9€SYS&f8KX
ff ?A
----
Izhaja t. in 15. dne vsakega mesca, in velji za celo leto 3 gold. 50 kr., za pol leta 1 gold. SO kr.
Tečaj FIII. v nubijam i. avgusta 1868. List 15.
Odhodnica.

edar slovesa ura Prihaja blizo že, Pobratim zadnjič brata
Pritiska na serce, Oj takrat se solzijo, Djal bi, še rožice, In za oblake sive Tud' solnce skriva se.
Preživo jaz občutil
Sem tudi že enkrat, Kako je, kedar loči
Se ljubi, serčni brat. To je bolest velika,
Da skorej reči ni, Kedar prijatelj »z Bogom!« Poslednjič govori.
Kdor je v življenju svojem
Dozdaj tak srečen bil, Da se zarad slovesa
Ni nikdar žalostil — Oj ta goreče prosi
Naj večnega Boga, Da mu grenkost ločitve Okusiti ne da!
J. Ciniperman.
Nekaj o zboljšanju ljudske šole.
Spisal Jože Delakorde.
Veliko se v sedanjem času o zboljšanju in o osnovi ljudske šole govori in piše; vendar menim, da ne bo odveč, ako k temu
L
tudi jaz kaj spregovorim. — Vedno se govori o novih šolskih postavah, vedno se nam pošiljajo in nalagajo nove šolske reči, ktere na tanko spolnovati nam zapovedujejo; postave pa, ktera bi zboljšanje in vredenje učiteljskih dohodkov kaj omenovala, se še ne spominjam. — Ako vprašamo: Kaj se je dalo in nam se še, žal Bogu! daje za potne kaplje, ktere se nam na našem težavnem polju po obrazu odirajo, moram odgovoriti, da prav, prav malo. V neizmernem morju dogodeb, v prevelikem početju občin in deržave se nam komaj daje le kapljica, ktera ne zadostuje, da bi se strudena pljuča okrepčala in oinirila. Učitelji, ki izobražujejo mladost, da bode enkrat imela domovina poštenih ljudi, ki skerbe za dušno in materijalno blagostanje narodovo, učitelji, ki delajo v blagor vsi deržavi, — v kakem revnem stanu so!
Kako je mogoče govoriti od zboljšanja šol, ako učitelj, ki se je celo leto trudil in delal na svojem težavnem polji, za svoje kervavo zasluženo plačilo dobiva le pičlo šolnino in zerni-ca, ki jih mora pobirati od hiše do hiše in zraven preslišati dosti grenkih !
Hočemo tedej šolstvo v boljšem stanu imeti, je pred vsem potrebno, da se zboljšainvredi materijalni stan ljudskih učiteljev. Le potem je upati, da bodo ljudske učilnice zadostovale, ako se učitelj ne bode boril z vsakdanjimi potrebami, kar učiteljevo telesno in dušno djanje od šole odvrača in šolsko napredovanje zaderžuje.
V povzdigo ljudske šole moremo pa tudi učitelji veliko pripomoči. Moramo se svojega posla bolj poprijemati. Ni dovolj, ako v šoli svojo nalogo, kakor navadni najemnik, doveršujemo; premišljevati moramo tudi svoje djanje in posvetovati se v tem, kar je dobrega in potrebnega, da zvemo, ali drugi tudi to, kar mi, za dobro in potrebno spoznajo. Z eno besedo: vstanovljajmo učiteljske družbe!
Enaka učiteljska družba se v Celji že napravlja. O pravilih, o osnovi in o vstanovitvi tega društva smo se 24. februarja in 14. aprila t. 1. posvetovali, in so se že deželni vladi v poterjenje poslala. O namenu tega zaželenega društva, kterega napredek bo gotovo veri in temeljit, ne omenim kaj, ker je o tem že v 13. listu „Uč. Tovarša" neki gospod spregovoril.
Da se bo tedaj dosegel namen društva, kteri je jako važen za zvišanje ljudske šole in zboljšanje učiteljskega stanu,
pridružimo se mu vsi učitelji slovenski; zakaj, le z združenimi močmi moramo delati na polji svojega poklica, ako hočemo učakati boljših časov.
Zemljepisje v ljudski šoli.
(Dalje.)
Narodno gospodarstvo. 1. Kmetijstvo in gozdnarstvo.
J. Od česa pa se naj več žive Korošci?
O. Naj več ljudi na Koroškem se živi od kmetijstva, in le to je tudi naj bolj razširjeno v deželi. Od kmetijstva in gozdnarstva se jih živi okoli 230.000.
Rodovitnega sveta po poslednji katastralni meri je 159.03 □ avst. milj (vse zemlje pa je 180.26-36). Naj veči del rodovitne zemlje pokrivajo gozdi, 96-8 □ avst. milj in v njih je bogastvo, zlasti nemških gospodarjev. Ralnega polja je samo 23*1 □ avst. milj, travnikov in vertov 19-9 □ avst. milj, pašnikov ni-žih in planinskih 18-2 avst. milj, torej travnih'tal skupaj 38-1 [J avst. milj. Močvirje z bičevjem pokriva 1306 oralov, vinogradov pa je samo 114 oralov.
Naj boljša ralna tla so v srednjem in doljnem Podravji po širjih dolinah in kotlinah na predelih tretjegorne tvorbe. Ondot in po planinskih lazih so tudi naj boljša travna tla.
J. Kterega žita pa naj več pridelujejo na Koroškem?
O. Pridelujejo tam naj več ovsa — po 1,120.000 vaganov na leto — potem pa reži, ajde, prosa, ječmena, pšenice v krajih, ki leže do 2100' nad morjem, in debelače.
