t>o<»n'na otafana v gotovini Leto m. V Liubl:ani. v torek dne 9 decembra 1930. !. 49. Posamezna številka 1 Dir ttm Izhaja vsak ponedeljek zju I/redil ilvo; Kopuoijeia ul. Al. 6/lil Je'e/on šl. 3487, inieruiban 3487 Rokopisi se ne vrača/o ------------- • Posamezna št. I Vin, mesečno, če se spn etema lisi v upiaut, natoč- • nina 4 11 n, na dom in po aosiav),rn lisi 5 Vin. ( etolelna naioč-'I nina 50 Vin, polletna 2t D n, čelttletna 13 Vin. Insetati po dogovoru l/prava: Kopliarieva ulica it. 6/11 Postni ček. račun, Cjubl/i>na 13.179 lelejon iiev. 2549 Velik zbor kmetov v Zagrebu Včeraj je v Zagrebu zborovalo na de se it so če kmetov iz vse države — Nastopilo je 16 govornikov — Veličastne manifestacije JVf. Vel. ftrciffu — Obračun z voditelji bivše Radičeve in samostojne demokratske stranke Zagreb, 8. dec. ž. Že tekom včerajšnjega dne in tudi ponc-či je prihajalo iz vseh delov države mnogo posebnih vlakov, napolnjenih z našimi knie. tovalci. Današnjo skupščino je sklical Karlo Kova-čevič, krnel iz Jazavice, in njegovi tovariši. Posebno mnogo udeležencev je bilo iz Šumadije in Slovenije. V oči je padlo tudi veliko število srednješolske mladine in vse države. Do danes zjutraj se je pripeljalo v Zagreb skupno 65 posebnih vlakov, vendar pa so bili tudi redni vlaki nabiti kmetov, ki so se udeležili današnjer.'a kongresa. Udeležence kongresa je pričakoval poseben prireditveni odbor, ki se je brigal za prehrano in stanovanje. Celo mesto je bilo danes v zastavah. Po mestu 60 korakale večje skupine kmetov iz raznih krajev z godbami na čelu. Že okoli 8 zjutraj se je zbrala na Jelačičevem trgu velika množica ljudi. Pred spomenikom je stala govorniška tribuna, vsa okrašena z državnimi barvami. Na trgu so bili pcatavljeni niegafoni, da so zborovalci čuli govornike tudi na oddaljenejših mestih. Zborovanje se je pričelo okoli 10 z govorom Karla Kovačeviča in je poteklo v najlepšem redu. Razen Karla Kovačeviča je govorilo 15 govornikov tn se je zborovanje končalo šele ob 2. Zaključil ga ga je Karlo Kovačevič s prisego in čitajoč pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in gosp. ministru Pedru Živkoviču. Po končanem zborovanju so se ljudje mirno razšli. Manjše skupine so korakale z godbami na 5elu po mestnih ulicah tudi popoldne. Zborovanje samo je poteklo v lepem redu. Govor Karla Kovačeviča Zagreb, 8. decembra. A A. Točno ob 10 dopoldne je stopil na govorniško tribuno gosp. Karlo Kovačevič, ki je najprej iskreno pozdravil kmete, došle iz vseh krajev širne Jugoslavije ter nato nadaljeval: Vprašali boste, zakaj smo se dane s zbrati v tako velikem številu? Takoj vam to pojasnim in sicer preprosto, ker sem kmet, a mi ljudje pluga in motike govorimo vedno iskreno in preprosto. Mi smo se danes tu sestali v tako velikanskem številu zato, da pred obličjem vsega sveta gromo-vito manite8tiramo svojo neomajno privrženost narodni dinastiji Karagjorgjevičev in Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Prišli smo takisto tudi zato, da povzdignemo svoj glas in slavo in veličino in moč naše drage domovine Jugoslavije. Razen tega hočemo pred obličjem vsega sveta dokazati, da imamo polno zaupanje v našega kralja in v njegovo vlado, ki ji je na čelu odlični patrijot umni in veliki državnik general Peter Živkovič. On, bratje moji, ima mnogo ljubezni in mnogo razumevanja, zlasti za kmetski narod; toda on ima prav tako razumevanja in pojmovanja za vse druge poklice, tki sestavljajo državo. Zato sem rekel, da je velik državnik. Pred 3 leti je pokojni Stepan Radič predlagal ravno njega, naj sestavi vlado, da se odpravi korupcija, ki je cvela pod parlamentarnimi režimi. Ko je Nj. Vel. kralj 6. januarja lanskega leta izdal zgodovinski manifest in ukinil vse ono, kar je zaviralo napredek države, je poveril vlado baš temu generalu, ki mu 8 tega mesta izrekam veliko narodno zahvalo za vse, kar je do danes na čelu svoje vlade in po želji Nj. Vel. kralja storil in za vse, kar je do danes dogotovil in za vse, kar bo, če Rog da, srečno tudi dovršil v slavo in čast kralja in domovine. Tudi smo se sestali zato, da pred obličjem vsega sveta povemo, da je stanje, ustvarjeno z vladarjevim sklepom, mnogo boljše, neštetokrat boljše od onega stanja, ki se je imenovalo demokratično stanje. Danes vlada prava demokracija. To mi kmetje najbolje vemo. Med kmeti In vladarjem so izginili posredovalci, zato je baS to stane ona demokracija, Id je potrebna za naš prosvetni ln gospodarski razvoj in ki nas vodi v slavno in veliko bodočnost. Po 6. januarju prošlega leta je nastala nova doba v naši državi. Naša država se imenuje Jugoslavija. Izginile so male za življenje nesposobne oblasti. Naša država ima eno, slavno zastavo. Ta zastava pomeni našo nerazdeljivost, naše edinstvo, našo nepremagljivost, ona obenem pomeni spoštovanje in velike častne prošlosti, zgodovine srbske, hrvatske in slovenske. Nato je govornik opisal, kako je prišlo do vsega tega, kako je vstalo novo kmetsko gibanje in zavalovilo po naših krajih ter nadaljeval: Da reši državo, je naš kralj z eno samo poteza peresa v očetovski brigi za Srbe, Hrvate in Slovence in za vso našo veliko državo parlament z vsemi njegovimi institucijami, ki so bile odvisne od tega parlamenta. S tem junaškim činom je pokazal državi novo pot, pot nove veličine in napredka S tega kraja mu v Imenu vseh nas izrekam veliko zahvalo cu herojstvo in odločnost in modrost in dalekovld-nest. S tom svojim dejanjem je dokazal, da je pravi vnuk volikeaa Karagjorgia, da je veliki sin Petra Velikega Osvoboditelja, s tem svojim dejanjem je ' dokazal, da mu je rešitev države in sreča in zado-voljncst naroda nad vso. Tak vladar je