Leto IV. Stev. 4 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE 15. marca 1963 OB 8. MARCU Že od leta 1910 praznujemo osmi marec kot praznik delovne žene, tiste delovne žene, ki se zavestno bojuje za svojo in s tem za enakopravnost vseh delovnih jludi — ne glede na spol, na narodnost, na barvo kože; tiste delovne žene, ki se zaveda, da je iz tistih družbenih korenin pognalo tako žensko kot delavsko in narodnostno vprašanje; in ki zato ve, da iskren demokrat in resničen komunist v svojem prepričanju in pri svojem delu ne more in ne sme tega trojnega ločiti. Življenje samo je ženi skozi stoletje in stoletja dopovedovalo na vsakem njenem koraku, da jo družba manj ceni kot moškega, da je ne pušča k vsakemu poklicu, da ji za isto delo ne daje istega plačila, da ovira razvoj njenih sposobnosti in da ji, da bi se vsega tega ne zavedala, hote vceplja suženjsko miselnost. Samq dvoje je mogoče: ali se z vsem tem sprijazniti in se dati prepojiti s suženjsko miselnostjo, ali pa se upreti in zahtevati tudi zase pravice — člo- Nekoč smo z bojevito vero mislili na čas, ko se ne bo več govorilo o moških in ženskah, ampak samo še o človeku. To bo čas, ko ne bo v nikomer več gospodovalne in v nikomer več suženjske miselnosti — vsakdo se bo zavedal svojega človeškega dostojanstva in svojih človeških pravic. Ko so se leta 1941 zgrnili nad nami najtemnejši oblaki, kar jih pomni naša zgodovina, smo bili kljub grozi neomejeno prepričani, da se mora nekaj zgoditi, da je prišel čas, ko se je treba zagnati v boj, ki nas ne bo osvobodil samo tujega jarma, ampak nas rešil tudi domačih in tujih kapitalističnih izkoriščevalcev in slehernemu med nami vrnil njegovo človeško dostojanstvo — osvobodil torej tudi ženo stoletnih oziroma tisočletnih družbenih in družinskih spon. Vedeli smo, da se bo po tej borbi govorilo samo še o človeku in da pri tem ne bo treba še posebej poudarjati, da hočeš živeti tudi ti, ki si ženska, polno in odgovorno osebno in družinsko življenje. In prišla je končno sreča osvobojenega človeka, sreča sužnja, ki ga nikoli več ne bodo tesnile spone ponižajoče zavesti, da ni enakovreden ostalim ljudem in da ni zaželen sredi ustvarjajočih odločujočih sil. Zgodovina je zapisala, da slovenskega naroda in ostalih jugoslovanskih narodov niso osvobodile samo moške roke!! Toda naš boj še ni bil do kraja dobojevan. Pregnali smo nasilnega tujca, pregnali domače izkoriščevalce in zavladali sami, mi — ljudstvo, mi — delovni moški in delavne ženske! Da, še vedno je potreben boj, čeprav danes na drugačnih osnovah kot nekoč. Danes je naša miselnost uzakonjena miselnost, naš boj mora zato veljati temu, da postane resnično vladajoča misel, da bo preplavljala slehernega človeka na vsakem koraku, da bo obvladovala misli in čustva poslednje ženske in poslednjega moškega. Zakaj ženska, ki se ne zaveda svojega položaja v družbi, svojih družbenih dolžnosti, svoje človeške veljave in pravic, je kakor delavec brez razredne zavesti, kakor človek, ki je zatajil svoj narod. In moški, ki mu ni do tega, da bi se ženske resnično osamosvojile je nazadnjak. Odnos do reševanja ženskega vprašanja je pač preizkusni kamen resnične ali samo navidezne naprednosti vsakega moškega. Vsega tistega, kar bi nam olajševalo življenje, kar bo ustvarilo osnovo naši resnični enakopravnosti, še ne bomo zgradili do jutri. Toda že danes lahko korenito, dosledno in vzgojno z resnično naprednih stališč odpravljamo staro, nazadnjaško miselnost, ki ne samo zavira naš razvoj, ampak tudi ponižuje človeka, ki se je še ni otresel pa naj bo to moški ali ženska. Milijon sedem sto tisoč življenj je padlo za našo svobodo. In koliko med njimi je bilo velikih in majhnih, znanih in neznanih junakinj! Koliko med njimi je bilo zavestnih bojevnic za novo življenje in za novega duha! Ali naj zaostajamo za njimi? Praznujmo 8. marec v njihov spomin, v znamenju njihovega boja, praznujmo ga zato in tako, da bo čimprej resnično skupen praznik vseh, žena in moških, skupen praznik resnično čutečih in mislečih ljudi. UPRAVNI ODBOR UO JE IMEL V ZADNJEM RAZDOBJU VEČJE ŠTEVILO SEJ Na svoji XIV. redni seji, ki je bila 12. I. 1963 je skupno z izvršnim odborom sindikata in rudniškim komitejem ZKS obravnaval družbeni plan RLV za leto 1963. ki je bil po izčrpni obravnavi od vseh treh sprejet in predlagan od UO CDS v obravnavo. Na svoji XV. redni seji, dne 29. I. 1963 je UO obravnaval operativni plan za mesec februar. Glede na potrebe po premogu je UO še odobril nedeljsko delo v tem mesecu. Sklenil pa je, da v bodoče z nedeljskim delom preneha. V kolikor pa bi v bodoče zaradi iz- jemnih potreb še delali ob nedeljah, se mora ta .proizvodnja kupcem, ki so zanjo zainteresirani, zaračunati po nedeljskih višjih stroških, ki nastanejo z nedeljskim delam. Nadalje je UO obravnaval na tej seji o novih postavitvah delovnih mest v ekonom. E jame zahod ter o prošnjah in pritožbah. Na svoji XVI. redni seji, dne 1. II. je UO skupno z rudniškim IO sindikata in rud. komitejem ZKS obravnaval teze za pravilnike o delovnih razmerjih, o letovanju v Fiesi, o oddaji stanovanj, o štipendiranju, o strokovnem izobraževanju, ki so bili predloženi CDS v obravnavo in so jih po sklepu CDS dali obravnavati kolektivu. Pod razno pa je na tej seji UO imenoval komisijo pod pred. Delopust Rudija za določitev planskih cen materiala in o izplačilu dodatka za mesece oktober, november, december 1962. Na svoji XVII. redni seji je UO obravnaval poročilo komisije za določitev planskih cen materiala. Uvedba teh cen je potrebna, ker pričenjamo v računovodski službi uporabljati mehanografska sredstva (knjižne stroje). Dosedanji način obračunavanja po stvarnih cenah strojno ni mogoče obdelati, ker se stvarni stroški cen oblikujejo šele po sprejetju faktur. Zaradi tega je potrebno za hitro in pravočasno obdelavo ma-(Nadaljevanje na str. 2) DOMINIKA KLANČNIKA NI VEČ ^ Komaj 16 let mu je bilo, ko je prišel mlad, razigran kmečki fant iz Plešivca in se zaposlil v temnih rovih velenjskega rudnika. Njegove mladeniške roke so se prvič zarile v plast premoga in od takrat dalje je bil vseskozi neločljivo navezan na to uma zano gmoto črnega zlata. Kdo bi mogel izračunati koliko ton premoga so nakopale njegove rudarske žuljave roke, kolikokrat je zavihtel lopato in koliko huntov natovorje-nega premoga je odpeljal iz temačnih globin? Ril in kopal je pod zemljo več kot 40 let! Več kot 40 let pa je bilo njegovo delo tudi povezano s trdo in odločno borbo vseh tistih, ki so želeli živeti človeka vredno življenje. Ni bil samo dober delavec, navezan na težko rudarsko delo, am pak je bil tudi vztrajni in zavestni nosilec vsega naprednega. Povsod, kjer koli se je pojavil, je netil iskro revolucionarnosti, z edinim določenim namenom, da bi se ta razplamtela in zanetila pla- (Se nadaljuje na 7. str.) Takšni so uspehi našega dela Pred letno skupščino sindikata, ki bo v nedeljo 31. marca, priob-čujemo v glasilu kolektiva dosežene gospodarske uspehe. Prav bi bilo, da člani kolektiva pregledamo dosežene gospodarske uspehe, ker so osnova za prikaz našega dela. Delegati, ki smo jih izvolili na nedavnih občnih zborih sindikalnih podružnic pri ekonomskih enotah, morajo biti podrobno seznanjeni z obračunom gospodarjenja, da bodo lahko na letni skupščini plodno posegli v razpravo. Zato jim naj prikazan pregled uspehov našega dela, ki ga objavljamo v listu, služi hkrati kot material za samo letno skupščino. Ker je bilo težišče dela naše sindikalne organizacije usmerjeno na odločnejše reševanje problemov proizvodnje, produktivnosti, rentabilnega poslovanja, nadaljnjega razvijanja delavskega samoupravljanja, izpopolnitve sistema delitve dohodka itd., zato je po- trebno, da smo pred letno skupščino seznanjeni z doseženimi uspehi gospodarjenja. Le na ta način bomo lahko ocenili vsestransko aktivnost sindikata v kolektivu in na podlagi objektivne ocene usmerili bodoče delo. Glavne smernice nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja zahtevajo od nas, da bomo morali tudi v bodoče hitro in uspešno reševati probleme proizvodnje, produktivnosti, razvijati socialistične in družbene odnose, izpopolnjevati notranjo delitev dohodka ter zasledovati in izboljševati decentralizacijo delavskega samoupravljanja. Prav zaradi tega pa je potrebno, da se na podlagi pregledanega obračuna seznanimo vsi člani kolektiva s težavami in delom posameznih ekonomskih enot ter celotnega rudnika, kakor tudi z našimi nadaljnjimi konkretnimi prizadevanji in cilji. Proizvodnja in gospodarjenje Lansko leto smo nakopali 2,356.406 ton lignita in tako izpolnili proizvodni načrt s 102,5 odstotki. Proizvodnjo smo na ta način dvignili od 1961. leta za 7,2 odstotka. Vendar pa v teh pokazateljih niso upoštevani proizvodni rezultati, ki so jih lansko leto dosegli