1 oral ralnih tla odbivši seme nese 10-6 starov reži ali režene enačine, vse polje pa na 1,196.420 avst. starov. Na Koroško se davažva pšenica, ajda se pa izvažva. Lan sejejo naj bolj okoli Terga, Špitala in Paterjona pa sploh v gornjem Podravji. Vina ne pridelujejo veliko (po 2800 veder na leto), zato je pa vertnarstvo, posebno glede sadnega drevja, zelo čislano in na precej visoki stopnji, zlasti med Slovenci; pridela se po 324.000 vaganov sadja na leto.
J. Kakošni so pa gozdi po Koroškem?
O. Gozdi so sedaj še v dobrem stanu, ker so toliko raz-prostrani, na miljo pride 4621 oralov, da si ravno se mnogo manj za-nje skerbi, nego na sosednem Štajerskem.
Gozdi koroški so večidel iz jel, smrek pa iz borov, nekaj tudi iz drenovja; bukve so sila redke in pritlične. Kar se derv poseka, se jih naj več doma porabi pri fužinah. Naj veče gozde imajo severni pomejni herbti, svinjska planina, Golovec pa kamniške planine.
J. Kranjci dobivajo dostikrat na Koroškem zaslužka, in zemljišča so gotovo tam velika?
O. Na Koroškem pride na vsakega stanovalca po 4-76 oralov rodovitne zemlje , in na vsakega gospodarja po 55*4 oralov plodne zemlje. Po slovenskih krajih so zemljišča bolj razkosane, nego po nemških, kjer še pod francosko vlado niso opustili starodavne navade, nedeljivosti zemljišč.
J. Ali imajo Korošci kaj lepo živino?
O. Živinoreja je na Koroškem, kakor sploh v alpskih krajih, zelo razširjena in na visoki stopnji.
Konji so krepkega noriškega plemena; naj lepši so na Zilskem in v kamniških gorah.
Goveja živina približuje se glede lepote in moči na gornjem Koroškem tiroljskemu, na doljnem Koroškem pa štajerskemu plemenu.
Planinarstvo je na severji povsod v navadi. Sira napravi se po 2000 centov na leto. Ovce in koze imajo zlasti Slovenci; vplemeničene ovce do sedaj niso drugej, nego po velikih posestvih. Čebelarstvo je posebno med Slovenci razširjeno.
Sviloprejke so začeli rediti po Podravji in po sredi dežele. Lov in ribištvo daje še vedno nekaj dobička. (Dalje prih.)
Stari in inladi Slovenec.
Druzii.
O. Uruzti je audax, driizuhu homo audav: o drizuše mt roXnriQOTaTs; na pr. druzy na zlo, a na dobro lenivy; su druzuml ne hodi itd.
S. Kakor berz-i-a-o, tako naj pisarim i derz-i-a-o, berzen in derzen temveč, ker je prederzen, prederznost tretja ali presežna stopnja; derzek, derzost in derzkost, derzosten in derzostiv, derzniti, derzati in derzovati audere, derznovati, derzstvovati libere agere, in derzostiti koga audacem reddere.
Drevodeli.
O. Pa drevodelja, tudi serb., drevodelateli faber lig— narius, drevodelistvo ars architectonica, drevodeliskü.
Si. To je pravo ime za mojega cimbriškega cimpermana (Zimmermann, cimprar), cimprarija ali cimpermanstvo, t. j. drevodelstvo itd.; tesar, tesač, ali stenar mi ni po volji.
Dupina.
O. Dupina cavitas, res spongiosa, specus.
S. Namesti duplina specus, duplije n. ali duplja f. caverna, in od tod dupli, duplinü, duplinast nsl. dupelnast, tudi dup, dupin, d u p i n o v foramina liabens (v. g. de pulmone), d u p k a foramen.
Duhü.
O. Gr. nvevpa spiritus, tedaj duhovinü nvevfmriM? spiritualis.
iS. Iz duh je pridevnik duhov-a-o, in ne vem, da se v tej obliki le redko rabi n. pr. duhova moč (Geisteskraft) nam. duhovna ali duhovska. Duhovinü je stsl. le spiritualis, in duhovinikü sacerdos; nsl. je pa tudi duhoven , -vnasacerdos (Geistlicher), in po tem se glasi dvomno p. duhovna služba duhovstvo (cf. Geisterreich o. Geistlichkeit, geistig o. geistlich). Menda bi ne bilo napak razločevati oboje ter pisati sacerdos le duhovnik, duhovnikov, duhovništvo stsl. duhoviničlstvo sa-cerdotium, ali pa po češki duhovenstvo, duhovenski itd.
Duša.
O. Gr. i/iujfjf anima in yv^ixog animae, ad animam pertinens , dušinfl pa tudi dusevinü.
»S. Znamenita se mi zdi oblika duševen, ker so menili nekteri, da je napačna; zdaj pa vidim, da jo smem rabiti. Bere se tudi dušinikfl na pr. pašnik i dušnik t. j. ješčnik in sapnik (Speise - und Luftröhre); d u š n i k in d u š e v n i k iuratus, iudex vel potius eideshelfer; dušati ali pridušati se stsl. duši-stvovati iurare.
Belima.
O. Pa delimi, delja in dele praep. 8ni propter iungitur cum genitivo, cui postponitur: česo, tega delima.
iS. Da si pišete delü pars, delinikü particeps, vendar nimate delom ali deloma-deloma partim- partim, theis-theils,
kakor Jugoslovani pisarijo in že nekteri Slovenci. Kaže se mi toraj nekako tuja v tem pomenu.
v
Z.