idealen vladar, bralje in sestre. Prav je leta 1026. naglasil Stjepan Radič, da ni kralja takega, kakor je naš kralj. Naglasil je ludi, da ni naroda, kakršen jc naš. To je resnica. Narod ima velikega vladarja, kakršnega je vreden. Velik narod ima velikega vladarja. Zato, bratje in sestre, obenem tudi v znak hvaležnosti za vse, ker je storjeno, in kar bo storil, vzkliknimo svojemu jugoslovanskemu kralju Aleksandru I. Kuragjorgje-viču iz slo-tiso" grl: Živio! Uverjon sem, bratje in sestro, • so boste , i vsi prepričali, da je to stanje v naši državi edina pot, po kateri je moči luditi, edina pot. ki zagotavlja napredek na kmetih in v mestu. Razmerje med kmetom in mleti(Jcco Mi kmetje nismo nikdar zaničevali mesta. Šo pred 30 leti se je v našem kmetskem pokretu govorilo o harmoniji in skladu, ki mora vladati mod mestom in deželo. Resnica e, da je nas kmetov v tej državi 85%. Toda brez. naših kulturnih sred;šč, brez naše poštene inteligence, brez naših strokovnjakov na vseh poljih, brez znanosti, brez vsega tega mi ne bi mogli utirati poti napredku, po kateri hvala Bogu hodimo. In to je največja zasluga velikega Petra Živkoviča. Prod 30 loti in tako tudi danes smatramo in to poudarjamo, da brez sloge seljakov s plugom in motiko, da brez sloge med ratarjem iti šolanimi ljudmi ne more biti pravega napredka in zato mi v našem belem Zagrebu poudarjamo potrebo te slogo. Mi kmetje vemo posebno dobro, da pemirje-vanje političnih strasti ne moro konsolidirati države, če se istočasno ne pomirijo tudi socialno in družahne strasti. Mi ne želimo namesto političnih borb družabnih in zato ponovno poudarjamo potrebo sloge in vzornega sodelovanja med deželo in mestom, med poljedelcem in šolanim človekom. Hvala Bogu so na vsikem koraku lahko uve-rimo, da tudi kr. vlada tako dela in da stremi po tem, da bi dosegla čim večjo vzajemnost med mesti in deželo, ker nam ta harmonija moro prinesti velike sadove. Dovolite ml, bratje in sestro, da zda.i iz,pregovori m nekaj besed o naši preteklosti in naši sedanjosti Vam vsem je znano, da sem dolgo vrsto let bil narodni zastopnik bivše hrvatske seljačke stranke, da sem bil njen pod predsednik in obenem tudi predsednik parlamentarnega kluba. Ker to veste, je treba, da čujete tudi to: Vsi kmetje v bivši stranki nismo imeli vpliva in besede. Nismo imeli možnosti, da damo polnega izraza, kakor se je to v javnosti govorilo in pisalo. Stjepan Radič je ljubil deželo in kmeta. Želel je kmetu dobro. Toda, Bratje in sestre, imel je slabo okolico. Najvišji član vodstva, ki v duši nikdar ni bil kmet, oni, ki jc upropastil vse kmetske institucije in uničil kmetsko pravdo, mu je sedel ob strani in to v našem belem Zagrebu. I)riiga dva, ki nista imola smisla, ki tudi nista imola razumevanja za kmetsko življenje, dva gospoda, ki sta poleg Josipa Predavca najbolj zasužnjila Stjcpana Radiča, sc nahajata danes v emigraciji in tam rovarita proli naši državi, kar pomeni, da rovarita tudi proti hrvatskemu kmet-skemu narodu. Stjepan Radič je bil v emigraciji, bil je povsod, toda ni bil v Pešti, ni bil v Rimu. Ta mlada gospoda v družbi 7. nekimi bivšimi avstrijskimi oficirji in z nekimi zagrebškimi sta.ci — ta mlada gospoda sta se združila s feldcajgmoj-stri in mladini odvetnikom Paveličom, da razširita nemogoče laži o razmerah v naši državi. V časopisju, ki je nenaklonjeno no 6:imo naši državi nego vsemu slovanstvu, se sklicujeta na nekako naše 7a-upanje in javno trdita, da govorita v našem imenu. Mi se zavarujemo pred tom in povemo na glas vsemu svetu: Kdor je zapustil svoj narod in svojo državo, je izdajira. Tak Človek se je ali prodal ali pa se dal zasužnjiti našim neprijatoljem. Mi nismo nikomur dali poverilnice, da >dnm gubic po svetu in da se predstavlja za nekakega voditelja ali kaj vem. Hrvatski kmeljo so imeli zaupanje v Stjcpana Radiča, toda niso imeli nikoli zaupanja » njogovo okolico. Naše današnje zaupanje ima samo naš kralj, ki mu ponovno a tega velikanskega zborovanja s te veličastne manifestacije dajemo polno zaupanje in izražamo zvestobo in vdanost, ker je naš oclini vodja. S tega mesta pošiljamo prav tako vsem onim, ki bi v inozemstvu pripisovali še tako majhen pomen tako zvanim emigrantom, sporočilo, da jih ne moremo smatrati za svoje prijatelje in da oni vse, kar delajo, delajo za lastno post in na lastno odgovornost brez kake pooblastitve po narodu. Ko že govorim o emigrantih, bratje in sestre, naj vprašam — in to prav tako javno, kakor sc oni same sebe kažejo idealne — da jih vprašam, kako si predstavljajo svojo osebno doedcvno borbo za neko samostojnost? Na to vprašanje nam no morejo dati odgovora, ker so so prodali. Mi poznamo njihove skrivne načrte in jaz baš zato javno ■lovem, da to niso ver sinovi iinšpgu narodu, nogo > navai'ni izrodki, ki jim ni sveta ne draga ne tiava ne Sava, ki jim ni sveto niti no Jadransko iniirje, to so iidtujciKi doca, in ko in rečem, vem. kaj sem rekel, in sem prepriča u. da me točilo razumete. V vodstvu bivše stranke ho jc nahajal ludi dr. Via d k o M n č c k. On jc znal s kmeti igrati duraka. Znal jim je govoriti demokratske dovtipe, kadil navaden tobak, (oda niti on. bratje in .sestro, slede mi svoje današnje drzan.jp in držulije njegovih prijitiolipi. ni iskren prijatelj kmetskega niro-iln. .'a/. iiiU.ij javno ospurnvam nj« novo slomnstvo. njrgovo jugoslovanstvo in zato njegovo hrvatstvo. Njemu je prvemu bilo dano in to 6. januarja 1921), da v imenu Hrvatov sprejme novo stanje. Tega on ni storil. Združil se jo z ljudmi, ki niso nikdar znali ceniti kmetskih muk in kmetskoga poštenja. Združil se je z onimi, ki so v duši vedno mrzili kmeta in ki so še nedavno tega