učenci Rudarsko šolskega centra, ker je njihovo delo posebej zajeto v njihovem poslovnem uspehu. Skupno z RŠC v Velenju pa smo nakopali v preteklem letu 2,580.000 ton lignita. V vzhodni jami smo nakopali 86,8 odstotkov količin premoga, ostalih 13,2 odstotka pa v zahodni jami. Proizvodni načrt bi lahko Še presegli, če se ne bi v zahodnem jamskem obratu poslabšali hidrološki pogoji dela. Nerešeno vprašanje odvodnjavanja krovnih plasti in hidrološko raziskovalna dela v zahodni jami so znatno otež-kočala normalno izkoriščanje sicer danih eksploatacijskih možnosti v tem predelu lignitnega sloja. Zaradi navedenih neugodnih prilik, ki so zahtevale večje varnostne ukrepe, je v jami zahod izpadla proizvodnja za 89,976 ton premoga. Ker je lansko leto nastopila drugačna tržna situacija za vse vrste lignita, zato je močno nihala dinamika proizvodnje. Januarja in februarja je proizvodnja potekala normalno, marca in v celotnem drugem tromesečju pa je nazadovala zaradi manjšega povpraševanja kupcev. Zato smo morali deponirati večje količine premoga in zadrževati predvideni tempo proizvodnje. Deponiranje premoga se je vsekakor odražalo tudi na naših poslovnih stroških. Zadnje tromesečje smo marali obratovati tudi ab nedeljah in UPRAVNI ODBOR (Nadaljevanje s 1. strani) teriginega poslovanja imeti v naprej določene cene — to je planske cene. UO je določil rok, da elaborat o teh cenah pripravi do 1. 6. 1963., da bi lahko bila meha-nografska sredstva izkoriščena v polni meri že v II. polletju. Nadalje je razpravljal tudi o poslovanju priročnih skladišč ter sklenil, da se njih poslovanje v,skladi s poslovanjem centralnega skladišča. Za izvršitev te naloge je bila določena posebna komisija, ki naj uredi to poslovanje v marcu. XVIII. sejo je imel UO skupaj s CDS dne 15. II., ko je obravnaval zaključni račun RLV za leto 1962. praznikih zaradi kritičnega stanja za gospodarstvo važnih potrošnikov premoga, ki niso imeli na koncu leta niti najminimalnejših rezerv. Nedeljska proizvodnja obsega 2,91 odstotkov skupne proizvodnje in je bistveno vplivala na dokončno izpolnitev proizvodnega načrta. Tudi lansko leto so se povečali učinki dela predvsem zaradi izboljšav v tehnološkem procesu od-kopavanja, boljše organizacije dela, poglobljenega sistema delitve dohodka in nagrajevanja ter nadalje decentralizacija delavskega samoupravljanja. Učinki dela so porastli na pripravah za 3,58 %, na odkopih za 8,13 %, v jami za 3,39 %; rudniški učinek pa je večji za 6,47 odstotkov. Celotni dohodek podjetja se je lansko leto povečal za 7,7 odstotkov, dohodek na zaposlenega pa za 14,7 odstotkov. Ce razčlenimo udeležbo poslovnih stroškov pri celotnem ustvarjenem dohodku, nam ti pokažejo ekonomičnost poslovanja. Vendar pa zaradi spremenjene strukture poslovnih stroškov — rudniški prispevek — ni mogoče zasledovati objektivnost rezultatov na podlagi prikaza poslovnih stroškov, temveč dajo najugodnejši prikaz direktni stroški, torej tisti, na katere smo lahko znotraj kolektiva najlažje in najhitreje vplivali. Ti direktni stroški so se v posameznih letih takole gibali: 1960 1,773.233 1961 1,961.565 1962 1,860.867 Indeks 61:60 62:61 110,6 94,9 Akumulacija, ki smo jo ustvarili lansko leto in s tem dosežena rentabilnost, je največji ekonom- Mafo ski uspeh našega kolektiva, kljub tendenci padanja, predvsem v zadnjih letih zaradi podražitve materiala in predpisane rente. Prodali smo vež premoga Lansko leto smo prodali 2,641.363 ton lignita in na ta način prodali za 2,4 odstotka več premoga kot je znašala naša letna proizvodnja skupno z Rudarskim šolskim centrom (2,580.000 ton). Dinamika letnih pogodbenih zaključkov je zajela največji odjem v II. in III. tromesečju, kar je omogočilo, da so trgovska podjetja prevzela tiste količine, ki so jih imela deponirane pri nas že do konca meseca julija. Zaloge zdroba smo prodali te Šoštanj šele koncem IV. tromesečja in s tem likvidirali lastno knjižno zalogo. V zadnjem tromesečju se je povpraševanje po kosovcu in kockah nepričakovano povečalo, ker so bila trgovska in industrijska podjetja brez potrebnih minimalnih zalog. Razen navedenega smo razširili prodajo v LR Hrvatsko in nadaljevali z akcijo za pridobitev novih industrijskih odjemalcev v naši republiki (Kresnice, Laško, Jarše, Kranj, Tržič). Lansko leto se je povečala tonaža oddaje izven sfovenije za 2,2% celotne realizacije. Zagotovljene so perspektive decentralizacije Da bi gospodarjenje po ekonomskih enotah, na podlagi izkušenj iz preteklih let, še bolj približali neposrednim proizvajalcem, smo poleg 7 ekonomskih in 2 obračunskih enot imeli lansko leto 8 ekonomskih in 1 predračunsko enoto. Zunanji obrat, ki je bil 1961 leta že pomembna ekonomska enota, je lansko leto postal samostojna ekonomska enota. Ekonomske enote so imele v svojem okviru formirane kot najmanjše organizacijske torme še obračunske enote in so v njih zasledovale uspehe gospodarjenja. Te obračunske enote imajo dejansko značaj ekonomske enote samo, da lansko leto niso imele svojih organov delavskega samoupravljanja. Afirmacija ekonomskih enot je ustvarila podlago še za nadaljnjo decentralizacijo samoupravljanja v skladu z načelom, da se neposredno približajo rezultati dela in poslovanja mestom, kjer ti nastajajo, zato sme. 27. 1?, 1962 izvolili v vseh obra čunskih in predračunski enoti splošne uprave samoupravne organe — zbore odborov obračunskih enot. Vsaka obračunska enota ima svoj plan proizvodnje, ki ga zavestno sprejema na sestanku članov enote, pri čemer upošteva tudi različnost naravnih prilik in drugih pogojev v poslovanju. Ekonomske enote so v okviru družbenega plana podjetja sprejele svoje finančne plane in programe dela. Finančni plani zajemajo na ta način vse elemente strukture cene, ki se dajo miriti po ekonomskih enotah, ovrednotiti in stalno zasledovati na podlagi obstoječe evidence. Na ta način so po ekonomskih enotah sprejete interne prodajne cene, ki se obračunavajo znotraj podjetja med ekonomskimi enotami in v okviru rezultata celotnega podjetja. Ekonomske enote so tako stimulirane za boljšo proizvodnjo — učinek dela — in za zmanjšanje stroškov ob planirani interni ceni. S tem je vsak posamezni proizvajalec v strukturi stroškov in doseženi proizvodnji vezan na lastni rezultat in končno preko elementov strukture stroškov in delitve čistega dohodka na svoj osebni dohodek. Ob sprejetih in izvajanih merilih načela samoupravljanja so ekonomske enote do sedaj dosegle zelo ugodne rezultate dela in poslovanja. Zlasti ekonomska enota jama vzhod je presegla plan proizvodnje in znižala stroške. Iz nasledneje razpredelnice je razvidno, Kako so posamezne ekonomske enote izpolnjevale plane za leto 1962. (Nadaljevanje na naslednji strani) Pokazatelji gospodarjenja Vrednostni pokazatelji produktivnosti. Za lažje tolmačenje preglejmo naslednje pokazatelje: Element 1960 1961 v 000 din 1962 Indeks 61:60 62:61 Celotni dohodek 5.908.576 6.979.208 7,516.864 118,1 107,7 Neto produkt 3,254.090 3,781.107 4,328.769 116,2 114,3 Povprečno zaposleni (realiz.) 2.472 2.971 2.789 120,2 93,9 Celotni dohodek po zaposlenem 2.390 2.349 2.693 98,3 114,7 Neto produkt po zaposlenem 1.316 1.272 Iz gornjega prikaza smo lahko videli, da je močan podeč v letu 1961 napram prejšnjemu letu, ki je močnejši v doseženem neto produktu, kot v celotnem dohodku. Tega leta je zabeležen močan porast, predvsem in direktni h stroškov (spremenjena stopnja amortizacije) kot tudi težave na tržišču premoga in s tem pogojeno zadržanje proizvodnje. Poleg tega pa je prehod na nov gospodarski sistem povzročil tudi določene težave, ki so se lansko leto z uvedbo prispevka na izredni dohodek še 1.549 96,3 121,8 stopnjevale. Zaradi povečanih potreb po sredstvih, predvsem pa zaradi izboljšanih možnosti prodaje premoga v drugi polovici poslovnega leta je močno porastla stvaritev sredstev po zaposlenem. Pri vsem tem je potrebno poudariti, da je na ta način ustvarjeno ravnovesje med ustvarjenim neto produktom in akumulativnostjo podjetja šlo na račun znižanja določenih stroškov (vzdrževalna in raziskovalna dela v jami) kateri pa se bodo že v najkrajšem času ponovno pojavili. Izostanki od dela Bolniški izostanki so se lansko leto povečali od 5.21 na 5.41 %. Ugotavljamo tudi ponovno povečanje pri B nezgodah (od 0.74 % na 0.81 %), medtem, ko zasledimo pri A nezgodah znižanje od 1.77 J/o na 1.63 %, kar je nedvomno odraz uspešno podvzetih mer in ukrepov HTV službe. Pri skupno karuščenih bolniških in nezgodnih » L o 5 &B Jama vzhod Jama zahod Klasirnica Elektrostrojni obrat Avtopark Zunanji obrat Gradbeni obrat EFE Saštanj Splošna uprava Vse ekon. enote povprečno 3 B I Ki _ - S O <3 M » 108,0 77.7 103,2 120,5 112,9 110,7 58.8 93,2 i "O h a 107,2 90,2 105.7 116.8 115,0 109,8 58,8 94,0 109,7 102,8 101,7 Razvidno