PROLETAREC J h i DELAVSKI LI S J ZA MISLEČE CITATE1JE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1991. tauivd M |M.M^-cl*M ■*.. Dm. C. IM7. mt tkm ^ mhkcm mt ChUmmm. f.. tl» Act «1 Cm|'»* M.rck I, 1171 CHICAGO 23, ILL., 14. NOVEMBHA (November 14), 1945. •ihlished W««kly at 2301 S. Lawndale Ave. leto—vol. XU EN SAM FANT MED OSEM TISOČ DEKLETI! Meridith Sliles, star 23 let, veteran minule vojne, se je vpLsal v Smith College. ki je šola za dekleta. Dovoljeno mu je bilo priti vanjo vsled njegove nadarjenosti v španščini, ki si jo seli izpopolniti V tej šoli. Vsega skupaj je v nji 8.056 deklet in pa U fant. Njemu torej ne bo treba jamrati, da človeku ni dobro samemu biti. Sovjetska unija in USA zelo v nesoglasjih MOLOTOV POVEDAL ODLOČNO, KAR MU JE BILO NA SRCU, ISTOTAKO BEVIN. - BORBA MED SOCIALIZMOM IN KAPITALIZMOM. - GRE SE ZA "SVETOST" PRIVATNE SVOJINE Namesto Stalina je govoril 7.; naš temeljni cilj premagati faši novembra, ob obletnici boljševi-j zem. In sedaj pa se moramo ske revolucije Vjačeslav Molo- prav tako potruditi, da zmaga-tov. Prvič po mnogih letih se je mo za mir. dcgcdilo. da Stalin ni bil na Sovjetska unija ga nedvomno odru. Iu naj bodo že ugibanja j potrebuje. Na tisoče njenih kakršnakoli glede njegove od- mest, trgov in vasi je bil^ poru-sotnosti, bilo je vzlic temu oči- šenih in 25 milijonov prebival-vidno, da je on zraven. cev Ukrajine in drugih obmej- Atomska bomba ni skrivnost nih sovjetskih dežel je bilo, ozi- NADALJEVANJE ANGLEŠKE VNANJE POLITIKE PO STARIH KOLOVOZIH Mnogi so pričakovali, da ie s porazom torijev poražena zaeno tudi torijska vnanja politika Velike Britanije' Sedaj, ko čitaio o intervenciji angleške oborožene sile na Javi in v Indokini, dasi ti dve koloniji nista angleški, se vprašujejo, če ni angleški imperializem še prav tak kakor je bil. Jasno ie, da ako bodo domačini na Javi pora-žem, bo to samo po zaslugi angleške in tudi ameriške posredne intervencije. Obe deželi sta posegli na Javo zato, da bi Nizozemska dobila nazaj ta bogati zemski raj in z njim 60 milijonov prebivalcev, ki so že davno siti tujih gospodarjev. Zanje ni vprašanje, da-li bodo domači izkoriščevalci kaj. boljši — vedo le, da izžemanja v korist tujcev nočejo več. Pa so se uprli. Slično se dogaja v Indokini, ki je bila pred to vojno francoska posest. Sedaj bi se rada osamosvojila. Francija jo zahteva nazaj. Sama tam nima dovolj vojaštva, pa ji pomaga angleška armada in mornarica. V Franciji imata sedaj komunistična in socialistična stranka veliko premoč. Mar sta za to, da se bi Francija odrekla Indokini? Da, dokler sta bili v manjšini, sta bili za marsikaj. Francija je za Anglijo največja posestnica kolonij. Omenjeni stranki sta za vzgojitev ljudstva v njih, za dvignjenje življenskih razmer in več samouprave, a posesti nad njimi se ne odrekajo' Angliji kot Franciji je torej na tem, da kolonijal-ni sistem ostane. Tudi večanje napetosti v od noša/i h med Londonom in Moskvo je mnoge presenetilo. A v imperialističnem svetu — sedaj, ko ie vojne v Evropi konec, sploh ni bilo kaj boljšega pričakovati. V Proletarcu smo takoj po zmagi delavske stranke rekli, da kar se angleškega "foreign offica" tiče, bo njegova stara vnanja politika nadaljevana tudi pod Bevinom, kakor je bila pod Edenom in Churchillom in kot je bila pod prejšnjimi režimi. Kajti Anglija ie zidana na imperializmu in živi od njega. Toda ne bo zmerom tako. Angleški imperialistični sistem se stopnjema spreminja v takozvano britansko občestvo (British Commonwealth of Nations). Harold Laski pravi, da ima v Bevina popolno zaupanje in je uverjen, da bo sčasoma privedel angleško vnanjo politiko h imperialističnih v demokrati-čne toke. Da bi le res bil kos tej nalogi! »»♦♦»*♦<> > 11 »t*** ' KOMENTARJI . A t- J .... TTT^TTTTI Madžari poskus demokratiziranja dobro izvedli Volitve v ogrski državni zbor Cenzura ni samo v Rusiji, da- kajti s tem izvršujejo uslugo dne 4. nov. so bile prve v zgodo- si bi £iovek iz ameriškega pro- "ustavni vladi", s katero smo v vini Madžarske, ki so se vršile pagandlstičnega tiska sklepal, prijateljstvu. A ker je ruska ar-pc pravilu splošne, enake in taj da jc samo lam doma Koionec mada iz Mandžurije "prehitro" ie volilne pravice. Prej so imeli Kenesav/ M. Landis, ki je so- odšla in s tem dala kitajskim nekake tame volitve le v Bu- lriJdnik čikaškega "Suna", piše, komunističnim četam priložnost dim pest i in par drugih večjih fJa je pred ictoni) ko je Chur-' zasesti nekaj strategičnič kra-mestih, po deželi, v vaseh in tr- Mu lir^0 ostro orijcl ^rofa Sfor_ jev prcdno je mogla do njih Oh pa so bile volitve javne, vo- zo zaradj njegovega nasprotova- Ciang-Kai-Sekova armada, je pa nlna pravica omejena in zmago nja italijanskemu kralju, Sfor zavratnost. vali so privilegiji brez opozicije.! zu pibmcno čestital. Odgovor je ko' n. pr. naši torijski Jemokra dobi, y začetku novembra. Sfor-tt v itilnih državah. j 7a mu pi6e da je šele sedaj do- Strah. da bodo volitve na bjj 200 pisein, med njimi Lan desovo poslano pred enim letom, in vsa ta zakasnelost, naravno, je krivda cenzure. * Ampak ne ruske, ali jugoslovanske, temveč angleške in tudi ameriške na .Madžarskem* kontrolirali bajoneti sovjetske armade, je bil | prazen. Sploh je sovjetska oku-1 pacijska oblast pokazala v teh volitvah, in pa v svojem delu okupirane Nemčije več smisla za demokratiziranje dežele, kot Kralj Peter II. upa. da prestol zanj in za njegovega sinčka, prestolonaslednika Aleksandra, ni izgubljen. Bil si je sicer svest, da bo pri volitvah, ki so se vršile 11. novembra, zmagala lista kandidatov osvobodilne fronte na celi črti, ki je za republiko. Toda zanaša se, kot mnogo drugih po svetu, na konflikt za-padnih sil z Rusijo in na ameriško atomsko bombo. Sanjati Princ Konove in Hirohito, ki ! p« ostali zavezniki v svojih oku- ju je general MaeAhtur poobla-piranlh predelih. stil pripraviti novo, demokrati- Izid madžarskih volitev mor-ično ustavo za Japonsko, v svoji |je fantu dovoljeno, ampak ures-da ni tak kot hi si ga v Moskvi nalogi ne bosta uspela. Namreč ničiti upe, to je nekaj drugega, želeli, kajti zmagala je stranka v tem ne, da bi bila nova ustava pa čeprav je kumovala njego-malih posestnikov. V nji so — demokratična. Celo "Nevv Lead- vem u prvorojencu angleška kra-kot pove že ime, kmetje, obrt- er", ki politiko zvezne vlade ze- ljeva dvojica in s tem demon-niki, inteligenca in sploh ves ta- lo nerad kritizira, ugotavlja, da strirala, da Peter v Angliji ni kozvani srednji razred, kolikor je princ Kanoye član in zago-ga seda i sploh je na Madžar- vornik japonske vladajoče oli-skein. Dobila je približno 60 od- garhije. Poverjati graditev "de-stotkov glasov, socialdemokrat- mokratične ustave" takim lju-ska stranka 19. delavska (koiuu- dem jc smesno. A očividno se nistična) 17 in kmečka stranka pri tem np gre toliko za demo-4 odstotke glasov. Stranka ma- kracijo kot za ohranitev Japon-lih posestnikov ima torej v zbor- ske kapitalističnemu sistemu, niči absolutno večino. V novi vladi, ki ii načeljuje strankin Ameriški vojaki na Kitaj-vodifclj Zoltan Tildv, bo imela skcm st* bržkone čudijo, ko so polovico ministrov, drugo polo- spoznali, da so spet v vojnem vico pa ostale prej omenjene tri stranke. Aprarna reforma na Madžarskem je bila že domalega vsa izvršena še pred volitvami. Nova vlada ho izvedla nacionalizacijo javnih naprav, večje industrije in rudnikov. Za svoj glavni smoter v narodnem gospodarstvu pa si ie vzela za cilj negovati za- vrtincu in to kar med dvema ognjema. Se bolj pa se čudi ta-k oz v a na kitajska komunistična vlada v Jenanu, ko vidi, kako hitro so Zed. države prišle na pomoč Ciang-Kai-Seku s transporti za prevažanje njegovih čet, z letali in nawnuijo~u*a šo mornaric no pehoto (marines). Dvojna mera, posebno v pre-družništvo. Ako ne bo kakih po sojanju morale, državništva in sebnih homatij po svetu, in če vlad je starodavna človeška slabo mogla odvrniti lakoto, ki sc bost. Ako se Angleži umešavajo Madžarski obeta to zimo. se ho; v Grčijo, je pravilno. Ni pa pra-v neka i letih razvila v vzorno vilno, če hoče Rusija imeti ne-soeialno demokratično državo, kaj besede o bodočnosti Bolga- _ j rije. Ako posežejo Zed. države ; v Kitajsko Grčija upravičena do vojne odškodnine Pred vsem se je Molotov v svojem govoru na dan praznika boljševiške revolucije potrudil s povdarkf, da atomske bomba, f roma je še brez doma. KONCERT "ZARJE" V CLEVELANDU Splošno znani mešan pevski zbor "Zarja" v Clevelandu pri- z oboroženo intervencijo, je to povsem v redu. zavržen in ne pozabljen. Sicer pa, čemu bi tudi bil, ko pa prt?-jema, pehar tisočakov na mesec za brezdelje. Kar sicer dela je samo to, da bi Jugoslavija šla nazaj v tiste čase, ko je bil v nji lahko kralj, ali pa njegov glavni minister diktator, ne pa kak ko-, vač, kot je Tito. Resignacijc niso nič izrednega. Ampak — ker že omenjamo dvojno mero, je razlika, kje re-signiraš. Ce je moral izstopiti iz zvezne vlade Sumner VVelLes, se je to pripisovalo Hullovim in Rooseveltovim kapricam in stvar je bila pozabljena. 