Primerna analiza poslovanja Za oceno uspešnosti poslovanja podjetja v letu 1974 nam daje približne podatke primerjalna analiza s poslovnimi rezultati volnarske grupe v Sloveniji. Primerjava ni povsem točna, ker je naše podjetje sestavljeno iz različnih panog, vendar bomo lahko na podlagi teh podatkov ocenili uspešnost poslovanja podjetja v primerjavi z volnarsko grupo. USPEHI POSLOVANJA V primerjavi z letom 1973 je bil pri posameznih postavkah dosežen naslednji porast: Volnarska grupa Novoteks dohodek za razdelitev 162 138 dohodek in amortizacije 156 135 akumulacija 147 113 družbeni proizvod na zaposlenega 126 121 Indeksi porasta za leto 1974 v primerjavi s pretekhm letom kažejo visoki porast pri našem podjetju. Slabše stanje prikazujeta kazalca ekonomičnosti in rentabilnosti, vendar pa se je stanje bolj poslabšalo v volnarski grupi, kar je razvidno iz indeksov. Volnarska grupa Novoteks ekonomičnost 89 87 rentabilnost 98 91 Stopnja akumulacije podjetja se je znižala od 13,6 % v letu 1973 na 12,6 % v letu 1974, pri volnarski grupi pa se je znižala od 15,8% na 12,1 %. Kljub delno poslabšanim pogojem gospodarjenja nam je uspelo povečati realizirani dobiček za 19 %, medtem ko je v volnarski grupi zabeležen padec za 6 %, pri nekaterih podjetjih pa celo do 60 %. DELITEV USPEHA Razmerje delitve dohodka med podjetjem in skupnostjo je ostalo na istem nivoju kot leta 1973, in sicer 63 : 37, v merilu volnarske grupe pa se je poslabšalo od 63 : 37 v letu 1973 na 60 : 40 v letu 1974. Razmerje delitve dohodka podjetja na neto osebne dohodke in sklade se je izboljšalo v korist skladov podjetja od 69 : 31 na 62 : 38, v merilu volnarske grupe pa se je poslabšalo od 64 : 36 v letu 1973 na 65 : 35 v letu 1974. Poprečni izplačani mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega (iz poprečnega števila zaposlenih konec meseca) so se v našem podjetju povečali od 2.109.00 din v letu 1973 na 2.583.00 din v letu 1974 ali za 22 %. V merilu volnarske grupe so se povečali od 1.968,00 din na 2.446,00 din ali za 24 %. Delež bruto osebnih dohodkov v družbenem proizvodu se je znižal od 54,1 % v letu 1973 na 49,2 % v letu 1974. Če primerjamo gibanje vrednostne produktivnosti na zaposlenega z gibanjem neto OD na zaposlenega, ugotovimo višji porast vrednostne produktivnosti, in sicer: Vrednostna Neto produktivnost OD Novoteks 126 117 Volnarska grupa 121 117 SREDSTVA IN NJIHOVI VIRI V letu 1974 beležimo visoki porast zalog obratnih sredstev in terjatev, in sicer (v indeksih): Volnarska grupa Novoteks terjatve do kupcev 141 137 zaloge surovin in materiala 215 147 zaloge nedovršene proizvodnje 212 155 zaloge gotovih izdelkov 346 282 skupne zaloge 227 176 Vezava terjatev do kupcev se je zvečala od 12 dni v letu 1973 na 26 dni v letu 1974, v merilu volnarske grupe pa od 20 na 40 dni. Vezava sredstev v skupnih zalogah se je zvečala od 80 dni v letu 1973 na 108 dni v letu 1974, pri volnarski grupi pa od 107 na 128 dni. Zaradi pospešene amortizacije v preteklih letih se je stopnja neodpisanosti delavnih priprav znižala na minimalnih 14,8 %. ■V merilu volnarske grupe znaša 29,7 %. Delno se bo slika v letu 1975 spremenila z aktiviranjem investicij v metražni proizvodnji. Vsota lastnih virov in kreditov za obratna sredstva se je v letu 1974 povečala le za 4%, kar je občutno premalo v pri-meijavi s porastom proizvodnje in zalog obratnih sredstev. Pri volnarski grupi znaša porast virov 16 %. Obveznosti do dobaviteljev so se povečale za 224 % pri našem podjetju in za 195 % v merilu volnarske grupe. Ta podatek kaže na poslabšanje likvidnosti pri celotni volnarski grupi, še močneje pa pri našem podjetju. Koeficient obračanja obratnih sredstev se je izboljšal od 2,86 v letu 1973 na 2,93 v letu 1974. Pri volnarski grupi pa se je zmanjšal od 2,23 na 2,14. Iz tega je razvidno, da so glavni razlog za poslabšanje likvidnosti povečanje zalog nove investicije. PRODUKTIVNOST DELA Po podatkih za volnarsko industrijo Jugoslavije je naše podjetje po produktivnosti med vodilnimi volnaiji Jugoslavije. Po podatkih iz 1974 je podjetje doseglo sledeči rang po produktivnosti: — predilnice Novoteks Sukno Zapuže Varteks Varaždin Vunateks Karlovac Branko Krsmanovič Paračin Krapinska tekstilna industrija BVK Beograd — tkalnice Novoteks Sukno Zapuže Branko Krsmanovič Paračin Zora Zagreb BVK Beograd Teteks Tetovo Krapinska tekstilna industrija rang 1 2 3 4 5 6 7 rang 1 3 4 5 6 7 Podatki iz primerjalne analize so za nas v pretežni meri pozitivni, kar dokazuje, da nismo izgubili svojega mesta v tekstilni industriji. Primerjava naše me-tražne proizvodnje z volnarsko grupo bi pokazala za nas še boljše rezultate, medtem ko bi primerjava konfekcijske proizvodnje s konfekcijsko grupo pokazala, daje slednja na boljšem. Zato bomo v naslednjem glasilu podali primerjavo metražne proizvodnje z volnarsko grupo in konfekcijsko proizvodnjo s konfekcijsko grupo v SR Sloveniji. D. S. Proizvodnja l.-V. 1975 TOZD PREDILNICA Metlika Plan Izvršeno Odst Bazni kg Nm 40 313.140 324,414,70 104 Tozd TKANINA OBRAT Predilnica II baz. kg. Nm 40 297.360 317.249,50 107 Priprava posuk. kg 575.900 584.786,90 102 Tkalnica v 000 vot. 3,398.832 3,472.221 102 Oplemenit. got. m 1,740.790 1,767.695,20 102 Pletilnica v 0 obrat. 1,482.120 1,538.168 104 Tozd KONFEKCIJA OBRAT Konfekc. N.m. kom 225.795 197.739 88 Konfekc. Vinica kom 184.697 172.735 94 Konfekc. Trebinje kom 147.150 146.951 100 Skupaj lastne konfekcije kom 557.642 517.425 93 Kooperacije kom — 34.874 — Tozd STREŠNIK kom. opeke 2,754.890 2,618.924 95 bruto Tozd TRGOVINA realizacija 20,380.000 20,398.352,75 100 V prvih petih mesecih letošnjega leta so sprejete planske obveznosti presežene v TOZD Predilnica v Metliki in pri vseh obratih TOZD Tkanina. 