je, da so se nekatere ekonomske enote borile z večjimi težavami. Predvsem naj omenimo ekonomsko enoto jamo zahod, ki planskih predvidevanj zaradi povsem objektivnih razlogov ni dosegla in so zato krile povečane stroške raziskav vse ostale ekonomske enote iz svojih ustvarjenih presežkov. V ta namen so dale Jami zahod 67.794.185 din. Prav tako tudi ekonomska enota gradbeni obrat ni izvršila predvidenega obsega del, ker je iz objektivnih razlogov poslovala v zmanjšanem obsegu. Ekonomičnost poslovanja Udeležba poslovnih stroškov v celokupnem dohodku pokaže na ekonomičnost poslovanja. Vendar zaradi spremenjene strukture po- Elementi 1960 1961 slavnih stroškov (rudniški prispevek) ni mogoče zasledovati objektivnost rezultatov, ki jih daje ta pokazatelj na posamezna leta. Indeks 61:60 62:61 1962 Celotni dohodek 5,908.576 6,979.208 7,516.864 118,1 107,7 Poslovni stroški 3,186.730 4,485.206 4,485.157 148,7 100,0 Direktni stroški 1,773.233 1,961.565 1,860.867 110,6 94,9 In direktni stroški 881.254 1,236.356 1,335.229 140,3 108,0 Obveznosti v stroških 331.866 1,118.108 1,097.545 336,9 98,2 Ostali stroški 200.377 168.977 191.516 84,3 113,4 Koeficient ekonomičnosti 1.054 1.556 Prikazana struktura stroškov za 1960 in 1961 leto kaže ravno nagibanje strukture in na velikost poslovnih stroškov pod vplivom zunanjih faktorjev — rudniški prispevek in spremenjena stopnja amortizacije, kar vse onemogoča realno primerjanje. Nasprotno pa 1.676 83,9 107,7 Obseg in struktura stroškov v lanskem letu napram prejšnjemu omogoča zaradi enakih kriterijev dobro primerjanje in pokaže pozitivni rezultat, ki je, kot smo že omenili, najugodnejši ravno v direktnih stroških. STROSKI POLNE LASTNE GENE Na imeli eno producirano tono smo 2,027.500 din proizvodnje stroškov. Obračunska kalkulacija je razvidna spodaj: izostankih beležimo tudi ponovni porast za 1.81 odstotkov. Tudi plačani in neplačani dopusti so se lansko leto povečali: in sicer plačani od 5.87 na 6.14 %, neplačani pa od 0.52 na 0.25 %. Posebej moramo omeniti, da so se znižali neopravičeni izostanki za 25 % v primerjavi s preteklim letom. Iz prikazanih podatkov lahko ugotovimo, da bomo morali naše prizadevanje za znižanje vseh izostankov še nadalje temeljito izvajati. Higienskotehnična varnost pri delu Za osebno zaščito članov Kolektiva smo lansko leto porabili 46,397.297 dinarjev. Na podlagi elaboratov HTV komisije pri CDS je ugotovljeno, da smo imeli 1962 leta za 2.53 % manj nezgod. Ce primerjamo število nezgod s staležem zaposlenih potem ugotavljamo, da se manjša odstotek nezgod, nasprotno pa so lansko leto v porastu bolniški in drugi izostanki. Pri tem je pomembno povedati, da smo v zadnjem četrtletju znatno znižali bolniške in ostale izostanke (september 15.3%, oktober 15.3 "/o, november 10.5 %, december 13.3 %), zato bomo morali znižani nivo izostankov zadržati tudi v prihodnje, če bomo hoteli izpolniti zastavljene naloge v novem družbenem planu. Znesek din Din/tono 1. Jamski les 147,960.084 62.79 2. Krajniki 57,607.323 24.45 3. Razstrelivo 200,723.032 85.18 4. Jekleno ozorje 180.685.528 76.68 5. Ostala pogonska goriva 3,223.064 1.37 6. Ostali pomožni material 104, 190.944 44,22 7. Storitve drugih 28,009.181 11,89 8. Materialni stroški skupaj 722.399.156 306.58 9. Električni tok 156,064.731 66.24 10. Plače delavcev 1,564.166.696 633.79 11. Plače nameščencev 43,800.708 18.58 12. Plače skupaj 1,607.967.404 682.37 13. Mehanična delavnica 130,193.764 55.25 14. Mizarska delavnica 11,082.075 4,70 15. Vajeniška delavnica 17,829.317 7,57 16. Avtopark 66,813.963 28,37 17. Ostala dela ZO 2,777.266 1,18 18. Kopalnica 5,667.730 2,40 19. Gradbeni obrat 12,000.762 5,09 20. Obratna režija 308,259.560 130,82 21. Upravno-prod. režija 710,018.501 301,31 22. Pleskarska delavnica 441.682 0,19 23. Vrtnarija ZO 62.028 0,01 24. Žaga 491.245 0,21 25. Pomožni obrati skupaj 1,265.637.893 437,10 26. Rudarske raziskave 137,002.480 58,13 27. Amortizacija 645.442.042 273,91 28. Invest. vzdrževanje 243,097.999 103,17 PLC 4,777.611.705 2,027.50 Doseženi osebni dohodki Preteklo leto smo iz naslova osebnih dohodkov realizirali 2.538.051.516 dinarjev in je na ta način znašal 2.987 zaposlenih povprečni mesečni zaslužek 41.104 din. Povprečni mesečni osebni dohodek pa je bil 1961 leta 33.843 din na zaposlenega in se je talko povečal lansko leto za 21,5%. Poleg ponovno povečanih od-kopnih in ostalih učinkov, ki neposredno vplivajo na progres točk v akordu, so vplivali na povišanje še naslednji elementi: dodatek na stalnost, regres za malice, prevozi v Fieso in ostalo. Vsi ti dodatki predstavljajo v masi 120 milijonov dinarjev. Naše investicije Za izvajanje investicijskih del smo imeli na razpolago predvsem tranšo z neizkoriščenimi ostanki XII. natečaja, -posojilo republiškega investicijskega sklada za izgradnjo stanovanj in lastna sredstva. Po XII. natečaju nam je JIB odobrila posojilo iz splošnega investicijskega sklada v višini 2,708.355.000 din. Poleg osnovne pogodbe za kredit smo leta 1958 sklenili še dodatno pogodbo za 163,419.000 din radi uvedbe plače- vanja carine za uvoz opreme pa še naknadno pogodbo za znesek 82,623.000 din. Tako smo imeli na razipolago odobrenih posojil v višini 2.954,397.000 din. K temu posojilu pa smo dodali lastno udeležbo 177,238.000 din. Navedena sredstva za kapitalno izgradnjo so nam na razpolago po letnih obrokih posojila na ta način, da se neizkoriščeni ostanki transe enega leta prenašajo na koriščenje v naslednje leto. Tranše po letih so bile doslej koriščene takole: 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 Rudarska dela 150.283 36.409 84.556 2.771 25.706 10.704 2.727 Gradbena dela 104.883 204.343 413.733 7.335 155 — — Domača oprema 47.677 78.253 215.221 92.067 27.031 29.561 36.920 Uvozna oprema 75.790 46.288 212.983 123.317 86.997 118.315 621.351 Ostalo 15.716 39.357 42.064 76.894 9.879 31.367 973 Skupaj 394.349 404.650 258.557 302.393 149.768 189.947 721.971 izobraževanje Lansko leto je obiskovalo strokovne, družbeno-ekonomske in splošno izobraževalne oblike 957 članov kolektiva. Organiziranih je bilo naslednjih 16 različnih seminarjev in tečajev: tečaj za kopače, tečaj za pomočnike kopačev, tečaj za upravljanje vitljev in žičnic, tečaj za delavce gradbene stroke, strokovni seminar za inštruktorje praktičnega dela, štirje uvajalni seminarji za novo sprejete delavce, pet družbeno-eko-nomskih seminarjev in dva splošna izobraževalna tečaja. Poleg tega pa se je v Rudarskem šolskem centru usposobilo za: rudarsko stroko 46 ter elektro in kovinarsko stroko 18 članov kolektiva. Na tej šoli se je strokovno usposobilo tudi 66 delavcev in sicer v višji poklicni rudarski šoli, enoletni rudarski šoli za pomočnike kopačev in pripravljalnem razredu za višjo poklicno rudarsko šolo. Redno štipendiramo 68 slušateljev na visokih, višjih in srednjih šolah ter 31 izrednih obiskovalcev na raznih srednjih šolah ter tečajih za pridobitev večje strokovnosti. Stroški izobraževanja v letu 1962 so biil naslednji: — strokovno in družbenoekonomsko izobraževanje 2,196.000 — štipendije (redne in izredne) 16,147.000 — strokovno izpopolnjevanje v inozemstvu 1,430.000 Strokovne tečaje in družbenoekonomske seminarje organiziramo vedno v sklopu Delavske univerze Velenje in dosedaj pri izvedbi nismo imeli težav. Kot poseben problem pa lako omenimo, da v šolskem letu 1961/62 ni izdelalo šole 15 štipendistov in sicer 11 na fahultetah, 2 na višji šoli in 2 na srednji šoli. Zato smo vsem tem štipendistom ustavili po pogodbi dobljene štipendije in z njimi sklenili dodatne pogodbe. izgradnja stanovanj V stanovanjski fond našega kolektiva spada 1.314 družinskih stanovanj in 402 ležišč za samce. S toplovodnim ogrevanjem je 442 stanovanj, brez toplovodnega ogrevanja pa 708. Po osvoboditvi smo z lastnimi sredstvi oziroma posojili zgradili 1.150 stanovanj, ostalih 164 stanovanj je starejših stanovanj splošnega ljudskega premoženja, ki so bila že prej od podjetja. Največ imamo dvosobnih stanovanj. Ta stanovanja so v strukturi stanovanj povsod najbolj zaželena. Povprečna površina v novo zgrajenih stanovanjih znaša 16 m2/stanovalca. DRAGI BRALCI! Tokrat se vam moramo že na začetku dopisa opravičiti, ker je naš list izšel s toliko zamudo. Zaradi raznih nepredvidenih tehničnih ovir izhaja zadnje mesece časopis z res precejšnjo zamudo. Upamo in nad vse želimo, da bo v bodoče boljše in bo časopis izhajal redno vsakih štirinajst dni. Tudi glede obsega se moramo opravičiti. Člankov smo sicer imeli dovolj, a nam celjska tiskarna zaradi svoje preobremenjenosti ni mogla ustreči, da bi tiskala v širšem obsegu. Zato se opravičujemo vsem tistim piscem, katerih dopisi čakajo za naslednjo številko. Tako boste v naslednji številki lahko brali o servisni službi v Velenju, o nastopu