2e mnogo jih je moralo izstopiti iz važnih Vladnih služb in iz kabineta bodisi prej pod Rooseveltom in sedaj pod Trumanom. V listih je o tem nekaj poročila, nekoliko komentiranja in stvar je v zatonu. Ampak če izstopi kdo iz jugoslovanske vlade, kot je to storil Milan Grol, pa je v ameriškem in angleškem časopisju vpitja, kot da je to senzacija prvega reda in pa uokaz pom&nj- (Konec na 5. strani.) Na konferenci velike petori-, vlada je angleško maslo in Mo- redi na zahvalni dan v ČCrtek Rusija torej nima vzroka, da ce v Londonu se je govorilo lotov si je mislil, ako hočete kaj 22. novembra konccrt in spevo-bi tarnala nad "nesrečno" Nem- mnogo o Italiji in njenih seda-j dobiti od Italije, pomagajte si ; ' "pOVodni mož". Vršil sc ho. čijo. Je pa v svoji taktiki bolj njih stiskah. Molotov je v ime- sami, pa če vam Churchill in k<>( „hi*aino v avditoriju Slov! naklonjena i nu USSR argumentiral, da je njegovi nasledniki puste ^fltnner njirm|nrL,;i doma llH st ki ic ameriška i/najdba ne dela Previdna in bolj naslonjena nu uooi* ^un^nur«, a« je njeKov. nasicaniu puste an ne-nanK, do)na na St. tiair ki je amensKa iznajooa, nt. u*« nemskemu ijudstvuf kol pa s0 bila Italija stoodstotno nasa so- In zares, grška vlada je mi- Uc s *red se prične oh 4 pop Zed. države in Anglija. vražnica in vztrajala v vojni nistrom velike petorice na zbo- 2veter ho p\c%nB 7abava Igral Rusija je v svojem okupira-1 skoro do zadnjega, vzlic temu, ' nem delu Nemčije dovolila od da sc ie kralJ Victor Emanuel s svoj;m maršalom Badoglijem sovjetski vladi nič kaj posebnih skrbi. Kar pa se atomske sile tiče, je dejal, da so veščaki, ki se razumejo o tem, na delu tudi v sovjetski uniji. "Mi bomo imeli atom.sko silo upreženo za razvoj naše dežele, in poleg nje še vsa- vsega začetka okupacije pbnovi-tev antifašističnih strank. Nji kajpada je bilo to lahko, ne pa Američanom in Angležem. Edi- . . , 1 u ii- 4 i ni protifašistični stranki na ke sorte druge nboijsave na te- Uj^ ,u kajpada ,e social. demokratska in komunistična, a Rusi so dovolili še dve drugi, ki nesporazumi med in USSR? melju novih iznajdb. Čemu toliko sporov? Neglede na atomsko bombo, nista "komunistični ki je kar vedno mečemo v na- ■ šem besedičenju proti Rusiji, je vendar mednarodni položaj ta ko zapleten, da skrbi vse, ki so prizadeti. V začetku tega tedna je prišel na obisk k Trumanu angleški premier Clement Attiee. S sabo je prinesel razna priporočila, ki mu jih je izročil njegov minister vnanjih zadev Er-nest Bevin. Ampak — ta ampak in 44če' je v sedanjem svetovnem mete-žu glavno vprašanje. Gre se nam podal. Zahteval je, da se Italijo še priznava za sovražnico zaveznikov in pa da je dolžna plačati vezniki Italiji vse odpustili, si prizadetim deželam, katere je bo Grčija pravico po svoje is-napadla in pustošila v njihjkala. vojno odškodnino.__ Njegova (paksimalna vsota je . . bila šeststo milijonov dolarjev, j Internacionalo spet v Par sto milijonov od tega naj veljavi bi dobila Jugoslavija, nekaj Al- Na mednarodnem kongresu V začetku tega tedna je prišel banija in polovico Rusija, poleg strokovnih unij, ki je bil skon- v VVashington angleški premier pa še posebno vsoto Grčija, ako čan 8. oktobra, so ob zaključku Clement Attiee. Pravijo, da vs- se hoče postaviti zanjo. zborovanja delegati zapeli "In- (Konec na 5. strani.) In se je. Kajti sedanja grška ternacionalo". rovanju v Londonu sporočila. |>o Jf)h Pccon |n nJ or. da je Italija prizadela Grčiji sies«er blizu tri milijarde dolarjev škode. Grški vnanji minister Poli- nami tis je naštel k temu podatke iz jy vojalkih 2a|0gah gub m izjavil, da co bodo za-! ... 1 . a veliko masla Vojni department je nedavno oznanil, da je dovolil izložiti iz svojih zalog 80 milijonov funtov masla za civilno uporabo. To pride 10 funtov masla na vsako osebo v tej deželi. To je kajne ogromno masli. Ampak ne ve se, če je še užitno, ali pa že pokvar jeno. To bo dognal agrikulturni department, kar bo vzelo do božiča. predno pride maslo na trg Boj med voditelji unij radost industrialcev Ko sta sc na konferenci za uvidu koristi delavstva v! proti razpravljanju o plači, pro-1* drugimi člani delegacije AFL nov diplomatično ral. Mi, je rekel v bistvu, delu jemo za socializem. Zapadne sile se znova združujejo, da nas ugonobe. mogoče vi-triska boga iti ne vedo, Tako je de ________ _ ________________________ se za kaj za- . . i« rii. _,ncet^neK« Mdržania na tej kon-ircnee. Kaj pa naj drugega spa i nima. kako nastopajo na eni trgovske komore m ameriške ferencl žc vcllko slUaln nju. da. ako ne mezde jima je odU* si ran zastopniki različnih de* \T£tTnomtZ r; r°tam n nih U*tnih vrst UwlS Sircr VoH "ar ni "-tall ^ h v /^KI, CIO. LMW zali. Očividno jim je bil ta injnc porajta kcr je v svoji 1|niji 1 su ^u preasenniK 1 nu p rr , bon| UMW, lesna prijalc|ja. S(>ke. X|) dar. w ............. s,ast- kaJtl T^Tu de,ai; K« * Murray predlagal, da Molotov je odkrito priznal, ^ L l naj bo v agendi ena glavnih da med zavezniki ni tiste sloge. J* voditelj, » ubijajo v bojih vpraianie las|lltka. natnre^ kakršno so imeli med vojno A med ,abo' se j,m nl bah• zvišanje mezde, ne da bi se pri rekel je: "Tudi med vojno smo Na konferenci "držita* predrtem dvignile cene, kajti ako se imeli 'nesoglasja med sabo Pa sednik AFL VVilliam Green in bi, hi zvišanje mezde nič ne po-smo vse premagali, v veri, da je l*ewis skupaj, ne zato, ker ima- magalo, je Leuis zarohnel, da je Hanji industrialni nepokoj naj-| več ha* zaradi prenizkih zaslužkov? Seveda, zastopniki indu- bratovščine železničarjev), ki se gledajo pisano kot "pes in ma čka \ a na drugi magnati, ki to Mrije so soglašali z Leuisoni in £no vrdo dtt je njihov namen, n^TZj^t ir l>a fmve* Pr«(i,» in del.v- niel I ohin. predsednik moK«»ene . . . *imvPA unije prevoznikov, spadajoče v " P« T AFL, in Greena poučil, da se Okoriščanja njihovih rok in ni glede svoje izjave o mezdah uma. PETINDVAJSET LET PL0D0VITEGA POSLOVANJA SLOVENSKE ZADRUGE % Dne 13. septembra 1920 je bila v Waukeganu otvorjena slovenska zadružna trgovina, ki je imela 225 ustanovnih članov. V veliko oporo so jim bili finski zadrugarji, ki so imeli na tem polju že bogate skušnje in pa močno verno za delo na zadružnem polju. Kakor se nobeno podvzetje ne razvija gladko in brez težav, tako je veljalo to pravilo tudi za slovensko zadrugo v Waukeganu-No. Chicagu. Veliko truda je bilo vloženega vanjo. Bile so ovire, prišle so ekonomske krize, dogajali so se notranji spori. A šlo je — ne na slabše ampak vedno na boljše. Prošlo soboto dne 10. nov. se je vršila v Slov. nar. domu v Waukeganu slavnost 25-letnice te zadruge, ki se uradno imenuje VVaukegan and North Chicago Co-op. Sedaj ima 540 članov. V dobi, odkar posluje so dobili zadružniki povrnjenega $100,000, kar bi v verižnih trgovinah šlo v žep lastnikov. Tu so bili tega prebitka deležni odjemalci. In še nad $20,-000 rezerve imajo povrhu. Lani je imela zadruga četrt milijona dolarjev prometa. Ima glavno prodajalno na Deseti cesti in podružnico na Victoria st. Mnogo let so bili člani zadruge le Slovenci, a sedaj ji dajejo veliko prometa tudi drugorodci. Slovenska zadruga v tem mestu je delovna tudi na prosvetnem polju, da s pomočjo raznih priredb, predavanj in tiska vzgoji čimveč ljudi za zadružno misel. Vrh tega je širila poslovanje in se večala od leta do leta. Za svojo bodočnost ima dalekosežne načrte. Uspehi, ki jih je dosegla, so v ponos vodstvu in članstvu. Vsem graditeljem, ki so še živi, naše čestitke! Tistim pionirjem, ki jih ni več med nami, časten spomin! Tudi oni bi bili ponosni, ko bi mogli videti kako veliko in uspešno je sedaj podvzetje, ki so ga pomagali zidati. PROLETAREC j ™ \ \ LIST ZA INTERESE D2*-AVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja JnfDloTaniU Dalavika Tlikovu Dmiba, Cklcago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drtavan za celo leto 93.00; ca pol teta $1.7S; sa četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Val rokopisi in oglasi morajo biti v naftem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev t številki tekočega tedna. 1» It O L E TA K E C Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Ino. Established 1906. Editor.................... Business Manager------ ... .............................Frank Zaitz ___________________Charlea Pogorelec 8UBSCRIPTI0N RATES: Jnited States: One Year $3.00; Siz Months $1.75; Thre# Months $1.00. Foriign Countries, One Year $3.50; Siz Months $2.00. _________i--4- 1» R O L E T A R E C ^301 S. L»wndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKVVELL 2864 Vloge delavstva v občinskih volitvah v Detroitu, New Yorku in drugod Dne 6. novembra so volili v mnogih mestih župane, odbornike in razne druge uradnike. Splošna javnost se je zanimala najbolj za volilni boj v Detroitu in v New Yorku. V Detroitu je bil županski kandidat Richard T. Frankesteen, podpredsednik unije avtnih delavcev (CIO) in pa sedanji župan Edward J. Jeffries. Volilni boj med njima je bil menda najburnejši v zgodovini županskih volitev tega mesta Frankensteena je podpiral odbor politične akcije CIO in razne druge delavske skupine. Jeffriesa pa magnati avtne industrije s svojimi agenti, trgovska komora, reakcionarni cerkvenjakr in sploh vsi tisti, ki so se bali. da če zmaga Frankensteen, bo postal Detroit trdnjava CIO tudi politično. Kampanja je bila ne samo vroča, ampak zagrizena in umazana. Ščuvalo se je vsevprek, vlačilo vmes rasne predsodke, komunizem in osebne zadeve. CIO je res napel vse sile, da v Detroitu pokaže ne le unijsko, ampak tudi politično moč. Toda nasprotna stran je bila jačja in Jeffries je bil ponovno izvoljen, toda ne s tolikšno večino kot bi Frankensteenovi nasprotniki radi. Izprevideli so, da je CIO v Detroitu res tudi politična sila. Frankensteena so označevali za "orodje komunistov", za sopotnika", n za komunista, ki mu ni za dobrobit mesta in prebivalstva v njemu prav nič mar, ampak le ožji interesi njegove unije ter koristi njegovih pomagačev. Lahko se reče o osebi kandidata CIO kar kdo hoče, a vendar je imela kampanja v Detroitu res razredni značaj. Na eni strani velebiznis, na drugi unije CIO, ki so prvič v takem obsegu v tem mestu preiskusile. koliko bi mogle doseči politično s svojim kandidatom. Kajti podpirati kandidate starih strank je čisto ne-icaj drugega kot pa nastopiti s svojim. Takšen greh je napravilo spel delavstvo v New Vorku. V Detroitu volijo župana po nestrankarskem sistemu. Stranke sicer postavijo kandidate, a na glasovnici niso označeni po strankah. Tista dva, ki na primarnih volitvah dobita največ glasov, gresta na končne volitve. V New Yorku se dločuje v primarnih volitvah, le med kandidatih posameznih strank. Zmagoviti vseh strank pa gredo potem na končne volitve, neglede na število. V Nevv Yorku imaš pravico kandidirati tudi v več strankah hkrati. Tako je kandidat demokratske stranke bil ob enem kandidat na 4iketu newyorške Labor Party, a kandidat republikanske stranke pa i na tietu takozvane liberalne stranke Prejšnji župan LaGuardia, ki se je po dvanajstih letih županovanja odpovedal kandidaturi, je ustanovil nekako "new deal" stranko in indorsiral na nji Nevvboldta Morrisa. Zmagal je kandidat demokratske stranke William O. Dwyer, ki je dobil samo na demokratski listi več glasov kot oba ostala kandidata skupaj in vrh tega 259,000 glasov na tiketu takozvane delavske stranke. Zelo slabo se je s svojim kandidatom izkazala republikanska stranka in šc slabše liberalna stranka. Ta je nastala pred lanskimi predsedniškimi