je Italije z An- , I ji 1 ij< Fi a učijo liel ui.-o in Uuiaa-;iii,iii v c mi ar pa opozarja, da se je , j bati. d.i bi .Mo-ael Tittaui v realni . !j.xdi'.iki p .dle"i istim i»ogrešUom. Miakoi njegovi predniki zlasti dat ! bi mi'jii v nema'* ;>MsViti i»la v ne iat- ve-. naroda, samo da bi nn:gelj.
; wait-.'.ali jnist iie oiloošaie s ka e-tiin!;ob .aive/.nikotu. Dopisnik jia-t( I da I je" toži da poglavitno vpraša- , , nje. zanitna.ioče Italijo, naiiiir"- ja-idransko vprašanje. *"e v.sln i i-ak**. jiin.iitve vsb-d neizpi-osne opoziei-: Je Wilson a Petoč. Vabe nada'jU-je. da se bo le lllt ]»I*etieSal ja-u a".-r 1'ir.1 k »a, da pa se ne siac vdati velikim iluzijam, lo pa ' ra ! • dr/jinja W i!-ona.-ki ..i.i za; jdlako ni o idauil od svojega junij-: ->keja progr.'iua. Njegova nei/.-i ; j i * s:i - \ političnih vpraš .l.j'h >:-e kaže 11 iti i v ekonomskih vprfl-r šanjih. kar rtejbelje lokamje iz jalovlj*r* p. izkus pogn Ibe z bankirjem Morganoin Izve^titelj ■ ključu je: Ni znak pretiranega ]>e-simiznia, ako trdimo, da se jadransko vprašanje težko reši pred od-'
dilvijo k nfer»-nce. ri':.oti je '•.i-bnil. da v parlaneu.lu p iroča1 ■o v-eui oit.-ut. kar je nioxd in !i*u* i ni mouel storiti
DOŽIVLJAJI PREDSEDNIKA.
1 Na posebnem vlaku predsednika Wilsona, l k septembra. — Ko i se je posebni v'ak predsednika f ustavil za par minut v Paseo. i Wash., malo ob deveti uri v pre-| tekli noči. se je zbrala na kolodvoru precejšna množica. Predsednik je prišel iz voza ter izmenjaval pozdrave. Potem ko je povedal par kratkih zjrodbie. je imel majhen nagovor, tekom katerega je rekel, da vojna ne bo j končana, dokler ne bodo Združe-i ne države prevzele odgovornosti, j katere so prevzele ob času sklr-j nit ve premirja.
Ko je vprašal, kako se je m< -j gla zbrati tako velika 1 množiea brez godbe, je eden izmed navzočih bojsov povedal, da jc "god-ha izmučena".
Pririnil se je v ospredje ne-j daljni dečko, ki ;e nosil uniformo godbenika in tega so predstavi*! predsedniku kot edinega zastopnika ginlbe. Pri .ksednik je postal f nato pozoren in Šele tedaj mu je -neki star meščan slavnega mesta I Paseo zaupal, da "je dal lianui ($1 a. da ne bo igrala dotično noč" ( Pogovor se je nato okrenil na J prevladujoče suho vreme in pred-1 sednik je napravi' par opazk gle-' de peščene zemlje, kar je izzvalo obilo smeha.
I Ena izmed povesti predsedni i ka. ki je izzvala obilo smeha, se • je tikala nekega človeka, ki je; j rad igral golf in ki je vedno zr.-| klical "Assuan*\ kadar je zgrešil krogi jo. Ko so ga vprašali, za-' kaj pravi " Assuan". je odgovoril. da je Assuan največji "dam na svetu.	|
| V navadnem govoru pomer.i j "dam"toliko kot sloveirski *'pro| kleto"*. a v resniej pomeni "dam" jez in Assuan jez je največji r . svetu, namreč v "Egiptu, kjer so ga zgradili Artgleži. da regulirajo naraščanje in padanje vodov-' ja Nila.
Ko se je pričel vlak počasi po mikati naprej, jc predsednik po-.svetil vso svojo pozornost nekc-' mu Človeku, ki je letel za vlakom t ocividnem našemi, da prebiti
M
POJASNILO
Kadar rabite vre ali loke droga riitnine ali prave trpetn« flacne Columbia gramofone in kraiske plo-V* obrnite se na vašega rojaka IVAH PAJK, 24 MAIM STREET COJfEMAUOH, Pa. Dobili boste
žganje so zaceli prvi Kuhati
j v M stoletju arabski zdravniki in •ga hranili v lekarnah med strupi. < »h času ;^Metne vojne ti. 16ic>— I P»4is na j(- pre«4o v javne proda-tjalne. naše kraje so zanesli žg;i-ii'je najbolj francoski vojaki. V ! P». stoletju pa se je žganje slt"*-I !:o' it». razširilo. I'oorab!iu se ga |ku vsakdanjo pijano, zdravilo, bra-iuvo. krep.'ilo ter * duš.-vno tok* žilo".
1
IM ichar generalni inšpektor čeho-slovaških čet.
I I/. Prane «»e poro.'-a, tla je pri «1-I sedi lik republike pr<a'eso»- T* inaž
ii Ma^nvk imenoval pisatelja M uharja za genet alneua iušp?k-
tiija č.lioslovašklh čet.
Nesreča na kamniški progi.