Žaliti.
v
O. Zaliti, žalovati in želati ali želeti se med seboj vje-majo, in žaliti je lugere p. žaliti syna, -lamentari, conqueri, žaliti si o čemi, po komi, — s§ litigare p. žaliti s§ o ostancehü; želati in želeti pomeni najprej cupere, desiderare, potlej pa tudi lugere, flere, plangere, in želja, želenije, želetva, želanije je moeror, planctus, luctus, nsl. želja desiderium.
S. Zali Bog ali žali Bože! — se v novejših spisih pogosto nahaja, in nekdo mi je to zelo grajal, češ, da „Bog nikogar ne žali" (žaliti koga t. j. Jem. kränken, beleidigen, betrüben).
O. Zali f. je a) ripa, hrov. serb. žal in., žalo n.; b) sepulcrum, tudi žalije p. vünide vü žalija, zalinikü tumulus, coemeterium; c^ žali indecl. dolor na pr. mne, nama, imi je na me žali; nsl. žal; kaj žaliga storiti trub. cf. lit. gelti dol ere gaileti, gailu m is ere r i.
S. Po tej razlagi bi se dal opravičiti glag. žaliti v pomenu misereri t. j. žali Bog ali Bože Deus misereatur, kar pravimo po navadi: Bog se smili ali usmili. Sicer pa vidim, da bi se slovenski bolje in pravilniše glasilo z dajavnikom: žal ali žali Bogu, žal tebi, Bože!
O. Žalosti je tristitia in zelus; žalostivinu, žalostiniitudi misericors; žallba querela. — Žalo je aculeus, kar žglo stimulus, nsl. žaleč, želo.
S. Za zelus mi bode velikrat prav služila beseda žalost; namesti žalo ali Žalec pa pišem raji želo.
Že.
O. Že je «) partlc. Si vero, /?) že i et - et p. vi dele že i slove, petri že i jakovi, 7) i-že d£ vero p. nü i žiti že ne liošt^; tf) etiam na pr. i duhü že svety; nota i to že naitoiye quamvis, čltože quidque, temlže propterea (cf. čes. ž e dass, weil).
S. Človek bi bil skor mislil, da v stsl. nikdar ni pisalo se samo že, ker nekteri novoslovenski knjižniki tolikanj silijo svoj uže ali vže (vid. Jezičn. I. 4.)!
O. Uže je sostavljeno z u in ie iam; že additur 1) pronomini demonstratio i, ut fiat relativum: ¡že, jaže, ježe;
2)	pronomini interrogativo praecedente ni: ni pri česomlže;
3)	quibusdam particulis et adverbiis: neže quam, neželi, unde negli et nekli quarn, uže iam, blagože, déj že itd.
Žezlii.
O. I žizlii m. pa žizli f. virgo, seipio na pr. drévénü, zülü, žezlije virgae, žezlinikii lictor cf. and. geisl baculus.
S. Pisati mi je žezel m. toraj. Korenika je pa druga, vsaj ste pisali nekdaj: Etym. fortasse žeg^; cf. palica a p al i t i. Rad. 1845.
Žestokii.
Žestokii durus, asper, strenuus: žestokii kameni, znoj, žestoka m%ka, žestoko železo, fris. zesztoco, nsl. žestok lacertosus habd.
S. Izpeljuje se menda iz glagola žešti, zegq,, žežeši urere, accendere, nsl. žgati, žgem. Iz tega imate žegti m. pa žega f. ardor, žegavica febris, zegükü in žežikii ardens, urens p. žegkaja žila.
O. Tako smeš rabiti i saniostavnike: žestosti, žestota, že-stokosd, žestočina durities: glagole: žesteti durum fieri, žestočati obdurari, opponitur verbo m§kn%ti; žestociti obdurare, opponitur verbo umgčati; zestovyj ali žestokošij duram cervicem habens (terdovraten, termast).
/idovinü.
v
Zid, židin, židov-in, pravite, je iz gr. iovdalog, j mutato in * et on in i; židovka, židovna f. iudaea, židoviti se hebraeum fieri, židovski, židovstvo iudaismus.
Židukii.
O. Židukii succosus, žižda-žiža succus; židosti humiditas.
-S. Nsl. židek flexilis habd. inollis: zemlja je prežidka za oranje; croat. židak liquidus; serb. rarus (de liquoribus).
¿rébü.
»S. Žrebii tudi ždrebii, žrebij, ždrebij sors; bezii ždrebija exsors, po žrebu sorte, ždrebinikii aleator; nasprot pa ždrebg, zdrébici ter žrebg in žrebici pullus cf. ser. garbha uterus, fetus.
S. Pred nekaj leti ste pisali: cf. ser. džrbh findere cum ruth. dolja sors a ser. dr dirimere. Dostikrat sem pre-
mišljal, kako se strinja žreb in žrebec v raznih stsl. pomenih. Kop. na pr. pravi : Quid si srvfiov (tov žrebij m. sors, xhfçoç) quaerendum in sequenti zrêbïcï (equus -juvenis - integer), cujus fortasse similitudinem referebant sortium tali? — Ua pervotni pomen ne more biti tako napačen, kakor je sedanji ali drugotni, se mi je dozdevalo. In res, prav na tanko mi pojasnuje to zvezo Rački (Pisni, slovjen. str. 54-56.), kjer se na pr. bere: Ždriebi bijahu svudar ogranci ili pruti odriezani od stabla. Na taj riez sietja nas isto ime; pošto njem. los-hloz-goth. hlauts od hliozan-liozan; a slovj. žrčbij, čes. hrebi, polj. žreb od greb - dividere, findere u svom korienu znamenuje stvar od-riezanu, prema grč. xItïqos od Ada- lomim;- rus. žrebij i žrebg čes. hreb hrebec, hrv. ždrieb i ždriebac znamenuju sortes et pu Hum equinum: isto konj mjesto kob-nï prema kobï, kô što se vid u rieci ko-by-la cf. Miki. Rad. ling. slov. str. 3?. In str. 54. v opombi: Šaf. muzejnik z 1847, I. 42. Korien greb odzivlje se ust grebi, greben. U Čehov i sada hfeb, hrebik-drven klinac i čavao. Miki. ovaj izvadja takodje iz sansk. džrebh findere; stoga d mu je korieniti prema hrv. ždrieb.