govorili in pisali, dn jo •-seljak lopov dok je bor zelen«. Ko je nastopilo našo novo kmetsko gibati, e, ni on rekel niti B niti ni iaprcgovoril A niti ne 1, ko je z nekimi mkuliči sedel na obtožni klopi. Take, bratje, take ljudi smo imeli v vodstvu bivšfi stranke. Pr bfčevič-zli duh države Kaj nam je, nam kmetom, ostalo drugega, kakor da sami krenemo po svoji poti, kakor du sami vodilno sebe in da zastavimo svojo dušo, svoje srce, svoje imetje iti življenje iskreno in nesebično za to našo državno skupnost. Na to novo pot nas jc aapotila razen vsega drugega tudi zlovešča zveza Mačka in Pribičeviča. Ta Svetozar Pribieevič, zli (luh te države, je znat postati z intrigami in pod-taknilvami takisto nekak voditelj hrvatskega naroda. V razširjenem odboru bivše knietsko-domokrat-ske koalicije so sc gospodje glodali, so se medsebojno žrli in borili za neko prvenstvo, medtem ko jc kmetu šlo od dneva do dnpva slabše. Teh samozvanih veličin je nestalo iz našega javnega življenja, in ne daj Bog, da bi se kdaj povrnili in da bi še kdaj o čem odločali. Mi pa jim s tega svojega velikega zborovanja glasno in jasno sporočamo: Nikdar več ne beste deležni našega zaupanja f Zakaj v naših najtežjih trenutkih ste nas zapustili in se umaknili v svoje odvetniške pisarne, nas pa prepustili samim sebi.. Hvala bogu, da sto to storili, da smo tako sami mogli izpregledati in priti do spoznanja, da ste bili slabi svetovalci in slabi voditelji plemenitega kmetskega ljudstva. Nikdar vam ne moremo pozabiti, da niste šli po oni poti, ki nam jo je pokazal kralj, po poti, po kateri mi danes ponosno hodimo. Tudi vam sporočamo tole: ne igrajte se z ognjem in bojte se narodove obsodbe! To ni grožnja, to jc ugotovitev razpoloženja pri nas na kmetih. Ne slepite naroda, ko mu ne morete pomagati, ker ste umolknili. Pustite narod, ker vas bo drugače sodil! Saj dobro veste, kaj to pomeni! To je, bralje in sestre, nekaj iz naše prošlosti, nekaj iz našega političnega življenja. Zdaj pa poslušajte šc nekoliko besed o našem sedanjem novem pokretu. Bratje in sestre! Kmetski narod je pri nas toliko prosvetljen, tako jo nadarjen in bistroumen, da ga nihče več ne more preslepiti. Današnja nova doba je njegova, to jo velika doba. Vsaka doba rodi svoje ljudi. Nova doba je dala tudi nove ljudi, dala je ljudi z novimi in zdravimi nazori. /Vaše naloge Priznati moram, da jc Nj. Vel. Kralj omogočil tudi to novo dobo za rešitev države. Priznati moram, da je kraljevska vlada s svoje strani storila vse, kar je mogla, da gre za napredkom, in tudi moram priznati, da se vse, kar se dela na najnižjem kakor na najvišjem mestu, da se vse to dela samo.za to, da bo nam vsem boljše. Po kraljevem manifestu smo mi kmetje razmišljali, razgovarjali smo se in dogovarjali, končno pa smo se sporazumeli, da je slovansko kmetsko ljudstvo ono, ki je obeleženo v kraljevem manifestu. Jaz sem stal na čelu akcije za ono našo mogočno velikonočno manifestacijo. Njen uspeh in njene sadove vsi dobro poznate. Uspeh našega dela do danes je tolik, da mi je dano govoriti vam tu. Vse ono, kar sem rekel, mi daje priliko, da to poudarim pred stotisoč ljudmi. Čeprav je naš uspeh velik, naše delo šc ni končano. Nadaljevali ga bomo prav tako. kakor smo delali do zdaj. Prva naša briga jc naša vas in sicer zalo, ker je ona najbolj številna. Kmet hrani in brani domovino. Toda nc samo vas, ludi mesto je naša briga, ker svoje otroke pošiljamo v mesta, da sc uče. Mesta so kulturna središča in mi ta naša mesta prav lako ljubimo kakor Ljubljano, kakor Beograd. Ti dve mesti 9kupuo ljubimo prav taki/ kakor svoj beli Zagreb Slišali ste, bratje in sestre, kar seiu vam rekel. Iz vašega držanja vidim, da vse moje misli odobravate iz vse duši- Zato vas pozivam vse brez razlike, bodisi Hrvate, Srbe in Slovence, da skupno nadaljujete to delo, du pomagate pri pU -menitem stremljenju našega milega vladarja, našega junaškega vladarja, ki je bil velik v vojni, v miru pa jc šc večji. Vztrajamo z vsenu silami, da t« uresniči modra misel njegova po njegovi visoki želji. On je naš oče, on nam vsem želi dobro On je pravi vladar in njegovo svetlo ime bo zapi sano v . naši zgodovini z zlatimi črkami. S temi besedami bi sklenil, da bodo mogb nadaljevati moji prijatelji. Podu prej ko zapustim govorniško mesto, vas povabim, da iz globine prs vzkliknete z incnoj: ?ivel naš kralj, 'ivel predsednik vladi Pete Živkovič, živela velika in močna Jugoslavija' Po govoru Karla Kovačeviča i«' nastopilo ,s. petnajst govornikov, med njimi Miljutin Dragovič iz l.t bana in Slovenec \lbin Komun iz Vižmarjt v pri Ljubljani. Vsi govorniki >.:> odobravali kraljev manifest z. dne <>■ jauarjn 1029, ki je napravil kn nec neznosnim razmeram v državi Bosanski kmet razkrinkata bivše voditelje HSS Zanimiv jc bil govor kmetu Marka Josiča i. lirška v Bosni, ki jo razkrinkal bivše Radičev«* so trudnike. ki danes v emigraciji rujejo proti naši državi in se predstavljajo kot voditelji Hrvatov. To so Avgust Kršulič, Juraj Krnjevič, L,ujo Keiman, Vladimir Radič, Anion Pavelič in Gustav Porčev V mržnji do Jugoslavijo in njeno ureditve so oni popolnoma strinjajo in s(> zato osnovali hrvatski državni odbor«, v inozemstvu. Avgust Košutie in Juraj Krnjevič sta dvu mlada človeka, kakor ve to v.