V solkoto. 17. avgusta pri večernem vlaku se je zgodila velika i esteča. Blizu jM>staje Terzin je padel mlad mož iz vlaka ter prišel pod kolesa. Ena roka mu je bila čisto odtrgana, težke rane je za dobil tudi na glavi. Kako je to bilo mogoče, bo že dognala preiskava. Železniško osobje se je takoj zavedalo svoje dolžnosti in storilo, kar je v takem slučaju k mogoče. Sreča v nesreči je bila. Ida se je slučajno pri vlaku naha-jei zdravnik gospod doktor Kul-I- linek. Le-ta se jc takoj, zavedajoč si- svojega poklic« lotil dela it. tako so jmxi njegovim spretnim vodstvom spravili nesrečneža \ Domžale. Zelo požrtvovalno >e je tildi za nesrečneža zavzel nek čast irk. V Domžalah je bil nesrečno, prenesen v skladišče kjer ga je dl*. K lil ha Ilek za silo obvezal, žalostno vlojjro je pri tej nesreči j.- igrati domžalski zdravnik g dr. 1 lUi-rvvr Iz Trzina telegrafičiio obveščen, je sicer prišel na po stajo, vendar pa je samo z roka-11.1 vcepil nekaj trenutkov gledal kako ^e drugi trudijo in — odšel. Ljudje so se nad njegovim po-' Si op« 11 jem hudo zgražali. Temu iM'sproii hod i doktorju Kulhane-kit xa njegov trud izrečena naj prisrečuejša zalivala, kot tudi o-neuin častniku. Kakor s*' je izvedelo. nesrečnež imenuje Kopi-pitar in je doma nekje Mengša. Baje je prišel ši* le pred kratkim i. Amerike in končal ravno isti culi »rožne vaje. Bil je ves čas. t.ali med transportom v holnišni-i o pri polni zavesti.
t
Dr. Ludovik Peric
pošilja v si* m znancem in sorod-,uikoni iz Solun«, kjer m* nahaja j t ot podporočnik. sr»*ne pozdrave.
risomiki oencura v Varaždinn.
I Vsled varaždiuskih dogodkov je H|>eljala v Veraždinu pisemska eeizur«. pisuia m- morajo od-itajat t odprta.
I........................... ......-.....................I........»lir r*.
Oalnmet, Mich.
Na oklicih vta v eloveuski .er-kvi sv. .Jožefa sledeča dva parat Mr. Paul M Shaltz ill Miss Annie! Vidmar ter Andrew Perenenio iu! Miss Mary Sedla*.
iz (irand Kapids, Mieh., je uri-j semkaj vest, da se je poročil ondi tiaš rojak 31r. John M. Shaltz z M»cs Alangaret Rosalind Kgger.
t'ujemo, da se bo v kratkem po-rotil v Kenoe-ha, Wis., naš rojak j
Marcus Sterk ml. z Miss Matilda Long, *estru sopm«*«- .Mr. .Johnaj Vcrtbia.
v traino«l:e-ja U-jnega j>o!ja se: je % rti i l rojak .Jahti Vub.š i/j Jia ymhatillowua.
Air. Math. F. Ko*m\ glavni tajnik Sir v. Ka*. "baln. Družbe, je odpotoval zh par dni v Milvaukec.' Wis,, j»o p«r-:|g. od tam pa bo uči jogbd.it fartu« v južnem Mn-hi-j ganu.
. . . . Mr. Jos SuniČ se je vrnil tz De |
troita, Mich., kamor je bil odšel|
lolainjs spomlad.
.Mt John l.akncr ud. je prišel
nazaj na falumet iz Klini, M.eli.l
kjet je delal v -ni i lulotuih av»o-
mobilnih tovarn.
Mt. John Peča ver iz Osreoie. ki1
j«- j »o L-1! odpotoval s svojima dve-
ikii sinovoma v Dctr »ii. ^e je vnii!
nazaj na Cilun-H.
Minam si duik -lai kola je epu-
1 * i lilij *>k.| p.is* apnu j * :>;oti Ju-
»h s.;,teju, ki je bil ob«ož_k\. da
je prodajal vir i iz :*ozio. To po-J
. i lej.alije ji- priporočil c.k. ajail
)ra\dnik Anthouy lareas. ket* ml
bilo dovolj dokazi.v pr».ti obir-
I ovski čuvaj Mr k.» jd. V'e:^:-i j ji .'bd.il novo /.»!i>v<) lovskih li-eeuc. Kdor je žt^i imeti naj o ulasj v njegovem uradu nad Vas.-j iinder & liead lekarno. Lovska se A*i:a se bliža hitriji korakov; ia divje tJtee tlm ml prt a It». sept ua /aijee pa 1. oktobra. Zatorej, lovi. ne muditi ča»a iu si pie*kr!#it« dotama dovoljm ja. Lov na jetebi ee ho tpdi to nezollo ie prej mi vc-etUU po celem (»orei^em. poletoku.
' Cleveland Ohio.
Dm 4 s. pt /ve- r nlpo'o-naš: dijaki nazaj v š tb» v Du-Mlipii < olb-ge v louo. tlilšli -Mil Jani o N, Hogelj, Stanko Žide iu Aulou Slal«-, Dne ."». sept so im|-potovali Siškovič Milowtuik in' D-.uta'. Itoeelj s«- vrne njizaj din* Ji sept , da Imi navzoč ua l.ouveu-ciji .1 ugoslov. Kepubl. Zdrnž *nja. Pob*v; svojih štmilj bo (MunVval itogelj H i olm uj-m m zaviilu tu li vloVeu-.-tno ko.; m-«»bvezeii preti-
met.
J* ali liob /ui v glavi j.* 'iinrla .♦lat v Pii man %■ \ew bugu. ,'i /»- .-nt tla t;navohi4. J"ar dni pred 'iurtj.i pa s«- j*- *•;»»-»>vstiia m kot v >pauiu prebil« dva dni tu dve no in učlj pa je u utrla, u»* la bi b*.la poprej kaj abinlut Tu'^aj apiiv« tiMiia in umiu let st»ri*t»a sinčka	,
Slanšetti Anion m Mar\* <!:•-iiiou jc um**lu hčerka Antonija.
Starišem iieiievol, 7 l*J K- loj. St.. |e um-la hčerka Kuiilija
tletui sinči-k Johna laicija Štefan, sGl Udi Ave. se je :;-vaino opekel, ko se je igral Indijjanee in ko Mf mu je viu4a ub!cf;a prt ojs-nju, oki4i katerega je plesal s mjh-jioit tow.ariš. "' bo.,m pl«*» *J»«*."-»io Je iiuirl I luaiu v ("haril v bi»ti.:ei. Ab k*aiol« i llorv jI. njegov stari oče, iu Mi s Kai ir*r, soseda, sta se nevarno opekla ko sta hotela i* šiti dečki'..