volitvami v boju za kontrolo v delavski stranki. Na eni strani je bil Sidney Hillman in pa "komunisti", na drugi David Dubinsky, "social-demokrati" in nekaj druge zmesi. Zmagal je Hillman, pa je Dubinsky s svojimi pomočniki ustanovil "liberalno" stranko. Lani sta imeli na svojem tiketu obe Roose-velta in večino drugih demokratskih kandidatov v Nevv Yorkp. Letos je šla liberalna stranka v boj za kandidata republikanske stranke, delavska ali Labor party pa spet za demokratskega. Tako je "delavska" pofitika v New Yorku, kjer smo imeli hekoč vzorno, močno socialistično gibanje in stranko, sedaj pa igrajo z delavskimi glasovi oportunisti, ker si v svojih osebnih ambicijah res samostojne delavske akcije ne morejo predstavljati. Kandidate je imela tudi socialistična stranka, ki pa vsled svoje šibke organizacije v newyorškem švigašvagarstvu ne pride v upoštev. V Bridgeportu, Conn., je bil izvoljen za župana že sedmič socialist Jasper McLevy. Dobil je 10,000 več glasov kot pa kandidata demokratske in republikanske stranke skupaj. Močno kampanjo so vodili tudi socialisti v Readingu, Pa Povsod drugod so imeli vso besedo politiki starih, utrjenih demokratskih ali pa republikanskih mašin in "unijski voditelji" pa so imeli priložnost "indorsirati" ter agitirat. Potem pa tarnajo, ko padajo krepeljci po glavah stavkarjev. Ali so Zed. države imperialistična sila, ne pa dežela miru in nesebičnosti ? Delavski poslanec Rhys J. Davies, ki je član angleške zbornice že 24 l«t, je dejal v intervjuvu s poročevalcem časniške agencije A P. dne 6 novembra v Clevelandu, da je tf dežela ne le imperialistična, ampak da postaja imperialistična hitreje kot pa Velika Britanija kdaj v svoji zgodovini. Ameriška oborožena sila ie sedaj v vseh krajih sveta, je dejal Davies, a vzlic temu Američani smatrajo zgolj Anglijo za veleimperialistično državo. I nres, dasi so Zed. države v prošlosti posegale po deželah in otokih, ki so bili posest Španije in Mehik#t in da smo si vzeli vso Centralno in Južno Ameriko za svojo sfero, v kateri naj pre- JOSKO OVEN: RAZGOVORI Konferenca med zastopniki I mi bajoneti. Ali vse to še ni za-dclavskih unij ter ravnatelj-1 dosti našim listom. Sedaj, ko je stvom veleindustrijalcev se je; Stalin na počitnicah, ga ponov-pričela v VVashingtonu 5. no-1 no ali pokopljejo in ce ga ze ne vembra. V večini ni opaziti preveč optimizma kljub govoru predsednika Trumana. Kadar se apelira na razum ljudi, kateri so želi ogromne dobičke za časa vojne, da naj sedaj iz humani morejo spraviti v valhalo, pa saj ohromelea polože kam v kakšno bolnišnico. Torej kot se je vršilo pred šestindvajsetimi leti, ko sta Lenin in Trocki skoro vsak dan umrla. O ruskih ar- tarnega ter patriotičnega čuv-,madah na Balkanu in v ostalih stva spremene svojo pozicijo' evropskih deželah pišejo, da so ter dele nekaj sedanjega profi- nedisciplinirane itd. Gotovo, da ta z delavstvom, se menda trka na zaklenjena vrata. Mogoče, da bo konferenca uspešna, mogoče. Ali tisto, kar zahteva delavstvo in tisto kar ponuja industrija, je v preveliki razdalji, da bi ga bilo mogoče strniti samo z bese« dami. Kot izgleda, je razredni boj v polnem zamahu. Veliko se danes govori o pretečih stavkah, ter splošno o kritičnem položaju na industrial-nem polju. Meščanski listi prinašajo kolone gradiva o vpra- je na tem precej resnice. Ali isto velja za nas in za Angleže. Vsaka armada, še posebno ko se J j borila toliko let, postane nemir na, ko boji nehajo in prid£ v brezdelje. Prej ko se izvrši de-mobilizacija armad v Evropi, toliko bolje za nas in za Rusijo. Spraševati Poljake, kako ljubijo Ruse in potem pisati o tem. kot delajo gotovi ameriški časnikarji, je precej bedasto. V Kitajski se razmere še niso izboljšale. Kar je najbolj ne- šanju, kje je krivda, in kako re- varno, je naša odprta interven-7.ED. DRŽAVE se ponašajo z največjo bojno mornarico, kar jih je še bilo v zgodovini sveta. To je po■' Jiti deželo pred mahinacijami cija na strani kitajskih naciona-sebno poudaril v svojem govoru dne 27. oktobra tudi predsednik Truman. Očividno je. da v VVashingtonu delavskih unij> Posebno C 1 O listov. To lahko prinese zelo ne-ne verjamejo, da je bila zadnja vojna res zac*la in se naglo na tretjo pripravljamo. Na gornji sliki je no- tpn y ^ Jn kot vednoJ varne posledice. Sploh se je po se tudi sedaj obračajo na "dear ložaj na Daljnem vzhodu zelo old public", kot da delavstvo sa- poslabšal. mo ni del publike. Saj mora! Anglija ima precej težkih kri-i jilka bojnih aeroplanov, 27.000 ton težka "l'. S. S. Ori»kany", ki je bila spuščena is ladjedelnice koncem oktobra. Prostora ima za 80 velikih vojnih letal. KATKA ZUPANČIČ: IVERI VVellsova poslednja pika Te dni so listi prinesli iz Anglije vest, da je svetovno znani H. G. Wells ob enajsti uri svojega življenjskega dneva spisal svojo zadnjo knjigo. S tem svojim delom je — kakor poročajo — postavil piko svoji literarni karieri in hkrati tudi piko svoji veri v človeštvo . .. Njegova dela so si našla — kakor povsod — tudi v naši stari domovini širok krog čitate-Ijev. Vem še. s kakšnim veseljem sem si nesla domov njegovo "Zeitmaschiene", ki sem si jo izbrskala v nekem ljubljanskem antikvariatu. Tistih dob so namreč prihajale njegove knjige med nas menda izključno le v nemškem prevodu. In spominjam se n. pr., kako je to dejstvo izrabil moj življenjski tovariš Jape, ko mi je jačal in brusil voljo in tek do Amerike "Tamkaj se bos kar takole mimogrede naučila angleščine, pa boš lahko Shakesperea in VVell-sa in Twaina itd., itd., čitala v izvirniku! — V izvirniku!!! — le pomisli .. .!" Morda še danes ne ve. da je pomenilo to precej gramov v skledici na njegovi strani tehtnice. Koliko tujejezičnih pisateljev smo poznali le malo, nekatere samo po imenu. Ne tako VVellsa. Njegova lagodno pripovedna, vendar .krepka proza nas je privezala nase povsem drugače, nego kakšna od romantike se cedeča novela. VVellsova dela so se nam zdela .kakor drzno visoko izpeljani mostovi, spajajoči preteklost in sedanjost z daljnjo, v gosto meglo zavito prihod-njost. Tja, v veke, ki se še niso za čeli, nas je povajalo njegovo spretno pero ter nas grede seznanjalo s prirodnimi zakoni, z zgodovinskimi in znanstvenimi dejstvi in dognanji, z obstoječimi prilikami in neprilikami. Kazal nam je stvari in ljudi, ka kršni so bili in kakršni so in kakšni utegnejo postati čez toliko in toliko število let Tako nam je odgrinjal nove tajne, nam odpiral nova polja za razmišljanje in se nam ni bilo treba zadovoljevati zgolj s strahotami in grozami sodnjega dne v dolini Josafat. Bil je drzen ta naš arhitekt' Mnogo je sanjal, ali sanjal je realistično. V vseh njegovih delih se je dalo čutiti izbornega opazovalca in poznavalca, pa zgo dovinarja in misleca, ki skrbno izbira in pretehtava snov, preden gradi dalje, gradi jedva do-gledne, skoro že tvegane vzpone, toda zmerom pazno zasnovane na realnih tleh. Saj so bile njegove, semintja domalega že v bajeslovje segajoče perspektive takorekoč le podaljški že do-gnanin dejale v, ali vsaj trdno usidranih teorij. Mora se mu tudi priznati, da se je vsem liturgičnim kultom izogibal, če se je le mogel in kakor daleč se je mogel. Nikdar ni svojih idej ošaril s kakšno sim-bolistiko, pa jih tako ošarjene pustil viseti v zraku, ali pa jih navezaval na kakšna božanstva, kakor to delajo premnogi fanta-sti bodisi iz preračunljivosti ali iz neumnosti. Svojega političnega prepričanja ni skrival nikoli in spadal je v vrsto onih redkih intelektualcev, ki se dosledno zavzemajo za izkoriščane preproste sloje. Njegova naziranja so bila že od nekdaj v pretežni meri socialistična. Le v socialni preuredbi človeške družbe je videl izhod in rešitev človeštva. In v tako preuredbo je on verjel in upal ter bil trdno prepričan, da se bo uresničila prej ali slej. Ali ga je Attleejev v imperialistični plašč ogrnjeni socializem tako bridko udaril, da je izgubil še tisto malo vete, kar mu je je ostalo po štiri ali petletni demonstraciji naših prefinjenih možganov ter našega krščansko orientiranega srca, da je posta- vil piko sebi in vsemu? Toda la-boritje niso bili takrat še na krmilu, ko je on knjigo pisal, torej mu je vera v človeka skop-nela že prej. Morda mu je zgorela v nemških koncentracijskih pečeh, ki so jih hotoma ali ne-hotoma pomagali postavljati in kuriti z drugimi visokokultur-nimi Nemci vred tudi nemški socialisti vendar vsak pameten človek žev na rami. Eden najbolj bole-razumeti. ne da bi mu bilo tre- čih je židovsko vprašanje v Pa-ba biti izšolan matematik, da so! lestini. Nekdanji ministrski življenske potrebščine že dale-1 rr*dscdnik Baldwi* je 2idom ko prekosile nakupno moč po obljubil dom v Palestini. In da vprečnih delavskih plač. Ali ka- se ni zameril Arabcem, katerih ko more kdo zameriti tem ljudem, ko vendar v našem kon- je v Sveti deželi precejšnje število, in ker so po veri mohame- gresu in senatu dobiš predstav- J danci, katerih je več kot sto mi-nike ljudstva, kateri trdijo, da lijonov pod angleško oblastjo, bi bila katastrofa za deželo, če je njim isto obljubil. Danes je In če bi bil Wells še počakal bi se odobrila minimalna plača j Anglija v zagati, ali se zameriti še atomske bombe ter čednih političnih spletk, ki postajajo vsak dan večja sračja gnezda, v katerih se pa ne bodo valile srake, marveč vse kaj drugega, bi svojo končno piko prejkone razširil v veliko črno lužo. 65 centov na uro! Kadar govorimo o sijajnih plačah v tej deželi. vzemimo eno najbogatejših trgovin v Chicagu: Marshall iFeld department trgovino. V Zidom, ali pa Arabcem. V Evropi je danes nekaj nad sto tisoč Židov brezdomovincev, katerih noče nobena dežela. Palestina je njihova obljubljena TISKOVNI SKLAD PROLETARCA XXV. IZKAZ Cleveland, O. Frank Makarovič $1. (Poslal John Krebel ) Fairport Harbor, Ohio. Lovrenc! delavstvo zahteva malo poviška! Baje $2 75. Trgovine, kot Industrija, so La Saiie, Zli. Anton Udcvič $2; *c!c ogromne profits med voino Leo Zevnik. $1.18, skupaj $3.18 Fairchance, Pa. Po $1: Anton Že le in Martin Movrin. skupaj $2 vladuje ameriški vpliv in ameriško gospodarstvo, in da imamo Kubo za satelitno državo, in dasi si ta dežela lasti pokroviteljstvo nad Kitajsko, in da zahteva baze širom Pacifika ter tudi po Atlantiku, in da smo nekaj časa namigavali, da mora postati naša baza tudi