-a javnost, povprečne pameti, ki v našem javnem živ ljcnju nikoli nista z-nata doseči s svojo sposobnosti» in delom kako politično pozicijo, dosegla sta pob lično pozicijo samostem, dasta živela v neposreun-bližini rajnega Slepana Radiča, ga izkoriščala ter so okoriščala z njegovim delom. Toda ta dvn čl« veka, ki sta izkoriščala SI. Radiča zn časa njegovemu življenja, nista mogla niti mrtvega Radiča pustih na miru. Izrezala sta z ožjo okolico srce in možgane iz telesa mrtvega Radiča, da bi s toni srcem in s temi možgani trgovala. Toda oni se niso s tom za-dovoljili, temveč so v Hrvatski kmečki banki upro-pastili 17,000.000 hrvaškega s krvjo prihranjenega denarja, in ne samo to, dvignili so iz blagajne Selo banke poslednji milijon dinarjev ter izginili v inozemstvu. Tudi to so bili kmečki denarji. S tem jugveličina slanuic v mestu Pen*aro v ulici Castcllo Fidariu 20a Gustav Pcrčec imsi na Dunaju 3 sl.inovunjn in pol ducata Iijubavnic Obstoja samo vprašanji, I odkod dobivajo ti bndic dpmir /a emitfr.vntslfo cjjo. En milijon dinarjev, odncšcn iz tresora Selo-baoke, ne zadostuje za delo teh narodnih izda al- cev v inozemstvu. Odgovor more biti samo eden. Denar dajejo naši sovražniki, toda ne dajo ga radi epih oči Avgusta Kožutiča, Luja Kežmana, Antona Paveliča in Gustava Perčeca, temveč zalo, ker vidiijo plačan svoj račun v izdajalski akciji hrvatske emigracije. Evo vam, kako izgledajo pretendenti za vo-litelie hrvatskega naroda. Ali iočete vi take voditelc? A i ni kralj imel popolnoma prav, ko ie 6. januarja onemogočil take in slične voditelje. Živio kralj! Megla razgrinja Prisega Zfiireb, 8. decembra. AA. Po govorih 15 kmetov je gi.sp. Karlo Kovačevič zaključil skupščino z naslednjo prisego, ki so jo prisotni gologlavi in -»oglasno ponavljali. Prisega se glasi: Prisegamo pri liogu Vsemogočnem in pravičnem, da hočemo ostati našemu kralju Aleksandru I., ki je naš narod vodil od slave do slave in ž njim preživel vsa trpi jen a in bolesti, in naši domovini ostati vedno zvesti in vdani sinovi. Prisegamo, da se hočemo pod svetim znamenjem, pod našo jugoslovansko zastavo, ki nam jo je kralj izročil, vselej zbirati in jo varovati neomade-ževano ter jo s slavo ovenčano izročiti bodočim rodovom. Prisegamo, da hočemo, ujedinjeni pod tem svetim znamenjem La pod vodstvom našega modreca in ljubljenega kralja bili trepet in strah naših notranjih in zunanjih sovražnikov in da hočemo ; krvjo naših najboljših sinov napojeno zemljo braniti do zadnjega svojega diha. Prilegamo, da hočemo vse svoje delo, v» tvojo podvige, vse svoje misli in želje prešiniti z »eslom: Vera v Boga za kralja in domovino. Tako mi Bog pomagaj! Vsi prisotni so ponavljali besede prisege in gologlavi poslušali zvoke godbe, ki je nato zaigrala državno himno. Nato je predsednik Kovačevič nadaljeval: Udanostna hrzoivvha kralju Ker vas je nad sto tisoč tako složno pokazalo, rta ste enega srca, vam predlagam, da s tega veličastnega shoda pošljemo Nj. Vel. kralju (burno iTsklikanje) tole pozdravno brzojavko: Kralju Jugoslavije Aleksandru I. Belgrad. Z veličastnega kmetskega shoda v Zagrebu pošilja nad sto tisoč hrvatskih kmetov s svojimi srbskimi in slovenskimi brati Vašemu Veličanstvu in celemu kraljevskemu domu iskrene pozdrave in izraze vda-losti z željami, naj bi nam cvetela in napredovala velika in silna Jugoslavija v slavo kralja in v srečo esega prebivalstva in naše državne zajednloe, ki ct*> na podstavi modrih sklepov Vašega Veličanstva i dne 6. januarja in 3. oktobra lanskega leta v odrešilno. veliko in sijajno bodočnos'. — Vašemu Veličanstvu vdani sklicatelj shoda Karlo Kovačevič. Brzojavka jo bila sprejeta s frenetičnim ploskanjem. .'',. Pozdrav predsedniku vlade Predsedniku prve jugoslovanske vlade generalu Petru Zivkoviču, Belgrad. Z veličastnega zborovanja hrvatskih kmetov v Zagrebu v objemu srbskih in slovenskih bratov pozdravljamo prvega sodelavca Nj. Vel. kralja in vso kraljevsko vlado ter želimo, da tudi v bodoče z vsemi razpoložljivimi sredstvi upoštvea potrebe našega podeželja in naših kmetov, ki so in ostanejo temelj gospodarstva in narodne obrambe. Mnogo nad stotisoč jugoslovanskih kmetov kličejo v zanosu iskrenega rodoljubja navdušeni: Živel kralj! Živel narod! Živela močna Jugoslavija! V imenu Kmečkega shoda Karlo Kovačevič, sklicatelj. Globoko sem prepričan, da boste zavrnili vse one. ki mečejo klevete na nas. Z nobene strani vas niso silili, da pridete semkaj. Prišli ste iz proste volje. Zato vas prosimo, da odidete domov in da pozdravite svoje brate od Subotice do Skaderskega jezera. Pojdimo po poti, ki nam jo je pokazal naš kralj. Na koncu vzkliknimo, dragi bratje: Naj Bog živi našega dragega kralja Aleksandra I.! (Dolgotrajno ploskanje.) Bog živi našo kraljico Marijo in ves kraljevski dom! Naj živi naš dragi narod! Zagreb, 8. dec. ž. Po velikem zborovanju na Jelačičevem trgu Ob priliki današnjega kongresa se ie vršil skupni obed v mestni pivnici. Med obe-Jom so govorili Karlo Kovačevič, Tomo Kovačevič, dr. Zebal rn Tomo Jalžabetič. V imenu Šuma-dijcev se je zahvalil Andrej Protič. Govoril je tudi še Nikola Nikič. Kosilo se je končalo ob 3 popoldne. Popoldne ob 5 je bil na igrišču Concordiije bengalični ogenj, ki je trajal dve uri. Demonstracije v Nemčiji Berlin, 8. dec. kk. Včeraj v nedeljo so bile zopet v Nemčiji demonstracije in izgredi. V Bo,mu ie prišlo ob priliki nabiranja narodnih socialistov do hudih spopadov s komunisti, pri katerih je bilo težko ranjenih sedem oseb. V Hammelnu na We-sori pa je prišlo do krvavih pretepov z narodnimi socialisti ob priliki nastopa Reichsfoanneria. Pri tem so demonstranti rabili nože, bnksarje in poper. Dva narodna socialista in trie Reichsbannerci so biili težko ranjeni, mnogo pa je bilo lahko ranjenih. V Srevidno o vzrokih, ki so povzročili umiranje v mozeljski dolini. Iz Pariza poročajo, da je tain pretekli četrtek deževal gost zelenkast prah. Lahko je mogoče, da je ta slednji pojav v zvezi s strupeno meglo v Belgiji. Strokovnjaki ugibljejo, če morda južni vetrovi niso prinesli strupene bakterije na sever Evrope, jx>teni ko so odložili prah že v srednji Franciji. Megla je brez okusa in brez vonja. Jugoslovanska naselbina. Seraing, 8. dec. fr. (Izv. »Slov.