Družina Malh (.mašek dali je nesrečna zadnje ča«e. Ž* dalj čas« je bilua 1 "»letiui hčerka: v vr«tu uua bolezni, ki jo zelo trpi »či. Pred par duevi p« je hil skei ai ubit mlajši sin. ko je v dru ! ybi svaje^a tovariš., zadel r. mo or ] mm k oleoma v avtmiatlul. I Vil je' peeeej wilwIwVM.	(»orišek
]Ki je jMdjal nek.Hiui prtljago p*»-nc, i \ Jež ju jr bil l^ka nesre č« n di je privolil ra\no pred .le r.fo k j rti na krtžiš-u ki je razbila
Razno
To j« kar m lahko nU «oo od na^-boljdl znanih priprav, ki m jih morajo poaloSti trpite lan« In daklata kot sredstvo za hitro in trajno od-potnoč v svojih iakuinjaii nerednoo-ti, ki m tiiajo avotHVa 90!«. Ima taga zdravila j«
Severa's
Regulator
J	(Severov Regulator) in prostor kjer
I	ga dobita j« t vseh lekarnah. Se-
I	veda morate zahtevati pravega in
i	odkloniti vse ponaredbe, kajti le na
I	ta način ste lahko sigurni, da dose-
|	žeto najboljfa in najhUrejii vspeh.
1	Cena	in 6c davka.
r:t VAT^AIVAL IS. SEPT. iflifl
mazol^sn
i' ^uI J I
I kCOOKINGyl ^({(Ijfyty /
|jr*	L
AU VESTE ZA KAJ TAKO USPEŠNEGA IN EKONOMSKEGA KOT JE MAZOLA ZA KUHANJE
KO boste enkrat uporabili Mazolo za pečenje, izdelovanje kekov in za sala te, ne boste nikar breznje.
Mazola ni samo tako dobra kot je maslo in je boljša kot mast za pečenje, izdelovanje kekov in pajev, pač pa stane tudi primerno manj kot ono dvoje.
Mazolo fchko uporabite zakaj drugega tudi potem, ko boste enkrat pekli ribe, čebulo ali češenj, kajti Mazola ne prenaša nobenega duha z ene hrane na drugo.
Ko boste opekli ribe v Mazoli, odlite olje in lahko napravite z njim kek.
Pri izdelovanju kekov in pajev vporabite 1-4 do 1-3 manj Mazole kot bi uporabili masla ali masti. Kajti Mazola je 100 odst. čisto olje. Ne vsebuje vode kot je vsebujeta maslo in mast. Veliko kuharjev ima za salato rajši Mazolo kot pa olivno olje kajti Mazola je čista ter zadaja delikaten okus salati.
Poleg te/5 a stane polovico manj kot pa olivno olje. Mazola se vzdrži v vsakemu vremu. Ne bojte se. da bi postala žarka.
Zakaj ne kupite še danes ene kane ter se priučite boljšemu kuhanju za manjžo ceno.
Corn Products Refining Co.
17 Battery Place NEW YORK CITY
Slovenske novice
1 * * - • 4 -
vox, konja t.tko močno nmila, d'< so ;ra morali na me*tu usmrtita, ' ujes»a in njegovega opremljevalca }pa je ranil pudee kz voza da. so ju j prepeljali v bolnišnico. Pa to še i/.
vse. Starejša hči je bila isti dan na avtomi btlu, kateri je za.de! v ; tnali Ford in ira prevrnil. po naključju je u b« /jiki ona iu d;*ui?i poikod!-i.
Netflo je xbolel John Prše na F ee>ti blizu Woodlanda Prijc' j<ra je m rt v o ud {»o eni strani, toda lite hudo. Bolnik se lahko giblje.
Hudo je bolna, tudi Mary šin-jkovee na £'2 cesti.
•Jos. Sr.nje. stanujoč na Deni.son A\e. .»e >i(.-!.j.tl poii-s': na nekega tatu. katereya je j>t*i setietil i;t i 4*aelu'' u.i svojem domu. Krogla •e /.»dela tatu v levo nogjo toi.i tat je uhežfil skozi okno.
Kje se nahaja moj brat ANTON PRRTXAR in JOHN PETKU XEL? juniju sta bila ]:ri me nt v Ohio in potem odšla nekam na za pad. P.Wim, da >e mi ogla-
si bi a* ^i!; p;, J tslut n« ua.-lav: n« rian !*i ein.n . p. o p.ox Ml, AVfgee, iiohuont (.'o., Ohio.
Kad bi izvedel za JAKollA STKNIvO, »loma i/. Moiav«*. va> Nogasieran. .Jaz bi mu rad iz-roč I nekaj \j. starega kraja. - -.1 -e Petuir, ISox M, lie.-ini.iie. Pa «i;;i6
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
ŽENlfNA PONUDBA.