Zreti.
O. Žr% žreši a) sacrifie are, immolare, ser. gf sonare, laudare pruss. gir - twei laudare lit. gir-ti laudare gir - tis precari let. dzirtčs in animo habere; b) (legi ut ire ser. gf. girati devorat.
L. 1845 ste razlagali a) iz ser. gr. et džr celebrare, venerari; b) gr. deglutire.
O. Iz pervega je žriet, žritelji sacerdos, žriea f. sacerdos; žrenije, žrutva, žrutije sacriiicium, žrutvište, - vlniku altare, žručistvo sacerdotium , žriitvovati sacrifieare itd.; iz drugega: žrčlo vox, vere faux; nsl. pečno žrelo praefurnium habd. ožrelje lappen am halse des rindviehs radix: ser. gr vocem edere.
Vsakdo sprevidi, da žreb ali ždreb, kakor tudi žrec, žer-tev, žertvovati sega v poganstvo, in se nikakor ne vjema s kerščanstvom; toraj se teh besedi ogibaj, kar se dâ.
Žgželi.
O. I žgteli collare na pr. žestoku žgželi; nobis a žim : žgti comprimere derivandum videtur.
(S. Verjetno je, da se izpeljuje iz žeti, žmem, ožimati, ožemati in oževati, ožet in celo ožmen: ožeto govoriti itd.
Koristne reči.
]?Ira\'lje.
Spisal Fr. Govekar.
(Dalje.)
Stanovanje si mravlje naj rajši narejajo na suhih in takih krajih, kjer naj lože dobe za to primerno in potrebno pripravo, kakor terske, drevesno listje ali igle, kamenčke i. t. d. Pota razpeljejo v mravljišču na vse kraje, zato se tudi po pravici mravljišče morski gobi primerja. Tuje mravlje se navadno na potih, kjer se srečajo, ena drugi prijazno omičejo; gorje pa tujki, ktera zaide v drugo mravljišče, neusmiljeno jo napadejo in umorijo! Če pa se srečajo mravlje enega kupa, pa sita mravlja lačno napase. Ako se pa prebivalci v kupu le preveč namnože, si pa nektere drugo, novo stanovanje narede. Lepe, pa ne pre-tople dneve konec malega serpana se začno navadno seliti, in narede čez leto in dan po tri mravljišča, pa vse blizo pervega rojstnega kraja. Ta čas potujejo mlade mravlje iz materne-ga kupa v drugega, samice gredo navadno pred njimi. Dostikrat zapuste pa tudi vse mravlje staro stanovanje, ter se v novo in pripravniše preselijo. — Pripoveduje se od naših domačih rudečih mravelj, da same niso zmožne, da bi se s svojo zalego preskerbovale in preživele, zato pa one v hudih bojih čer-nim mravljem jemljejo ličinke in mešičke, ktere one potem skerbno izrejajo. Zrasle čeme mravlje se pri rudečih vdomačijo in v zahvalo, ker so one ž njimi lepo ravnale, jih čeme mravlje z živežem preskerbujejo, sicer bi mogle rudeče mravlje za lakoto poginiti, ker jim manjka po skušnjah Huber-ja pripravnega gobčeke.
Primeri se dostikrat, da se dve versti mravelj, ali pa tudi sosede enakega plemena med seboj sprejo. O bojih teh živalic Oken tako le pripoveduje : „Dve sovražni tropi si vedno ena drugi bližate, pot pokrivajo 2 čevlja na širokem, v sredi pa se prične pravi boj. Na tisoče se jih pa tudi po samem bojuje, prijemljejo ena drugo s čeljustimi, kjer bi rada eno drugo v robstvo odpeljala. Bojišče obseže 3 čevlje na širokem, in močno diši po mravljinski kislinini. Povsod leže merliči polni strupa, drugod pa se zopet bojujejo in vlačijo tje in sina. Proti večeru zapuste bojišče, vjetnike vsaka stranka seboj vzame, mertve pa
>
tam puste. Se bolj serditi boj se vname drugi dan že pred solnč-nim vzhodom, bojevavno polje se razširi do 6 čevljev. Proti poldnevu se pa zmagovavna stranka za 10 čevljev naprej pomakne. Bojujejo se tako serdito, da, ako jih motiš, se še zato na zmenijo. Kar je posebno čudno, je to, da poznajo ena drugo, in da, ako se v naglici sprimete mravlji enega kupa (kar se kaj lahko zgodi, ker napadajo eno drugo le z odpertim gobčekom), se zopet urno spuste, ter se potem s čutnicami gladite. Med tem pa, ko se ene bojujejo, opravljajo druge doma svoja dela, druge gredo živeža iskat in zopet druge vjetnike domu vlačijo v robstvo. Dež naredi navadno konec bojevanju, in od tega časa se potem skerbno ena druge ogibljejo. — Da bi se pa mravlje za zimo z živežem preskerbovale, ni res, ker ta čas se globokeji zarijejo in oterpnejo, po takem tudi živeža ne potrebujejo; mogoče, da si v vročem pasu zemlje za čas deževja z živežem preskerbujejo.	(«»mc pnh.)