100-% je izpolnjen plan v konfekciji Trebinje in v TOZD Trgovina. V konfekciji Novo mesto in na Vinici ter v TOZD Strešnik plan proizvodnje ni v celoti izpolnjen. PRODAJA I - V 1975 l-V/1974 I-V/1975 indeks Tkanine (m) 1,568.901,70 1,791.381,50 114 Konf. izdel. (kom) 380.794 490.148 129 Strešnik (kom) 1,756.063 2,033.885 116 Trgovsko blago 14,403.167 20,398.352 142 Iz pregleda je razvidno, da smo pri vseh panogah uspeli povečati prodajo naših izdelkov in trgovskega blaga. Kljub temu pa nam v letošnjem letu ni uspelo prodati celotne proizvodnje v Konfekciji in Strešniku. V Strešniku je glede na sezonski značaj proizvodnje stanje pričakovano, medtem ko je v Konfekciji stanje veliko bolj pereče. Preko 10% proizvodnje ostaja na zalogi. V Tkanini je bila prodana celotna proizvodnja letošnjih petih mesecev in še del zaloge iz leta 1974. S. D. imMiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii kvaliteta, kvaliteta Služba kontrole prikazuje kvaliteto TOZD TKANINA za mesec april in maj 1975, iz katere je razvidno: — da smo v aprilu naredili. 341.241,90 m prve kvalitete, kar znaša (s povprečno ceno 15000 Sdin/m) 5.118.628.000 starih dinarjev; — slabe kvalitete in ostankov smo v aprilu naredili 17.342,00 m, na kar dajemo približno 50% popusta, kar znaša 135.000.000 starih din čiste izgube; — v maju smo napravili 292.418,60 m prve kvalitete, kar znaša 4.386.279.000 starih din; — slabe kvalitete smo naredili 16.232,20 m, kar znaša 121.740.000 starih din izgube. Če se ustavimo ob številkah, vidimo, da smo v dveh mesecih naredili za 256.740.000 starih din izgube, kar nas opozarja, da s slabo kvaliteto veliko gubimo. Poleg tega pa se nekvalitetno blago zelo težko proda, ker je trg poln zastarelih dezenov in nekvalitetnega blaga. Zato pozivamo k resnemu delu. Nujno je, da vsak na svojem delovnem mestu gleda predvsem na kvalitetno delo, šele potem na kilograme, udarce, metre, kose in podobno. Poročilo slabe kvalitete po obratih za april in maj 1975 PREDILNICA april maj II. kval. 293,10 m 410,10 m ost. I 65,50 m 93,00 m II 282,10 m 306,00 m III 52,50 m 55,60 m kg 80,00 m 80,70 m šk 8,50 m 6,50 m 781,70 m 951,90 m PRED. METLIKA II. kval. 908,70 m 734,70 m ost. I 69,20 m 42,40 m II 332,20 m 95,10 m III 68,00 m 41,20 m kg 91,80 m 31,30 m šk 6,30 m 4,30 m 1.476,20 m 949,00 m PRIPRAVA II. kval. 445,10 m 594,80 m ost. I 98,80 m 69,30 m II 245,40 m 138,90 m III 68,80 m 48,80 m kg 49,40 m 41,70 m šk 2,80 m 1,70 m 910,30 m 895,20 m TKALNICA II. kval. 1.668,60 m 1.821,20 m ost. I 1.398,80 m 1.238,00 m II 2.032,10 m 1.663,80 m III 637,00 m 665,00 m kg 829,60 m 736,80 m šk 129,60 m 116,30 m 6.695,70 m 6.241,10 m TKAL. LAŠKO II. kval. 170,60 m 96,00 m ost. I — 11,50 m II ' 26,60 m 81,70 m III ;• - 21,70 m kg 2,50 m 12,20 m šk — 10,50 m 199,70 m 233,60 m PLETILNICA II. kval. 5,30 m 6,50 m ost. I 46,60 m 40,90 m II 75,80 m 39,20 m III 16,80 m 7,40 m kg 21,30 m 30,20 m šk — 2,80 m 165,80 m 127,00 m APRETURA II. kval. 1.343,90 m 1.112,30 m ost. I 830,70 m 1.002,50 m II 1.636,80 m 1.537,50 m III 997,00 m 592,20 m kg 994,10 m 832,90 m šk 232,40 m 142,90 m 6.034,90 m 5.220,30 m NEREG. METRAŽA II. kval. 125,70 m 433,90 m ost. I 266,60 m 179,50 m II 351,lOm 660,50 m III 74,50 m 86,90 m kg 216,20 m 225,10 m šk 43,60 m 28,10 m 1.077,70 m 1.614,10 m Kvaliteta za mesec april in maj 1975 TKANINE I. kvaliteta april 313.040,88 m 94,92 % maj 272.087,70 m 94.58 % povpr. 94.75 % II. kvaliteta 4.779,90 m 1.45 % 5.058,00 m 1.76 % 1.61 % ostanki 11.958,70 m 3.63 % 10.542,40 m 3.66 % 3.64 % 329.779,40 m 100.00 % 287.688,10 m 100.00 % 100.00 % PLETENINE I. kvaliteta 28.201,10 m 97,91 % 20.330,90 m 96.98 % 97.45 % II. kvaliteta 181,10 m 0.63 % 151,50 m 0.72 % 0.67 % ostanki 422,30 m 1.46 % 480,30 m 2.30 % 1.88 % 28.804,50 m 100.00 % 20.962,70 m 100.00 % 100.00 % SKUPNA METRAŽA I. kvaliteta 341.241,90 m 95.17% 292.418,60 m 94.75 % II. kvaliteta 4.961,00 m 1.38% 5.209,50 m 1.68% 1.53 % ostanki 12.381,00 m 3.45 % 11.022,70 m 3.57 % 3.52 % 358.583,90 m 100.00% 308.650,80 m 100.00 % 100.00 % NAŠ JULU ____ V zgodovini vsakega naroda sc dnevi, ki so zanj pomembni, se jih spominja in proslavlja. Za novejšo zgodovino naših narodov sta med drugimi pomembna 4. julij — dan borca in 22. julij — dan vstaje slovenskega naroda. Ob takih dnevih nam misli pohite nazaj, obujamo spomine na težke dni okupacije, na trpljenje našega ljudstva pod okupatorjem. Spomnimo se upora golorokega ljudstva proti takrat najbolj oboroženemu vojaškemu stroju, ki je podjarmil celo Evropo. Spomnimo se težkega boja, nečloveških naporov, krvavega davka, ki smo ga plačali za svojo svobodo, požganih domov, zaprtih in postreljenih talcev, internirancev, za svobodo padlih in še živečih borcev. Po aprilski kapitulaciji takratnega vodstva stare Jugoslavije leta 1941 se naše ljudstvo ni vdalo. Strnilo se je okrog tedaj edine neomadeževane stranke Komunistične partije, ki je 4. julija 1941 sprejela sklep, da dvigne naše narode v upor, tako proti okupatorju, kakor tudi proti domačim izdajalcem. Partija je pozvala vse naše narode k uporu, ker je le v splošnem uporu videla rešitev izpod okupatorjevega in tudi izpod kapitalističnega jarma. Ljudstvo je poziv svoje partije sprejelo. Se isti mesec so začele pokati puške in drdrati mitraljezi širom po naši domovini ter oznanjati boj za svobodo. V Sloveniji so prve puške počile 22. julija 1941. Ti prvi