Z I.: i s.« s znmiti s Slovenko, d.-kb ali vdova / enim .ti i\- m v writ«- /<-n!■ !»c Sr-irošt od _'<• .1 ?il let. Jaz srni st lr *{'f let, g vor'in Hi.j"/.|;e. s-m u«"en dobrcj i hrta m mam prihranjeneea nekaj denarja sem sr»dnje velikosti K i t« ra želi imeti d-dt.-ja mobi, raj iiii pic.*- in penije sliko na nrslov -1 Perkn M">U St. flair Avenue. Cleveland, Ohio.	{II 17 0
Rad bi izvedel za naslov svojega brata FRANKA '/A TA NT It doma iz P.lečj t-ga vrha pri Vi; nji goii na Dolenjskem. P:td f—timi leti je bti v kopališču v Missouri. kjer se o zdravil na revmatiznui, pozneje pa ne vem kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve f.\ n j.'tiri da mi na znani 1'jeg »v na h>v ali naj sipa sam i'glasi svi jemti bratu Joseph Zupančič, — «19 * c Duluih. Minn.	(PMC V
Kje je moj prijatelj J K R KJ J K IfMli? Domi je iz Metlike D« b-njskn Pred dv.-ma h torn:: ie hil v Steeltonu, Pa Išče g-, nje-•_»ov prijatelj J-i!iu Antonuč. kateej je dobil pismo iz starc»:* kraja od njegove ja očeta, v !a tereni mu-poroča, da mu je žena umrla. Prosim, Te kdo rojakov ve za n^Hjov naslov, da mi naznani, a'i se pa naj sani z .da ^i. — John Antončič, 2*26 Fre ilerif-k Street. Steelton. !';:.. (l."> 17—0)
R?id bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA R<>J<" d> ma i/ Korit nice pri Kucž.aku »:.; Notranjskem. On se u-ihaja, k:i-kor slišim, v Veroui. Pa Rojake prosim. kdor vc za njegov :ia rli-v. .!a mi via javi, ali naj se pa sani oglasi pismeno na Pa.;: I Kb.st. 1414 Iv -VI. St., ("!eve-land. <»iiio. •	(1*1 17 :»i
I Rojakom v Cleveland, in sploh ! f državi Ohio naznanjamo, da jiii I bo v kratkem obiskal nai potnik
ZOPER BOLEČINE NA JETRIH RABITE
MXPHYUN
nlče*ar boljšega na »vetu. Celo zdravlje-dicinec Co., 656 Lax*. Bldg. P.ttsgurh. »i. nje. šest škatelj, »10 46. ena ikatlja J2.C3
s takso vred. Prodaja edinole Laxal Mt-
Kje je moj mož JOŽEF KOSTP.-I.IC. Štiri leta je že. odkar ni mam n obe n" ve-1 i o.j njega. Njegov zadnji naslov je b I 4 T: \V. Michigan St. Duluth. Minn, •laz njegova *opro«»» sem brez. sieilstcv z dvema otrokoma m želim njegove pomo'i /.it" j im s: m eenjere rojake, če kdo ve i za njegov n=idov. da tra obvesti, za kar se mu že vnaprej iskreno zahvaljujem. — Antonija Ko-sttiie v.is Zurečje si H p'»šta Trnovo pri Ilirski Ilistrici. Vein /ia G-lulia, vin Italia. :	{16-18—9)
PROŠNJA.
Slovenski Narodni Izohr: ž-val-:>ii Klub Jugoslovan iz \V -st A11 is. j Wis, prosi vse slovenski' dra.na jti'iie klube po Ameriki, ako im i j kateri Muh kake uro \- dveh .sli ti« h dejanjih, v kateri mi moške in n^ke ule^c. a!;; bi jo liofel dati zgoraj omenjenemu klubu za jposrdit Mi imamo spisauih tekaj i-I bi ill iger in bi jih dali za po-o tl:r isiemu klubu, k t' M-i bi mu:. | kaj iger *lal. Naslov: s|,,v. \.ir. 1 Izobr Klub Jugoslovan,	i\a-
tional Ave.. West Albs. Milwaukee, Wis.	l:Mb ;ii
K.ida l»i izvedela, kje je m.\j brat K»NA - "I-I '/.* i|p;A doma i/. U »-leuje !*!-eki>pe pri Kostanjevici na Dolenjskem Prtjelu »eiu p'.>-ino iz starega kraja, v katere.>; mi i»« roj.ijo. <ia je bil na ruski fronti in od takrat ne vedo nič o njem Drugi bra*. Autoi; je bil pa uliit 1 5. julija v (Jalieiji. P.-<>-.sim Cenjene Kjake, če kil » Kaj ve o njeir la mi poroča. — Aia-rv Ž»>r'_':; sedaj otiio/"na .Mar;," Pa»!il. 14; l-aiabce St. < hica-!{'l. 111. t l«i-l S- S i_
Kada bi izvedel.', za naslov svojega brata i;RI«:<;«HMA ISKUA, »loma iz. Nov.* vasi pri .|elša:iah na ' I*rimorskem. Pred tremi leti je bil v iližavi 'alifonuia. Pn sim eetijene rojr.ke. če je kate renai znan njegov naslov, da - in i naznani, ali naj se pa sam j si. ker poročati mu* imam več važnih stvari iz domovine. — ilrs. .Mary Žužek Famp 1:5. Box 1. Slaty For!:. \\ . t l*> IS—'j)
bi i'.vethd zr. naslov «v »jeiga bratraiiea LOl'lSA FSN'IK, doma iz tJoliee. Slišal sem, da se reda j nahaja nekje v državi Colorado. Prc-sim cenjene roja'r.e, če kdo ve za njegov naslov, da •>a mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Jacob Olinšek. 41 o W .Muhi gon St . Duluth, .Minn. I (16-18—9)
Kje se nahaja ANTON RKP1Č' Doma je iz Št uri j pri Ajdovščini. Za njega bi rada izvedela Mary Debenjak, potlouiače šim-ecva. Ker mu inia.m sporočati važne stvari iz. starega kraja <>d njegove družine. Prosim cenjene rojake, če hnteri ve za njegov na-lov, da mi ga naznani.— ; M a rv Dcbenjak. 13929 Saranae Road, O JI in wood. Cleveland, O. ,_(16-1^—9)_
Mr. JATCOtfLKlKO.
ki je pooblaiSon pobirati naro« nino in izdajati pravaveJjavna potrdila. Rojak« prMdzno, 4* mm gredo na roko.
TTwawtUr« aimm Vami*
Dr. LORENZ 844 Penn
MDIHISLOTXK8KO '» Jb w
•ovorsči zDRAvm ^^ avenue
ftPXOUALIBT i iAtnuiJ___a n
MOftEEB BOUBSH1 ^^ PlttSbOrgh, PjL ...Moja stroka Ja »dzmvljcaj« akntalh la kroalialb liuli^l Jm aa is adravta ud 2B leC ter Imam akotej« v vseli botealfe te kar Mam slovensko, aato vas morem popolnoma ranimntt la mm ti vaio boteaes, da vas osdrsvlm la vnem moč la sdravje Am« 2S 1st Bsm prldobU posetmo skušnjo prt sdrmvljeajn -m* MsmL Sato m aowto popolnoms saaestl na bmm, mola skrb »a • K da ni MataM wlmrta Ma sdlaisjta, ampak pridite Bm<
Jaa Mtatta sMnsplJSBe tri, amsolje te ites w mm, ft#> Ima v grl«, tepadanj* las, boleflne v kosteh, stars nas, Hite| bolesnl, oslabelost, bolesal v mebnrjn, ledlcah, Jetrak te Bslodsa, ■ misil i n, revmattem, katar, slato Hlo, asdnho Itd. *
m" Ursane m MI V pon«tf*ljklh, arvdah In p«tklS e« •. Wn S»«»S«»>. V torkih, Uetrtklh In aokotah M ««
^Trtt^^sa^iTTr'ijiLr luTt!** w 40 * ^ »»'a^ »-
Dr. L0REWZ, 644 fww m, Ptiubirek, Pi.