in uspehu modelarjev v našem mestu, o nepravilnih odnosih nekaterih strank, o izidu frizerske ankete, o uspelem karnevalu v Velenju in še marsikaj. Tudi s športnimi dogodki boste podrobneje seznanjeni. Še posebej se vam bodo predstavili smučarji — skakalci. Vsem sodelavcem se za njihove prispevke lepo zahvaljujemo in pozivamo še ostale člane kolektiva k sodelovanju oziroma dopisovanju v naše glasilo. Uredništvo Razpravljali so o statutih delovnih organizacij Z namenom, da pomaga delovnim organizacijam v pripravah za izdelavo statutov in drugih samoupravnih aktov, je sklical republiški svet zveze sindikatov Slovenije v mesecu februarju 1963 posebno posvetovanje sindikalnih in drugih družbeno-političnih ter strokovnih delavcev. S tega posvetovanja objavljamo v izvlečku koreferat tovariša Franca Pristovška in glavne misli iz razprave pomočnika direktorja tovariša Avgusta Jeriha. IZDELAVA STATUTA DELOVNE ORGANIZACIJE — VAŽNA POLITIČNA NALOGA PRI USTVARJANJU DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V vsakdanji praksi slišiš mnenja, da izdelave statutov ni mogoče pričeti, preden ne dobimo nekaterih novih zakonov, ki bodo izšli po sprejetju ustave. Menim, da moramo takšna pojmovanja zavrniti. Res bomo v delovnih organizacijah v glavnem sprejemali statute šele po sprejetju zvezne in republiške ustave, toda to še ne pomeni, da bi morali odlašati tudi s pripravami za statute. Saj gre pri tem za zelo obsežno delo, za katerega potrebujemo dokaj časa, če ga hočemo v redu opraviti. Nastali problemi pri izdelavi statuta rudnika pa že kažejo, da je potrebno takoj pričeti z razpravami v kolektivu o vprašanjih, ki zadevajo pristojnosti in notranjo organizacijo samoupravljanja, ker nam le široko zajeta razprava lahko da koristne napotke in predloge za izdelavo statuta. To razpravo smo v našem rudniku že pričeli. Sleherno odlaganje teh razprav v kolektivih pa ne pomeni samo izgubo časa, temveč predvsem zaviranje še hitrejšega uveljavljanja neposrednega upravljanja v kolektivih. Ko pri oblikovanju vsebine govorimo o izdelavi statuta delovne organizacije, se zavedamo, da opravljamo že s tem oblikovanjem važno politično nalogo pri utrjevanju delavskega samoupravljala. Zato je nujno potrebno, da ravno pri izdelavi statuta in drugih samoupravnih predpisov delovne organizacije kar najbolj mobiliziramo ves delovni kolektiv, pa ne samo kot pasivnega opazovalca, ampak kot aktivnega oblikovalca, ki zavestno in premišljeno sodeluje pri celotnemu urejanju svoje interne zakonodaje in s tem neposredno sodeluje pri nadaljnjem oblikovanju in razvoju našega družbeno-političnega sistema. Po drugi strani pa ne smemo prevzeti velikega pomena,. ki ga ima vsebinsko pravilno izdelan statut za samo poslovanje delovne organizacije. Nedvomno ni danes mogoče — zlasti v večjem podjetju — obdelati vseh problemov, ki jih mora kolektiv oblikovajti s svojimi samoupravnimi akti, v enotnem statutu, ker hi to oviralo nujno potrebno sistematiko in preglednost. Tako smo se načelno tudi v rudniku odločili, da bo gradivo statuta obsegalo predvsem tiste temeljne norme, ki realizirajo osnovne pravice in dolžnosti vsakega proizvajalca do samoupravljanja in konkretizirajo organizacijske oblike in način, kako se to samoupravljanje odvija, skupno s temeljnimi normami, ki označujejo poslovanje delovne organizacije navzven in notranjo organizacijo proizvodnje. Glede na takšen značaj statuta smo tudi pooblastili CDS za sprejetje drugih potrebnih pravilnikov za področja, ki se morajo urediti z interno zakonodajo podjetja. Za sprejem statuta pa se že formalno predvideva tudi poseben način sprejema — obvezno predhodno obravnavanje na zboru kolektiva in v političnih organizacijah rudnika. Za sam sprejem pa bo potrebna kvalificirana (dvotretjinska) sklepčnost centralnega delavskega sveta, ki dokončno po obvezni obravnavi vseh predlogov in pripomb v kolektivu, upravnih enotah, sprejema statut delovne organizacije. Vendar statut v obsegu, ki sem ga navedel, nedvomno ne zajema vseh problemov, ki so, če se tako izrazim, statutarnega značaja. Zato je previdoma enak način sprejemanja tudi za druge normativne akte, kot so pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o osebnih dohodkih, pa tudi pravilnik o delovnih razmerjih ter pravilnik o materialni in disciplinski odgovornosti kot temeljni pravilnik s področja interne delovne zakonodaje delovne organizacije. Poleg tega pa bomo vrsto drugih vprašanj oblikovali še v drugih pravilnikih, ki smo jih pretežno v osnutku že pripravili, oziroma že veljavne prilagodili novim pogojem (HTV pravilnik, pravilnik o sredstvih in skladih RLV, o finančnem in materialnem poslovanju, o poslovanju z osnovnimi sredstvi, o čuvanju poslovne tajnosti podjetja, o strokovnem izobraževanju, o delitvi stanovanj, o štipendiranju, o regresu za počitniški dom, o depu-tatnem premogu, o uporabi osebnih avtomobilov, poslovniki o delu EE in upravnih služb itd.). Poseben pomen in tudi v formalnem smislu popolnoma drug obseg in značaj od nekdanjih pravil podjetja pa imajo statuti delovnih organizacij prav zaradi decentralizacije delavskega samoupravljanja. Z decentralizacijo samoupravljanja in ustanovitvijo ekonomskih in drugih samoupravnih enot in z razmejitvijo pristojnosti je interna gospodarska zakonodaja pred odgovornimi in pomembnimi nalogami, pri čemer se pač mora zavedati, da v tem pogledu tudi ne moremo pričakovati nobenih splošnih zakonskih predpisov, saj so pogoji v vsaki delovni organizaciji specifični in kakšno splošno državno urejanje praktično ni mogoče. (Se nadaljuje na naslednji strani) Jeriha Avgust: Kdo naj sestavlja teze za sestavo statuta? Mislim, da je to pomembno. Po našem mišljenju in tako smo tudi pristopili v rudniku Velenje k delu, so teze že napravljene. Dala jih je praksa in delavsko samoupravljanje od 1950 leta in do zdaj. Sama praksa, medsebojni prepleti, spremenjeni proizvodni odnosi, ki danes vladajo v naši proizvodnji, so nam navrgli kup vprašanj, ki jih je treba rešiti. Malo bolj pereče je mogoče vprašanje o tem, ali naj bo statut informiran, enak za vsa podjetja, ali bo res dejanski izraz dosežene stopnje samoupravljanja v posameznem podjetju. Mislim in danes je iz razprave tudi razvidno, da mora biti statut dejanski izraz dosežene stopnje samoupravljanja v posameznem podjetju. V zvezi s statutom je treba prav posebej naglasiti perspektivni plan podjetja, perspektivni plan iri v zvezi z njim odgovornost podjetja za razširjeno reprodukcijo podjetja. Mislim, da naša dosedanja pra-. vila in tudi vse listine, ki jih imamo, o obveznosti podjetja za razširjeno reprodukcijo vse premalo govorijo, da pa mora biti ravno statut tisti, ki bo obsegal to osnovno napotilo in dolžnost podjetja do skupnosti. Hotel bi se dotakniti nekaj stvari, ki vplivajo na nadaljnjo decentralizacijo, predvsem pa na to, koliko bomo uspeli delavce, nas same, aktivirati za dejansko upravljanje in za to, da bomo dobili maksimum proizvodnje. Tu mislim, da je ena osnovnih stvari, ki jih moramo prebresti, dasirav-no je že zelo veliko napravljenega. To je mezdna miselnost, ki je šc nekje v nas. Izredno pomembno je tudi vprašanje odnosa skupnosti do podjetja. Posebno poudarjam zaradi tega, ker za nekatere gospodarske pajioge instrumenti niso najbolje postavljeni. Cisto gotovo je, če ti instumenti ne jamčijo tistega, kar bo jamčil in kar mora jamčiti statut, je zelo težko vnaprej v organizaciji govoriti o pravilni delitvi. Vzemimo na primer rudarski prispevek, o katerem je v zadnjem času veliko govora. Mislim, da je res čas, da se to uredi, ker ni več ne seje, ne delavskega sve- (Nadaljevanje s prejšnje strani) V tezah novega statuta pa srno obravnavali že tudi novo obliko za nadaljnjo decentralizacijo samoupravljanja. To so obračunske enote v ekonomskih enotah. Pripomnili bi, da to ni neka novost, ker smo organizacijske osnove postavili že predhodno in sprejemali njihove pokazatelje daljši čas. Sedaj pa smo jih tudi konkretno oblikovali in v decembru že izvolili njihove organe upravljanja. Obračunske enote so tako najprej sredstvo za nadaljnje optimalno približevanje samoupravljanja neposrednim proizvajalcem. Vsaka obračunska enota ima svoj plan proizvodnje, ki ga sprejemajo na sestanku kolektiva. Kolektiv kot celota neposredno odloča preko zborov kolektiva, ki se tehnično upravljajo tako, da sMičejo sestanke po posameznih organizacijskih enotah in po po- ta, ne komisije, ne drugega organa podjetja, da o tej stvari ne bi razpravljali. S tem v zvezi pa prihaja tudi bojazen, da bodo za boljše uspehe več odvzeli. To je izredno nevarno in mislim, da je res nujno, da poiščemo objektivne kriterije. Še nekaj se mi zdi izredno povezano z delavskim samoupravlja- Disciplinska komisija pri CDS je zasedala 28. 1. 