Pašnik.
Ljubezen do staršev, bratov in sester. Od-
gojnik naj pri otrocih nikar ne zanemarja nježne cvetice — ljubezni do staršev, bratov in sestric. Domača hiša vstvarja pri otroku pervi nagib do nježnih občutkov. Ljubezen do staršev je otrokom že naravno prirojena. Ta občutek, akoravno je pri začetku še nekako bolj telesen, se v otroških sercih bolj in bolj žlahtni in je pozneji popolnoma blag in naj čistejega vira. Bavno tako je tudi z ljubeznijo do bratov in sester. Otrok, ki ljubi svoje starše, ljubi tudi vse tisto, kar je staršem drago in milo, tedaj tudi svoje brate in sestre. Odgojnik naj se skerbno varuje, da pri otrocih nikakoršno ne kali ljubezni do staršev, bratov in sestric, temuč naj te blage občutke mladega serca po vsi svoji moči lepo varuje in prav skerbno goji. Vidi se, da ravno pri nas — po Slovenskem — ljubezen do staršev in do bratov in sester sploh pri mladini prostega ljudstva ni kaj dobro vkoreninjena, in da se le prepogosti vidijo in slišijo v domači hiši med svojimi žalostni prepiri. Se ve, da so tu starši sami naj več krivi, ako jih njih otroci pozneji ne spoštujejo, vendar tudi učitelj pri mnogih okolnostih lahko napeljuje otroke že v pervi mladosti, da ji ne usahne ta nježna cvetica — ljubezen do staršev, do bratov in sester.
Iz Maribora, v Kasellu na Pruskem je bil 4., 5. in 6. junija 1.1. veliki „učiteljski zbor". Bilo je tudi več učiteljev iz Avstrije na deželne stroške tje poslanih. Tako je tudi tukajšnji realni učitelj, gosp. Bogoljub Stopper, potoval tje, da bi si nekoliko važnih naprav v učiteljstvu nabral, in jih tudi nam, ki nismo tam bili, izročil. Domu prišedši nas gosp. St. v nemškem časniku „Marburger Zeitung" (kar bi bolje bilo, da bi nas bil pismeno s cirkulacijo povabil, ker nismo vsi časnika čitali, in tedaj nekteri izostali) pozval v pripravniško sobo, kjer je v petek 3. julija t. I. očitno govoril v svojem potovanju in zvedenju. O tem tedaj nekoliko besedic:
Govoril je, da se pri nas proti tam po mačehovsko (stiefmütterlich) podučuje. Tamkaj se svetoznanski, naravni in fizikalni poduk že v nar nižjem razredu uči, s kazavnim podukom se tudi združuje risanje, telovadba in petje je že tu obligatni nauk. V vseh teh naukih se v vsakem razredu ljudske šole v takih drobtinicah podaja, da jih učenci lahko prebavljajo. On paralelizira pruske šole z našimi, in dokazuje, da se tam dosti bolj djansko podučuje, da se učencem ne nakladajo predmeti, za ktere so njih dušne moči preslabe, da bi jih prebavili, pri nas pa se toliko v spomin nabasuje, kar le tlači dušne moči, in jih ne uri za življenje. On terdi, da so tukajšnje šole in tukajšnje učiteljstvo ravno na ti stopnji, kakor je bilo leta 1848. Vzrok temu je: a) kratki šolski čas, in da se premalo ur na dan podučuje, in šolski prazniki so predolgi, b) da se svetoznanski nauki v ljudskih šolah malo, ali celo nič ne predavajo, in c) da iz naših preparandij prihajajo premalo omikani učitelji.
Na Pruskem je postava, da učenci 8 let v šolo hodijo, za šolske praznike je en mesec odločen, in več ur šola terpi, ali za vsako uro je nekoliko počitka — od 5 do 15 minut. V vsakem predmetu se kratko podučuje, da se učenci ne dolgočasijo. Tam pripravniški učenci iz semenišča s tistimi vednostimi iztopijo, ktere se tukaj tirjajo od učitelja, ki je za glavne in z njimi združene nižje realne šole izprašan. Zraven tega pa še hodijo tri leta v pripravništvo. Vse to pa se tudi more od tamošnjih učiteljev tirjati, ker jim potem v aktivnem stanu ni treba od hiše do hiše z žakličem za kruhom hoditi, ali mestnim učiteljem si s podučevanjem od hiše krajcarčkov iskati. Njih plača je stanu primerna. — Res lepe stvari, ki jih je gosp. St. tam videl; a nadjamo se, da vender pri nas ni tako huda, kakor si on misli, ako terdi, da ni od leta 1848. pri učiteljstvu nikakoršnega napredka; te besede so nas hudo žalile. Očividno je iz vsega njegovega govora, da se on, terd Nemec, le za Prusko simpatizira in hvali ondašnje naprave, a ne pomisli, da je nam slovenskim učiteljem druga težava, ko moremo v dveh jezikih podučevati in moramo v ravno tako kratkem času na tako stopnjo dospeti, kakor Nemci, kterih jezik se že leta in leta gladi. Želeti bi bilo, da bi se g. St., terd Nemec, učitelj realke in preparandije
v slov. kroga, tudi slovenščine poprijel, in prepričal bi se, da se pri nas v vsaki šoli že svetoznanski predmeti podučujejo in da imamo za to prav dobre knjige — „Veliko berilo" in „Drugo berilo'* in to v kmečkih šolah, kar še 1. 1848. nismo imeli, in tako smo tudi v vseh drugih naukih naprej. — Konečno je g. St. tudi omenil, da so učiteljski zbori na Nemškem toliko važnega storili. Tudi mi smo se preteklo leto združili in gosp. St. za predsednika in vodja svojega društva enoglasno izvolili, ker smo mu naj več zaupali, ali žal Bogu! on je nas zapustil, mi pa njega, in društveno delovanje komaj začeto, je nehalo. Govoril je sicer dosti o važnosti društva, ali djan-sko nas je zapustil, misleč: Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal!