:n gospodična Sever i'. Forest < i-\\ t> o spa Susm-mova je žc dovoli j znana kot izvrstna jievk.n, njen' rebrno čisti soprav je ugajal ob-
•	in.-tvu. d »čim gospodičr.a Sever i.i mo«la razviti s vej gljs ker je, Ida žali bog hripava. Vseeno ji p.v i:»ala in priziunje za n jeno	1
•	lev;: nje.
Prijetno nas je presenetil Zvo;. iz Forest City. Pel je svoje točke dobro in -»ri tej pril.lti samega se he, lahko re»'-em, dvakrat prekril. Le tako n::prej, ne ustrašite se ni-!kakih ovir!
-In sedaj pa "Pie«ereu"» (> v.» s •ičdo ;.e je. da žc- davno spi spanje! pravičnega, a na veselo začuden, r ; v: t h se je videl.;, di temu ni tako | Ne stiivn. ampak bdi m poje, poje n-tso Tieseni in kako jo pc je' < 'ast zavednim -laiioni. itat.^ri se "nci sirašijo !ifja. ne strašijo znoja*",
Ž!*\u;eji sV.,j ,-.!> "m š v >J
'denar za svoj i le::l, za lepo na«io'
p.-»eiii Slov-ne v Pittsburgh*.,
. bodiie ponosni na to pevsko dru-, j t v«#. podpira j:.- ga iu pokat.te, i
da -ie zreli zi kulturo! j Po korčaneia koncertu so do j bil: vrhov'ii pevovodja.	>•»!.
i .s. i m je in solisii (nekatcii pa tudi; m — /at;aj in- veuiol lepe k«-. Jnstie« of the peace Dečmai sc je zahval.I »>em. ke.teri so -o-I delovali ter predstavil na vroč in: 1 n est e* rja slovenskih pevcev v Ameriki predsednika ' Sl ive t" Mr. F. s*:ikserj.i ka.eri je bil sprejet z bnrn'm a-.davz.oiu. V kratkem go-i n .»ru je \ «>odb'.ij*d pevce, «sta j i vztrajajo pri njih idealnem delu u (ia n i j jim bo zavest, da so storil": svojo narodno eiolžno-i, v za
; »loščellje.
Po koncertu je bil banket v ho-i jtelu Sredctišek. Med .govorniki so |"'ili gg J\>»go j. s:i|;se» , K -ms. H1*-Zhošuik. Primožič, lPača, gospa Danilova. pevovo«lja "Zvo-Jita"' in pevovodja "Rodoljuba". 'Tamburtiši iz JohnsLowua so udar |jal! da je bilo veselje; videl m samo vesele obraze Pozabilo se pt; tem Tudi ni lačnih otrok v tužni :siari do:i>ovini; gospa Danilova, je, nabrala blizo jfcld ter jih izročila j Mi Sakserju za Jugoslav <.'hil-l tir« n Rejief Fund. Za pili se je dobilo *>e kaj inočnejega kot "near :beer", dobilo je ti di * ta krat-!k«-ga'*, če je koga črvioilo, dobil !si pa tudi črnino, kateia je bila izvrstna, a vseeno je reki hudo-, nuišnež *ci jo pa sani ni pil, iz zavisti trdil, da so bili tis.i, ki so jo j pili. "brez britve obriti".
V pondeljek 3. «ep*. je '»i!:> z.bo-rovanjf, katero se je pričelo ■ 'mezzo-forte", a se kmalu razvilo v moyroeeu ^fortissimo"; 5ele ko j j« Mr Sakser ^r'r»isnil na " silent pedal", je šla seja zopet bolj • andante". Star": odbor je bil z malimi' izjenumi zopet ves izvoljen. Primož ostane zopet predsednik,; medtem ho bo Naee zopet pevovodja in sreer brezplačno — ad ina.'i r« m p puli g! »riam !
Popoldne je bil piknik, n v io-' ie'c seja delegatov.
Prihodnji koncert bo v Youngs-j townu, Ohio.
Pevci iz Clevelahda in Pitts-j iburjyha so se nastanili v hotelu; h^redenšek, medtem ko je "Sla-i j vee *" v j; n jezdil pn svojem sta-em j prijatelju Muhiču, kateri «n je iz-j j vrstno postregel. Hotelir Mnhič ! sieer dve noči ni dobil veliko spa ; n ja, vendar je >e tretji V^er po-l.azal svojo naklonjenost s tem. da je pogostil »e ostale pevec v s\*o-iom hotelu ter jini dal £e eeb> 'tžgano vodo" na pot. Tudi v hotelu Sredeaišek se ni mnogo ?palo,
•	p« vei *r ostajali tam do ranega jutra, da r,e je pričelo daniti, re koč: 4'l am afraid to go home in 1lie dark."
Iz v«o«ra navedenega je razvid no. da je bil koncert lep uspeh, na katerega so vsi člani Zveze 'aliko pononi. ker vsi so storili in dali v dosego teca smotia svoje najboljše	•
Pozabiti se tudi ne sme, da je Zvtza na predlog pevca Remsa soglasno in z navdušenjem dovolilo
1000 kron nagrade tistemu »loven-
•Rodoljub" i/. Johns! owns. Pa., je pel tri pesmi, in sieer izvrstno; imeli s:n » prliko občudovati divne hrvatske pesmi. < bi bilo kaj karati, reklo bi se samo, da so bile te pc-oui pr«*dol«»e. Hva-i tic n je bil pa vsak navzoč 'R»-doljubu* in pev-u Duipinu, da jc pripeljal s seboj tamburaše, niso >-"anio proizvajali klasične .to-made, ampak tudi poskočil ice. tako da so 8e začele nožlce nežnega .Mpola privzdigovati. Želi so za to burno in zasluženo zahvalo.