1963, ter obravnavala pet disciplinskih zadev z devetimi kršilci delovne discipline v našem podjetju. Obravnavala je štiri obdolžence iz gradbenega obrata, tri obdolžence iz zunanjega obrata in dva obdolženca iz jame-vzhod. Vincek Andrija, Čemerika Ivan, Halec Andrija in Ivanovič Mijo, vsi gradbeni delavci, so bili obtoženi, da so dne 16. 1. 1963 dopoldne po malici samovoljno zapustili svoja delovna mesta, pri izkopu kanalov pri novem jašku, ter odšli k nekemu kmetu v Pre-loge, kjer so se zadrževali okrog dve uri in se močno opijanili z žganjem. Na delovno mesto se niso več vrnili. Vincek Andrija in Čemerika Ivan pa sta še prišla ob progi do klasirnice, vendar sta se zaradi pijanosti spotaknila na železniških pragovih, padla preko tirov, ter ju je samo prisebnost železničarjev rešila, da ju ni povozila premikajoča kompozicija vagonov. S svojim dejanjem so vsi štirje obdolženci hudo kršili delovno disciplino. Branili so se, da je bilo zunaj pri delu mrzlo in so se hoteli pri kmetu v Prelogah z žganjem malo ogreti. Disciplinska komisija je upoštevala pri njihovem dejanju vse olajševalne in obte- sameznih tretjinah, na katerih je isti dnevni red in obvezno sprejemajo sklepe, ki sicer za organe upravljanja niso formalno obvezni. Vendar jih morajo ti obravnavati in zavzeti do njih svoje obrazloženo stališče. Centralna organa upravljanja sta centralni delavski svet ter upravni odbor. V centralnem delavskem svetu morajo biti obvezno zastopane vse ekonomske enote. Lahko pa zahtevajo ponovno obravnavanje vsakega sklepa centralnega delavskega sveta, za katerega mislijo, da posega v njihove pravice samoupravljanja. Da zagotovimo udeležbo predsednikov vseh ekonomskih enot v centralnem delavskem svetu in preprečimo, da bi predstavniki ekonomskih enot z manjšim številom članov morda pri volitvah odpadli, se del centralnega delavskega sveta formira preko volitev v abraitnih delavskih svetih. njem. To je enostavnost sistema. Mi tako kompliciramo, da je včasih nerodno, ko poročaš pred delavskim svetom, ker dejansko ne veš več, ali se ti bodo smejali ali kaj bo. Npr. plačana realizacija. Kaj smo pridobili s plačano realizacijo, itak vemo. Ko pa podaja računovodja obračun za devet mesecev pred delavskim svetom, po- žilne okoliščine in jim zaenkrat izrekla samo denarne kazni z 10 odstotki osebnega dohodka za dobo dveh oziroma treh mesecev. Kot olajševalne okoliščine je upoštevala njihovo dolgoletno zaposlitev na RLV in pa to, da so dejanje vsi odkrito priznali in ga obžalovali, ter da so bili vseskozi disciplinirani delavci. Z. Kranjc Jože in Miklavžina Jakob, zaposlena na lesnem skladišču zunanjega obrata, prvi kot nekvalificirani delavec, drugi kot strojnik, sta bila obtožena, da sta se dne 10. 12. 1962 med delovnim časom pretepala in povzročila nered v gospodarski organizaciji. Bilo je ravno ob koncu dopoldanske izmene na lesnem skladišču pri Glinšekovem jašku, ko si je Kranjc Jože sezul škornje in bil trenutno bos. Delavci, ki so bili v bližini, so se hoteli s Kranjcem pošaliti in ga za šalo porinili bosega čez prag v sneg. Ko so se tako za šalo ruvali, je pristopil še Miklavžina Jakob, da bi jim pomagal. Kranjc pa se jih je otresel in nazadnje položil Miklavžino v sneg, ki pa se je zaradi tega razjezil in zmetal Kranjcu vso civilno obleko v sneg, kjer je snežilo. Nato se je začel prepirati s Kranjcem in začel kljub Kranjčevi prisotnosti ponovno metati njegovo civilno obleko v sneg. Kranjc pa mu je to preprečil s tem, da ga je prijel in odrinil proč. Komisija je ugotovila, da je prepir izzval Miklavžina in da se je Kranjc samo branil, ko je preprečil, da mu ni Miklavžina ponovno zmetal obleko v sneg. Iz dokazovanja so ugotovili, da je Kranjc znan kot miren in marljiv delavec, Miklavžina pa kot prepirljiv in neprijazen tovariš. Disciplinska komisija je na podlagi dokazov Kranjca oprostila obtožbe, Miklavžina pa kaznovala z denarno kaznijo 10 % odvzema osebnega dohodka za dobo enega meseca. 3. Mikša Edo, kopač v jarni-vzhod, je bil obtožen, da je dne 15. 1. 1963 malo pred zaključkom izmene v jami izzval prepir s Škoflek Francem, čuvarjem mehanizacije ter ga nato dvakrat močno udaril s pastjo v obraz. Vsakemu članu kolektiva RLV je dobro znano, da vsak primer medsebojnega obračunavanja na delovnem mestu, posebno pa v jamskih deloviščih, pomeni za go- ve: toliko je podjetje ustvarilo, toliko je akumulacija podjetja, toliko gre družbi itd. in govori zdaj o fakturirani, pa zopet o plačani realizaciji. Delavci pa imajo vse skupaj za »blefiranje«. Zato moramo najti sistem, da bo vse laže razumljivo in da bomo veliko laže delali v gospodarskih organizacijah. Zato mislim, da se moramo boriti tudi preko sindikatov za poenostavitev sistema, s čimer bomo napravili izredno korist tako delavskemu samoupravljanju kot skupnosti, ker bomo toKrat mnogo bolj učinkoviti, ko smo pa zdaj. Disciplinska komisija RLV spodarsko organizacijo posebno nevarnost in ga najstrožje obravnavamo. Disciplinska komisija Mikši ni izrekla najstrožje kazni, ki jo sicer ima namen izrekati ob takih primerih. Upoštevala je predvsem njegovo mladost in pomanjkljivo vzgojo in pa to, da je v zgodnji mladosti izgubil starše ter so drugi zanj skrbeli. Upoštevala je tudi Mikševo odkritosrčno priznanje in obžalovanje dejanja ter mu zato izrekla kazen, ki bo nanj predvsem vzgojno vplivala. Izrekla mu je kazen odstavitve s položaja kopača na vzdržbi na nižje delovno mesto za dobo 6 mesecev. 4. Vivod Franc, kvalificirani kopač v jami-vzhod, je bil obtožen, da je dne 16. 1. 1963 na delovišču B čela na 91. etaži v bližini stroja EB-20 delal v bližini odprtega in neobtrkanega stropa, ter se s tem izpostavil življenjski nevarnosti in povzročil hudo kršitev HTV predpisov za delo v jami. Na podgali dokazov in predložene skice, je disciplinska komisija ugotovila, da je bil Vivod resnično izpostavljen nevarnosti za življenje ter kljub bližini neobtrkanega stropa žagal neki kos lesa skupaj z Drolc Antonom nekvalificiranim kopačem. Vivod Franc kot kvalificirani kopač bi moral predhodno obrt-kati nevarni odprti strop, preden je začel delati. To pa je storil šele na intervencijo varnostnega tehnika Lebarja in že po nekaj udarcih z drogom so se zrušili precejšnji kosi premoga. Disciplinska komisija je na podlagi dokazov ugotovila, da je Vivod resnično kršil HTV pravila za dela v jami in izrekla njegovemu dejanju primemo kazen odstranitve s položaja kopača jeklene podgradnje za dobo 3 mesecev. (Nadaljevanje na 6. strani) POPRAVEK V številki 2—3 našega lista smo v rubriki »Neupravičeno so manjkali na delu v decembru 1962 — jamska mehanizacija« pomotoma imenovali tudi Friškovec Jožeta. Dobili smo namreč napačne podatke. Friškovec Jože je zaposlen pri nas že 26 let in ni niti enkrat neupravičeno izostal od dela. Zato prosimo, da nam to neljubo pomoto oprosti! — Prav tako se opravičujemo Lemež Alojzu, ki je bil tudi pomotoma imenovan pod to rubriko. IZDELAVA STATUTA DELOVNE ORGANIZACIJE Seznanjamo vas z letovanjem v Fiesi V zadnji Številki »Rudarja« smo opozorili bralce, da bo v naslednji številki objavljeno vse, kar zanima člane kolektiva v zvezi z letovanjem v našem počitniškem domu v Fiesi in v zvezi z regresiranjem letovanj. Centralni delavski svet RLV je na zadnji seji sprejel Pravilnik o dotaciji počitniškemu domu za znižanje cen pensionskih storitev za člane kolektiva in njihove ožje svojce. Ta pravilnik je .postavil določila in kriterije, kdo in ob kakšnih pogojih je upravičen regresiranja letovanja. Upravičenci znižanih pensionskih storitev so vsi delavci, ki so v rednem delovnem razmerju v Rudniku lignita Velenje, ter njihovi ožji svojci, katere ti vzdržujejo. Za ožje svojce smatramo zakonskega partnerja, nedoletne otroke in (posvojence ter starše upravičenca, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, seveda, če jih upravičenec preživlja. Otroci in posvojenci člana kolektiva RLV so upravičeni do ko-riščanja znižanih pensionskih storitev tudi po končanem 18. letu starosti, če jih starši še vzdržujejo, kar dokažejo z odločbo o prejemanju otroškega dodatka, ki izhaja iz delovnega razmerja upravičenca. Ce prejema otrok otroški dodatek na podlagi delovnega razmerja zakonskega partnerja upravičenca, ki je zaposlen pri drugem delodajalcu, je upravičen do znižanih pensionskih storitev, če ZAKONSKI PARTNER NE KORISTI REGRESA ZA letovanje pri svojem delodajalcu, kar mora dokazati s pismenim ,potrdilom. Zakonski partner člana kolektiva RLV je upravičen do znižanih pension- DISCIPLINSKA KOMISIJA RLV (Nadaljevanje s 5. strani) 5. Vršič Janez, vrtnarski pomočnik, zaposlen na zunanjem obratu v rudniški vrtnariji, je bil obtožen, da je napravil neopravičene izostanke v dnevih 10., 11., 12., in 14. 1. 