Od sv. Mihela na Notranjskem. A. K. izverstno in za nas učitelje na Kranjskem prav važno misel sta sprožila dva g. g. dopisnika v dveh zadnjih listih „Tovarša^, ker nam drugim učiteljem svetujeta, da bi učitelje na Koroškem posnemali, in se k enakemu občnemu zboru to jesen v Ljubljani snideli. Da je tudi nam, kranjskim učiteljem, treba se ganiti, nihče ne dvomi; ker vsak med nami dobro ve, da se bo v sedanjih, za nas učitelje kritičnih časih, veliko več tirjalo , kakor do sedaj, in ker bo od sedaj za naprej treba več in zdatnejše delati na šolskem polji, zatorej mislim tudi po vsi pravici, da se bode sploh spoznalo, da naj se učiteljski stan tudi boljše preskerbuje, kakor doslej; pa boljše bo, da mi tudi, ko prej je mogoče, prosimo in terkamo. Veselje in lepo je po časnikih brati, kako in koliko si naši sobratje na Koroškem in tudi drugod prizadevajo za poboljšanje svojega stanu ; mislim, da ne bodo zastonj klicali in prosili.
Kar drugi lahko store, to tudi mi lahko storimo, samo zložnosti in terdne volje nam ne sme manjkati.
Ker je tedaj že misel na občni učiteljski zbor sprožena in tudi bralcem „Tovarša" znana, zatorej ne opustimo in ne zaverzimo je, ker bi s tim očitno pokazali, da nam je vse eno, če se nam tako ali drugače godi, in znal bi se kdaj kak človek dobiti in reči: „A kaj še, da se kranjskim učiteljem slabo godi! imeli so nad soseduimi učitelji lep zgled, kako bi se bili lahko pomagali, pa jih niso hotli posnemati, in s tim so očitno pokazali in spoznali, da jim nič ne manjka". Rečem torej še enkrat: Deržimo in vresničimo omenjeno misel, ktera nam zamore biti podlaga k zboljšanju našega stanu!
Ako pa bi morda denarne ali druge okoliščine ne pripustile, da bi se saj dve tretjini učiteljev k občnemu zboru v Ljubljani zbrati ne mogle, naj bi pa učitelji po deželi v vsaki dekaniji enega zmed saboj izvolili in ga v zbor poslali.
Dalo bi se še veliko o tem govoriti, pa ker mislim, da vsak, kteremuje zboljšanje učiteljskega stanu pri sercu, ve, kaj želim in mislim.
Iz Predoselj. Bere se, ne le po šolskih časnikih, ampak tudi po drugih slovenskih, veliko o šolah, posebno tudi o učiteljskih zborih. Posebno so vneli dopisi iz Velikovca na Koroškem in iz pod Grintovca,
ravno tako iz bele Krajne veliko učiteljev, da bi se ravno tako domači učitelji, toje, ljubljanske škofije snideli v beli Ljubljani meseca septembra, ter ravno tako ali s kakim majhnim razločkom naredili prošnjo do deželnega zbora. Prosimo, terkajmo, da se nam bo odperlo, ker sedanja plača nikakor več ne zadostuje pri veliki dragini. — Od pravičnih mož smemo biti prepričani, da se bodo za učitelje potegovali ter s tehtno besedo za nas govorili , sej se ravno v šoli naj bolje dela za narod. Ali niso tedaj učitelji vredni boljšega plačila, t. j. saj takega, da jih ne bode skerb za želodec motila pri trudapolnem poslu. — Iz naše kranjske dekanije, kakor slišim, bi se tega zbora večidel vsi vdeležili.
Da pa ne bodo učiteljem ravno povsod rožiče cvetele, če bodo pod oblastjo županov, ali kakor je rekel slavni mož na Dunaja, pod „Dorfmatadoren", kakor sem čul v okolici, si neki vaški župani že grebena nastavljajo, češ, sedaj bodem pa jaz čez te gospod! To bo še sitnost! Najboljši bi bilo pri davkarski gosposki učitelje plačevati; kar pa se tiče dohodkov, mislijo nekteri, da bodo že angelci v lepa šolska poslopja ko Danijelu jesti nosili. — Na misel mi pride, ko je neki dobri gospod rekel: „Za vse so skerbeli (vradni-ke, vojake, žandarje, briče, ženske porodnišnice i. t. d.), za uboge učitelje pa nič". — Pa kaj pomagajo Jeremijeve zdihovanja, na noge, dragi tovarši, sej gotovo ni jednega, ki bi se temu početju zoperstavljal! — Da si mi zdrav, dragi „Tovarš!" želeč da nam boš sedaj za novo leto veselo naznanil, da v prihodnje ne bomo več beračili, sem tvoj prijatelj	J. Saje.