"Slavce" rz New Yorka jc kot gojitelj narodne pi^smi že pn-ve." poznan; da !ii se o njem kaj pisalo. Di!:a "Slavca" jc in ostane tenorist Janko Ribič. Pri pesmi "It' I had bur known", katero je pel, ker ni imel drugesa Hksta v francoščini. se je jiokazal njegov ui-."-.•II t?!inr v pravi luči. opremo •iia ga spremijevala iu sie_*i na gl;t>- viru. M r. Hude in na gosli \|r • harles Reins Mi". Charles Rem« je bil tako kot pevec kakor igralce na misli i/.\rsie:i.
In pa, gospa Danilova ' Kdo ne jio/.ua te slovenske umetniee na dramatičnem 'polju'	smo
prilike občudovati jo Ljubljani ni di-.igih ffletlališčih, a t:ika* nas je očarala na novem polju, iiam-teč na pev-keni I Via je v luetu z Jankom Ribiče "šibo «veča jc bilela". Vlila, jc v-o svojo dušo v te' t t.« jiesmi. posdmo j- pela besede "usta pa se ust drže" tako b po iu milo. d i jo človeku postajalo kar mehko pri srcu. Ako »re ta heroina zopet v staro drniovi-no sm«? si slovenska Talija samo čestitati, a slovanske operne pevke bodo našle a* gospej Danilovi 1 rrcej hudo tekmovalko. Upajmo pa, da ost ine v naši sredini, kjer intn dovolj pnlike za večji razvoj fcvojilr talente v.
, Hanhmreo'Jj, duet za aopran in alt, sta p¥ti go»pa Sufcinam.va
Celiti koncert ZJPI). dne *J1.' avgusta v Forest City, Pa., je mind l»d je vreden sovrstnik s\.o-( jdi treh prodnikav hi smelo se 'ali-... reče, da jih .še v mnogih C/ii i h
------_ I
Preobširno b: bilo ki-.tikovati posamezne točke ti^ga Uonceitr.. .Pi pravzaprav teh dveh koneer-
v — pelo e je v skupnih zborih,f posameznih i borih, duetili iu sa-» mospevih, tako da je vsaki poslu-) -alee dobil "bis money's worib".! • iletle skupnih zborov se mora pri-' /:riti, da so bili povprečno jako' !obii, četudi ;e pazni poslušalec o-i pesmi "Na d»n" lahko .»pazti \ taktu pri spemljevaiiju !»atiton-, - ie nekako ne 'gurnost. Ako je 11 t?mu kriv zbor ali srlist Ko-voj. se ne da dognr.t"'. reči se pa mora, da je dirigent Hude s svojo enerž jo kmali*. spravil stvar v •»ravi tir. Ravno pri tej pesmi p'-, j.azal se je Mr. llude ne samo kot -pf-tci dirigent, ampak tudi kot dober matematik ter dokazal p.*i dopoldunski vaji nekemu pevcu, da je .šminka "osminka". To je , /a popoldanski koncert tv.di ve-1J »lo a ;»ri Ve'ernen. koncertu jo postala do4ična osminka žalibog z »pet čeirtinka. S pesmi j« "Cka-/i * je poskušal solist Kog«j dbka-/ali "kako zna pokoren bP ' — vrjti mu tega seveda ni nihče. Njegov vrli sinko ga je spremljal na glasoviro.
I': .-d-e«.!nik brat K. v "J jo pripeljal iz Cleveland« šestorieo zav.-d i'-ih pevec-v, preti katerini: bi moral vsak pevec klobuk raz glave v/eti Peli so d>»bro in tudi narodnih pesmi ne zanemarjali, samo :ia eno sbi se jih lahko opomnilo, da ' pc4»«jii "Domovini" zahteva v Kot šest pevcev Vi-:id:r vseeno čast jiui, sramota pa za naselbino Clevelaod, da se pusti od gnjusne , p -ktike tako daleč zapeljati, da
' taisto vlači celo v prvaka drufttva.
'■i
■	. s. J -.t
Odmevi četrtega koncerta ZJPD.
GOZDNI ROMAR
FRAJfCOSXI SPISAL QABRIKL PERRT. Ia **Qla> Naroda" preredel G t.
v
(Nadaljevanje.)
Svojim fovariiem ni ničesar povedal o krvavem denarju.
No, - je nadaljeval bandit i.a glas. — kam je pač »el če in v bližino on«ga ognja, ki znači taborišče potnikovi
Nekoliko naprej *o bili >ic nadaljni madeži krvi na kamenitii ti« h, ki mi ločevale zid haciende tal gozda.
Va%.i ^ isokos; bo v sprem»itvfi Diaza sleilila reki, katero bo
►	te našli tta levi strani	je reket bandit proti Don Štefanu. — N Kil lek va- Im po številnih ovinkih dovedel do mostu in dreves n •« deltel. k.;« r je niogm'-c priti na drugo stran. Predno pa pridet«
bi moslr.n. postojte pod skupino dreves, da se zopet s^-slallele . t-ami, kakorl.itro bomo izvedli svoj naklep. Tam se bomo sestali -i't&ahnikonia, ki ne s^eta ničesar vedeti o naših načrtih.
Komaj j«- končal K učil jo kol premeten kapitan ali 1 »o I j še re fcito kol dovršen Ionov svoja izvajanja, ko je že odšel s svojim, tovarišema % siiori proti ognjn ki je še vedno blestel. Don Stefai in Diaz kl^ se obrnila na levo v smeri proti reki.
Ta otfenj označuje brez «lvotna proslor. kjer so se ustavili pol nik«, je *«'ke| Ped'O. ko se je odstranil K ličil jo. — Kdo pa so t potniki? Jaz te^a n« moreni iztuhtati.
Potniki kot J*la je dosti. je menil Don Stefan raztreseno
Ne, te ui mogoče. Don Avguštin je deset milj v okolici znal I i zelo gostoljuben človek, ki nikdar ne odvrne potnika. Ni ino I .h i' mislili, da bi l judje v taki bližini ne vedeli za obstoj liaeien ■ h Vsled tey« morejo hiti to le tujci Ce so pa domačini, pomenj-tc skrivanje le slabe namen**.
Peilro Diaz je prišel skoro do istih zaključkov kot Tiburelj, k J - postal pokoren na la. ogenj.