francoska luka Dakar v Afriki, ker je tako blizu Brazilije. vendar naša vlada še vedno trdi, da nimajo Zed. države nobenih teritorijalnih ambicij, pač pa se jim gre edino za mir in svojo varnost. A mnogi v Evropi, v Aziji, v latinski Ameriki in drugje vendarle smatrajo, da imamo zelo imperialistične ambicije in da "utikamo svoj nos" v notranje zadeve drugih dežel po vsem širnem svetu. Včasi posežemo v notranje spore tudi z oboroženo intervencijo, kar smo storili že dostikrat v latinski Ameriki, med prvo svetovno vojno v Rusiji v prid Kolčaka in njegovih belogardistov in sedaj pomagamo Čiang Kai-Seku v novi kitajski civilni vojni. Res, da naša vlada pri tem izjavlja, da jo vodijo popolnoma nesebični nagibi, toda ji tega niso verjeli v Rusiji, kjer smo imeli svoje čete v Sibiriji in v Arhangelu od leta 1918 do 1920, in. ne verjamejo ji kitajski komunisti. Irt ne v prejšnjih intervencijah v Mehiki, v Nikaragvi itd Prebivalstvo otoka Porto Rico je 7. nami zelo nezadovoljno, kakor je bilo pred vojno prebivalstvo Filipinskih otokov, torej bo bržkone Davies v pravem, ko ugotavlja, da ni prav, če trdimo, da mi sploh nismo imperialistična država. in (Poslal Anton Zornik ) Ročk Springs. Wyo. John Poren-ta $2; Anton Starman $1. Frank Remitz 58c (za slednja dva poslal Fr Remitz), skupaj $3.58 Depue, III. Blas Cilcnek 15c. Maple lleights, O. John Seme $2; Frank Volkar 75c, skupaj $2.75. (^■Hlll Frank Volkar ) Chicago, III. ••Sosed" S.V < 1/ročil Luka Groser.) Milwaukee, Wis. Terezija Juvanc $2; Joseph Juvan $1, skupaj $3. (Za slednjega poslal Louis Barborich ) Detroit, Mich. Joseph T^polak 25c Cooperstoun, N. Y. Adolf Krisch $200. We*t Aliqiiippa, Pa. Geo. Smrekar $1.50. Kemmerer, Wyn. Johll II Krzis-nik 75c Sheboygan, VVis Lisbon, O. Jacob Bergant $1.50 Viden, III. Frank Ilerskh $1. VVashington, D. C. Annie Bcster 50c. Cleveland, O, Po $10: Rose Jur-man in Katic Jip*man; Ivan Babnik $5,'rkupaj $25 (Izročil Fr. Zaitz.) Chicago, III. Po $1: Gust Supank in neimenovan, skupaj $2. (Izročila John Chamazar in Frank Zaitz.) Red Lodge, Mont. K Erznožnik 75c. Gouanda. N. Y. James Dekleva 75c. Gallup. N. Mex. Anton Hren $1. (Poslal Anton Gantar.) St. Louis, Mo. Frank Roseman $2. (Poslal John Spiller ) Waukegan, III. Po $1: Jerry Spa capan in Mary Lukančič, skupaj $2 (Poslal Martin Judnich ) Detroit, Mich. Paul Occpek $2; Frank HreSčak $1, skupaj $3 (Po slal Joseph Korftič.) McKees Rocks, Pa. Konferenca klubov JSZ in društev P M $5; nabrano na konferenčnem zborovanju $20, Jacob Ambrozich $1, skupaj $26 (Poslal Jacob Ambrozich ) Skupaj $5)4 41, prcjftnji izkaz $1,100 54, skupaj $1,194 95. — V prejšnjem izkazu pomotoma zabeležen Frank Ažman, Cleveland, O., za $2. pravilna vsota s tem odbitkom je $1,102 95 Ako vam je naročnina potekla, prosimo, obnovite jo čimprej. tej trgovini so stavkali nad te- dežela, v kateri so ze v resnici den dni razni tehnični usluž I napravili velik uspeh. Arabci, benci, kot na primer operatorji kateri se sklicujejo na svojo več dvigal in člani drugih strok, ka- kot dva tisočletno posest Pale-tere potrebujejo v prodajalni.! stine. nočejo svojih plemenskih Ti ljudje so zahtevali "sijajno" bratov in groze z odprtim bo-plačo 65 centov na uro. Do sedaj jem. jc bila njih plača $22 tedensko. Ameriška vlada je napravila In s tem preživljaj družino v tej že močen diplomatičen pritisk draginji! Pa se ljudje čudijo, če na angleško delavsko vlado za takojšnjo odprtje imigracije v Palestino. Da se Arabci pripravljajo na resen boj, dokazujejo nemiri v Egiptu ln v Palestini. Osemindvajsetletnico boljše-viške revolucije se je praznovalo v Rusiji z velikim sijajem. Po dolgih letih strahovite borbe so imeli priliko slaviti ta praznik v miru. Ali glavni govorniki so naglašali, čeprav je mir dobljen, da je še zmiraj nevarnost. in jih žanjejo še danes. Med vojno je bil izgovor, da so plače z^nrznjene in s tem so bili delavci, zaposljeni v civilni obrti, še posebno prizadeti. Ali danes ta izgovor več ne velja. Kdor hoče malo globje pogledati v to našo prosperiteto naj še ozre na jug. Tekstilni delavci še vedno delajo za 40 centov na uro. "The Southern Tenant Farmers Union." katera se nahaja v državi Tennessee, je začela kampanjo pridobiti za ta-mošnje najemnike, dnevne delavce in nabiralce bombaža letno garantirano plačo $625. Dosedaj je bil povprečni letni zaslužek teh ljudi manj kot štiri sto dolarjev na leto. Povprečna plača, katero plačajo lastniki bombažnih plantaž v državah Mississippi, Arkansa in Texas Frank Stih $1 ic do $2 50 za deseturno de- lo. In delovna doba na bombaž nih poljih je samo okrog sto petindvajset dni v letu. To je posnetek iz oficijelnega poročila predsednika te unije. Da, boj za zboljšanje delavskih plač se je šele začel! Po svetu Eno najtragičnejših poročil je članek Constantina Pot^losa v reviji "The Nation" z 3. nov. z naslovom: "Greek Tragedy, 1945." Kdor pretaka solze, kaj se godi pod okupacijo rdeče*~kr-made na Balkanu, naj prečita ta članek. Da se ni zunanja politika Anglije pod delavsko vlado niti za trohico spremenila, je na žalost resnica. Članek je preobširen, da bi ga mogel podrobneje opisati, ali kar se danes vrši na Grškem, se vrši v Indiji, Javi in Malaji. Resnica je, da se kondonira najgrio korupcijo, v kateri sodelujejo ne samo ro-jalisti, bogati oderuhi in špekulanti, ampak vsa fašistična so drga, katera je bila na vladi pod okupatorji. To je, kar ti ljudje razumejo pod demokracijo — in bi radi upeljali tudi v Jugoslaviji. Ogrske volitve so nov dokaz, kot so bile že prej finske volitve, da se niso vršile pod ruski- Naše aktivnosti V nedeljo 4. novembra je imel pevski zbor Prešeren svoj koncert. Prešeren je menda edini slovenski pevski zbor na zapadni strani Chicaga, kateri je še aktiven in kateri je preživel vojno krizo. Njegovi koncerti so vedno uspešni. V nedeljo 18. novembra bo v isti dvorani velika priredba SANSovih podružnic. Kdor čuti potrebo pomoči naši mljudem, se je gotovo udeleži. Devetega decembra bo dramska priredba soc. kluba št. 1. Rezervirajmo si ta dan. Tole mi ne gre v glavo ? Ako so Združeni narodi res zmagali za trajen mir, ki sn ga obljubljali med vojno, čemu se daj toliko vpitja o atomski bom bi in obetanj nove oboroževalne tekme, to mi nikakor ne grr v glavo! -O, A' POVESTNI DEL GABRIJELA PREISSOVA: nevihta Iz zbirke "Korotanske povesti K Jedva je utihnilo zvonenje po preprečiti vsako obrekovanje v tesnih stolpih v dolini, je vz-! svojihm ladih vdovskih letih, plamtelo po višinih neštevilno Sedaj| ko jc Katra { en. kresov strel se je začel vrstiti krat ^vU* svojo znano moža strelom, da je vsa pokrajina drost je zgrabila nekaj brezo. odmevala v slavi večera pred vih vej da w jih razpostaviia binkpstno nedeljo. za jutranji praznik; ali začuvši Iz Kočebove hiše je odhitel iz izbe jokajoči klic svojega dve-kravji pastir z obema deklama ' letnega otroka, o Katerem je mi-takoj po večerji nekam h kreso- slila, da že spi, je pustila zopet vom, in kup pripeljanih brezo- to delo in hitela v izbo. Kmalu vi hvej je ostal pred hišo nedo- se je vrnila z lesenim vozičkom taknjen, kakor so ga včeraj zve- j na nizkih kolesih, vlekla ga za čer zložili posli. j dolgo oje z levico in pevaje s "Na nikogar se ne more člo- Prijetnim glasom neko pesmico vek zanesti je vzdihnila Ko-' ie z^fla Postavljati s prosto de-čebova gospodinja, lepa in pa-i*™* brezove veje po vrsti oko-metna vdova Katra, prišedši;h hlse' izpokavsi popreje s pn-pred kuhinjski prag. Za hišo ostrenim grabijiscem jamice; iia pod postrešjem, kjer je stalo <*na Je, kn*ema P<**vila m la-nekaj voz. kos in grabelj, je če- d,k' ,n k,er J1 Je se malo ostalo, pela dremajoča na kupcu sena ^ sla delat vrsto tudi pred hlev. stara beračica. Katra ji je pri- Tu okoli je bila pešpot do nje- nesla lonček mleka in kos kru- ne kaste, katere obširne pro- ha ter postavila oboje na bruno store je pripravljal pristav z pred njo; ali starka, sicer tako enim hlapcem za letošnje pri- živahna in zgovorna, da so jo po- delke. Precejšnje, enonadstrop- vsodi radi videli, — danes ni no poslopje, z visoko streho, je mogla vseld neke nagle oslabe- stalo malo niže od hi§e soseda losti niti jesti. Toliko, da je pri- Vraža, toda obsenčevalo je to trdila vzdihljaju gospodinje: više stoječo kočo kakor velik •Ah. da. da. da...; moške61™* majhnega Bolj nego do- glave ti manjka povsodi, revi- madi posh je hodil po «texici k» je bila med obema gospodarstvi- „ . ma, mladi kmetič Vraž, ki je za-•Ne manjka mi je ne -r- je hajal tod vsak veeer nekaj odvrnila Katra odločno; —- pravjjat k studenčevemu izviru. manj skrbi bi res imela. Sedaj Kočebova družina je hodila pa delam za dve dekli -- toda kjerkoli ^ ^ je zljubil0( doli in se mi vsaj nikogar ni treba bati . Jurij Vraž je vednQ ko_ in nikogar poslusatL Moški dan- tej stezi kjer jc biIa danes niso nic prida - zlobni | traya ^ tako pohojenai da se je videla pot že od daleč še v mraku ... so. v "Da. da, da, — prav imaš —" je pritrdila starka utrujeno. "Novih skrbi z otroci si tudi ne želim —M je modrovala Katra dalje; "tri mi je dal Bog, ko mi je pa zopet vzel starša dva, sem jih že vzredila iz najhujše dobe, sem dosti izkusila, kaj je bolest in težava ... Nikdar si nisem mislila, da je zakon tak! Ko sem bila prosta, se mi je godilo kakor ptičici; skok sem, skok tja, brza kakor misel, in jedva sem si dala zvečer roko pod glavo, sem že spala ... Da bi bila ostala do smrti tako! ... Moj Tomaž je bil možak, da bi ga kar gledala — dober, reden; ali vendar je često dejal, da se ženskega dela cel dan ne nabere za perišče. Dasi sem imela opraviti z otroci in sem kuhala za deset ljudi... Gospodar ima nedeljo in praznik — gospodinja nikdar — in vsega tega moški še ne priznavajo ... Poredneži so, ki le samim sebi dobro žele in privoščijo .. "Oh, oh, oh, —- je že tako —" se je oglasila beračica. "Konečno nočem, da bi kak očem žalil mojega Tomažka —" je navedla Katra nov vzrok, "a tega ne rečem le zato, ker nočem, da bi ljudje govorili, da se mislim možiti.. To je pravila Katra vsakemu "Danes ga ne bo —" spomnila se je kar tako mimogrede, dasi je mislila le na sveto stvar, katero je spravljala za praznik bo žji; — jedva pa ji je prišlo to na misel, se je prestrašila Jurijeve postave, ki je prihajal danes od nekod drugod nego je bila