1963 in s tem hudo kršil delovno disciplino. Obtoženi Vršič se je zagovarjal, da je za novo leto odšel domov v Ljutomer, kjer je zbolel in je bil v bolniškem staležu do 10. januarja. Zaradi družinskih zadržkov je ostal še 4 dni doma pri starših v Ljutomeru ter ni o tem pismeno obvestil svojega podjetja. Lahkomiselno je domneval, da bo že po prihodu v Velenje obrazložil, zakaj je izostal in da bo 4 dneve nadoknadil v poletnih mesecih, ko mora delati veliko nadur in opravljati dežurno službo. Disciplinska komisija je pri njegovem dejanskem stanju upoštevala vse okoliščine njegove kršitve. Kot olajševalno okolnost je upoštevala, da je od rojstva invalid in precej živčen in bolehen, ter mu zato ni izrekla najhujše kazni odpusta. Izrekla mu je denarno kazen 10 % odvzema osebnega dohodka za dobo 2 mesecev. Z denarno kaznijo je hotela nanj predvsem vplivati v vzgojnem in moralnem smislu ter mu nuditi priložnost, da se bo poboljšal. skih storitev, če ni v delovnem razmerju in če ga upravičenec vzdržuje. Ce je pa zakonski partner v delovnem razmerju, je upravičen do znižanih pensionskih storitev, če te ugodnosti ne koristi pri svojem delodajalcu. S tem je uveljavljeno načelo, da nihče ne more koristiti regresiranja na dveh straneh. V Starši člana kolektiva^ RLV so upravičeni do znižanja pensionskih storitev, če niso v delovnem razmerju in če nimajo drugih rednih dohodkov nad 15.000 din mesečno. Za skupno gospodinjstvo se smatra življenje v družinski skupnosti v istem stanovanju. Dokaz za skupno gospodinjstvo so podatki o prebivališču v osebni izkaznici. Uslužbenec, ki izdaja napotnice, lahko v opravičljivih primerih zahteva kot dokaz vzdrževanja tudi potrdilo o premoženjskem stanju. Do znižanih pensionskih storitev so razen navedenih upravičeni še: a) vdove pri delu smrtno ponesrečenih članov kolektiva, če se niso ponovno poročile in b) otroci pri dplu smrtno ponesrečenih v RLV, dokler prejemajo otroški dodatek. Starostnim in invalidskim upokojencem se daje ob upokojitvi enkratno 10-dnevno brezplačno letovanje, praviloma pred sezono in po njej. Ce gredo z njimi ožji svojci, imajo ti enake ugodnosti kot ožjji svojci aktivnih članov RLV. domu nekaj odkupljenih sob, v katerih imajo svoj inventar, znaša cena pensiona dnevno 850 din, ne glede na čas sezone. Proste kapacitete doma — v kolikor ne bi bilo zadosti domačih gostov — bomo ponudili tujim gostom, za katere bo veljala cena pensiona v sezoni 1400 din, izven sezone 1100 din. V tej sezoni je za državljane FLRJ vračunana tudi turistična taksa. Tujcem, ki bi slučajno koristili storitve doma, pa se turistična taksa prišteje k ceni pensiona posebej. Poleg koriščenja letnega dopusta v Fiesi imajo člani kolektiva z ožjimi svojci možnost koristiti tudi regresirano letovanje v planinski ko« na Kozjaku. To letovanje bo tudi znatno ceneje, ker je cena polnega pensiona na Kozjaku 860 din dnevno, oziroma 360 din dnevno z regresom. Koča na Kozjaku je v višini 970 m, 1 uro hoda od železniške ali avtobusne postaje. V koči je 50 udobnih ležišč in tudi tekoča pitna voda, tako, da so vsi pogoji za prijetno letovanje. Iz bližnjega Špika v višini 1107 m nadmorske višine je izredno lep razgled daleč naokrog, posebno pa po Mislinjski in Šaleški dolini. Letovanje v domu je omogočeno vse leto. Potrebno si je le preskrbeti napotnico kadrovsko socialnega oddelka RLV. Za člane kolektiva, katerim je iz zdravstvenih razlogov prepovedano letovanje ob morju, bo RLV Se nekaj mesecev in Fiesa bo oživela. Na sliki vidimo naš dom, ki že pričakuje oddiha potrebnih rudarjev Za letošnjo sezono so določene naslednje cene pensiona v našem domu v Fiesi: Za člane kolektiva RLV in njihove ožje svojce, ki imajo po tem pravilniku pravico do regresa dnevno v glavni sezoni od 20. 6. do 8. 9 950 din v sezoni in po njej 850 din RLV regresira iz svojih sredstev vsakemu upravičencu 500 din dnevno, da plačajo upravičenci v sezoni 450 din v sezoni in po njej pa 350 din dnevno na osebo. Za otroke do 10 let veljajo polovične cene. Letovanje v domu z regre-siranimi cenami traja 10 dni. Za kolektive, ki imajo v našem preskrbel nekaj mest v višinskih počitniških domovih drugih kolektivov. Z nekaterimi podjetji, ki imajo take domove, se že razgo-varjamo. Kapacitete doma v Fiesi so letos nekoliko povečane. Tako bo za vse interesente mesta dovolj. Potrebno bo pa bolj izkoristiti tudi čas v predsezoni in po njej. Vremenski in tudi drugi pogoji so v juniju in tudi v začetku septembra prav tako ugodni kot v glavni sezoni. Zato bi bilo prav, da v juliju in avgustu omogočimo letovanje predvsem tistim, ki imajo šoloobvezne otroke in so zaradi tega prisiljeni koristiti dopust v tem času. Posebnost v letošnjem letu je tudi prevoz v Fieso. RLV ne bo več vozil s svojim avtobusom in brezplačno za člane kolektiva, kakor je bilo do sedaj. Vožnje bo upravljalo Celjsko avtobusno podjetje, ki je za te vožnje najelo naš avtobus. Vozni red bo enak kot v lanskem letu. Odhod ob 5. uri iz Velenja direktno v Fieso in odhod ob 14.30 iz Fiese direktno v Velenje. V skladu z našimi izmenami v domu bo avtobus vozil v naslednjih dneh: 10., 11. in 12. junija 20., 21. in 22. junija 30. junija 2 in 3. julija 10., 11. in 12. julija 20., 21. in 22. julija 30. in 31. julija 1. avgusta 9., 10. in 11. avgusta 19., 20. in 21. avgusta 29., 30. in 31. avgusta 8., 9. in 10. septembra 18., 19. in 20. septembra. Za vožnjo boste lahko uporabili legitimacijo za 75 °/o znižano vožnjo (sindikalne objave). Tarifa bo enaka kot za ostale redne avto-bulsne proge. Za tiste, ki imajo pravico do regresiranega letovanja od RLV, bo RLV prispeval 25 % za vožnjo, tako, da bodo člani kolektiva RLV, upravičenci do znižanih pens. storitev v Fiesi, uporabili samo vozovnico za znižano vožnjo. Razliko, ki bi jo bilo treba plačati v gotovini, bo kril RLV. Ce bi kdo ne hotel uporabiti znižane vožnje za Fieso, tudi ne bo imel pravice do prispevka 25%, ki ga daje RLV, temveč bo moral vožnjo plačati po normalni tarifi, ki velja za redne vožnje v Fieso. Ce bo v času sezone v Fiesi še prostor, bodo lahko člani kolektiva in njihovi ožji svojci koristili vse usluge v našem domu po registriranih cenah največ 3 dni, če ne bodo koristih regresa za 10-dnevno redno letovanje v domu ali drugod. M. I. Tudi mi mu čestitamo 2. marca je obhajal 90-letnico svojega rojstva najstarejši rudarski inženir v Jugoslaviji ing. Vladimir Lipold. Rojen je blizu Mozirja v Savinjski dolini. Leta 1897 je kot prvi inženir polagal diplomski izpit v Leobnu. Služboval je tudi v Velenju. Nekaj časa je bival na ministrstvu za rudarstvo. Sedaj uživa čil in zdrav zaslužen pokoj v Celju. Tudi mi se pridružujemo iskrenim čestitkam z željo, da bi v krogu svoje družine dočakal 100-letnico. Službo dobi Iščemo oskrbnika — oskrbnico za dom na Paškem Kozjaku. Delovno mesto je prosto od 15. 5. 1963 dalje. Osebni dohodek: v denarju 20.000 din in v naturalijah 10.000 din mesečno. Prijave sprejema tajnica PD Velenje tovarišica Ida Kališnik, uprava rudnika Velenje (direkcija). PD Velenje Avtobusni prevozi in regres Dominik Klančnik (Nadaljevanje s X. strani) men upora proti vsem izkoriščevalcem in teptalcem pravic delavskega razreda. Zaradi tega je moral večkrat menjati delo in iskati skopo odrezan kos kruha pri drugih gospodarjih. Toda, niso ga uklonili. Kljuboval je vsem težavam in še bolj vneto sodeloval v vrstah borcev, ki so bili neizprosni boj za dosego delavskih pravic. Ko je okupator zasužnil našo domovino, je bil tovariš Dominik Klančnik spet med tistimi najzavednejšimi sinovi, ki so hoteli delati in živeti tako kot jim je narekovala njihova svobodna vest — brez tujih gospodarjev za dobro delovnega človeka. In Končno je tudi on dočaKal tisti dan, ko je lahko na domači zemlji izražal po mili volji svoja napredna mišljenja in svobodno ustvarjal to, za kar je bil do zdaj večkrat preganjan. Se z večjo silo in ljubeznijo se je zagnal v temačne globine in kopal nove tone lignita. Zdaj je vedel za koga dela, zato je njegovo delo rodilo še večje uspehe. Za naš delovni kolektiv so njegove bogate izkušnje, ki si jih je pridobil kot borec za dosego najosnovnejših pravic delovnega razreda, pomenile mnogo, v teh najtežjih dneh izgradnje socializma. Spominjamo se ga, kako je vodil prve seje Delavskega sveta in kako je s svojimi prekaljenimi izkušnjami dajal napredne sugestije za razvoj velenjskega rudnika. V kolektivu, kjer je začel dela- ti, je postal prvi predsednik organa, v katerem lahko delavci sami odločajo o najvažnejših stvareh. Poleg tega pa je še vedno ostal najboljši delavec, saj je v teh najtežjih letih socialistične graditve dobil štirinajstkrat naziv udarnika dela. Takšnega, vsestransko naprednega in nad vse delovnega člana kolektiva ne bomo nikoli več imeli. Kljub temu, da se je že 1959. leta poslovil od nas in odšel v zasluženi pokoj je bil še vedno naš in z nami. Tudi v tem času ni prenehal delati. Kadar Koli in kjer koli smo ga po tem času srečali je bil še vedno naš dober sodelavec in soto-variš. Njegove bogate delovne izkušnje smo radi poslušali in jih upoštevali. Zato se ne moremo sprijazniti s kruto usodo, da se je njegovo utrujeno telo za vedno ločilo od nas. Nismo slutili, da bo tako iznenada zapustil svojo družino, sotovariše, prijatelje in vse nas. Zavratna bolezen, ki ga je nenadoma iztrgala iz naših vrst je v nas samih zapustila globoko vrzel. %a njim ostaja podoba neumornega delavca, revolucionarja, borca za dosego pravic delavskega razreda, vsestranskega družbeno-političnega aktivista in dobrega sotova-riša ter prijatelja. Ostaja spomin na njegovo nesebično delo, ki je tesno povezano na rast in razvoj našega delovnega kolektiva. Nikoli ga ne bomo pozabili! Večna mu slava! Z AHVALA Se enkrat vendar drugačno mnenje o tem problemu Neznani avtor je v našem Rudarju z dne 9. 