«) Iz jugoslovanske naselbine Seraing;, ki šteje 10.C00 jugoslovanskih jiodanikov, poročajo, da je nenavadna megla legla nad celo kolonijo, v dolžini 15 km. Smrtnega slučaja do sedaj med jugoslovanskimi podaniki ni nobenega, toda nekateri so se morali zdraviti v bolnišnici. Nekateri delavci iz Dalmacije pripovedujejo, da je bilo v petek dihanje zelo težavno s posledicami, podobnimi onim, ki spremljajo običajno zadušitev. Delavci so zapustili tovarne in se poskrili v velikem strahu po svojih domovih. Izse-ljeniški komisarijat v Bruslju je takoj poslal na lice mesta svojega zastopnika, da ugotovi, če je katastrofa zahtevala žrtve tudi med jugoslovanskimi podaniki. Istotako je krenil v nevarno cono tudi jugoslovanski izseljeniški duhovnik g. Drago Ober?an. Bruselj, 8. dec. fr. Državno pravdništvo v Lie-geju ie poslalo komisijo v opustošene kraje. Bolniki kakor tudi drugi prebivalci izjavljajo, da ne vedo, Vladna krha v Franciji Bartkou vrnil mandat — Vlado shuša sestaviti senator Lavale Pariz, 8. dec. kk. Vladna kriza v Franciji še ni rešena. Barlhou, ki je bil prvi pozvan, da sestavi vlado, se je moral preteklo noč odreči mandatu. Njegov poskus se je izjalovil, ker je polagal preveč važnosti na sodelovanje Tardieuja, ki pa je zopet stavil pogoj, da se ima vsa njegova zvesta večina z Marinovo skupino vred sprejeti v novo koncentracijo. Radikalna stranka pa, kakor priznava celo »Petit Parisien« odkrito, ni mogla zopet sodelovati v Marinovo skupino, ki tvori desno krilo Tardieujeve večine, kljub lojalnosti, ki so jo radikali nekoč pokazali v okviru narodne unije pod Poincarejem, Radikali in Marinova skupina sta se vedno najostreje pobijali ter je vladalo med njima vedno največje nesporazumljenje glede Bri-andove zunanje politike kakor tudi glede laične zakonodaje. Pred otvoritvijo Pariz, 8. dec. kk. Po neuspehu Barthoua je danes predsednik Doumergue poveril sestavo novega kabineta senatorju Lavaleu. Lavale je misijo sprejel. On bo skušal rešiti krizo s koncentracijskim kabinetom, ki bi se opiral na stranke meščanske levice in sredine, zadel pa bo najbrže na enake težkočo kakor Barthou, ker se hočejo radikalni socialisti na vsak način braniti, da bi sedli za skupno mizo z Marinovo skupino. Edina možnost je v tem, da sc poskusi sprejeti v novi kabinet enega izmed zmernih članov te skupine, takorekoč v privatni lastnosti. Ker pa so tudi skupine desnega centruma proti temu, da bi skrajna desnica bila izključena iz nove koalicije, ni zelo verjetno, da bi se Lavaleu posrečilo, kar se Barthouu ni posrečilo. ' Družba JURIJA" Pferao* Duna,5ka cesta št. 46 Telefon: 2820 Drva Koks Varšava, 8. dec. j. Predsednik republike jc podpisal dekret, s katerim se prva seja sejma in senata sklicuje za torek, 9. decembra. Na tej seji se bo poljska vlada predstavila poljskim zakonodajnim ustanovam. Na prvi seji sejma in senata se bo izbralo predsedstvo in pri tej priliki bo prvič prišlo do izraza razmerje med vladnim taborom in opozicijo. Iz izjav poljskih politikov je znano, da bi vladni tabor rad pomiril opozicijo in na ta način v inozemstvu povečal vtis, da so razmere na Poljskem navadne. Na drugi strani pa izjavlja Centrolev kakor tudi narodni demokrati, da se smernice opozicije ne bodo izpremenile in da bo ostala še v najostrejši opoziciji proti vladnemu taboru. Radi tega izjavlja opozicija, da ne bo kandidirala pri volitvi predsedništva. Vladni tabor pa je v predhodnih razgovorih ponudil Centrolevu in narodnim demokratom po eno mesto podpredsednika. Odločitev je odvisna od vladnega tabora. Ako vladni tabor ne soglaša s kandidaturo opozicije, ne more biti izvoljen v predsedništvo noben opozicijonalec, ker more opozicija zbrati le 103 glasov napram vladnim 215 glasovom. V poslovniku skupščine pa ne stoji, da bi morala biti zastopana v predsedstvu ojjozicija ali pa kaka manjšinska stranka. Vse je odvisno prav za prav od volitev v sejmu. Se vedno pa je neznano, katera osebnost bo predsednik sejma in katera senata. V sejmu se zaenkrat največ govori o kandidaturi biv- Ječa v Brest-Litovshem Varšava, 8. dec. kk. V socialističnem : Robot-nikuc objavlja bivši senator Andrej Strug, ki je ugleden in priljubljen jx>ljski pisatelj, dejslva, ki odkrivajo tajnosti vojaške ječe v Brest-Litovskem, kjer so bili zaprli voditelji poljske opozicije. Vsa naklada lista je bila sicer zaplenjena, nekaleri izvodi pa le krožijo po mestu. Strug navaja med drugim dobesedno: Vsi jetniki so morali dva meseca sistematično stradati. Dajali so jim samo prav gnusno hrano in še le zelo malo. Kruha niso dobivali niti ene tretjine vojaške porclje. Mnogi jetniki so lačni grizli slamo slamnjakov. Šele od 9. novembra, 14 dni pred odpustitvijo, so dobivali normalno vojaško hrano. Skoro vsi so bili mučeni in tepeni, mnogi po večkrat. Mnogi so morali prelrpeti smrtni strah, ker so jih slekli do nagega in obrnili k steni, tako da bo čakali na smrt. Končno je bil oddan strel iz revolverja, ki ie tik ob njihovih glavah zadel v steno. Jetnike ro sramotili in tepli po obrazu, sirug dolži častnike, ki so bili poveljniki straže, dalje © šega ministra Švitalskega. — Na drugi ali tretji seji sejma pa se bodo volile komisije. Po poslovniku pošlje v komisije po enega zastopnika vsaka stranka, ki šteje najmanj 11 poslancev. Opozicija mora torej biti zastopana, če se bodo držali poslovnika, razen če sama to odkloni. Po volitvah se je namreč v krogih opozicije namigavalo, da opozicija ne bo šla v komisije, ampak