navada. Naglo je stopal in preskočil brzo na potu mu stoječe lestvice, ki so bile ondi naslonjene mesto plota. Taka živahno«* Katri ni bila všeč: po njenih nazorih bi moral imeti petindvajsetletni Jurij, odsluženi vojak, že malo več resnobe v sebi. Sicer pa :— mislila si je — ji tako ni nič mari... "Bog daj srečo!" je pozdravil Jurij vdovo že za hrbtom, da je morala že vsled kristijanske uljudnosti na pol glavo obrniti; tiho je odgovorila: "Bog daj!" Vedela ni, ali se danes Jurij zopet ustavi ali ne; opravičiti se mu pa vendar mora. da ne bo mislil, da je čakala njega. "Sama sem ostala danes doma" — je dejala, dobro besede premiš-ljaje —» "in morala* sem sama postavljati veje. Posli se niso spomnili, da bi bili hišo olepšali za praznik, ali h kresovom igrat se — tega niso pozabili..." "Jaz se bom moral tudi vrni-in že se je razglasilo o nji, da je ti —" je dejal Jurij na Katrino to odločna ženska, katera zna! opravičevanje. "Malo sem šel Koncert in spevoigro "Povodni mož *99 PRIREDI soc. pevski zbor "ZARJA ti NA ZAHVALNI DAN, 22. NOVEMBRA 1945 V SLOV. NAR. DOMU NA ST. CLAIR AVENUE Cieveland, Ohio PMCKTEK OB 4. POP. — ZVEČER PLES IGRA JOHNNY PECONOV ORKESTER Dobra postrežba za vse pogledat na ono stran, kjer streljajo, pa sem pozabil na lisca, konja, ki je nevarno bolan ... Jezilo bi me, ko bi se mu kaj pripetilo, mene bi pa ne bilo pri njem ..." "Saj pri vas stari oče oskrbu je gospodarstvo" — je rekla Ka- tr<\ "Pa ima revež tudi rad pokoj, —* davno je že dosti njegovih skrbi... Ko zvečer leže, spi do jutra, ne da bi se prebudil. On sicer toži, da je to huda slabost, — jaz pa sem vesel, da sploh more spati. . "To je lepo od tebe, da privoščiš staremu očetu" — je hotela reči Katra; toda ker se ne smejo moški preveč hvaliti, je rekla nekaj drugega. "Kaj pa mu je — Liscu?" — in se sočutno obrnila popolnoma k sosedu. "Star je že in tudi hudo izdelan" — je menil Jurij. "Vaš svet je tako neroden" — je pravila Katra — "sama strmina! Pa da biv saj vsega ne obdelovali, da bi nekaj pustili za pašnike! Na takem zemljišču se pa ne pridela niti toliko, da bi se delo izplačalo ..." Jurij je privzdignil klobuk in dejal ne posebno pogumno: "Težko je usodi kljubovati... Tisočkrat sem si že mislil, da to dvoje posestev, moje in vaše, bi imelo biti eno; to bi se gospodarilo! Mi nimamo pašnikov, vam pa jih preostaja ... Ali, moj Bog — čemu bi mislil" — je končal Jurij vzdihnivši. "Vsak mora obdržati to. kar je njegovega," je odgovorila mirno Katra. "No, seve; saj človeku to le tako pride na misel," je rekel Jurij skoro malosrčno in, dasi sc je že temnilo, je vendar povesil pogled. Zato pa Katra ni povesila glave. "Glej ga, na, kako misli o mojih pašnikih;", nevolja ji je napolnila prsi in ji stiskala srce. "Tako mlad in prijazen je" »Katra se je spomnila jasnih, z dolgimi obrvi obrobljenih oči Jurijevih in njegovih ustnic, tako ljubeznivih, kakor ne bi mogla čez nje laž>, "s premoženjem pa zna računiti kakor stari..." Zato je dejala glasno s prepričevalno odločnostjo in naglo, kakor bi s tem hotela popraviti neprostovoljni mo*k- "Pr»v imaš. če rečeš: "zakaj bi mislil na to''" — Ako človek premišlja,'kaj bi moglo biti in kaj bi rad imel,— pa se to ne more uresničiti — dela res nespametno in zastonj!" V tem pa je Katra zopet prijela oje vozička in se ž njim tako obrnila, kakor bi hotela oditi v hišo. "Temni se — kakor za dež," je dostavila le, da opraviči svoj odhod. "Temni se, da," je odgovoril Jurij tiho in razžaljeno. "Malo že kaplja; predno b. oktobra, ob enem tudi v Grčijo in Italijo. Po zračni pošti smete poslati v Jugoslavijo pošiljatve do en funt teže, enako v Italijo in Grčijo, v Gorico, Trst, Pulj, Zader, Istro in Reko pa samo do dve unči teže. Poštnina po zračni posti je 30c za vsake pol unče teže. Ce ne morem priti v nebesa drugače kot s politično skupino, potem sploh nočem tja. Jef-ferson. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. ji Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jomčeno TELEFONI. CANAL 7171—7173 ZA'UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO.! Tal. MOHAWK «707 j 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL i PROLETAREC SE TISKA PRI NAS >MMU Deset članov (le) ja treba sa ! novo druitvo. Naalov za Hit in ta tajniitvo ja: 2657 S. Lawndnle Ave. CHICAGO 23, ILL. ........................ industrij, ki bi bile odvisne od te rečne transportne proge. Ako sta samo Češka in Poljska prizadeti od vodnih cest v Nemčiji, zakaj se Rusija protivi temu predloga internacionalizacije? Težava je pri Donavi. Ta ogromni veletok s svojimi važnimi prevoznimi cestami je bil internacionaliziran — toda po prvi svetovni vojni so bile v komisiji, ki je upravljala njeno ustje le Britanija, Francija, Italija in Rumunija. Sovjetska Rusija, ki je imela tam večje interese kot druge velesile, pa je bila potisnjena v ozadje — ift Moskva ima dolg spomin. Navzlic vsemu temu pa je zadeva internacionalizacije evnfp VAŽNOST SANSA Chicago, 111. — Ko smo ustanovili Slovenski ameriški narodni svet, je bilo bnenje mnogih, da je taka organizacija za ameriške Slovence brezoomembna, ker radi nejasnosti kaj se godi tf stari domovini, ne bo mogla Ameriška in angleška vlada zahtevati mednarodno kontrolo nad plovbnimi rekami in kanali v Evropi-čemu? Donald Bell, ki piše za novin-sko agencijo ONA, je o predmetu, označen-v gornjem naslovu, napisal daljši članek, na katerega pa ni povsem točno odgovoril, ktir je pač cenzure še vedno veliko po svetu. In pa ker je med časnikarji še veliko ogi-banja resnici. Vendar pa je situacijo glede angleške-ameriške zahteve po mednarodni kontroli nad plovbo v Evropi opisal prilično dobro. Njegov članek se glasi: Notranje vodne ceste so bile v zgodovini razvoja Amerike velikega pomena — zato je tudi razumljivo, čemu sta predsednik Truman in zunanji minister Byrnes prepričana, da so vodne ceste Evrope sličnega pomena in važnosti tudi za Evropo. Gospodarski magnati Evrope iri njeni politični prvaki bodo le s težavo razumeli zakaj ta nenadni interes ameriških državnikov za evropske vodne ceste. Evropsko časopisje bo imelo mnogo dela, ako bo hotelo prepričati svojo javnost, da je nastal radi tega vprašanja velik in globok spor med velikimi zavez-' niki. Oglejmo si zadevo bolj od blizu. Pred vsem je treba ugotoviti, da ne gre res za vse evrbp-ske vodne ceste. Nihče ne misli na to, da bi se postavilo pod medzavezniško kontrolo francoske vodne ceste ali mogočne ve-letoke Sovjetske Rusije. Tudi Visla, najvažnejša vodna cesta Poljske, ne bo odprta vsem narodom. Ko govore zunanji ministri o "evropskih" vodnih cestah, imajo v mislih pred vsem nemške reke in velik balkanski vodni sistem Donave. Obenem obstoje prizadevanja, da bi se vključilo tudi Kielski kanal in Dardanele — kar bi imelo seveda dokaj velik politični pomen, | mnogo večji kot vse vodne ceste v Evropi skupaj. Rusi se ne nameravajo zadovoljiti z internacionalizacijo Dardanel. Zahtevali so od Turkov, da jim zajamčijo neoviran prehod skozi ožine ne gled* na to, ali je vojna ali mir. Amerika in Angljia pa sta mnenja, da bi! morale biti odprt* vsem narodom brez razlike na podlagi popolne enakopravnosti. Rusi so mnenja, da je Črno morje njihovo in naglašajo, da niso nikdar zahtevali udeležbe v problemih in upravi Panamskega prekopa, ki je največje važnosti za vse narode na svetu. Panamski prekop pa je ravnotako važen za obrambo zahodne hemis-fere kot so Dardanele za obrambo južne Rusije. Molotov je torej odklonil in Dardanele niso bile na razpravi v Londonu, kjer so se vršili vroči diplomatični boji, da bi ostala Rusom pot v Sredozemlje zaprta. A kaj s Kielskim kana--lom? Predsednik Roosevelt je predlagal Stalinu v Teheranu, da naj postane Kielski kanal z malim zaledjem svobodna državica pod mednarodno upravo, in da bi mogla Rusija igrati dominantno vlogo v tej upravi. Na ta način bi dobila Rusija prost izhod iz Baltiškega morja, dočim bi imele zahodne sile dostop skozi ožino med Dansko in Norvežko. Rusi so ta predlrtg z navdušenjem sprejeli, toda Churchill ni bil zadovoljen. Sedanji predlog popolne internacionalizacije Kielskega kanala je precej drugačen in pomeni, da zahodne velesile odstopijo od Roose-veltovega predloga v Teheranu. Rusom je dobro znano, da bo v mednarodni komisiji mnogo glasov, ki bodo sovjetsko Rusijo vedno preglasovali, tako da zanjo ne bo prostega izhoda iz Baltskega v severno morje. Ako si zdaj ogledamo evropske vodne ceste, reke in kanale, katere velja upoštevati pri tem predlogu, bomo videli, da so mnogo manj važne. Reka Rena je bila vedno internacionalna, četudi rie vedno uradno. Celo ko je Hitler razpustil mednarodno rensko komisijo, se v tem pogledu ni ničesar spremenilo — šele vojna je položaj predru-gačila. Laba je važna za Čehoslovaško, kot prej. Odra bo važna le za Poljake, katerim bo odprla pot do morja iz industrijskih predelov ftlezije. Na nemškem bregu Odre ni velikih IIELP \V \XTi:« I Help Wanted - tT""*"— f HJTTT - JANITRESSES - - MOPPERS MICHIGAN AVENUE OFFICE BUILD1NG Fine VVorking Conditions — Steady VVork — Good Pay Vacations vvith Pay — Short Hours (Kindly Foreman) m LONDON GUARANTEE & ACCIDENT BUILDING 36« NORTIl MICHIGAN AVENUE See Mr. Trohan after 5 o'clock A M KRIŠKI VOJAKI NA JAPONSKEM ao se t •'gejšami" ter drugimi japonskimi dekleti aelo hitro sesnanili. Pravijo, da imajo i njimi "fine čase", posebno na plesu. DRUŠ. PIONEER SNPJ PRAZNUJE 20-LETNICO Chicago, III. — Društvo Pioneer št. 559 SNPJ je prvo an-Jkih v odn i h~ cest ~pr~cTb le m male- S^ko poslujoče društvo te jed-ga pomena. Težko razumljivo | note, in prvo, ki je bilo ustanov-je, zakaj se je dvignilo toliko :lJeno iz mladinskih vrst Sedaj prahu v Londonu radi stvari, ki J* to društvo že dvajset let stani mednarodne važnosti. rt> in °e more vec imenovati __mladinsko kakor se je ob svoji ustanovitvi. A vendar je polno sveži ga, mladostnega življenja in razvilo se je dveh desetletjih ! v največje društvo SNPJ. V soboto 24. novembra bo svoj jubilej proslavilo z veliko zabavo, ki se bo vršila v obeh dvoranah SNPJ. Tudi ples bo v obema. In vstopnina je samo misliti na vojno in imeti skrbi, ali se ta ali oni sploh še kdaj vrne. Vstopnice v predprodaji so po 65c in jih dobite pri članih in drugih prijateljih naše dramatike, ali pa v SDC. — P. O. VVE NEED MEN — AT ONCE JIG BORING OPERATORS (Experienced) ALSO SHIPPING CLERK ABLE TO KEEP RECORDS ETC PERMANENT VVORK GOOD SALARY PLUS A GOOD COMPANV TO VVORK FOR APPLV METRO TOOL & GAGE CO. 4240 VVEST PETERSON. PHONE KILDARE 8123 vršiti svoje naloge Radi tega 150c Vsi prijatelji društva in do-je bila agitacija v pridobivanju | bre zabave so vabljeni ta večer članstva v začetku otežkočena, med naše pionirje iz druge ge-in morda je to največji vzrok,1 neracije< da se organizacija ni tako razširila, kakor je bila naša želja. Da ameriški Slovenci potrebujejo organizacijo kot je SANS to vidimo danes,' ker nam je bilo potom nje omogočeno izvršiti veliko agitacije med Amerikan-ci in da v bodoče jo čakajo še velike naloge. 