streli so predramili naše ljudi. Spoznali so, da so pri nas še ljudje, ki jim je svoboda ljubša kot življenje v sužnosti ter da so za to svobodo pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja. Slišali so klic svobodnih pušk iz gozdov ter se mu odzvali. Pridruževali so se prvim borcem v gozdovih in prve manjše skupine so zrasle v čete, bataljone in brigade. Vsi napori okupatorja in njegovih sodelavcev, da zatro upor delovnega ljudstva, so bili zaman. Naša vojska je rasla in zadajala okupatorju vedno večje in močnejše udarce. Krvava je bila štiriletna borba. Zahtevala je strašne žrtve. Poleg padlih in ranjenih borcev je bilo pobitih na tisoče talcev, desettisoče pa so odpeljali v koncentracijska taborišča, kjer so mnogi od njih končali v krematorijih. Toda vse to ni zlomilo svobodoljubnega ljudstva. Naša vojska je rasla iz prostovoljcev, ki so vedeli, da se borijo za svojo svobodo in lepše življenje. Ni bilo tovarn orožja, vsako puško je bilo treba iztrgati sovražniku, kije bil oborožen z najmodernejšo vojaško tehniko. Toda naša vojska je vedela za kaj se bori in to orožje je močnejše od vsake vojne tehnike. Zaradi te zavesti je bilo naše ljudstvo nepremagljivo, kot je nepremagljivo vsako ljudstvo, ki se bori za svojo svobodo in neodvisnost. To so ponovno potrdili narodi v Kambodži in Vietnamu, ki so v dolgoletni borbi z moderno oboroženimi Na prvi poletni dan smo uradno odprli planinski dom Vinka Pader-šiča pri Gospodični na Gorjancih. Ta dan pomeni tudi važen mejnih v razvoju planinstva na Dolenjskem. Marsikateri starejši občan se morda še spominja majhnega in neuglednega lesenega zavetišča iz predvojnih časov, ki so ga postavili novomeški planinci ob izviru Gospodične, studenca, ki nam je vsem poznan iz Trdinovih bajk in povesti. Pri tem so uredili še sam izvir in njegovo okolico. Med vojno je ta več kot skromna kočica, ki so jo z ljubeznijo postavili vneti novomeški planinci, kot mnogo drugih planinskih objektov pogorela. Po osvoboditvi so novomeški planinci na starem mestu postavili novo kočo in jo v čast narodnega heroja, nosilca upora proti okupatorju pod Gorjanci, imenovali „Dom Vinka Paderšiča". Kočo so odprli 18. septembra 1949. Za tiste trde povojne čase in razmere je bil takratni planinski dom velik napredek in pridobitev. Zmogljivost koče pa je kaj kmalu postala premajhna. Zato so leta 1957 prizidali prizidek, ki ni bil niti estetsko niti arhitektonsko usklajen z že obstoječim objektom in je kazil sploše n izgled. Z množičnim razvojem planinstva in turizma pa ta koča glede gostinskih in prenočitvenih zmogljivosti ter sanitarne ureditve že zdavnaj ni več ustrezala sodobnim zahtevam. Planinsko društvo Novo mesto se je dobro zavedalo teh pomanjkljivosti, zato je na občnem zboru leta 1972 sprejelo sklep, da se dom preuredi in modernizira. Ker društvo ni imelo potrebnih denarnih sredstev za tako veliko investicijo, se je obrnilo na novomeške delovne organizacije in jih zaprosilo za pomoč. Delovni ljudje Novoteksa smo podprli željo planincev, da Gorjance s svojimi pretesnimi gozdovi in ko-šenicami odpro širši javnosti za letni in zimski rekreacijski turizem, zato smo prevzeli pobudo in začeli uresničevati zamisel o obnovitvi doma. Na novih temeljih, približno enaki tlorisni zazidavi, s funkcionalno spo- ki mu viharji zgodovine niso nikoli prizanašali. Zgodaj so nas podjarmili tujci, velikokrat smo zamujali zgodovinske trenutke, da bi se dvignili iz ekonomske zaostalosti. Tako bi ostalo še naprej, če ne bi jugoslovanski narodi, njihov delavski razred in Komunistična partija našli v sebi dovolj moči, da z okupatorjem začno boj za svobodo, ta boj pa povežejo s socialno revolucijo. V naši domovini gradimo socializem. To ni socializem v imenu delovnih ljudi, ampak je socializem delovnih ljudi samoupravni socializem. V uveljavljanju teh družbenih odnosov moramo sodelovati vsi, zlas- jitvijo ločenega prizidka s kočo smo praktično zgradili nov planinski dom. Dom se lepo spaja z okoljem in ima vrsto prednosti: popolnoma novo notranjo opremo, 57 ležišč (prej le 24), koča je centralno ogrevana, kuhinja je moderno opremljena, kopalnice, umivalnice in stranišča. Gostinski prostor je precej večji od prejšnjega, pred kočo pa je urejen še obsežen gostinski prostor na razglednem in parkirnem prostoru. Koča je dobila tudi telefonsko zvezo z dolino. Takšna je koča, ki smo jo odprli v soboto na Gorjancih. Na otvoritveni slavnosti so sodelovali pevski zbor „Dušan Jereb" iz Novega mesta, ki nam je pod vodstvom Franceta Mileka ubrano zapel narodne in partizanske pesmi, harmonikarski zbor iz Glasbene šole Novo mesto pod vodstvom Zdravka Hribarja, ki nam je iz mehov izvabil ti pa mlajša generacija, ki mora biti nosilec naprednega razvoja naše samoupravne družbe. Živimo v svetu, ki se zaradi zaostrenih protislovij ne more odreči politiki sile in vojnih strahot. Tragedije narodov v Aziji in Bližnjem vzhodu naj nam bodo v opomin, da bomo krepili svojo obrambno moč, ki je najboljše zagotovilo naše svobode in neodvisnosti. Vrednote, ki smo jih ustvarili in jih varujemo, so preveč dragocene, da bi bili do njih brezbrižni. Naša dežela je bila v bližnji preteklosti prepojena s krvjo, prelito za svobodo in neodvisnost, in če bo potrebno, jo bomo za obrambo svobode in socializma prelili ponovno. Najlepši spomenik, ki ga lahko postavimo padlim in preživelim borcem za svobodo, je enotna in močna socialistična Jugoslavija, skupnost enakopravnih narodov, ki imajo v sebi dovolj moči, da branijo svojo svobodo in neodvisnost. JOŽE UDOVIČ zelo tankočutne