da bo vso odgovornost prepustila vladi. Izgleda pa, da te pasivne politike, ki opoziciji ne bi koristila in bi ji tudi onemogočila kontrolo nad delom vlade, o]x>zicija ne bo sprejela in da bo nastopila pot pasivne kritike. Novo poljsko vlado je javnost sprejela z raznimi občutki. Pristaši vladnega tabora so jo pozdravili kot močno parlamentarno vlado. Listi, ki simpatizirajo z vlado, naglašajo, da so bili člani kabineta do zadnjega izvoljeni za poslance in da imajo za seboj večino poslancev in senatorjev. Opozicija pa naglaša, da se vojaški režim na Poljskem utrjuje, mesto da bi se slabil, ker je v novem kabinetu več vojaških osebnosti kakor pa civilnih. Opozicijo zanima, kako se bo vlada zadržala napram izpuščenim in obtoženim poslancem, ki bodo poskušali priti v sejm, in kakšna bo usoda njihovih mandatov. Nič dobrega ne pomen ja za opozicijo okolnost, da je imenovan za pravosodnega ministra državni pravdnik in glavni tožitelj obtoženih poslancev Michalovvski. bivšega justičnega ministra, preiskovalnega sodnika ter drž. pravdnika, da so odgovorni za te stvari. Aretacije v Sofiji Solija, 8. dec. lik. Da se preprečijo nadaljnje moritve med obema niacedonskima taboroma, katerih je pričakovati radi umora vodilelja protogero-vistov Nauma Tomalevskega, je sofijska policija po nalogu vlade priredila v nedeljo številne racije po kavarnah in drugih lokalih, kjer se zbirajo Mace-donci. Kakor poročijo 1 is 1 i, je bilo areliranih nad 100 sumljivih oseb in takoj interniranih v južni Bolgariji. JVa,severnejša potvi^ha zračnim rvera Najsevernejša potniška zračna pol je linija Arhangelsk-Siktivar, ki se bo olvorila v sredini decembra- Ta proga bo igrala veliko vlogo v nadaljnjem razvoju severne indusiriju. Obsodba v moskovskem procesu Moskva, 8. dec. kk V nedeljo opolnoči je bila razglašena razsodba v Ramzinovem procesu. Na smrt so bil obsojeni obtoženci: Ramzin, Laričev, Kalinikov, Tašnovski in Fedotov, dočim so bili obtoženci Očkin, Sitnin in Kuprijanov obsojeni vsak na deset let ječe. Pred razglasitvijo razsodbe »o bili prečilnni najprej obširni razlogi, šele potem pa se je razglasila prisojena kazen. Razsodba soglaša s tendencami obtožencev. Pri glavnih obtožencih se smatrajo za dokazano sabotaža, vohunstvo, veleizdaja in priprave za intervencijo inozemstva, j Razglasitev razsodbe je bila končana kmalu po pol-: noči. Prisotna množica je razsodbo pozdravljala s ; hura-klici in odobravanjem. Obsojenci imajo rok i 72 ur za vložitev prošnje za pemiloščenje na cen-I tralni izvršni cdbor Sovjeiske unije. V zunanje-| političnem pogledu se je prav posebno opazil stavek, ki se glasi: Vrhovno sodišče je na zaključni seji ugotovilo kot dokazane navedbe obtožbe o od-nošajih obtožencev s francoskima agentoma K. in R. ter bo o tem poročalo sovjetski vladi. V obtožnici sta K. in R. označena kot člana francoske uradne službe, ki sta v Sovjetski uniji vršila vohunstvo za Francijo. Zdi se torej, da napoveduje razsodba korake Sovjeiske unije, ki se bodo tikali diplomatskih odnošajev med Moskvo in Parizom. Obsojenci so vložili prošnje za pomiloščenjc, katere je centralni izvršni odbor Sovjetske unije rešil že danes. Pet smrtnih obsodb je spremenjenih v desetletno ječo, trije obtoženci, ki so bili obsojeni na deset let ječe, pa na osem let ječe. V razlogih se navaja, da so vsi obloženci pokazali odkrito kesanje iu da so že v predpreiskavi vse priznali, kar je olajšalo razkritje vsega dejanskega stanu. Dr. Smeral izgnan iz Arsfrife Dunaj, 8. dec. kk. Na Dunaju se je v nedeljo sestal kongres zveze sovjetskih prijateljev. Češki komunistični poslanec dr. Šmeral je poročal o velikem pomenu industrijskega procesa v Moskvi in gospodarskem položaju, kakor je obstojal v sovjetski Rusiji po sklenitvi miru. Ko je dr. Šmeral zapustil lokal, so ga policijski uradniki povabili, da pride na policijsko direkcijo na razgovor. Tam so mu rekli, da mora radi svojega političnega govora Avstrijo zapustiti. Prepeljali so ga na kolodvor in ga s prvim vlakom odpravili na avstrijsko mejo. Tatvina draguljev pojasnjena Zagreb, 8. dec. ž. V preiskavi talov dragocenosti v brzovlaku Zagreb—Ljubljana je policija aretirala sprevodnika Luko Dovgana, ki je nekaj dni prodajal po Zagrebu zlatnino. Branil se je s tem, da je kupil zlatnino od neznane ženske. Izkazalo se je, da so pri njem najdene dragocenosti last družbe »Precioza«. Pri nadaljnji preiskavi je policija dobila v roke manipulanta Pfeiferja, ki je v kritični noči potoval z brzovlakom proti Ljubljani. Policija ga je čakala na domu in našla v njegovem stanovanju velik del pogrešane zlatnine, in sicer 28 zlatih moških verižic, 15 ženskih verižic in 40 prstanov z briljanti. Ko so ga vprašali, kje je dobil te stvari, je vse priznal. Priznal je, da je ukradel skupaj s sprevodnikom Dovganom te dragocenosti iz kovčka. Policija je natančno preiskala njegovo stanovanje, vendar ni mogla najti ostalih dragocenosti. Dovgan je pa izjavil, da jc vrgel ostalo zlatnino v Savo, čim se je vrnil iz Ljubljane. Označil je točno mesto, kjer je vrgel zlatnino v vodo, vendar pa policija ni mogla najti nikakega sledu. Policija nadaljuje s preiskavo. Belgrad, 8. decembra. 