Iz Kočevja. Tudi tukajšnja šolska mladina je, kakor navadno vsako leto, tudi letos praznovala svojega zavetnika, sv. Alojzija. Ker je bil pa letos sv. Alojzi ravno na nedeljo, se je ta veseli dan na četertek odložil. Ta dan popoldan so se šolarji in šolarce vseh 4 razredov zbrali, in so se s svojimi učitelji napotili na „zeleno trato?" kake pol ure od mesta. Na omenjeni kraj prišedši zapojo nekaj pesmic, potem pa se telovadijo. Vidilo se je, kako veselje imajo otroci do telovadbe. In zakaj bi gane imeli? Sej telovadba ni drugega, kakor lepo vredena igra, ki duh bistri in ude krepča. Vredeno je bilo vse po vojaško. Bolj odraščeni in v telovadbi bolj izurjeni učenci so druge mlajše vadili. — Ker je telovadba od ministerstva že nekako ukazana, mislim, da bi se vsem slovenskim učiteljem vstreglo, ako bi se spisala knjižica za učitelje, ki se niso telovadbe učili. Res, da je že taka knjiga v nemščini, vendar mislim, da bi bila slovenska knjiga za nas boljša.*) Po telovadbi se otroci po trati usedejo in dobijo nekaj jesti.
*) To se ve da! ali bodete z domačimi otroci po nemški igrali? Ljubljansko telovadebsko društvo „Sokol" ima že za svoje vaje prav primerne izraze v slovenskem jeziku, in mislimo, da bode tudi dalo na svetlo toliko potrebno knjižico v domačem jeziku. — Da naj slovenski otroci po slovenski telovadijo , to naj prevdarijo tudi ljubljanski g. g. pripravniki, ki se uče po nemški telovaditi.	Vredn.
Po tem se verste vesele igre, kterih se s!m in tje tudi učitelji vdeležujejo, ali pa je vredujeje, dokler nas ni noč domu vabila. Domu grede sem spoznal , da učitelji pri takih in enakih igrah bolje otroke spoznavajo, kakor v šoli. Sedaj pa še nekaj!
Ravno o tem času predlanskem in lansko leto se je na avstri-janske šole kamenje metalo. Predlanskem So časopisi po nesrečni bitvi pri Kraljevem gradcu šolo dolžili, da je ona kriva, da smo bili tepeni. Sovražnikovo zmago so tudi naj več le pruskim šolam pripisovali. Hvalili in bahali So se Prusi s svojo inteligencijo tako, da sem mislil, da Prusi nimajo ne enega človeka, ki bi brati in pisati ne znal. Mislil sem, da je gotovo vsaki pruski vojak, ki je pri Kraljevem gradcu stal, imel v žepu ali pa na persih pod telovnikom kak zemljevid ali kake debele tehuiške bukve, in da so ravno te bukve marsikteremu odbile morivno kroglo. Ali, kako se začudim, ko v zadnjem listu „Oesterr. Schulbote" berem, da v danski okolici (Danziger Regierungsbezirk) v letu 1848. jih od 100 rekrutov ni le 8 znalo brati, a sedaj pa 16 od sto. Stroški za kaznovanje so na 4 milijone šteti, za šolo pa 383.000 tolarjev. V opoljskem okraju (Regierungsbezirk Oppeln) 300 učiteljev manjka, zato mora okoli 30.000 otrok brez poducenja biti. Izdajki za šolo so letos veliko manjši od lanskih. Od leta 1853. do 1865. so stroški za vojašiuo do 17 milijonov narasli, za šolo pa same 73.000.	Fr. Lunder.
Od podnožja gorenskih planin, 17. julija. — v zgornjem oddelku selške doline, med Železniki in Zalilogom stoji v kaj romantični okolici visoko nad sivo pečino mična kapelica Matere Božje v Suši. Pobožno ljudstvo iz vse okolice prav. pogosto dohaja do te cerkvice, sprositi si milostne priprošnje po Mariji, pa tudi za nedolžne zabave nježne mladine je ta samotni, tihi krajček vstvarjen prav kakor nalašč. Mnogokrat bi bili že lahko kaj o tacih otroških veselicah na tem kraju napisali, in ker ni še zdavnej, odkar je imela želežniška šolska mladina k tej kapelici zabavno romanje, naj danes kaj malega o tem povem. Sim ena leta je skoraj vsako leto omenjena šolska mladina navadno sv. Alojzija dan šla v procesiji v Šušo (kake ®/4 ure hoda), je bila tam pri sv. maši in potem se kratkočasila na tratici poleg kapelice in okrepčevala se z vmernim zajuterkom. Letos je bil ta lepi šolski praznik v nedeljo, na kteri dan dopoldan nikakor, pa za^tran posebnih vzrokov (udi po popoldanski službi božji ni kazalo hoditi iz doma. Preložena je bila torej ta veselica ua drugo nedeljo 28. dan rožnika. Ker je nekoliko k dežju kazalo, se ni mogla, kakor je bilo sicer navadno, vzeti saboj lepa šolska zastava; zbrala se je torej mladina bolj na tihem zunaj terga in vzdignila se od tod v procesiji proti Suši. Tje prišedša je opravila mladina naj-pred kratko pobožnost v glasni molitvi litanij Matere božje in sledečih priporočilnih molitev, za tim pa je bila obilno obdarovana z belim kruhom in dobrim vinom, kar ste v svoji blagi in deto-mili dobro-serčnosti darovale blagorodni gospe Amalija Globočnik-ova in Alojzija Demšar-jeva. Čast jima za to, pa tudi stoterni „Bog plačaj!" — Po
zavžiti mali južini je mladina .'zapela nektere pesmi; med temi tudi narodno-cesarsko in pa Papež-Pijevo, za tim pa se je vzdignila zopet proti domu, kamor je že pod noč, akoravno precej vtrudena, vender pa vesela in zadovoljna dospela. — Taki izgredi imajo za mladino sploh veliko mikavnosti, in ne zadela bi kmali naše otroke bolj občutna kazen, kakor, ko bi jim bilo prepovedano, vdeleževati se tacih veselic. Zdaj, ko je naši pridni, nedolžni šolski mladini lepo in častno veselje konec-letnih daril odvzeto, naj bi se skusilo to vsaj s čim drugim nadomestiti, in mislimo, da ne svetujemo napak, če ravno kako vskupno romanje h kaki bližnji cerkvici priporočamo. Liberalni svet vpije: Šolo od cerkve! — učeniki naj pa rečejo: „Z mladino le blizo, prav blizo k cerkvi!" — Poskusimo, in kar bo naj boljšega, primimo se! Božja
pomoč.	Rodoljub Podratitovski.