in udarne melodije pesmi, ki so spremljale naše borce v zmagoviti vojni pred tridesetimi leti. Zgodovino planinske postojanke je v svojem otvoritvenem govoru orisal predsednik planinskega društva Novo mesto tov. France Moretti. Zbrane jc pozdravil tudi predstavnik Planinske zveze Slovenije tov. Janko Mirnik. V imenu Novoteksa je zbranim govoril Danilo Kovačič, ki je tudi predal ključ doma predsedniku Planinskega društva Novo mesto. Na slavnosti je sodelovalo ob starejših tudi precej mladih planincev in predstavnikov družbenopolitičnih in drugih organizacij Novega mesta. Koča je odprta in prepričan sem, da bodo naši delovni ljudje radi zahajali tja, saj je planinstvo izredno privlačna oblika rekreacije, in da bo koča pozimi in poleti dobro obiskana. Ob otvoritvi prenovljenega doma Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih so pevci moškegi pevskega zbora Dušan Jereb in harmonikarski ansambel novomeške glasbene šole izvedli krajši kulturni program. Na sliki: predstavnik Novoteksa Danilo Kovačič povezuje programske točke. armadami zmagali. Slovenci smo majhen narod, Otvoritevplaninskegadoma Nove možnosti za posojila Sindikat tekstilne tovarne NOVO-TEKS želi seznaniti sodelavce o možnostih potrošniškega kreditiranja po novem samoupravnem sporazumu poslovnih bank, ki delujejo na območju SR Slovenije. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o dovoljevanju potrošniških kreditov 1. člen Poslovna banka (v nadaljnjem besedilu: banka) bo v skladu z uredbo o splošnih pogojih za potrošniške kredite dovoljevala potrošniške kredite za naslednje namene: nakup trajnih potrošnih izdelkov in drugih industrijskih izdelkov osebne potrošnje ( v nadaljnjem besedilu: industrijsko blago), - nakup premoga, - nakup knjig, - nakup ozimnice in gotovinske kredite. 2. člen Banka bo v letu 1975 povečala obseg sredstev za potrošniške kredite in jih bo dovoljevala v naslednjih zneskih: za nakup industrijskega blaga do zneska din 20.000.— - za nakup osebnih avtomobilov vojaškim invalidom, odlikovancem z redom narodnega heroja, imetnikom ,,Partizanske spomenice 1941“ in borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936 1939 do zneska v skladu s predpisi uredbe, - za nakup premoga, ki ga potrebuje posamezno gospodinjstvo za čas enega leta, do zneska din 5.000. -, - za nakup knjig dijakom, študentom in drugim osebam, ki ne združujejo svojega dela, do zneska din 1.000.-, - za nakup ozimnice in za gotovinske kredite do zneska din 3.000. -. 3. člen Vračilni roki za posamezne potrošniške kredite so naslednji: za industrijsko blago do 24 mesecev, - za osebne avtomobile vojaškim invalidom, odlikovancem z redom narodnega heroja, imetnikom „Par-tizanske spomenice 1941“ in borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936-1939, do 5 let, - za premog, za knjige dijakom, študentom in osebam, ki ne združujejo svojega dela, in za ozimnico do 10 mesecev, - za gotovinske kredite do 12 mesecev. Banka bo dovoljevala potrošniške kredite posredno prek proizvajalnih organizacij združenega dela, ki so upravljalci banke, in neposredno prek banke občanom, ki z njo poslovno sodelujejo. Izjemoma bo banka dovoljevala potrošniške kredite tudi prek trgovinskih organizacij združenega dela, ki so upravljalci banke, vendar le za prodajo industrijskega blaga uprav-Ijalcev banke. Upravljalci banke so le organizacije združenega dela, ki vodijo svoja dinarska sredstva (žiro račun — depoziti na vpogled) v dobro banke. Poslovno sodelujoči občan z banko je občan, ki izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev: - ima na hranilni knjižici, tekočem računu, deviznem ali žiro računu najmanj 10% zneska zaprošenega kredita najmanj 3 mesece pred vložitvijo prošnje za potrošniški kre- - ima namensko vezano hranilno vlogo na najmanj 13 mesecev v višini 10 % zneska zaprošenega kredita, - prejema svoje osebne dohodke ali pokojnino na hranilno knjižico ali tekoči račun, - namensko veže domačo ali tujo valuto po pravilnikih banke. 5. člen Uporabnik kredita mora položiti v gotovini najmanj 30 % od zneska dovoljenega kredita. Vojaški invalidi, odlikovanci z redom narodnega heroja, imetniki ..Partizanske spomenice 1941“ in borci španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936-1939 polože za nakup osebnega avtomobila gotovino v višini 10 % dovoljenega kredita. Potrošniški krediti za nakup premoga, knjig, ozimnice in gotovinski kredit so brez gotovinskega pologa. 6. člen Navedene pogoje morajo upoštevati pri dovoljevanju potrošniških kreditov občanom tudi organizacije združenega dela, ki jim banka dovoljuje kredite za kritje danih potrošniških kreditov. 7. člen Organizacije združenega dela, ki jim banka dovoljuje kredite za kritje danih potrošniških kreditov, morajo pri potrošniškem kreditiranju intenzivneje sodelovati tudi z lastnimi sredstvi. 