1. Včeraj se je vršila v domu Rdečega križa proslava mednarodne nedelje zlatega pravila. Svečanost je otvoril ob 10 dopoldne dr. Marko Leko, nakar je ameriški poslanik na našem dvoru Jolin Prince, imel konferenco o vprašanju odbora za pomoč stradajoči deci in o proslavi ' mednarodne nedelie zlatega pravila v Ameriki. Veličastna proslava praznika Brezmadezne V Ljubljani Ljubljanu, 8. decembra. Na zelo lep in prisrčen način je slovensko katoliško dijašivo proslavilo danes praznik Brezmadežne. Zjutraj na vso zgodaj se je vršilo skupno sv. obhajilo s službo božjo. Dekleta so imela skupno sv. obhajilo v Alojzijevišču, kjer je ob 6 daroval sv. mašo stolni kanonik dr. Tomaž Klinar. Za mladeniče pa se je vršila recitirana služba božja ob 7 v Križankah. Sv. mašo je daroval univ. prot. dr. Ehrlich, ki je imel na dijake ludi primeren govor. Nato so dijaki pristopili skupno k mizi Gospodovi. Ob 9 dopoldne se je vršilo v beli dvorani Uniona slavnostno zborovanje. Med odličnimi udeleženci zborovanja naj omenimo: knezoškofa dr. Gregorja Rozmana, univ. prof. dr. Grivca in dr. E h r 1 i c h a, župnika F. S. F i n ž g a r j a in prelsednika akademskega starešinstva Narteja V e 1 i k o n j o. Zborovanja se je udeležilo približno 200 dijakov jp dijakinj. Zborovanje je otvoril s primernim nagovorom akademik Etbiu Boje. Poudarjal je, da je Marija, ki je rodila krščanstvo po Kristusu. Krščanstvo je oni veliki pokret, ki je zanesel v človeka pravo ravnotežje in ono harmonično svežost, po kateri je človeštvo našlo srečo. Krščanstvo je vrnilo človeštvu smisel, ki je v duhovnosti in božjem otroštvu. Ta pravec pn nam je odprla Marija. Za tem je učiteljiščnik Jagod i č z zanosom Jital >Berilo<, ki je napravilo na zbrane globok vtis. Osmošolec Zabkar je govoril o tenti: :.Mati krščanskega zedinjenja«. Poudaril je, da se po Mariji vzhodna cerkev približuje katoličanstvu. Aka-demičarka Angela Megla je z lepim sopranom zapela pesmi vAve Marla« in -.Jutranji angelski pozdrave ob spremljevanju klavirja. Učiteljiščnica Zemljakova je govorila nalo o temi »Marija, naš vzore. Za tem sta sledila dva solospeva Carmen Antičeve, ki je z ljubkim altom zapela Satfner-jevo Marijino pesem -»Kdo je tar. Akademik Duh je govoril o »Materi našega rodu« in je zlasti proslavljal Marijo kot zaščitaico in vzglednieo kari-tativnega dela. Pod vodstvom' akademika B a j u k a in s Bpremljevanjem pianista Mirka Avsenaka je nato dijaški mešani zbor zapel Sattnerjevo >Do Marije«:. Sledil je govor bogosluvca Turka, ki je retorično dovršeno govoril o \Materi duhovnega življenja«. Sedmošolka Rožica Cerničeva je lepo deklam irala Neubauerjevo vPesem Mariji«. Smrtna kosa V Kostanjevici je umrla ga. Alojzija Sever » 71. letu starosti. Bila je daleč okrog znana po-sestnica in hotelinka. Blag ji spomin! Preostalim naše iskreno sožaije! Ljubljanska kronika Ljubljana, 8. decembra. Ni bilo preveč dogodkov v Ljubljani, čeprav sta bila dva praznika skupaj, in kronika teh dveh dni — k sreči — mnogo zaostaja za žalostno in krvavo kroniko prejšnje nedelje in praznika po njej. Vreme je bilo oba dni bolj megleno in deževno in ljudje tudi bolj megleno razpoloženi. Le bolj malo izletnikov je odšlo ta dva dni iz Ljubljane na zadovoljstvo gostilničarjev, kavamarjev in lastnikov drugih zabavišč, ki so bila skoraj vsa oba dneva polna. Novi ban dravske banovine dr. Drago Maru-žič je prišel iz Belgrada v Ljubljano v nedeljo z jutranjim brzovlakom. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki oblasti in večja skupina Goričanov, katerih rojak je novi ban. Smrtna kosa. V nedeljo ob pol 8 zvečer je na svojem domu v Rebri 7 preminula gospa Marija Fettich-Frankheim, rojena Žagar. Pokojntca je bila soproga pred tremi leti umrlega uglednega lastnika brivskega salona v Šelenburgovi ulici g. Otona Fetticha-Frankheima, umrla je v starosti 71 let. Po-kojnica je bila zelo blaga žena, posebno naklonjena dijakom, katere je v prejšnjih letih rada sprejemala na svojem domu in je bil marsikak reven študent pogoščen pri njej. Bila je dobra žena in skrbna mati ter je dobro vzgajala svojih sedem otrok. Sin dr. Oto je znan ljubljanski odvetnik in občinski 6vetnik, ing. Viktor je obratovodja svinčenega rudnika v Mežici, hči Mici je lastnica damskega frizerskega salona v Mariboru, Frici je knjigovodjama pri tvrdki Gassner & Glanzmann v Tržiču, Lina je uradnica pri železniški direkciji, hčerki Ema in Profesor dr. Stanko Gogula je imel nato miselno globoko utemeljen govor o »Materi čistosti«, v ka-terom je navajal velike vrednote čistosti. Končno je petošolka Majda Ne rži m a deklam irala lepo Marijino pesem, nalo pa je lepo uspelo zborovanje zaključil akademik Elbin Boje. Popoldne ob 5 se je vršila v opori nad vse uspela slavnostna predstava Calderoiiove globoko simbolične verske igre Skrivnost sv. maše:. Gledališče je bilo zasedeno do zadnjega kotička in je občinstvo pazno sledilo prepričujočim prizorom, ki so jih igrali člani Ljudskega odra. V Mariboru .Maribor, 8. decembra Zjutraj je dijaštvo opravilo v Alojzijevi cerkvi svojo cerkveno pobožnost in skupno prejelo sv. obhajilo. Po desetih je bilo v dvorani Prosvetne zveze lepo obiskano zborovanje Akademske kon-gregacije. Dr. Leskovar je v svojih izvajanjih kazal na globoko krizo, ki pretresa sodobno življenje ter pozval mladino pod zavetje Brezmadežne. Sledili so nato drugi verski govori; v lepih besedah so se obravnavala vprašanja sodobne duševne razklanosti, krščanstva in kulture ter mladosti in katolištva. Misli vseh govornikov je zaobjel predsednik zborovanja bogoslovni profesor S. Cajnkar, ki je vne-mal mladino k življenju v znamenju popolnega krščanstva in popolne ljubezni do vseh. Zvečer pa se je istotam vršila uprizoritev dveh z ozirom ua praznik Brezmadežne posrečeno izbranih iger, ki sta sledili uvodnemu predavanju o moderni drami. Globoko je učinkovala M. Mellova »Igra apostolov«, ki ima svoje pozorišče v samotni koči visoko v gorah, ter Steguvveitovi »Veseli trije kralji«, krasna božična igra. Igralce, ki so v prvi kakor tudi drugi igri pokazali toliko nadarjenosti, oder-skega smisla ler vneme, so navzoči nagradili s toplim in živahnim odobravanjem. Dostojanstveno iu praznično je tudi letos kakor vsako leto obhajal Maribor vzvišeni praznik brezmadežne zavetnice in matere. V Belgradu Belgrad. 