75703 0)500^^-G Kako pokončevati krvavo uš? Ta škodljiva gomazen se je začela tako nevarno širiti po deželi in naši kmetovalci se tako malo zmenijo za njo — da se nam zdi potrebno, da jim predočimo nevarnost pretečo naši sadjereji po krvavi uši ter jih poučimo, kaj in kako je ravnati, da zaprečijo nevar¬ nost in se obvarujejo ogromne škode. Jabolko je zlasti v naših gorskih okrajih glavni kupčijski sad, kateri daje v dobrih letinah lepe dohodke, včasih večje, kakor vsi drugi pridelki skupaj. Torej je treba vso skrb zastaviti v to, da kmetovalci pomnožd in zboljšajo svoje nasade, da jih pravilno oskr¬ bujejo in z vso paznostjo zavarujejo zoper rastlinske in živalske zajedavce. če opuščajo zadnje omenjeno skrb, potem je skoro bolje, da se niti ne trudijo s6 sadjerejo ; kajti sadno drevje ima dandanes toliko škodljivcev, da je sila preganjati jih, če hočemo imeti kaj pri nosa od sadjereje. Posebno po mili zimi, kakoršna je letos, se je ze!6 bati, da se vsakovrstni zajedavci polotijo naših sadnih dreves, ter nam uničijo vse lepe nade, katere utegne obuditi prihodnja pomlad. Postavimo se jim torej pravočasno in z izdatnimi sredstvi v bran. Ker je pa treba pred vsem sovražnika poznati, preden se ga lotimo preganjati, naj tu kratko popišemo krvavo uš. Ona je po obliki in velikosti enaka navadni rastlinski uši, je medeno rumene, dostikrat tudi temnejše barve; ko je razvita, izpoti se jej iz kože vse polno belih voščenih niti ; in ker je v vsaki zalegi mnogo živalic skupaj, je videti, kakor bi bilo dotično mesto obra- ščeno z nekako belo volno, če pomastimo zalego, prikaže se na dotičnem mestu krvavo rudeč madež in po tem je dobila ta uš svoje ime. Krvava uš se množi strašansko hitro in sicer tako-le: Samica zleze na jesen za lubad debla ali kake veje, ali pa tudi v zemljo blizu debla 30 do 40 jajčec. Na pomlad se izvali iz njih prvi rod, potem pa prihaja do jeseni vsakih 14 do 20 dnij drug, ali ti ne s pomočjo jajčec, ampak samice, ktere se vse na enem mestu zarijejo z glavami v lubad in porajajo žive mlade. Ob začetku prebivajo mlade uši v volnatem izrastku svojih mater. Dostikrat se primeri, da odtrže veter večji ali manjši del izrastka ter ga z mladimi ušmi 2 vred odnese daleč proč na drugo drevo, na katerem se pričenjajo uši vnovič ploditi. Na jesen šele se rodd samci s samicami vred kakor popolni krilati mrčesi. Po zimi spi zalega, pa se zopet probudi na pomlad. Tako drevo, ki je hudo napadeno po krvavi uši, spo¬ znamo že od daleč. Ono je bolehavo, hira, ostaja nerodovitno in slednjič usahne Proti krvavi uši priporoča ravnatelj c kr. kmet. kem. posku- ševališča v Gorici gosp. I. Bolle sledeča sredstva : 1. Zalege krvave uši je zmaščati s čopiči iz zvezanih cunj, ali še bolje z ostrimi ščetkami (krtačami). Ž njimi naj se koj iz početka dobro raztržejo na drevesu nastale mehke hobote. Kakor hitro pa so hobote uže pol metra ali cel meter dolge, ne pomaga ščetanje nič več; mariveč je treba vse take ušive veje in vejice odrezati iu sežgali. Toda po tem načinu ni lahko pokončati vseh uši, mnogo jih obtiči še v varnem zavetji pod lubadom. Zato mo¬ ramo drevesa večkrat pregledavati in delo tolikokrat ponavljati, kolikorkrat zapazimo še kaj uši na njih. 2. Prav dobro sredstvo je apneni belež Če raztopimo en del živega, ali pa dva dela ugašenega apna v 10 delih vode in s to raztoplino namažemo drevo s čopičem pritrjenim na kol, ali pa če je poškropimo s škropilnico, posluževaje se v to daljše cevi, naredimo izdatno delo; a opraviti je moramo že začetkom pomladi in potem vsakrat ponoviti, kadar koli se zopet prikaže uš. la si olajšamo to delo, obrežimo poprej drevo in sicer odstranimo tudi debele in visoke veje in vse tiste, ki so huje napadene, da s tem pomladimo drevo in da nam požene zdrave, krepke mladike. Odrezane veje pa moramo na kup spraviti in sežgati. Vrh tega odgrebimo zemljo od debla do prvih korenin in vlijmo nekoliko litrov beleža na nje; kajti na njih so se tudi vgnezdile uši in prezimujejo tam, čakaje pomladi, da zlezejo na mlade veje in tam napravijo novo zalego — če jih ne pokončamo na koreninah. Po tem načinu zatirajo Nemci krvavo uš v veliki meri ; a ravnati je natančno in večkrat in začenjati že koncem februarja ali vsaj prve dni marca ter nadaljevati celo poletje, kakor hitro je zapaziti kaj one nevarne bele volne na deblu ali na vejah. Apneni belež umori uš, jajčka pa zagrne tako, da se ne morejo odpreti 3. Na mestu apnenega beleža rabimo tudi lahko lug iz lesnega pepela, to je, enak lug. kakoršuega rabimo za perilo. Mažo je izvr- 