'Njeno delo se še le komaj pričenja. Kdor ni slep, no je že pričela prihajati v to deželo propaganda proti novi Jugoslaviji. To pa največ radi tega. ker je tamkajšnje ljudstvo pometlo iz države korupcijo in njen družabni red. Zato toliko vika in krika o komunizmu in komunistih, kateri vladajo Slovenijo in Jugoslavijo. In kar naenkrat toliko bojazni, koliko bo trpelo dobro slovensko ljudstvo cod komunistično diktaturo. Človek se nehote vpraša, kje so bili ti prijaieiji r*«reda takrat j ko je padal po tistem ljudstvu Avstrijski bič, za katerega smo v cerkvah in šolah molili in za njim bič srbske diktature, katera je omogočila, da so tujci izrabljali bogastva Jugoslavije in tamkajšnje ljudstvo. NORTH SIDE VABI Chicago, lil. — V soboto 17. novembra priredi v Aldine Hali, 911 Armitage ave., veselico društvo Slovenski dom št. 86 SNPJ. Vstopnina je 59c. Ta dvorana je znana že iz mnogih prejšnjih STE ŽE IZVOLILI ZASTOPNIKE NA KONFERENCO P. M ? V nedeljo 25. novembra bo v Slov. narodnem domu v VVaukeganu konferenca Prosvetne matice in JSZ. Prične se ob 10. dop. Vsa društva so bila že v oktobru pismeno povabljena, da izvolijo delegate na to zborovanje. Pričakujemo, da se vsa odzovejo. kajti na nji bodo imeli zastopniki iz naselbin v tem kraju Illinoisa ter iz Milwau-keeja. VVest Allisa in Sheboy-gana priliko poročati o aktivnostih v svojih naselbinah in sklepati o naših bodočih nalogah. Prijavite zastopnike tajniku Antonu Gardnu na naslov 2657 So. Lawndale Ave., ali pa na naslov Proletarca. Dosedaj so priglašeni za dru- GIRLS AND VVOMEN VVANTED TO MARK LINING PERMANENT VVORK — GOOD PAY J. P. SMITH SHOE CO. 671 NORTH SANGAMON STREET U Tahko te«a dru*tva Ako *t. 102 SNPJ Antonia Ur- ta lahko vidi, ka ko sistematic fprip€ljete f Halsted St. karo, iz- banz, za« federacijo SNPJ čika- stopite na Armitage (2000 block> škega okrožja Frank Alesh, za in imate še blok zapadno po društvo št. 39 SNPJ Joe Oblak, Armitage do dvorane. društvo št. 559 SNPJ bo zasto- Veselice druš. "Slovenski dom" so bile še vselej dobro o-biskane in tako se tudi sedaj nadejamo velike udeležbe. Igral pal Louis Zorko, klub št. 1 JSZ Milan Medvešek in Angela Zaitz, iz drugih naselbin pa imen zastopnikov še nismo pre- bo Možina trio. Torej pridite jeli. Mnogi jih sporoče direktno omenjeno soboto na naš north na seji. side tudi iz zapadne in južno strani mesta, da se boste zabavali r.kupno z nami. — T. Navzoč bo seveda tajnik Anton Garden, iz uprave Proletarca Chas. Pogorelec in od eksekutive JSZ Frank Zaitz. PRIHODNJA DRAMSKA PREDSTAVA BO 9. DECEMBRA Chicago. — čuli ste že, ali pa čitali, da se dramski odsek klu- Kje naj bo sedež združenih narodov? Na pripravljalni konferenci združenih narodov v Londonu Secure your Future with a old Establishment VVE NEED CABINET MAKIK4. RENdl AND MACHINE HANDS AND ALL AROUND VVORKERS Good Pay for Good Men. — 47 Hours VVork APPLY AT ONCE RINEHIMER BROS. MNFG. CO. KJMBALL ti NORTH GROVB OPERATORS Must be experienced on SEWING MACHINES Good wages Steady job PLEASANT VVORKING CONDITIONS APPLV AT ONCE Charles F. Clark, Inc. 1403 W. Congress HAYMARKET 0700 ELGIN, ILLINOIS OPERATORS For SET UP PAPER &OX MACHINES OF ALL TYPES Permanent Jobs — Good Pay Unusually Good VVorking Conditions — 48 Hours VVeek Julius Marquardt Co. 4413 VVEST LAKE STREET ba št. 1 JSZ pripravlja na Vpri- je bila večina zato, da bo sedež V Chicagu obstoje štiri pošto- zoritcv veseloigre v treh deja- te ustanove v Zed. državah. janke SANSa. Tp bodo priredile skupno vcselico v nedeljo 18. novembra v dvorani SNPJ. Pro- njih "Hiša gospoda Harringto- Glede mesta sta imela prednost na". Vršila se bo 9. dec. v dvo- San Francisco in Philadelphia. , rani SNPJ. Prične se ob 3. pop 1 Angleži in več drugih evropskih gram. ki se prične ob 3., bo za- p0 kond.ani igri ^ plesna za. vlad bi radif da naj bo ^cfcz nimiv in kot govornik bo nasto-|bava | zdrženih narodov v Ženevi v pil slovenski partizan, kateri vam bo v Veseloigre na našem odru že Švici, kjer že stoji ogromna pa-| besedah predstavil precej <.asa ni bji0 jn seda; pa lača pokojne lige narodov. Tam borbo partizanske vojne za Slo- Kakor nalašč vprizorjena ^ ob venijo in Jugoslavijo. Vstopni- času ko se naši fantje iz kon_ na je samo 50c in ves prebitek j čane vojne vraaajo in se svet polagoma pripravlja spet na "normalne razmere", v katerih je namenjen za našo narodno organizacijo SANS. Zato apeliram na vse zavedne Slovence in Slovertke v Chicagu First Class Business Good Pay and VVorking Conditions ' DRESSE1/S 3256 WALLACE STREET Victory 2590 SALSAGE MAKERS Apply David Bergen Sausage Co. 449 VV 37th Street VVORIC15RS VVANTED IN TIRE FACTORV Apply in Person or Phone F1RESTONE TIRE CO. 1818 East 71st Street Tel. BUT. 1227 r-f ■ «- PORTF.RS VVANTED Over 50 Ye*rs Old Nihgt VVork — Steady Position Apply at BALDVVIN PIANO CO 323 S VVabosh Avenue • Ask for Supenntendent GIRLS and VVOMEN WANTED For Specialty Shop Apply TOVVN AND COUNTRY SHOP v 850 North Michigan DRAFT^MFN - Structural Steel Detailers Experienced Men Prelerred Best Opportunity for Advancement t®5 VVEST VVACKER Room 41« Tti. Cen. 190« VVAR VVAS COSTLIEST •N, NATION S HISTORY Deaths incurrod in l>attle during the last war came withln 37.000 of equaling the deaths suffered In ali previous wars in whlrh this country was involved. rThat aiartling diselosurc Is made by General George C. Marshall who lists death casualties at 201,-167, or Cour times as mnny as in World W»r I, and more than both sldes sustained in the VVar Between t faf* Hiw les » lUlfUitU' Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL. <~fp6leg drugih todk Kot glavni KOMENTARJI govornik pa nastopi bivši parti 7anski |>odpolkovnik in sedanji (Nadaljevanj«* i 1. strani mu novi režim zaplenil, kajti! tu in drugje, da bi ta dežela ne I sno celo svoboden izhod iz Crne-kdo ve. pokakih potih si je na- mignila niti s prstom v bran ga morja, je povsem umevno, grabil toliko denarja! Tri mili- demokracije ter podjarmljenih da se tu krešejo med sabo inte* svetnik pri jugoslovanski amba kanja demokracije v Jugoslavi- jone je bilo v ameriških bankov- ljudstev v Evropi. Torej ima tu- resi dveh dežel, ki nimata nič sadi v VVashingtonu. dr. Slavko ji. Enako igro uganjajo o sporih cih, štiri milijone pa v angle- di on dvojno mero. Ni bil za boj skupnega med sabo, vendar ži- Zore. S tem se nudi čikažanom in izstopih iz čehoslovaške, polj- ških. Na švicarski meji so prišl; proti Hitlerju, je pa za boj s vita vsa dolga desetletja vec uli prilika, da slišijo besede o svoji ske in bolgarske vlade. A ko je v vlak francoski carinski urad- Stalinom. manj v prijateljskih odnošajih SANS nabral za pomožno akci/O stu za poslane prispevke iskreno $103,804.75 v istem času so naše podruž- Komaj pred dobrim letom je nice> podporna društva in posa-bil organiziran skupni relifnr mc2niki prispevali za politično Strah bogatašev Eden največjih predsodkov proti Husiji — tega se ne sme pozabiti — je njena temeljita odprava privatne svojine. Nc jezi jih to, da je v Jugosla- rojstni domovini iz ust človeka, v Grčiji demisionirala vsa vla- niki, da eni preiščejo prtljago Chicago Tribune je list, v ka- Tako bo tudi v bodoče, postojankam Ji O-SS in posa- ^ ge aktivno boril med slo- da in je bilo novo le s težavo se- in drugi pa koliko denarja ima terega se zateče vsakdo, ki ima mernikom izrekamo na tem me-' venskimi borci za svobodo Slo- staviti, pa ni bilo v angloameri- kdo pri sebi. Vse je bilo v redu, kaj "važnega" povedati, n. pr. o venlje. Prepričani bodite, da vas škem tisku nobenega vpitja dokler ni eden carinarjev iztak- terorju v Jugoslaviji. Odprt je ta govornik ne bo razočaral. temveč le golo poročanje no- nil pod sedežem skrit zavoj, ga velesrbski propagandi in propa- Dan prt d to prireditvijo, to je vice. ' razvil in strmel z drugimi cari- gandi ubežnih hrvatskih ter slo- v soboto 17. novembra, pa se narji in potniki vred. "Čegav je venskih katoliških škofov. Kaj fond Amerikancev južnoslovan-; aUcijo SANSa S2.036.39. Ce uM*^^ seja^vr^| S nThotJl ^^S^jSS. i ^ ^ ^Tnarne in ITiafnV prt v T ^ ^ ^ ^^ f" ^ " " *rizti'državo, * - pri za- JL.SS MT S.^^SJS X»Z P, P V, dr. Zor j in naš častni pred .ed- posebno CIO, ker so oni najbolj skušal odn« M na varno. Kajti deva izvleči se iz vojnih podrtij ^kme h.-.Mir 7IZ" r«SkU 90 $1000 na mcscc' }°d*\ nik Louis Adamič, ki bo po svo- a gi tiral i zanj. List avtne unije vedel je. da mu bo itak ves za- in razvalin starega reda ter pri- mnSTh!uIPreACil P^PeVk jih poslih istočasno v Chicagu.;CIO v Ohiu 'Ammunition" pra- plenjen, in če se še oglasi, ga četi novo življenje. V uredni- vi v svoji oktooerski številki, da boe^o odvedli nazaj v Pariz in štvu čikaške Tribune dobro vc- Luusche unijskim delavcem, ki zaprli. Veliko takih tihotapstev Ho, da so utežni jugoslovanski so zanj agitirali in glasovali, sla- pa se posreči, zato pa je v Ame- škofje službovali na Hrvatskem lasti so mu nadele dolgo in kon-{daleč nc zadostujejo za kritje fuzno ime War Relief Fund of Vseh SANSovih izdatkov. Segati PredVO/Cin/e tlSmOV Americans of South Slavic Des- jc treba v rezervo. Na naše po- V prihodnjih štirih tednih cent i VVRFASSD 1, toda največ- družnice in posamezne člane to-j bodo zaporedoma predvajani ^ jzka«ujc svojo hvaležnost, riki, v Angliji in v Švici največ in v'Bosni kvizlingu Pavenču in krat smo refenrali nanj kot Ker rej apehramo, da imajo v mislih zvočni filmi o nemških grozodej- pnjema ga, ker je tako laskavo takih beguncev, ki so z denar- Hitlerju, prej pa tudi Mussoli- lifna akcija Združenega odbo- tudi našo politično akcijo, ki je stvih v koncentracijskih tabori-, naslopil v radiu 2 Eddijem Ri- jem dokaj dobro založeni. Mor- niju. in slovenska višja hierar-ra . Tej novi pomožni akciji se & vedno neobhodno potrebna, ščih, alj zvočni film o osvobodit- ricPnh-iek<*riem Eddie ie nam- da i< sestvih in jih deli med kmete. In bankirje pa, ker je ppdržavil rudnike in industrijska podvzet-ja, ki so bila prej last večinoma tujih kapitalistov. Samo zato je toliko borbe proti "Titovi" Jugoslaviji. Ako bi ostala pod Petrom, pa bi bilo vse dobro. Ker pa je na čelu ten dežel jf Zl6etkl1 PrldJuif1 Za svojo lastno upravo so SAN- vi Beograda, ali oba, v nasled- rci. smrten sovražnik unijskega ki je imel slično "zalogo I d \ \ L lr i 1 n mArl cnlimi ..lo. O___J __il '__»_ _' _ I- 2 I.