8. člen Sporazum začne veljati s 15. majem 1975. Novo mesto, maja 1975. V kratkem bodo znani tudi pogoji za nakup kurilnega olja s pomočjo obročnega odplačevanja. Olja za gospodinjstva doslej ni bilo možno dobiti na kredit, predvsem zaradi zakonskega predpisa, ki pravi, da podjetje ne more kreditirati zasebnikov za nakup naftnih derivatov. Vemo pa, da vse več ljudi ogreva svoje domove z oljem za gospodinjstva in da ti izdatki niso majhni, zato se Nafta-gas in Ina pogovarjata z bankami za prodajo na obročno odplačevanje. Zelja teh dveh kolektivov je, da bi tako tudi v poletnih mesecih povečali prodajo tega goriva, saj niti Ina •niti Naftagas nimata dovolj rezervar-jev. V zimskih mesecih, ko kupujejo olje za gospodinjstva „vsi naenkrat", pa včasih pride do pomanjkanja. Z obročnim odplačevanjem pa bo mogoče redno preskrbo vanje. Pogoji za pridobitev kredita bodo znani do meseca julija. Predsednik sindikata ing. HINKO SlNTLER Hvala, tovarišica Ljuba Navadno se ob zaključku vsakega dela pogleda, če je bilo uspešno opravljeno ali ne. Ko delamo bilanco doseženega uspeha starši otrok iz Novo-teksove male šole, ki jo že vsa leta vodi tov. Ljuba Penko, ugotavljamo, da je presegla pričakovanja. Naši otroci so pri testiranju otroške stopnje zrelosti upravičili trud svoje tovarišice in pokazali najboljše rezultate. Ti rezultati pa niso gola slučajnost, saj se ponavljajo vsa leta, kar obstaja mala šola. So plod vztrajnega in nesebičnega dela tov. Ljube. Vsakemu malčku se posebej posveča, vsakemu daje posebej potrebno predšolsko znanje. Ce kdo snov težje dojema, se mu bolj posveti. Vsakega otroka dobro pozna, tako da staršem lahko svetuje, kako naj otrokovo znanje utrjujemo še doma. Čeprav so prostori, v katerih bivajo naši otroci, več kot pretesni, tov. Ljube ne ustavi nobena stvar, da svojega programa ne bi speljala do konca. Včasih pravimo: „Ta je pa rojen za to delo!“ Tudi za tov. Ljubo lahko brez pretiravanja rečemo, da je rojena za svoj pokhe. Vendno nasmejana ter polna razumevanja in ljubezni se posveča našim otrokom v času, ko smo starši zaposleni. Prav nič ni čudno, da jo imajo otroci za svojo drugo mamico in da jo dajejo na prvo mesto tudi pozneje kot šolarji, ko jo primerjajo s svojimi tovarišicami. Tudi starši smo mnenja, da si je to mesto zaslužila, kajti tudi nam je vedno pripravljena svetovati in pomagati s pedagoškimi nasveti, pa naj si bo to na govorilnih urah, sestankih ali pa ob srečanju na cesti. Prav dobro se zavedamo, kaj pomeni za zaposlene starše in za podjetje urejeno varstvo otrok. Zato še enkrat: hvala, tovarišica Ljuba! Starši prosimo vodstvo podjetja, naj pospeši izgradnjo igrišča za naše malčke in naj ima v svojem bodočem načrtu tudi izgradnjo novega vrtca. S tem bi bila izpolnjena dolgoletna želja otrok, staršev, obenem pa bi bilo to najlepše darilo našim tovarišicam za dosedanji vloženi trud. STARŠI ( ------------------ Dan krvodajalcev Vsako leto v mesecu juniju praznujemo dan prostovoljnega krvodajalstva. Krvodajalstvo je v Novem mestu razmeroma visoko razvito, saj je kar 6 odst. občanov krvodajalcev. Tako se uvrščamo na sam vrh svetovne lestvice. Rdeči križ že nad 20 let s svojo organizirano krvodajalsko akcijo zagotavlja zdravstveni službi zadostne količine krvi, ji omogoča uporabo modernih metod zdravljenja s krvjo in hitro intervencijo pri ponesrečencih. Dolgoletne izkušnje in doseženi uspehi nam potrjujejo, da našemu družbenemu sistemu najbolj ustreza prostovoljno, anonimno in brezplačno dajanje krvi. Krvodajalstvo je organizirano tako, da je vsakemu občanu dana možnost, da sodeluje pri krvodajalskih akcijah in tako pomaga zagotoviti kri za skupne potrebe in s tem tudi zase. Takšen odnos do krvodajalstva nam zagotavlja, da krvi v naših bolnišnicah ne bo primanjkovalo. Naši ljudje dobro razumejo globok pomen krvodajalstva, ga razumejo ne samo kot humano in solidarnostno obliko pomoči človeka človeku, temveč tudi vse bolj kot dolžnost vsakega posameznika do družbe in do samega sebe. Da imamo tako visoko udeležbo občanov v krvodajalskih akcijah, se moramo predvsem zahvaliti aktivistom Rdečega križa, ki delujejo v okviru stanovanjskih sosesk in delovnih organizacij. V delovnih organizacijah delujejo odbori pri sindikalnih podružnicah, ki skrbijo, da je ZAHVALA Sekciji upokojencev. Sindikalni organizaciji in delavcem skupnih služb. Prisrčno se zahvaljujemo za darilo in čestitke, ki sem jih prejela ob 1. maju. Bilo je res pravo doživetje, saj ste s tem pokazali, da še nisem pozabljena. Ne vem, kako naj se vam zahvalim, saj tako darilo ni nekaj vsakdanjega. Ne morete si misliti, koliko mi to darilo pomeni, saj mi krajša dolge dneve, ki so si tako enaki. Še enkrat prisrčna hvala, da ste se spomnili name. Želela bi, da bi mojo zahvalo objavili v glasilu, tako bi vsi delavci podjetja vedeli, da tudi upokojenega sodelavca - invalida niste pozabili. Vsi prejmite prisrčne pozdrave DANICA JEVŠEK '------------------------/ dotok krvodajalcev stalen. Zahvaljujoč temu, dosegamo in presegamo program, ki smo ga sprejeli. V mesecu juniju, ko proslavljamo dan krvodajalcev, podelimo krvodajalske značke za 5, 10, 15, 20 in 25-kratno darovanje krvi. Ker jc krvodajalcev iz leta v leto vse več, se je naš sindikat odločil, da bomo v letošnjem letu krvodajalcem izročili značke v okviru osnovnih organizacij sindikata po TOZD. Iz seznama koordinacijskega odbora za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega krža je razvidno, da so kri darovali in dosegli pogoj za krvodajalsko značko naslednji naši delavci: Za 5-kratni odvzem: Župan Franc, Kotnik Janko, Štrumbelj Brane, Klobučar Marija, Golob Marija, Kavšček Cveta, Gole Anton, Juršič Francka, Barbič Karolina, Kramar Anton, Luzar Franc, Zupančič Milka, Stipič Milan, Marn Jože, Zad- kovič Milivoj, Klemenčič Marjeta, Šmalc Ivanka, Kastelic Majda, Zagorc Franc, Mežnar Jože, Klemenčič Marija, Seničar Angela, Čečelič Slavko, Gril Milka, Zunič Ivan, Hrovat Slavica, Šiško Marija, Ravbar Anton, Štepec Ivanka, Kraševec Ivan, Blatnik Pavel, Hočevar Alojz, Primc Anton, Mesojedec Ljudmila, Koračin Marija, Miklič Fanika, Jenič Štefan, Korče Marija, Rukše Ana, Ljubi Jožefa, Petan Rajko, Kadragič Halid, Mlakar Marjan, Pavlin Jože, Kastelic Ivan, Drčar Anton, Rajer Rado, Šušteršič Fani, Parkelj