K ijčiljo m- je m 11 en t s svojima dvema tovarišema vedno bol. prdili/.al j»«»/ Ineniu .•obn. Zdelo se mu je po v ne m odveč ozmerjal or a radi njih nezmej nosi i.
Pričekujta m - tflkaj, je rekel. — Poskati hočem v gozdi i kaj. kar vaju bo predramilo iz otopelosti.
Kučiljo je <Mtše, ter se kmalu vrnil s podolgastiin sailežem •■ . nim banai i. Ril »• to sadež drevesa "jociiistle", o katerem sme / vrovorili Dsd y obema jezdecema ter jima ukazal, r „ posr kata sok, ki je nezmotljivo sredstvo preiti pijanosti.
V	resnici so v pa r trenutkih izginili iz glav obeh tolovajev vs duhovi pijače.
Seda i pa na delo, — je rekel Kočiljo, ki ui hotel poslušat opravičil svojih tovarišev.
Ko so dospeli .»i trije do prvih dreves gozda, je bandit zopet pr čel:
Tukaj bosta -»topila s konj n r jih povedla za uzde tako da-l»-e naprej, dokler ne razbW-ila ognja ter ljudi, ki se nahajajo pri njih Ko ho i e čula moj strel, se bom ui. aknil jaz na mesto, kjei
►	e bosta iiabirj«la vidva
To se razume.— je odvrnil Oroehe. — liaraha in jaz. kot rem že reke', sva vsino pripravljena žrtvovati svoje osebne inte r«*se splošni**
Kučilio je nato privezal svojega konja k nekemu drevesu tei pričel pl :r ti kot jatrvar proti obilju.
l.una je osvetl jcvale vršiče drc\es in K ličil jo se vedno bolj ližul oynjn. P«mI sor« ninami nekega velikanskega drevesa se je ustavil ter / ipet prisluškoval ter gletlal. Nato ]»a je poletel preko iv.govcga •'« ' smehljaj ob pogledu na tri može, kojih dva sta sedela pri og*;jn. dočini je tretji ležji1.
Dvajseto poglavje. «	GOZDNI ROMAR.
Oui del .amine, ki se je steza 1 za hoeieiido, je hil prav tak kot so j»a našli prvi do.šteei, namreč <11 v j i in neobdelan.
Dober .t < el ja j v a zidom so stala prva drevesa, ki so tvorila rob xeltkanske?
a gozda. I a gozd v je stezal v severni smeri do meje
pustinj.
Pot. ki Je bila 1'otnaj oz-naTena skozi ta gozd, je bila prerezali. o<l divje teke. me-1 koje strmimi bregovi je šumela voda. Rila je to ista voda. ki b»kla mimo haciende. Neke vrste most, obstoječ iz dveh debel je sp; jal oba strma tre^rova in preko tega mostu je laoral potnik, če s,« je hotel izogniti velikemu ovinku, dokler ni našel v reki proda.
Tik ob ;ej poti, nekako na polovico med mostom iu haeiendo. na .demo ob tnajhne*n ognju dve osebi, ki sta že nastopili za kratek trenutek, namreč ouidva neustrašena lovca, ki sta ubila oba ja-gv^rja ob Vodnjaku.
Ob uri. ko je zapustil Tihurcij haeiendo. je bil zavit gozd v globoko tišino, katero je motilo le šumenje hudournika.
Tik poleg ognj i sta sedela oba moža kot sedijo potniki po napornem korakanju Tekom dneva.
V	kaki pokrajini, kjer ui na milje naokrog nobenega člove-bk»ga «tano\atija, bi bilo tako nočno taborišče sredi gozda nekaj povsem navadnega. V bližini tako bogate haciende, koje posestnik j.- bit daleč i aokroe- znan radi svoje gostoljubnosti, pa je postal t t dogodek pomembnejši. Oba lover, sta morala ostati v gozdu iz prav posebu h vzrokov, če sta poznala haeiendo.
Prvi teh lovcev :e nosil obleko, ki je bila mešanica indijanskega kroja te* onega belcev, po tej čudni obleki ter velikanski ra-S i je Človek njem takoj spoznal enega onih pogumnih lovcev, potomcev prvi« Normanov v Kanadi, ki postajajo na mejah vsaki dan bolj redki. Njegovi lasje so se že pričeli beliti. Njegove od S lit ea ohžgtaite pote*, so bile kot vlite iz brona, a kljub temu je J< žal na njegovem obrazu izraz dobrodušnosti, ki je prav dobro pristojala njegovi velikanski rasti in herkuLski moči, kajti razum-n i narava je dala takim kolosom prav toliko mehkosrčnosti kot to oči.
Čeprav je bil njegov tovariš precej visoke rasti, je bil vendar \ "b ti proti prvemu ko* pritlikavec. Izgledal je kot nekako petin-.11 rid ene t let -tar ter bi! za pet ali šest let mlajši od Kanadea. Njegove potez.e se pričaV o strasteh in takoj je vsakdo lahko spoznal \ njeni možj!*, v koje^a žilah se je pretakala južna kri.
Čeprav ie nosil obleko ,ki je bila slična oni njegovega tovariša ter bil ravnosak? oborožen, je njegova zunanjost kazala preje ^ezdeca kot pešca. Raztrgani čevlji pa so kazali, da ima za seboj Več kot en marš.
,yu|p.»dee ae je vrgel po celi svoji dolžini na mehki mah ter je f posebno pozornostjo opazoval meso, ki se je peklo na ražnju. Ud je tako zatopljtji.. da je le nepopolno slišal, kar mu je pripo **edo«ral njegov ttvatiš.	^
»itnins vmlst,. nt mla 1 ga g. Jo sipa Dupina.