___ 1 _ • • I I, > I * "' ckenbackerjem. Eddie je nam-, da je bil v istem vlaku še kdo. hija pod škofom Rožmanom na USSR^ svJojim kolektivnim go- J?®,^fi"a,^ spodarstvom, se posedujoči slo-i I IMH M ji boje, da se t« "bolezen" lahko razširi celo v Zed. države. Zato di SANS, ki je med svojimi čl a- Sovi stroški zelo nizki, ker je njih naselbinah: I delavstva. Njun pomenek je bil bo. ne da bi jo carinarji mogli potem Hitlerju. To niso več skomin podružnicami pomagal zbi- veliko našega dela opravljenega | Nedelja 18 nov. v Chicagu. ^^ po radio omreiju iirom iztaknili. fje, to so izdajalci, in samo vsled rati finančne prispevke ter da- brez vsakega plačila. Imamo pa skupne podružnice SANSa Go doide Unijam clo sc jc zame- v , .. ... . .. tega imajo slavo vest. Zavedajo ™ ' "krika"d« rove v blagu za takojšnjo po-'redne administracijske stroške, vori dr. Zore. ril tudi vsJt<1 svo1e pretnie v V d€peil JC bilo v ne- * lo-.inJa ki so ca storili nad toliko vpitja, vika in krika da moč najpotrebnejšim v Jugo- ter našo obligacijo napram Zdr Nedelja 25. nov. v Denverju, 7adnji stavki delavcev v tovar- kaler;h araeriških llstih narodom 1- in samo zato so zbe- ko imamo aU>mske b°m' slaviji. odboru, ki dela v glavnem med podružnica št. 50 SANSa. C.o- n;ih Kumija v Akronu. češ. da da zvofrl1 senator Claude ^ Ti be, naj Prvi finančni prispevek nam ameriško javnostjo, vsled česar vory Anthony Jersin. jih be) "draftal" (primoral) v de- ^PP*1* ^i°ride, kije na poto- ^_?___ je poslala 10. oktobra lanskega je neobhodno potrebno, da so ti Nedelja 2. dec. v La Sallu. po- lo odbor .>olitične akcije CIO vanlu EvroPi' Titove vla- . . leta naša agilna podružnica št. stroški kriti iz rednih dohodkov družnica št. 49 SANSa. Govori ki jc trošil novcc v kampanji za dc .ni dovoljenja za obi«k bOVjetSKa Uni|0 33, Bridgeport, Ohio. Pridružile ter da se naša rezerva ohrani Mirko Kuhel. izvolitev Lauscheta je za eno so se ji druge, apel za takojšnjo za nujne nepredvidene stroske Sobota 8. dec. v VVaukeganu, t skušnio bocateiši Nesmiselno mi^|ena PePPer je bil - . __ ,___» ___«.___ ____.. i___i_i___v i.l i_i _ j«_____« ** j 1 lam iri u Rf^iiiruHii nnancAnn 1or in USA zelo v pomoč je podprla večina postojank JPO-SS, velika večina naših podpornih organizacij, društev ter posameznikov. Ko zaključujemo prvo leto našega prizadevanja za čim večjo materialno pomoč Jugoslaviji, nam kažejo številke naslednje rezultate: Finančni prispevki za relifno akcijo potom SANSa znašajo $103,804.75 do 7. nov. 1945. Na-v ši Slovenci so nadalje prispevali do $20,000 v gotovini, katera vsota ni šla skozi SANSov urad. temveč je bilap oslana naravnost na blagajništvo v New York. Istočasno so naši ameriški Slovenci nabrali nad sto ton različnega materiala — obleke, perila, odej, čevljev, raznovrstne hrane, mila, medikalij in drugih skrajno potrebnih stvari, kar je vse bilo odposlano v Jugoslavijo ter tam tudi prejeto. Nabrano blago predstavlja ocenjeno vrednost nad $200,000. Poleg tega so Slovenci prispevali za pomožno akcijo VVRFSSD tudi potom skupnih jugoslovanskih odborov po raznih naselbinah, tam in v Beogradu pogoščen ter l v dolgem pomenku ne samo s Titom, ampak tudi s srbskim nesoglasjih (Nadaljevanje s 1. strani.) v bodočnosti. lokalni odbor. i je agitirati za take kandidate. V čast in ponos vsakemu za- Nedelja 9. dev. v Milwaukee- ^ ti najbolj prijatelji le ka vednemu Slovencu in Slovenki JU. lokalni odbor. dar ^ejo glasove, potem pa se 4 \7V ° . . . . . < Truma. v Ameriki bi moralo biti, da je Sobota 19 januarja 194« v druiijo '2 !judmi a' la Ricken op.zicionalccm Milanom Gro- ^ tega ob najtežji uri slovenskega na- St Lousu podružnica štev. 23 backer Kaltenborn itd drugimi važnimi oseb- roda aktivno pomagal organiza- SANSa. I nostmi. ciji, ki je v Ameriki vodila bor- Podružnice, ki bi želele ka- "Naš Frank" je "razočaral" . . . bo proti reakciji za pravo poli- zati katerega teh filmov v svoji tudi precej Slovencev. Ene, ker anski re bjik *n vi A[ tično in gospodarsko svobodo naselbini, se naj obrnejo za po- niso dobili pričakovanih služb. PaMSKI ,ei)L1 1 ans 1 v a 1 m naj udarimo še v Rusijo. Pa so v VVashingtonu med drugimi 1 na vladnih mestih tudi previdni ljudje in zato se nam ni bati, da bo tretja svetovna vojna vzlic spopadom na Kitajskem še tako kmalu prišla. svoje stare domovine. To velja jasnila na SANSov urad. zlasti onim našim priseljencem l/Al;f../1L i npriseljenkam v Zed. državah, VOlITVOn V katerih očetje in matere, bratje Jugoslaviji sestre, sinovi ali hčere, ali ~ , . . f ... 1 Zadnjo nedeljo so se vršile po nom in pa kanadskim premier jem Kingom dogovoriti glede "usode" atmoske bombe, in predvsem pa o odnošajih s Sovjetsko unijo. Molotov je v svojem govoru 7. ifov. dejal, da je Rusija za mir in drugi sorodniki in prijatelji so vsej Jugoslaviji narodne volit- ,„ pa tiste, ki so mislili. da b« "is'cr ni,rodl,c f,rambeA * v imel Lausche še kje drugje do- k,,rU;'u v "mejstvu (sjSanske- ... i*?*: niu republikanskemu parlamen- po vsem svetu, a ob enem pa je bro besedo za slovenstvo kot pri . . . v \ . . i j -i -i : « ♦ ... , lf %iXr 4 ...„ ' tu. ki ima svoj sedež v glavnem poudaril, da ona mir drugače sv. Vidu. V "Komentarjih smo . . ... J u.,61 , . ' . . . . ? ed t vil* Franceta že v ^rvih mestu^^ mehiške republike! dejal, razume kot pa zapadne države pr s aviii nce a e p v vlade demokratičnih sil oči- . * i . , v . u ... 1 , i .... L . - * " ■ - * ■ ■ — ---- kracije na Poljskem, v Bolgari ji in Rumuniji, pa v Jugoslaviji, a nič pa ne store zanjo v Spani Kdor ieli prevzeti tastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše tjpravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu mu svetu. Radi tega ponovno {T °."^mokratlčnih volitvah'. neznatna. Ampak governer Lau-in to v denarju in blaeu Naša'vabimo vse nečlane SANSa. da ^ok,k«,rpa todotevolUve naj- sch«., dasi Američan "of Slove- se mu nridružiio Na ostale ape bolj svobodne naJbolJ demokra nian deScent" tega še ni storil., Hfne mi^iu toret ^našaio nat-' liramo. da poravnajo svojo čla- in™ib°[> y«narodne. kar V2,ic urgiranju Kajti on ver- j« ? "Njihove be*de so eno^a de- priobči zastopnik* apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pn- " , naJ narino J'h Jc bilo kdaj v Jugoslaviji jame „ sedanji Jugoslaviji tisto janj» pa drugo.'' je dejal Prieto.\liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa- . ,1 v Kl n» hiti Izdaialcl svojega naroda so iz- kar mu povedo gospodje iz ele- Ljudstvo teh dežel je za pre- keg3 slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo nab°ralM7M* v' Slovenca ali Slovenke, ki bi ne!«^0^."^0^ »l!80^* ^! veUndAih slovenskih *upn.j. | » r.ankom, a viade p- , Hroletarec. na tcr Verhovnik, Frank osmih tednih vseeno prejeli v'Ave., pričenši ob 3. popoldne, i ljudje". Bernom. se je to dogodilo. Eden napada na Pearl Harbor, je se- [[j^ ^ Ant0n Udovich Pogorelec, Zaitz in gotovini $7,574.35 za našo skup- Na programu bodo premikajoče = no pomožno akcijo. zvočne slike o osvobojenju vz-; (Op. u.—Seznam posameznih hodne Jugoslavije ter nekaj f il prispevateljev smo morali zara- mov iz Nemčije. Na programu di pomanjkanja prostora opu- bo tudi nastop pevskega zbora I stiti.) France Prešeren in zbora Slo-! Vsem podružnicam SANSa,J venske ženske zveze iz Chicaga, Tri generacije zdravja in zadovoljstva potnikov je bežal iz Francije s tem denarjem, da ga spravi na varno v Švici; V Franciji bi ga nator VVheeler z drugimi izola-cionisti in ' America firsterji" in Leo Zevnik. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE j večja slovenska jigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE'.. CHICAGO, 23, ILLINOIS Skozi generacije Je ukrben oče dajal nasvete .svojemu sinu iz tole avojih izkultenj. Skoro 00 let, ali tri generacije, so Slovani uspeftno ra-bili, dobro priporočeno TRINERJEVO GRENKO VINO z VITAMINI BI, ki Je okusno in lahko odvajalno sredstvo Pospefti začasno olajftanje glavobola, ki Je posledica zapeke. Rabite gn po navodilih. Poskusite to izredno zdravilo, pripo ročite ga ostalim v družini in svojim prijateljem. Dobite ga v vseh lekarnah In drugih trgovinah. Joseph Triner Corporation m* \V Plllmore At., Chleago 24, VII. NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSCINESTA I A\r.i * m ji ▼ ■ > ovi;\ski JAK Ceno $5.00 IN ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00 Avtor obeh knjig jr OR. F. J. K KRN % NAROČILA SPREJEMA h PROLETAREC 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. . Sprintfi*M: Joseph Ovca in John storil vse kar je zmogel, v sena- cioržek. _Virden: Fr. Ilersioh. "_Waukefan«No. Chicago: Martin Judnich. INDIANA. Indianapolitt Mary Stroj. KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadia: John Shular. W»it Minerali John MarolL MICHIGAN. Dotroit-Doarbor«: John Zornik, Leo Junko Sr., Joseph Slnrich in John Plachtar. MINNESOTA. B«M: Max Marti. Ckkholir: Frank Klun. Dulutk: John Kobi. Ely< Jchn Teran in Jacob Knnstelj. MISSOURI St. I.ouls: John Spi I ler. MONTANA.* Rutte: Anton Zugel. East Helen«: Jostph lliheli^h. rt ed Lodge: K. Krinoinik. NKW JLRSEY. Ellcal»atkt Amalia Oblak. NEW MMITO Bridgeport in okolica: Joseph Snoy m John Vitez. Cleveland: John Krebel, Anton Jankovich in Frank Hribar. Fairport Harbor: I.«ovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Krvina. Lubon-Power Point: Jacob Bergant Maple Heighta: Frank Volkar. Powhatan Point, O.: John Guzel. Warren: Joseph Jež. PENNSYLVANI A. • ■ v . ' Aliquippa: Geo. Snuekar. Avella: Frank Bregar. Crafton-Moon Ran: Jennie Jerala. Canonsburg-Strabane: John Ter-čelj, Vinko Peternel in Marko Tekavc. Export: Jos. Britz. Fore»t Cii/t Anlhony Drasler Jr. Point Marioni Tonv Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank AufjAtin. Joknstown in okolica: Andro« Vi* drich, Uija Buhalo in Frank Cvetan. Latrobe: John tn Mary Fradel. Houston: Louis Britz. Librar jr: Nick Trillfr. Meadowlanda: Martin Baje. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod-*»oy. Reu : Anton Stopar. Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas za capadno Pen no Anton Zornik, Hormint«, za Cambria in Somerset okraj pa Frank C tan, Jobnstown. WASHINGTOft. Soa*.tl». Lucas Debeljak. WEST VIRGINIA Elm krov«: Frank Kosem. Star Cityt lanrrenc« Selak. Thoman Lenhsrt Werdinek. WtSCONS!N. Milwaukee in Wm( Allis; Louis Har- borich. i Shebovgan: Frank Stfli. Callup: Mary in Jennie MarlnMc. Wllhirt!: VHke Krultz in Matt Mal- NEW VOHIC. n*r ^ . . lV .. WYOMING. Gnvraiida, James i>ekleva. „u Kemm»rer in olrnllca: Anton Tratnik j ia John It. Krtisnlk. Akron Barberton: Mike Kopach i Roek Springs: Frank Remitz. EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH PROLETAREC A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau CHICAGO, ILL. November 14, 1945 Publuh.d W*«kly mt 2301 Srn. Lawa umlon mam mas 1UF umkon la80l- undfr ~7HE swfat-&amo of thf hat mf w£ars. Tax the Unearned Value Out of Land WITH SLOVENE D. P/S IN GERMANY By FRANK GROSER On January 16, 1771, Johann Roese, a Dutch farmer, bought aH the land betvveen 46th and 50th Streets. Broadway, and the Hudson River, in vvhat is novv Nevv York City. For that area of several squarc miles he paid only $5,000. Recently his descendants, "tvvo elderly sisters," sold a tiny fraetion of that land. a 25-foot-wide lot on 8th Avenue, for $50.000, or ten times the amount Roese paid for the entire area 174 years ago. That dramatically illustrates an economic problem vvhich reccives too little attention. Roese and his descendants simply sat tiglTt" vvhile Nevv York City grevv and its people toiled, raising the value on the Roese land from S5.000 to many millions of dollars. For generations thc Roese descendants have lived lives of ease and vvealth bn the "unearned inerement' from their land. Meanvvhile, other Nevv York City landlords, such as the Astor farnih, took similar toll running into billions of unearned dollars In other cities throughout this country—and the vvorld, for that matter—the same sort of thing vvent on and stili does. As a result, every American vvho does any useful vvork contributcs every year to the unearned income of men vvho do nothing but collect "ground rents," or vvho hold onto land untill they can seli it at a higher priče than they paid for it. Thus billions of dollars are added evcry year to the cost of living; slum clearance and housing projeets are obstructed by the high cost r\ f land. The remedy is to tax the unearned value out of land. Hcnry George pointed that out long ago. His proposal has been almost forgotten, but thc problem stili remains.—Labor, VVashington, D. C. been told many times, and vvhat I've vvritten I've cxperienced first hand. COST OF THE WAR IN DOLLARS This vvar cost the vvorld $1,033,-281,000,000—more than a tri 11 ion dollars. A trillion is too big a figure for the imagination to grasp, but its size is suggestcd by the following calculation: Before thc war, vvages and sala-ries in the United States in any one year never totaled more than $52,000.000.000. At that rate. it vvould take every dollar carned by American vvage and salary vvorkers for 20 years to pay the cost of the war. Politicians Are Charged Wilh Picking Bcnes of Bankrupt VVhat is likely to happen vvhen a corporation gets into financial dif ficulties is cmphasized by litiga-tion started in a Federal court at VVashington. The National Benefit Life Insurance Company, vvhose 214,000 policy-holders are mostly Ncgroes, vvent into rcceivcrship 14 years ago. At thnt time it had assets of $3,768,472. Today, according to a complaint filed by stockholders demanding an accounting, assets have shrunken to $236,000. Hundreds of thousands of dollars, it vvas charged, have gone into the pockets of receivers and their lawyers, aH of vvhom are Democratic politicians, some puite promi-nent. Thc complaint asscrts that courts handling thc reccivcrship Icaned over backvvard to make it possible for the receivers and lavv-ycrs to plck the bones of the bankrupt. In 1937, the complaint po in led out, the Court of Appeals declared "the record is repletc vvith charges of misconduct against the receivers" and vvarned that their report should be 'serutinized vvith great care." During the follovving seven vears, hovvever, this dccree vvas a deadletter, the complaint said. It's an Issue of American Democracy Tvvice the Federal anti*poll tax bili has passcd the House. only to be filibustered to death in the Senate, despite a strong majorit.v in favor of passing the bili. For the third time thc bili is before the Senate The House passed it almost 3 to 1. Thc Senate Judiciary Committee has rccommcndcd fts pasage to the Senate. But a little cliquc of irrecon-ciliables has announccd they vvill talk thc bili to death again. More than half of the members of the Senate have definitcly said thcy vvill vote for HR 7, the Federal anti-poll tax bili. Thcy should have chance to vote. But the presiding officer must enforce every rule on thc books— Mid in this Congress, vvith no Vice-Prcsident, the President Pro Tcm-pore is Senator McKellar of poli tax Tennessee. Thc Senators vvho vvant a chance to vote must be alert to violations of the rulcs, and must in-sist the presiding officer enforce the Senate's ovvn rules. Tvvo-thirds of the Senators, rcgardless of their vievvs on the bili, must be prepared to make democracy vvork by voting to close debate. The poli tax is not a racial issue; it is an issue of American democ-racy. By the same token, invoking cloture is not an issue of personal privilege; it, too, is an issue of American dcmocracy.—The Brewcry VVorkcr. President R. J. Thomas and Vice President VValtcr Rcuthcr, of the United Auto Workers Union, have recently made some interesting rtatements. Thcae gentlemen say that it is possible for thc automobile industrv to grant the 30% vvage inerease the union is asking and lovvcr the bclling priče of automobiles AND at the same time make more profits. We haven't examined the vvork sheets upon vvhich those vcry ener-pctic unionists figured themselves to the above conclusion. But thafs aH right; vve'rc not asking for proof. VVhat vve are asking is why vvorkers should stop at halfway demands vvhen they plan an all-out campaign against thc ovvners of :ndustry. Why leave any profits at ali? Frankly. vve don't like an arrangcment that makes thc vvorkers of one industry the partners of ovvners of the same industry in thc business of bleeding the public. Seriouslv, vve submit that the benefits of improved machinery and methods should be shared by EVERYBODY. In other vvords vvhat vve vvant is a system of produetion for use and not for either vvages or profits. VVe vvant to put an end to the vvages and profits svstem Mechanical progress never makes it advance along a straight line. hut the line should be straightened out as quickly as possible. VVhat vve mean is that if it is possible to make a $1,000 automobile for $500. then the $500 saved should not b^ divided betvveen automobile vvorkers and auto factory ovvners, but should be shunted along to the general public offering the auto at a lovvcr priče. vvant auto vvorkers to have the best possible vvorking condi-tlarts and deccnt living standards. But vve don't vvant auto vvorkers-or thc vvorkers of any other group—to be the only people vvho have those blessings—or even to become the "aristocrasts" of the vvorking class. VVe think of industry as a big over-all activity cmbracing ali vvorkers of vvhatever eraft, trade and employment. VVe think thcy should vvork together and enJoy the fruits of industry together. It s because vve vvant the American people to vvork together and < njoy together that vve are urging that ali basic Industries be sociallzcd and ovvncd together.—Reading Labor Advocate. WHY THEY FIGHT THE 65CENT MINIMUM A telegraphic roundup of the employment situation In 134 prin-clpal cities made by the VVar Man-povver Commission shovved that a big majority of the Jobs novv offer-ed to displaced vvar vvorkers pay svveatshop vvages. In city after city, the overvvhelm ing maJority of the Job vacančies carried rates of less than 75 centa an hour and in many communities. over half paid less than 50 centa, the report disclosed. That means $20 to $30 a vveek — belovv the standard considered neccsaary by the Department of Labor for "bare subsistence." VVMC officals conceded that, vvith living costs vvhat they are novv, it is understandable why vvorkers vvould take such svveatshop vvages on1y as a last resort. SOME ODDS AND ENDS TheSfaevv York Herald Tribune says Pearl Harbor, though a catas trophe, vvas "one of the greatest blessings in disguise that ever over-took this country." VVell, the disguise sure had us fooled.—The St. Louis Post-Dispatch. Failure: Something you can ac-complish vvithout effort. No one can say for ture vvhether the much amended Full Employ-ment Bilj that has been pasaed by the Senate vvill re^ly help the vvorkers find Jobs Pessimista seem to be of the opinion that ali it really does Is give everybodv a hunting licenae — Hovvard Rru-baker in The Nevv Yorker. Friends: Persons vvho stick together till debt do them part A VVest Coast manufacturer shocked a Congressional committee by testifying that vvhen he inereased his vvorkers' vvages. his profits went up too The National Assocla tion of Manufacturers must have slipped up somevvhere. Could it be that they forgot to mail him that last pleče of literature vvarning him he d go bankrupt if he paid his workers a living vvage1* — John Pa In for Federated Pres« Reports received by American Relief for Holland, a member agen-cy of the National VVar Fund. estimate that it vvill take twenty-five years to rebuild vvar-damaged Rotterdam