Vincencija, Nedeljko Draga, Pureber Bojan, Kaferle Anton, Fink Martina, Boltez Milena in Hribar Anica. Za 10-kratni odvzem: Medle Marjeta, Dragan Ana, Cekuta Jože, Do-bovičnik Janko, Ajdišek Martin, Berkopec Jože, Dular Janez, Vasič Drago, Kralj Ana, Levstik Valentin, Damjanovič Justi, Mejač Jožefa, Udovič Vili, Vasič Dušan, Golob Vida, Cujnik Slavka, Pršina Fani, Blažič Jože, Sekula Martin, Iljaž Franc, Močnik Milan, Jelenčič Stanko, Konček Jože, Janežič Evstahij, Luzar Jože, Dravinec Slavko, Pavlin Franc, Blažič Alojz, Verbič Amalija, Bobnar Stane in Župančič Magda. Za 15-kratni odvzem: Bogolin Slavko, Potočar Lado, Avsec Viktor (oplem.), Turk Alojz, Zoran Alojz, Kocjančič Ivan, Mišmaš Jože in Avguštin Ljuba. Za 20-kratni odvzem: Kukman Ciril. Peterlin Martin in Vrščaj Jože. Za 25-kratni odvzem: Vidmar Anton in Ferbežar Mirko. Za 55-kratni odvzem: Kovačič Danilo. Vsem odlikovancem čestitamo za zasluženo priznanje. Naša želja je, da bi se v to človekoljubno akcijo vključili vsi delavci, ki jim zdravje dopušča, da svojo kri darujejo tistim, ki jim pomeni življenje. IVHJDtrto I U Modefest je največji festival mode pri nas, ki poteka vsako leto v 20 največjih jugoslovanskih mestih. Na tej prireditvi nastopajo vsi naši vodilni proizvajalci tekstila in konfekcije. Namen te manifestacije je prikazati v obliki modnih revij vse dosežke domače tekstilne industrije. Program vsebuje poleg modne revije tudi zabavni del, v katerem nastopajo vodilni izvajalci domače zabavne in narodne glasbe. Pred vsakim nastopom je tiskovna konferenca, ki se je udeležijo predstavniki tiska, radija, televizije, organizatorja in nastopajočih proizvajalcev. Modefest je postal pri nas zelo popularna prireditev, kar dokazuje tudi veliko število obiskovalcev. Letos si je ogledalo Modefest 80.000 gledalcev. Posebnost tega festivala je anketa gledalcev, s katero ocenjujejo modele ter povedo, kako se žele oblačiti. Na finalni prireditvi sezone organizator razglasi vrstni red udeleženih podjetij in podeli nagrade najboljšim. Novoteks je do sedaj sodeloval na Modefestu že 6-krat zapored. Vsi naši nastopi so bili zelo uspešni, saj smo prejeli 5 prvih nagrad — zlatih Modefes-tov, enkrat pa smo se uvrstili na četrto mesto. Letos smo sode- lovali z 10 modeli, ki jih je kreirala znana ljubljanska kreatorka Eva Paulin, in s 15 modeli TOZD Konfekcije. Naši modeli se odlikujejo po praktičnosti in enostavnosti, kar je gledalce posebno navdušilo. Modefest je do sedaj dobro izpolnjeval svojo posredniško vlogo med proizvajalci in potrošniki, zato bomo tudi v prihodnje sodelovali na tej prireditvi. D. J. OO sindikata »Proizvodnja preje« Tokrat vam predstavljamo osnovno organizacijo sindikata PROIZVODNJA PREJE, eno izmed desetih osnovnih organizacij. Na občnem zboru osnovne organizacije sindikata TOZD TKANINA smo se dogovorili, da ustanovimo dve osnovni organizaciji sindikata, ker je v tej TOZD veliko zaposlenih in bo tako seznanjanje delavcev boljše in sklicevanje zbora delavcev lažje. V osnovno organizacijo PROIZVODNJA PREJE so vključeni oddelki in službe po naslednji shemi: TOZD TKANINA 10 10 proizvodnja proizvodnja preje tkanin 1. Nabavno-uvozni sektor - nabavni oddelek - uvozni oddelek - skladišče pomožnega materiala 2. Tehnični sektor a) Tehnična priprava - planiranje - oddelek za študij dela in norme b) Proizvodnja - predilnica - priprava tkalnice - pletilnica Člani izvršnega odbora: 1. Florjančič Bojan predsednik, 2. Jeriček Slavka tajnik. 3. Jerkovič Franjo — blagajnik, 4. Jakše Stane - predsednik komisije za socialno zdravstvena vpraša-nja, 5. Červan Marija - predsednica komisije za kadrovanje, 6. Brudar Martin - predsednik komisije za šport in rekreacijo, 7. Hudoklin Stane - predsednik komisije za SLO, 8. Gorenc Tončka član. Člani izvršnega odbora imajo poleg navedenih funkcij še nalogo, da sklicujejo in vodijo zbore delovnih ljudi in jih seznanjajo v izmenah, oddelkih in skupinah. S tem opravljajo vlogo sindikalnih poverjenikov, ki jim je bila dana na VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. BOJAN F. VOJAKI SO NAM PISALI Iz vojne pošte 5448 v Ljubljani sta se nam s prijaznimi besedami oglasila naša Vojaka Franci Saje in Slavko Potočar. Pozdravljata vse člane kolektiva, posebno sodelavce v konfekciji. Franci in Slavko, tudi mi vaju lepo pozdravljamo in želimo, da se kmalu vidimo. Enake želje in pozdravi veljajo tudi Silvu Mišjaku, ki se nam je oglasil iz Niša, kjer služi vojaški rok. Obenem vam obljubljamo, da vam bomo še naprej pošiljali naše glasilo, vi pa nam seveda sporočite vsako spremembo naslova. -----------------------------------------------------^ Modni kotiček V novi modi prevladujejo tri osnovne linije: X linija z zvonastim krilom in poudarjenim pasom, kar je značilno za poletno modo; T linija je v glavnem primerna za resne osebe; linija tube poudarja ozke in ravne linije. Važnejše od X in T silhuete je zgornji del modela: široka ramena, ki se podaljšujejo v rokave, široki oglati in V izrezi, kimono in raglan rokavi. Rokavi niso več v zapestju stisnjeni. Da bo počutje v teh modelih še prijetnejše, bodo pripomogli deseni v modnih barvnih odtenkih. Modemi so svetli odtenki nebarvne volne, ki jih ima poleg temnih, zamolklih odtenkov letošnja moda še posebej v čislih. TATJANA X ‘""JA Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Od 20 maja do 10. junija so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Kastelic Stane (do sedaj že 12-krat), Kadragič Halid, Martin Može (6), Anton Ajdišek (9), Peter Pavlin (1), Anica Smole (5), Franc