2. 1963 priobčil članek »Avtobusni prevozi in regres-«. Osebno zelo pozdravljam avtorjevo prizadevnost, ker se je dotaknil problema, ki bo postal vsak čas' aktualen, če že ni morda sedaj zelo aktualen in vreden širše razprave iz vseh vidikov, ne samo iz strogo ekonomskega, ki je zelo poudarjen v razglabljanju avtorjevega članka. Posebno pozdravljam avtorjevo ugotovitev, ki jo priobčuje na koncu članka, da ne bi bilo odveč, če bi še kdo drugi razmišljal o tem problemu in napisal svoje mnenje. Da bi avtor tega članka še ostal zainteresiran, da v bodoče še sodeluje, kakor tudi ostali člani kolektiva, priporočam njemu in seveda tudi ostalim bralcem, da med drugim prečitajo članek o »Našem rudniškem tisku«. Konstruktivna kritika dn izmenjava mnenj o posameznem problemu lahko rodijo le boljše rezultate, ker se na tak način obravnave problemov zreducirajo subjektivni vplivi, kadar združujemo podatke analize in na njihovi osnovi predlagamo konkretno, kako problem rešiti. Konstatacija dejstev, še tako točna, kaj šele pavšalna ocena ni niti del analize, če pa je, s predpostavko, da je konstatacija dejstev točna, ostane taka analiza kljub temu sterilna, oziroma brez praktične vrednosti. S to ugotovitvijo nočem naprtiti krivde nikomur, ker problem prevoza in regresov ni strokovno obdelan. To tudi ni naloga posameznih, niti tistih članov kolektiva, ki se strokovno ne pečajo s statistiko in analitičnim delom. To delo spada v strokovni resor, ki je zato poklican. Naloga samoupravnih organov pa je, da s sklepom CDS ali ODS to nalogo zaupajo službi, ki je temu delu kos. Plodna razprava o tem ali podobnem problemu je možna na širši ravni šele takrat, ko lahko damo na tehtnico dobre in slabe strani posameznih variant, kako problem čimbolje rešiti. Temu predpostavka pa je najprej dobro izdelana analiza. Podjetje brez tiska je nepopolno. Tovarniški ali rudniški časopis se mora roditi iz dela in biti stvar vseh članov delovnega kolektiva. V njem se mora zrcaliti problematika delovnega kolektiva (ali komune); služiti mora spoznavanju ekonomskih in družbenih vprašanj in tekoče informirati ljudi o reševanju problematike in vodenju poslovne politike podjetja. Naš interni rudniški tisk mora omogočati ustvarjalno in široko razpravo o vseh problemih ljudi in gospodarstva. Zato mora dobivati vsebino iz mnenja, teženj in interesov delavcev (občanov). Na tak način postane močno orožje za uravnavanje medsebojnih odnosov in nosilec idej skupnih interesov. Moja načelna razprava o tem problemu je res lahko samo načelna, ker so mnenja posameznikov zelo subjektivna in se nujno morajo križati, če stvar ocenjujemo na oko. Taikšnemu delu ni kos posameznik, temveč širši strokovni team. Pozneje pa tudi širša javnost v kolektivu. Kljub temu pa imam pravico in se čutim dolžnega opozoriti na nekatere ugotovitve v članku, ki ponekod žalijo osebnost našega rudarja, ali ga celo ponižujejo. V tretjem odstavku je lepo analiziran velik napor naših rudarjev, ki stanujejo izven Velenja in celo stroške prevoza, ki jih rudarji nosijo sami. V četrtem odstavku pa je močno poudarjeno, da je taka politika edino pravilna. Med drugim tudi to, da je delo potrebno vsakomur, na delo pa naj prihaja, kakor ve in zna. Taka trditev, čeprav pavšalna, zelo ponižuje osebnost posameznika v kolektivu in ni sprejemljiva v našem družbenem razvoju, posebno pa še v jugoslovanskem, posebno zadnja leta, ko je vedno večji poudarek na človeku kot subjektu, a ne več kot objektu v novi socialistični proizvodnji. Socialistična proizvodnja in njeni problemi niso in ne morejo biti indentični kapitalističnemu načinu produciranja, v vsakem razrednem ekonomskem sistemu, razen v socialističnem, človeka-pro-izvajalca obravnavamo kot predmet: »... gradijo stroje, ki, delujejo kot ljudje, radi bi proizvedli ljudi, ki bi delovali kot stroji, s tem se sredstvo postavlja kot cilj (From). Materialna proizvodnja v socialističnem družbeno-ekonomskem sistemu je samo sredstvo (ne pa cilj) na polnejše, vrednejše, duševno in materialno bogatejše živ-ljunje posameznika in družbe. Ali še bolj po domače, v naši socialistični družbeni ureditvi nam ne sme biti vseeno, kakšen odnos ima kolektiv do posameznika ali skupine in obratno. Naši invidualni in skupni napori morajo iti v to smer, da nenehno izboljšujejo položaj nas vseh, osebna sreča in dobro počutje vsakega posameznika je končni cilj izgradnje socializma. To poudarjam zato, ker je v četrtem odstavku poudarjeno »še pred nedavnim, ko še nismo imeli avtobusov, smo (Nadaljevanje na zadnji strani) ljudi na nove metode dela, pred-stoječe težave, gospodarske spremembe itd. Pravočasna informiranost bo služila kot iniciator skupne borbe za premagovanje težav in bo zadovoljila ljudi, ki bodo čutili, da jih upoštevamo kot osebnosti. Pomembno je, da ima časopis dovolj prostora za priobčevanje predlogov posameznih članov kolektiva, !občanov) in delovnih enot (stanovanjskih skupnosti) in da da možnost, da o teh predlogih razpravljamo. Časopis naj posreduje delavcem vse pomemb- Ob nenadomestljivi in prerani izgubi našega dobrega moža in skrbnega očeta, ki nam je bil hkrati tudi iskren prijatelj DOMINIKA KLANCNIKA se najtopleje zahvaljujemo za vso pozornost, skrb, tolažilne besede in materialno pomoč upravi in kolektivu RLV, Društvu upokojencev, dr. Fijavžu, godbi, pevcem, vsem, ki so se s toplimi besedami poslovili od njega. Iskrena hvala nejše delovne izkušnje, da bo na ta način postal tudi faktor izobraževanja v kolektivu. Posebno mesto v tisku mora dobiti delovni naraščaj; skrh za mladi kader. Tisk naj na primeren način opozarja na potrebe stalnega prenašanja delovnih izkušenj na mladino in naj ustvarja atmosfero tovariškega sodelovanja med mladinci in starimi delavci. Mladim ljudem naj odpira perspektivo za prevzemanje odgovornih mest, starim izkušenim delavcem naj daje priznanje. Obenem s tem mora starim delavcem naka- vsem občinskim organizacijam, vsem darovalcem cvetja in številnim prijateljem in tovarišem, ki so ga spremili na zadnji poti. Se prav posebno smo hvaležni Bertu Felicijanu za njegovo plemenitost in požrtvovalnost. Zahvaljujemo se vsem učencem, dijakom ter njihovemu vodstvu, vsem, ki so nam pismeno in ustno izrazili sožalje ali kako drugače sočustvovali z nami. Žena Hermina in hčerke zovati rešitev njihovega aktivnega udejstovanja in priznanja družbenega položaja tudi v izčrpanosti, onemoglosti in upokojitvi. Časopis mora postati eden najvplivnejših faktorjev tudi na proizvajalčevo družino. Prinaša naj družini pomoč pri vzgojnih vprašanjih, pri reševanju splošne družinske problematike (varstvo otrok, prehrana, ekonomiziranje s sredstvi, svetovanje zdravstvenega, higienskega, ekonomskega značaja itd.). Predvsem naj v družini razvija občutek pripadnosti delavcev v kolektivu. Morda ne bi bilo slabo organizirati »nabiralnike vprašanj in želja«. Na ta način bi časopis postal resnično glasilo potreb, želja in rezultatov napora delovnega kolektiva. Haš tudkišlti tisk DPM je spet pričelo z delom veienje so J I I 18. in 19. februaria se ie mu- Po daljSem zatišju se je v Velenju zopet pokazala nujna potreba po organizaciji, ki bi vodila in spremljala delo naše mladine. SZDL in občinska zveza DPM (Društva prijateljev mladine) naše komune sta bila iniciatorja obnovitve takega društva. Ustanovni občni zbor DPM je bil 11. januarja 1963. Po skrbno pripravljenem referatu tovariša Zakogka, dobro pripravljenem programu obeh osemletnih šol v Velenju in vzgojnovarstvene ustanove (otroški vrtec) in po poročilu o delu v preteklem obdobju, smo živo začutili, da brez te organizacije v našem mestu in okolici ne bo uspešnega dela z mladino. ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujem kolektivu RLV za vso pomoč, ki sem je bila deležina po smrti svojega moža. MARA KALIGARO Pesje 61 ACMAN ALOJZIJA, študentka višje ekonomsko-komercialne šole v Mariboru se najiskreneje zahvaljujem uslužbencem komercialne službe ter računovodstva za razumevanje in pomoč v času moje študijske prakse od 10. do 28. februarja 1963. REDNA LETNA KONFERENCA ZK RLV 10. marca je bila v dvorani kulturnega doma v Velenju redna letna konferenca ZK našega rudnika. Navzoči so bili tudi vidnejši predstavniki partijskih in oblastvenih forumov. Podrobneje o konferenci pa toomo poročali v naslednji številki. AVTOBUSNI PREVOZI IN REGRES (Nadaljevanje s prejšnje strani) hodili na delo vsi k po svoje. Nihče ni imel potrebe do regresa.« Eno je možnost, drugo pa je potreba. Ta trditev je neutemeljena, ker ni statistično podkrepljena. Potrebe človeka so zelo različne, ki jih je treba vsklajevati z možnostmi realiziranja. Mi vsi skupaj smo dolžni v takem primeru določeno potrebo, ki se je pojavila in ki zahteva zadostitev, analizirati posebno še tedaj, ko gre za širše interese kolektiva. Kar zadeva regres malic, je stališče v članku popolnoma drugačno. Čeprav so v tem pogledu ugotovitve prav tako samo splošne, vendar so bolj realne in tudi bolj primerne, če že razglabljamo o našem neposrednem proizvajalcu, ki proizvaja in ustvarja narodni dohodek zato, da bi lahko oimpre-je zadovoljil potrebe celotne socialistične družbe, katere cilj je med drugimi tudi ta. Razprava, ki sem jo napisal zoper ta članek, ni naperjena piscu članka, temveč stališčem, ki so v članku izraženi. Takih ljudi pa je v kolektivu več, ki podobno mislijo in enako ocenjujejo problem regresov v kolektivu. Socialni delavec Ivan Oštir Novoizvoljeni odbor je sprejel naše odgovorno delo, člani odbora se v večini vsi tega močno zavedajo in so se dela resno lotili. Zavedajo pa se, da brez pomoči in sodelovanja vseh prebivalcev Velenja svojega delovnega programa ne bodo mogli sami izvesti. Zato DPM prosi vse prebivalce mesta Velenja, da s pristopom v DPM in aktivnim sodelovanjem pomagajo pri izvedbi programa dela, ki ga je društvo sprejelo. Ta program v celoti objavljamo in pričakujemo umestnih pripomb oziroma dodatkov. (Naslovite na naslov DPM — Delavska univerza Velenje). 18. in 19. februarja se je mudila v Velenju romunska gospodarska delegacija, ki jo je vodil pomočnik ministra za metalurgijo. Pet-članska delegacija se je zanimala predvsem za izgradnjo Velenja in za proizvodne uspehe za način izgradnje ter same izgradnje družbenega standarda. Gostje so si ogledali novi jašek, mesto Velenje in TE Šoštanj. Spremljal jih je pomočnik sekretarja za gospodarstvo tov. Lešnik. * V februarju je obiskal velenjski rudnik svetnik ambasade SSSR tov. Dimitrijenka. V rudniku si je ogledal predvsem rusko opremo, ki že dela in ki jo bomo tudi v bodoče uporabljali i i Sls Nekaj o dolžnostih državljanov Danes marsikdo izmed naših delovnih ljudi razen pravic, ki so mu zajamčene, večkrat pozabi tudi na svoje vsakodnevne dolžnosti. To mu gre večkrat v škodo, ker bi lahko kaj dosegel, ali pa ne bi utrpel nevšečnosti, če bi se zavedal svoje dolžnosti. Neznanje prepisov vedno škoduje, saj se nihče ne inoro izgovarjati, da zakona ali prepisa ni poznal. Prav radi nepoznavanja prepisov dostikrat pozabljamo na nekatere dolžnosti s področja razvida prebivalstva in drugih evidenc, ki se nenehno spreminjajo. Zato smatramo, da ne bi bilo odveč, če z nekaterimi od teh seznanimo širši krog državljanov. Kot prva izmed dolžnosti, na katero radi pozabimo, je prijavna obveznost. Vsaka oseba, ne glede na starost, je dolžna prijaviti oziroma odjaviti pri pristojnemu krajevnemu uradu spremembo svojega stalnega prebivališča, prav tako pa tudi vsako spremembo stanovanja v istem kraju. Ta obveznost je predpisana v Uredbi o ustanovitvi in vodenju registra stalnega prebivalstva (Uradni list LRS št. 3/53). Vsak državljan, star nad 16 let, mora imeti osebno izkaznico. S to dokazuje svojo indentičnost. Osebno izkaznico izda odsek za notranje zadeve občinskega ljudskega odbora. Državljan priložil prijavo za izstavitev osebne izkaznice pri pristojnem matičnem uradu. Osebno izkaznico je treba predložiti v podaljšanje pred potekom roka veljavnosti. Te dolžnosti predpisuje Uredba o osebnih izkaznicah (legitimacijah) (Uradni list FLRJ št. 49/48 in 38/50). Državljan, ki ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil, je dolžan po prihodu v novo bivališče priglasiti vpis v register vozniških dovoljenj. Vozniško dovoljenje velja za dobo 5 let in ga je potrebno predložiti v podaljšanje pred potekom roka veljavnosti. Te obveznosti opravi pri upravnemu organu za notranje zadeve občine. Navedene obveznosti so prepisane v Pravilniku o voznikih motornih vozil (Uradni list FLRJ, št. 32/59 in 46/61). Oseba, ki ima prometno dovoljenje za motrno vozilo, jo dolžna prijaviti vsako spremembo, nastalo na motornem vozilu. Ce se odseli v drugo občino ali okraj, mora v roku 8 dni odjaviti vozilo in ga prijaviti v roku 15 dni pri organu za notranje zadeve v kraju novega prebivališča. Prometno dovoljenje velja do konca vsakega koledarskega leta in se mora pred potekom veljavnosti prositi za podaljšanje veljavnosti (registracije), oziroma v roku, ki ga predpiše občinski upravni organ za notranje zadeve. Motorna vozila morajo biti vsako leto pregledana od strani komisije za tehnične preglede. Vozilo mora biti dostavljeno na tehnični pregled pred potekom enoletnega roka. Oseba, ki proda ali kako drugače odtuji svoje motorno vozilo, mora takoj po nastali spremembi to sporočiti organu za notranje zadeve. Prenos lastništva so dokazu.ie z kupoprodajno pogodbo, ki mora biti overovljena od sodišča. Vse navedene dolžnosti so predpisane v Uradnem listu FLRJ, št. 22/61 — Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil. Kdor ima dovoljenje za posest in nošenje, ali za posest orožja, (orožni list) mora pred pretekom veljavnosti prositi za podaljšanje veljavnosti tega dovoljenja, v kolikor to dovoljenje ne velja do preklica. Prošnjo za podaljšanje orožnega lista vložiš pri občinskem organu, pristojnemu za notranje zadeve. Te obveznosti so predpisane v zakonu o orožju (Uradni list LRS št. 26/54). Vse to je treba v prepisanemu roku sporočiti pristojnemu upravnemu organu, ker le tako se bomo v bodoče izognili neljubim intervencijam in omogočili organu, ki te zadeve ureja, zanesljivejšo evidenco. .____ ______B. S. fMMMMMMiMMMMMMMMMMMMMMM^i 1 I W I ?! i i i i m B i 1 II p i i i i §§ I m l i i I I i i S s obiskali... pn nas. Proučil je tudi možnosti širšega sodelovanja med rudnikom in sovjetsko industrijo rudarske opreme ter znanstvenimi ustanovami. * V prejšnjem mesecu je bil gost našega mesta tudi tov. A š e r D e 1 e o n , sekretar centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije. Zanimala ga je predvsem problematika strokovnega šolanja kadrov. V daljšem razgovoru se je zadržal s predstavniki kolektiva in rudarskega šolskega centra. * 26. februarja sta obiskala Velenje dva sovjetska novinarja, ki sta akreditirana na Češkoslovaškem. Sta dopisnika osrednjih sovjetskih časopisov. Ogledala sta si Velenje in novi jašek. Spremljal jih je podpredsednik OLO tov. Pelko Cveto. Razgovarjali so se s predstavniki samoupravnih organov in se zlasti zanimali za oblike samoupravljanja v Jugoslaviji. KLUB MLADIH PROIZVAJALCEV Prejšnji mesec je bila ustanovna konferenca KMP. Klub ima 40 članov. Njihov program obsega v glavnem to, da bodo mlade člane samoupravnih organov seznanili v najkrajšem času z nadaljnjim razvojem našega podjetja in z nalogo delavskega samoupravljanja. Vse nove mlade rudarje, ki se bodo na novo zaposlili v našem podjetju, bo klub MP upeljal v delo in jih seznanil z organizacijo dela, z decentralizacijo ter samoupravljanjem. Redno bodo zadolžili člane kluba, da bodo prisostvovali sejam CDS, le-ti pa bodo potem na skupnih delovnih sestankih seznanili vse mlade ljudi na rudniku s sklepi in nadaljnjimi nalogami. ZGUBILA SEM COPAT Lepo prosim najditelja mojega črnega telovadnega copata, ki sem ga izgubila na poti od II. osnovne šole do kmetijskega gospodarstva v Šaleku, da mi ga vrne na naslov Kodela Tatjanca, VII. razred II. osnovne šole v Velenju. KINO Od 16. do 18. marca: »bater-field 8«, ameriški barvni film Od 20. do 22. marca: »2ed2«, špansiko-argentinsiki film Od 23. do 25. marca: »JEZIK ZA ZOBE«, francoski film Od 27. do 28. marca: »ZVEZDE OPOLDNE«, francoski barvni film Od 30. marca do 1. aprila: »RESNICA«, francoski film Od 3. do 5. aprila: »RDEČA JADRA«, ruski film »RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Jože Tekavec — Tehnični urednik Pavla Zar-gaj — Ostali člani: Franc Pristovšek, Alojz ing. Diaci, Marjan Šušteršič, Ivan Drev in Vinko Smajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »Celjski tisk« Celje — Cena 20 din