P.-v.-i. za toji »on-^it v I-'«»n"t City naj Vam bo v novo spodbudo, do bodete goiili n?.Š■» pe*cmstein \ečjim veseljem in zanimanjem Opazili st'. kako je bilo obVnsiv« > el i zadovoljno in -di^.-.h te poln al.i !'■» :.aj Vam \l:.,e v si-e.o rmvo ve-e*je iu zanimanje <a b-foJo naše pesmi
Ne adiieha|:e z učenjem je trvba po it'.a P.	juavi pe-
ve • ne pt>n.«i nt:ujenois1.i i:i ne čuti 'potrelte počitka. Še vedno st j* ■ i -dmor v petju poka/nI da je .-.a t društvo kuga. Pevski društva n-: p V' bu jejo po'i'.tii«'; zato poj*«-. di lje iu se izpop »luajte. Pr.;ra\-, ljaV»e s«*	■.••tla i a pt;hod.;.u
koneert. da bo >e -rajnejši kot je , bil letošnji v Forest City , I Pev» 1 ill pl-VUc! Polios! II -ell. •»'!
na \'as ui k«!i.ettn Ivt-r stordi(e> i -t« vse. kar .ie h lo v Vaši m »či lr » zato ste tudi d«Jsegli(et. ;e bilo mogo't dos*«i prepričan sem, da se tudi Vi spominjate »dn,:e-. na l-'t.iic-rta z ist ni z ob v.Jj-l si.!,< kot -c »a sp .minj.im .jaz. .j -e eiiki it 'edi| l.-'.ivua \'a«i1 . hvala' Na svidenje pri!: dnjc >i«» . v V- uiizst-xvnii, •iMiio'
( «.i*in. pa tudi obvtznost, da se , na i ••m mcr-tn zdivalim eelokiipn« .'slovenski naselbini, ki se je om-j vala našemu pova1 du ; •eti'.a naš k< ncrtrt v tako obdnem š.*--vilu ter nam i-u!i drugače poka-. /-. .i j . na!d • j< il ni c-.ti Ijtibr.od. P i i ni a ti j kuje mi bes. d in prostora, la bi e vsem pos« bej zahvalil. zato pa Id-C-em v imenu
1 . '
j .-• -. p* \ ■•■ v 1 i isivua hvaJ.i vsem
našlin rjjak -m in prepričani bo i' *' 11 e; <la Va^ bomo vsi ohranil1 v
.'prijtinem spominu. Živeli' i'	Ignacij Hudč,
V	s«.V. t o Ud nvgn-i. -nv« %e seli pc\«i tlius« 'v ZJI !b t; ■••:»••-m letnemu ken«-er«u v 1" • »-.t
te. p. P<. -kopni pevski v.i*i v oboto zvečer in v nedeljo d..»ol-
tne. -:u.. pri rt1« lili pr.i leoneerr v cdelj j, p-.l-ln' ob d.eh. di-iiie-.• pa . Vi čei » i. un. Ob i!:rst
•	I p. d v o i i 11 i šob,keg-; po,i>»|'ia \': moja naloga -r. bi p -al kri-
•	o /eb- piiv.-!.«.•, kajii upan., a bo to delo opravil k tir- diugi;
\e-«a'.: !.« .-« m v .ifitkih bela.i splošni pote!: p-v -ike i i
v I« • t. princi i i* i t o k m *ert s •ejšnjirni. te«laj rne navdaja i:» ka tra:ija zadevoljnost kajti v idi \ «!ik uapr« «i< k Najbolj na me še zadovoljila pri posameznih ruš.vili točni.-t in disc.plina, ka
II ».	po;_*:ešj. pil prejšlljdl
i redi. i vab. Vshsl te«ja je L- lo
di. moleči- i?ve«.i: ,-!i j.i .j. ini, i ..« mel .-. ie l.aiei in:i dodatki d t *k, v dobrih lveh urah »*'e e c«-la ptiieditev Ae tako l»it:a ir. p VHilua, pa «"• * jc piedol-.:ti. ob'in-.vu ne uiraja. Zato je bilo bistve-
•	». da je etia "očka raglo -sletlibi oUjii. Tops smo v poln: nn-ri do-« gli , vsled česar mm v.deli. .la je
io '»bcinstvo skozi in skozi z.:i-: -voljno in celo tako, da je po n-:.iieni jii.i^raiic: na p-.ivabito ;ifie volje estalo na ivojeni m •-s:u. ko so tambur:iši dmlali še eno i <čk .
V	prvi vis.i moram izreči iskre-
i.o zalix alo /,.i toči:«: so*b-bi% ;.n •«-v cm društvom in posam« zn:ki ni. m- J 'tmi i os. bi,-- 4 e;p^j Avo.ist D.inilov ki je drage volje plevela duet z. g. Ivanom Ribi« • m \ [»-lili " >.ao« r- v .i i - 'ji x ! , . \-i ; « -m - • id i 4 - iležni izo.rr.ii m d bi 1 auibui ašev društva Rotfi-I jub iz Juluisiowu;:. Pa. pod
--IZ URADA	\
Tsi :£=»- P- 1
FOREST CITY, PENNA.
»reilseilnik: PRIM. KOGOJ, C518 Edna Ave., Cleveland, O. *odpredsednik: OEORGE BRAŠ1Č, Johnstown. Pa. ! lavni tajnik: JOS. DC PIN, 203 McConaughy St. Johnstown, Pa. ;lavni tajnik za Slov.: A. ZBAŠN1K, 102 Bakevell Bldg.. Pitt-J burgh, Pa.
ilagajnik: ZOFKA BIRK, G606 St. Clair'Ave., Cleveland. O. i la vni pevovodja: IGN. HUDE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. j
Nadzorniki: AVG. GOSTISA, box 310, Forest City, Pa.
JOS. REMS, 2327 Puttnam Ave., Brooklyn, N. Y.
JANKO BAHORIČ, Johnstown, Pa
JOSIP SLADKI, Johnsown. Pa.	i
Po koncertu
. ■ ■ ———~~ i
" COSULICH "
(RTA
WEBKTHA POT V PA1U8
IN TB8T. Potniki se lahko izkrcajo ▼ tem aH onem pristanišču.
BELVEOiRt Krog fmjn. " PRES. WILSON krog 30. Mpt.
Parniki odhaj&jo s pomola 7, 41. St^ Brooklyn.
z* cen« lil dru a* pcdrobnoatl mm obr-_ nit* na:
phelp8 bros. & co.
GENERALNI ZASTOPNIKI
17 Battery Place, New York,
ffEAS HAttOPA, 16 SEPT. 1919
skc im komponistu v st.iri dooio-vini. kateii ji doposlje do 1. maja ^1211 I ulj bel j šo kompt zieijo. To J*« meni gotovo velik uapi"?de;i n.i pevskem polju.
Pocočevalec.