Iz Ljubljane. Očitna šolska spraševanja v mestni glavni šoli 20., 21. in 26. preteč, m. so imela, kakor druga leta, posebno pa še letos mnogo poslušavcev iz med vseh stanov. Tudi skušnje s privatnimi učenci so bile pri tej šoli letos prav žive. Oglasilo se je za pre-skušnje 20 učencev iz raznih razredov, med temi tudi 14 za četerti razred iz g. Waldherr-jevega zavoda. To je gotovo živa priča, da si mestna glavna šola pridobuje od dne do dne več prijateljev.
—	V^ nedeljo 26. preteč, m. so učiteljski pripravniki pod prostim nebom na Zabjeku v pričo mnogo gospode kazali, kaj in kako so se čez leto učili telovaditi.
—	Od 29. julija in danes še so očitna spraševanja v c. k. nor-malki. Slišimo, da bo uormalka letos pervikratna svetlo dala svoje perjohe po slovenskem pravopisu vredjene.
Vsem g. g. učiteljem, cerkvenim pevcem in pevkam po Slovenskem.
„Naj pesem umetna, Naj merjena bo, Nikdar ni prijetna, Ak žali uh6".
Ta izrek našega pevca Vodnika velja posebno tudi cerkveni godbi, t. j. cerkvenemu petju in orgljanju. Koliko je še v tej zadevi pri nas pomanjkljivega in koliko je še na tem polji dela, tega ne dokazujem tukaj; to lahko vidi in sliši vsak, kdor hodi ob nedeljah in praznikih k slovesni božji službi, naj si bo v mestu, ali na deželi. In vendar, ali je kaka reč bolj pripravna človeško serce v pravi pobožnosti vnemati, kakor ravno slovesno - resno cerkveno petje, ktero se kakor dobri duh povzdiguje v nebo, kamor ga spremlja naše serce, da se poživlja in topi v vredni in goreči molitvi k Najsvetejšemu! Tudi sveta cerkev je to veliko moč lepega cerkvenega petja pripoznavala s tim, da ga je že v naj starejših časih imela pri očitni službi božji. — Kakor pa povsod, tako
se je tudi pri cerkvenem petji pravo edino veličastno nekako spreverglo in pokvarilo z nekterimi neprimernimi oblikami, kar je pa zelo treba, da se popravi. — Z namenom, da bi tudi jaz pri tej lepi reči kaj pomagal in tudi zato, ker so moja dosedanja glasbina dela na tem polji dobro shajala, sem zložil osem cerkvenih spevov, in sicer: »Hvala božja«, Strel - ove besede; »Bogu«, besede Flegerič - eve; »Češčena si Marija!« »Gospodov dan«; »Zaupanje v Boga«; »Upanje«; »Vera, upanje in ljubezen« ; »Prošnja«. Zadnjim peterim pesmam je zložil besede g. Hr. Perne. Zraven tega prikladam tudi še tri »Tantum ergo«. Ker so ti cerkveni napevi že vsi pripravljeni, in se že precej v skupnih glasih (Partitur) lahko začnejo tiskati, vljudno vabim s temi versticami vse častite gospode učitelje in druge cerkvene pevce in pevke, da bi se na to moje delo obilno naročevali.
Z združeno močjo bo mogoče, da se izveršuje delo, kterega sem pričel v povzdigo božje službe, in ktero bode morda tudi še druge budilo in vnemalo za enako početje.
Terdno se zanašam, da bodo to moje delo zdatno podpirali vsi častiti gospodje učitelji in orglavci in da se bodo obilno oglasili, da se bodem mogel po tem pri natisu ravnati.
Cena vseh teb cerkvenih pesem bo 1 gold. 20 kr., kar naj naročniki precej po prejetji naročenih iztisov na pošti (Post - Nachnahme) izgotoviti blagovolijo. Oblika bode taka, da bode služila posebno pevcem in orglavcem po deželi. S spoštovanjem sem Vam vdani Anton Nedved, c. k. učenik godbe v Ljubljani (stanujem v Furstenhof-u, v II. nadstropji).
Fremembe ▼ ttciteHJskein stara.
V lavantinski škofiji. Postavljeni in prestavljeni so g. g.: Jožef Kokol, za učitelja pri sv. Marjeti; — Luka Krajnc, za učitelja pri sv. Martinu naPaki; — Jožef Šeligo, začas. učitelj na Planini, za učitelja pri sv. Jederti; — Janez Rajh,je za zač. učitelja pri sv. Vidu na Planini; — Martin Supanoič, je za podučitelja v Planino.
Listnica. 6. +.: Menda bo sedaj vsako leto učiteljska skušnja za podučitelje, tedaj tudi letos. — 6. Z.: Ne mislite, da nemaramo za Vaše dopise. Vselej so nam dragi, posebno pa tisti, ki obdelujejo razno in mikavno tvarino. „Tovarš" rad prinaša vse dopise, ki so le količkaj primerni njegovim predalom, vendar, ako pa se v kakem spisu ena in tista reč, ako tudi v drugi obliki — po enem tiru obdeluje in kedar nimamo časa popravljati in prenarejati, naj č. g. g. dopisniki ne bodo hudi, ako jim precej ne vstrežemo.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk.
Tiskar in založnik: Jož. Rudolf Milic.