Ribič (5), Franc Kavšek (4), Marjan Kos (5), Mirko Jovič (2), Pepca Gajič (9), Franc Murgelj (7), Slavka Cujnik (11), Stefan Rozman (6), Majda Djaip (4), Niko Reba (11), Ciril Progar (4), Alojz Murgelj (1), Janez Primc (1), Martin Brudar (9), Matevž Mejač (44), Anton Novak (3), Zlata Osterman (9), Avguština Stipič (8), Jože Blažič (11), Alojz Sepaher (11), Alojz Krnc (14), Franc Zupančič (8), Anica Standekar (5), Darinka Avsec (2), Marija Žagar (3), Ivan Ašič (7), Ivan Radoš (25), Danilo Kovačič (56), Jože Kralj (13), Jožica Kobe (3), Mali Peter (8), Ivan Mežnar (2), Rozalija Planinšek (13), Jože Škedelj (4), Bojan Florjančič (24), Jože Kocjančič (5), Alojz Kavšček (15), Jože Smrekar (15), Rudi Redek (5), Alojz Medic (8), Anica Cesar (10), Mirko Nilič (9), Cirila Udovič (3), Anton Muhič (3), Breda Jakše (4), Danica Hrastar (14), Tilka Turk (4), Tine Filip (1), Jože Rozman (4), Brane Avbar (14), Jernej Klemennc (11), Anton Junc (13), Mirko Ferbežar (26), Franc Retelj (2), Ivan Žunič (7), Fani Pirnar (7), Marjan Golob (1), Milena Planin (1), Alojz Kramar (5), Štefka Gorenc (5), Franc Rajar (10), Alojz Kristan (20), Alojz Turk (17), Avgust Kastelic (9), Cvetka Golob (9), Jelka Zajc (6), Martin Kozjan (13), Franc Župan (7), Jože Kralj (4), Jože Mali (3), Angela Seničar (6), Nada Lokar (2), Janez Ravbar (14), Karel Barbič (18), Minka Perc (4), Alojz Hočevar (6), Jože Luzar (11), Ljubomir Jenko (1), Franc Pintar (9), Konrad Mehle (6), Jože Kinčič (4), Karolina Barbič (7) in Franc Makše. XIII. TEKSTILIADA Novoteks že vrsto let sodeluje na tekstiliadah, delavsko-športnih in kulturno-zabavnih prireditvah tekstilnih delavcev Jugoslavije, ki krepijo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Letošnje leto je organizator tekstiliadc industrija konfekcije NIK Zagreb, pokrovitelj pa predsednik skupščine mesta Zagreb tovariš Ivo Vrhovec. NIK Zagreb slavi letos že tridesetletnico obstoja. Iz leta v leto so tekstiliade bogatejše. Poleg tekmovanj v 17 športnih disciplinah bo še pevsko tekmovanje za rrvi glas tekstiliade v narodni in zab; vni glasbi, modna revija delovnih organizacij udeleženk tekstiliade, posvetovanje predstavnikov sindikalnih in drugih družbenopolitičnih organizacij in strokovno posve- tovanje o problemih tekstilcev v Jugoslaviji. Tekstiliada je vsako leto 4. julija. S sodelovanjem na XIII. tekstiliadi bodo tekstilni delavci proslavili tudi dan borca in se tako poklonili spominu borcev za delavske pravice in osvoboditev izpod fašizma. Tudi letos bo vodja udeležencev tekstiliade naše delovne organizacije ing. Franci Kovačič. Sodelovali bomo na posvetovanjih, modni reviji in tudi v pevskem tekmovanju. V tekmovalnem delu pa se bodo naši športniki pomerili v odbojki, atletiki, šahu, namiznem tenisu, streljanju in kegljanju. V teh disciplinah bodo tekmovali moški in ženske. Kako smo se odrezali na tekstiliadi, bomo poročali v naslednji številki. Našim tekmovalcem želimo kar največ uspehov. PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRlSLI PRlS Od 20. maja do 20. junija 1975 so v Novoteks prišli naslednji delavci: TOZD Tkanina — delovna enota oplemenitilnica: Barbo Jože, Brajdič Bojan in Goričar Janez; delovna enota predilnica: Hudorovac Nona; desinatura: Rončevič Nikola; skupne službe: Cernoš Stane. TOZD Predilnica Metlika: Pezdirc Janez; - TOZD Strešnik Dobruška vas: Mojstrovič Frančiška; - Skupne službe podjetja menza (za planinski dom Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih) Gasior Marjeta. ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI OD V istem času so podjetje zapusti-: TOZD Konfekcijo - delovno toto konfekcija Vinica: Pavlakovič sže; delovno enoto konfekcija ovo mesto: Gerganc Branko, alažič Marta, Smejič Jože, Mlakar rančiška in Dragman Marija; cupne službe konfekcija: Zrimšek rane - TOZD Tkanino - delovno noto oplemenitilnica: Pavlin Jože i Florjančič Anton; delovno enoto redilnica: Jožef Franc,.Perko Pav-na; Todič Dragomir, Rudman Jože, aje Anton, Bogolin Franc, Poglajen larian. Ucman Mariia. Sarlohar Janez in Kralj Peter; delovno enoto tkalnica: Potočar Alojz in Kotnik Srečko; skupne službe Tkanine: Badovinac Danijel. - TOZD Trgovine prodajalno Sarajevo: Kara-mešič Zineta; prodajalno Bor: Petkovič Svetlana. Skupne službe podjetja - investicijsko vzdrževalni sektor: Štangelj Martin in Fabjan Janez; menzo (za počitniški dom Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih): Stare Justina. - TOZD Strešnik Dobruška vas: Hrovat Avgust in Granda Alojz. TOZD Predilnica Metlika: Nemanič Stanko. f Udarniško delo ^ za športno dvorano Prvaka znana Pred nedavnim smo v Novem mestu začeli graditi športno dvorano, ki bo stala za osnovno šolo Katje Rupena. Ker je to velika investicija, je odbor za izgradnjo športne dvorane sprejel sklep, da prostor za gradnjo pripravijo mladinci in mladinke oziroma člani delovnih organizacij. Tudi naša mladina se je udeležila te delovne akcije. Po prvem neuspelem poskusu, da bi se organizirali in delali, kar nam je bilo določeno - uspel ni iz objektivnih razlogov - smo se drugič zbrali v lepem številu: na delovišču nas je bilo petinštirideset, od tega je bilo približno tri četrtine konfekcionarjev. Mislim, da je to dokaz, da je tudi naša mladina pripravljena delati, če ve, za kaj in za koga dela. Zavedamo se, da je tak športni objekt Novemu mestu nujno potreben in da bo namenjen tudi za pravilen razvoj naših otrok. MIRKO NILIČ Končano je klubsko prvenstvo posameznikov in posameznic v disciplini 4x100 oziroma 4x200 lučajev. Prvaka za leto 1975 sta Majda Konda