3 sevati prav tako, kakor z beležem. Nekateri priporočajo, naj se v lugu spusti nekoliko ilovice, da dobimo nekoliko gostejo raztoplino, s katero namažemo ali poškropimo drevo. V noveji dobi so z dobrim uspehom rabili tako mazilo na Nemškem. Namestu pepela vzamemo tudi lahko raztoplino 3 odstotkov kristalizovane sode, kateri je dodati še enkrat toliko živega ali dvakrat toliko ugašenega apna, da postane tekočina, močne.ja. 4. Nekateri sadjerejci so z dobrim uspehom rabili 2 dela tabačnega izvlečka v 100 delih vode, koji so dodali 2 odstotka mehkega ali pa tudi navadnega črnega mila, koje se je poprej raztopilo v vodi. Tudi ta pripomoček se uporablja na enak pačin kakor apneni belež; in kakor se je doznalo po skušnjah na tukajšnjem c. kr. kmetijsko-kemičnem poskuševališču, učinja prav izdatno proti vsem rastlinskim ušem. Vsakakor pa je mažo ali škropljenje po¬ navljati, saj ni mogoče doseči in pokončati vseh uši že prvi ali drugikrat, ker so poskrite v razpoklinah debla, in starih vej in v mnogobrojnih doblinah pod lubom. Nekateri priporočajo, naj se omenjenemu pripomočku doložita dva odstotka petroleja pomešanega z raztopljenim milom. V ta namen naj se milo raztopi v vodi in v to raztopimo vlije petrolej, pa dobro pomeša z metlico, ali pa naj se ta mešanica vlije v škropilnico in tako dolgo preliva skozi sitice, dokler se petrolej ne razširi v malih kapljicah po celej tekočini ter zadobi sovrstno mlečno raztoplino. Namestu petroleja priporočajo tudi gosto smolno olje, s katerim je enako ravnati kakor s petrolejem. To je gotovo, da i eden i drugi teh dodatkov pomnožita uspešnost pripomočka ; vendar pa moramo omeniti to, da postaneta lahko škodljiva mladim drevescem, zlasti onim v drevesnicah in pa mladikam, dokler so še zelene in občutljive. Odraslim drevesom ne more škodovati taka tekočina, če namažemo ali poškropimo ž njo samo deblo in odrevenele veje. Sicer pa je najpametneje, da poskusimo poprej na malem, ali škoduje tako sredstvo listom in drevesu in če zapazimo škodo, da stanjšamo tekočino, ali pa da sploh ne uporabimo dodatkov. Tudi s tem zdravilom je zalivati korenine okoli debla. 5. Kot jako izdatna se je sponesla tako zvana Nesslerjeva tinktura, ki je tako-le sestavljena: 4 °/ 0 mehkega mila, 5 °/ 0 amiličnega alkohola, 20 °/ 0 špirita ali vinskega cveta in 2 x / 2 °/ 0 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 4 00000503621 tobačnega izvlečka, vse skupaj pomešano in raztopljeno v 100 litrih vode. Ker je to sredstvo nekoliko predrago za splošno uporabo, poslužujmo se ga samo v drevesnicah in sploh na mladih drevescih, katerim utegne škodovati petrolej ali pa smolno olje. Kakor smo že zgoraj omenili, ni pričakovati od katerega koli zdravila, da bi se pri prvi maži ali škropitvi pokončale vse uši in vsa. njih jajčka in zato treba to delo večkrat ponavljati,, dokler ne izgine zadnji sled nevarnega mrčesa. Le tako 'zabranimo, da se ne bodo mogli razviti in se na drugo, drevje raznašati krilate uši. Poleti, o času velike vročine, preneha nekoliko množitev uši, a kakor hitro se ohladi ozračje ter začenja jesensko deževno vreme, zaploja se. zopet ta gomazen v ogromnih množinah. Zato treba v jeseni posebne pozornosti in če se zapazi zlo, skrbnega dela. Pre¬ den se spomladi drevesa prvikrat namažejo; ali poškropč, to je. kadar je ugoden čas za obrezavanje, naj se obrežejo veje na celem drevesu in odstranijo vse tiste, katere so odveč, da bode imelo listje več prostora in da ne bo drevo tako zadušeno, kar močno pospe¬ šuje množitev zajedavcev, kakoršne so uši. Tam, kjer se odreže veja, zamazati jo jo z drevesnim voskom, da ae začne gojiti ali da sc je ne loti rak. Razume se samo po sebi, da je drevesa nadzorovati in tako ravnati ž njimi več let zaporedoma, dokler se popolnoma ne prežene zlo. Takim drevesom pa, katera so že trpela po krvavi uši in so začela hirati, moramo pognojiti in jih sploh pazuo oskr¬ bovati, da se jim zopet povrne čvrsta rast. Kdor dela nove nasade ali cepi svoje mlade jablane, naj po¬ prej poizvh in se prepriča, da prihajajo drevesca iz neokuženih drevesnic in cepiči od takih dreves, kojih še ni napadla krvava uš. Previdnost kaže, da se taka drevesca in cepiči pred sajenjem ali cepljenjem mehanično obrišejo in potem dobro namažejo z enim izmed zgoraj navedenih zdravil, najbolje seveda z Nesslerjevo tink¬ turo ali pa z mešanico 2 odstotkov tabačnega izvlečka in 2 od¬ stotkov mila ali pa luga. Žal, da je ravno nemarnost zakrivila, da se je krvava uš vgnezdila v naši deželi, kjer je poprej nismo nikdar poznali.