med ženskami s 1508 podrtimi keglji in Marko Zupančič med moškimi s 3283 podrtimi keglji. Pokazala sta najbolj izenačeno igro in zasluženo osvojila naslova najboljših. Najbolj razveseljivo je, da se je tekmovanja udeležilo 15 žensk in 50 moških, kar je izredna udeležba. Doseženi so bili odlični rezultati, omembo vredna pa je tudi odlična disciplina tekmovalcev, ki je v veliki meri pripomogla k normalnemu poteku tekmovanja. Za konec še vrstni red finalnega dela tekmovanja: Zenske: 1. Majda Konda (1508 podrtih kegljev), 2. Mara Kacin (1451), 3. Pavla Koprivnik (1406). LJAO v Novem mestu Od 16. do 22. junija je bilo v Novem mestu 30. športno tekmovanje ljubljanskega armadnega področja (LJAO). Na tem prvenstvu so sodelovale tekmovalne ekipe garnizonov iz Postojne, Kranja, Ljubljane, Maribora, Vrhnike in Novega mesta. V organizacijskem komiteju za pripravo in izvedbo tega tekmovanja so sodelovale vse družbenopolitične in telesnokulturne organizacije iz Novega mesta. Našo delovno organizacijo je v tem odboru zastopal Danilo Kovačič. Po dogovoru je pokroviteljstvo nad vsako od tekmovalnih skupin prevzela ena od delovnih organizacij iz Novega mesta. Tako je naši delovni organizaciji pripadla tekmovalna skupina garnizona Maribor. 16. junija so predstavniki mladine Novoteksa sprejeli na novomeški železniški postaji tekmovalno skupino iz Maribora. Pozdravil jih je predsednik Mirko Nilič, mladinke pa so pripele tekmovalcem in spremstvu nageljčke in značko Novoteksa. Nasa mladina je ves čas bivanja spremljala ekipo na vseh tekmovanjih in ogledih. V torek smo skupino sprejeli v Novoteksu. Orisali smo jim razvoj podjetja in jim pokazali tehnološki proces. Po ogledu so nam za spomin podarili umetniško sliko starega Maribora in plaketo. Pozneje so jih naši mladinci odpeljali na Bazo 20. V sredo, četrtek, petek in soboto so potekala športna tekmovanja v vojaškem mnogoboju, streljanju, rokometu, odbojki, plavanju in atletiki. V soboto je bil slavnostni zaključek, na katerem so bili objavljeni rezultati. 1. mesto je zasedel garnizon iz Postojne z 51 točkami, 2. mesto garnizon iz Ljubljane (43 točk), 3. mesto garnizon iz Kranja (33 točk), 4. mesto garnizon iz Maribora (32 točk), 5. mesto garnizon iz Novega mesta (17 točk) in 6. mesto garnizon in Vrhnike (13 točk). Po razglasitvi rezultatov so predstavniki delovnih organizacij izročili tekmovalnim skupinam, katerih pokrovitelji so bili, spominska darila. Danilo Kovačič je v imenu tekstilne tovarne Novoteks izročil predstavniku garnizona Maribor vazo in plaketo podjetja. V zaključnem govoru sc je predsednik organizacijskega odbora tridesetega športnega tekmovanja ljubljanskega armadnega področja polkovnik Mirko Buljac zahvalil Novemu mestu, vsem delovnim organizacijam-pokroviteljicam posameznih tekmovalnih skupin in vsem posameznikom, ki so prispevali k uspešni izvedbi tekmovanja. I i ugg- I V prisotnost) komandanta ljubljanskega vojnega območja Franca Tavčarja in številnih družbenopolitičnih delavcev iz novomeške občine je v soboto, 21. junija, generalpolkovnik Avguštin Jukič zaprl 30. jubilejne igre vojakov-športnikov. Pri organizaciji uspelih vojaških iger je sodelovalo tudi naše podjetje, ki je prevzelo petro-nat nad vojaki-športniki iz Maribora. Na sliki. Danilo Kovačič predaja predstavniku mariborske vrste darilo, ki ga je ob zaključku uspelega prvenstva prispeval Novoteks. (Foto: Janez Pezelj) Moški: 1. Marko Zupančič (3283 podrtih kegljev), 2. Štefan Klobučar (3251 — boljše čiščenje), 3. Vinko Istenič (3251 - slabše čiščenje). Prvaka sta dobila pokal v trajno last, drugo in tretjeuvrščeni v obeh konkurencah pa medalje. USPEH NAŠIH KEGLJAČEV Novotcksovi kegljači že posegajo po višjih mestih med dolenjskimi kegljači. Tako se je na pravkar končanem prvenstvu v parih S. Dra-vinec (igral je z Bratožem, Železničar) uvrstil na odlično 3. mesto (5 kegljev za prvouvrščenima in samo 1 kegelj za drugouvrščenima). S tem si je par DravineoBratož priboril pravico do nastopa na republiškem prvenstvu v parih, ki bo jeseni. Zelo dober je bil tudi par Istenič-Zupančič, ki je zasedel 15. mesto med 48. nastopajočimi. Enak uspeh pa je dosegel tudi Jože Zabukovec, ki se je na dolenjskem prvenstvu posameznikov uvrstil na odlično 7. mesto (761+872+840) in se prav tako uvrstil med nastopajoče na letošnjem republiškem prvenstvu posameznikov. Naj povemo, da Jože keglja šele dobrega pol leta in bo z resnim delom še veliko dosegel. Na tem prvenstvu so zelo dobro kegljali tudi ostali kegljači Novoteksa, posebno V. Istenič (752, 829, 833), M. Zupančič (761, 829, 822) in J. Kolih (708, 835, 825), vendar še ne vemo, kako so se uvrstili. Na prvenstvu Dolenjske za ženske pare sta v dveh nastopih Konda-Staniša podrli 1440 kegljev in s tem rezultatom zasedli 10. mesto. Na tem tekmovanju so nastopili trije Novotcksovi pari. Na prvenstvu posameznic Dolenjske pa se je odlično odrezala trenutno najboljša kegljačica Novoteksa Majda Konda, ki je v dveh nastopih podrla 764 kegljev (378+386) in se uvrstila med 10 najboljših kegljačic na Dolenjskem. Z dobro igro so se izkazale še: M. Kacin (368; 376) in M. Zadkovič (342; 364). S. D. NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 3400 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet; Franc Pavlin, Teodora Kovačič, Konrad Mehle, Marinka Miklič, Anton Pezdirc, Andrej Po črvina, Slavko Polak in Miran Simič. Predsednik izdajateljskega sveta je Andrej Počrvina. Odgovorni urednik Danilo Kovačič. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, tiska Knjigotisk Novo mesto.