8. decembra. 1. Danes se je vršila svečana proslava Brezmadežne. V cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici so priredili belgrajski katoliški dijaki akademijo, ki je imela pester spored. Akademijo je posetilo mnogo ljudi. Med odličnimi gosti se je nnhnjol ludi papeški nuncij na našem dvoru msgr. Pellegrinetti. Heda pa sta prevzeli po očetu frizerski salon v Ljubljani. Blaga pokojnica se v javnosti ni udejstvo-vala ter se je vsa posvetila družini in vzgoji otrok. V večnosti ji bo to šteto prav tako v dobro. Ohranimo ji blag spomin, žalujočim pa naše sožaije. Pogreb se vrši jutri jx>poldne ob 3 iz hiše žalosti, Reber št. 7. Opozarjamo na nocojšnji koncert Glasbene matice v unionski dvorani. Sedeži so ves dan v predprodaji v Matični knjigarni. Na razpolago so še sedeži vseh vrst in cen. Poudarjamo, da dvorana še ni razprodana. Ponovitve koncerta ne bo in tudi oddaje po radiu ne. Zato nocoj vsi v unionsko dvorano! Najdražje vstopnice so 50 Din, najcenejše pa 7 Din. Radi Matičnega koncerta se zimsko-športno predavanje »Skale«: Velikonočni dnevi na Koro-šici, preloži na petek 12. t. m. Skok preko kože. V nedeljo zvečer se je vršila v vseh dvoranah hotela »Union« zanimiva študentovska prireditev »Skok preko kože«. Kot ena redkih zares študentovskih prireditev uživa ta svečanost, ko sprejemajo rudarji v svojo sredo mlade študente, ki so se posvetili študiju monta-nistike, v Ljubljani velik ugled. Dvorana je bila, kakor vsako leto, tudi topol nabito polna. Prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom rudarskega ministra ing. Serncca, ki ga je zastonal dr. Pirkmajer. Po samem Skoku se je razvila živahna prosta zabava. Zanimivo predavanje o geološki preteklosti Karavank. Na IV. rednam sestanku prirodoslovne sekcije Muzejslkega društva za Slovenijo v Ljubljani je predaval naš paleontolog g. dr. R a k o v e c o geološki preteklosti Karavank, posebno za časa karbona. Gospod predavatelj je opisal v glavnik potezah nastanek Karavank in njihov tekton ki položaj v Vzhodnih Alpah sploh in obenem tudi navedel značilnosti, ki jih loči o predvsem od Julijskih in Savinjskih Alp. Po spletnem uvodu se je nato omejil predvsem na karbonsko dobo in njeno Potrti in užaloščeni naznanjamo s tem vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, Iti so poznali njeno plemenito srce, da je nenadoma umrla danes, dne 6. decembra 1930 v 71. letu svoje starosti, naša predobra mama, babica in tašča, gospa Alojzijo Severjeva nadporočnikova vdova in posestnica v Kostanjevici ob Krki ki je vse svoje življenje posvetila brigi in delu za našo srečo. Pogreb predrage pokojnice se je vršil na Marijin praznik, dne 8. decembra 1930 ob 16 iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Kostanjevici. Kostanjevica, Brežice, Škofja Loka, Gorica, dne 6. decembra 1930. Dr. Niko in kapetan II. ki. Otmar, sinova. Lojzka dr. Mcr-moljeva, hči — in vsi ostali sorodniki. favno ter izvajaj na podlagi favnističnih podatkov, da je potekala v tedanji dobi, lo je skozi ves gornji karbon (dolnjega karbona v Karavankah doslej je niso našli) na ozemlju današnjih Karavank morska obala Sredozemskega (Tethys) morja. Številni ostanki morskih živali iz tega mor a, ki so sc našli na raznih krajih v KaTavan ah (tako pri Ja-vorniku, v Dolžanovi soteski pri Tržiču) nam dajo slutiti begastvo in raznolikost tedanje lavne. Tudi ostanki tedanje flore so se n:išli v teli karbonskih skladih, ki Je posebej izpričujejo, da sc je obala mor,a res nahajala v neposredni bližini tega ozemlja. Zanimiva so bila dal e ludi izva an a glede zveze tega morja z ruskim karbonskim mor em. — Gcopcd predavatelj je ob krncu predavanja demonstriral nckar lastno nabranih fosilov iz karbona pri Javorniku. Med njimi so bili posebno zanimivi ostanki trilobitov, ki so bili tost.an državne mc,e prvikrat najdeni. Po de';ali je predsednik sekcije g. prof. Hadii zaključil sestanek s teplo zahvalo našemu mlademu znanstveniku, ki si je izbral paleontologijo za strokovni študij. Ta st:oka obeta pri nas še mnogo zanimivih odkritij in e dejstvo, da se ji hoče g. Rakovec posvetiti, zelo h vatle vredno. Sestanek žal ni bil dobro obiskan. Sekcija upa, da bo občinstvo v bodoče kazalo za te sestanke večje zanimanje. Zanimivega gosta je imela v nedeljo ljubljanska policija. Od nekod z Gorenjskega jc prišel v Ljubljano preprost kmečki fant in je tu skrivnostno kazal velik bankovec za 1000 mark ler ga hotel izmenjati. Fant je zvedel, da so nemške marke po 13 din m se je že kar veselil I3.C00 Din, ki jih bo odnesel domov. Veliko pa je bilo njegovo razočaranje, ko so ga ljudje izročili stražniku, ki ga je odvedel na stražnico, zakaj bankovec je bil iz inflacijske dobe in ni bil vreden niti počenega groia. Na policiji so sprva mislili, da imajo opraviti z goljufom, ali fant jim je prav odkrito povedal, da ie bil resnično prepričan o veliki vrednosti bankovca, ki mu ga je podaril kot nai>itnino neki nemški turist. Fant je bil nato izpuščen. Precej nerodna nezgoda se ie pripetila v nedeljo ob 10 zvečer avtoizvoščku Juvanu. Na Večni poti med Podutikom in Vičem ie njegov avto zdrknil z mastne, glinaste ceste v obcestni jarek. Juvan se je obrnil za pomoč na poklicne reševalce, ki so prihiteli s svojim osebnim avtom, vendar pa tudi ti niso mogli izvleči avtomobila iz jarka in je moral Juvan počakati do ponedeljka. Nesreča. Te dni se je v bližini Šmarja zaletel avtobus v neko hišo. Pri tej priliki se je obrezala ob razbili šipi 35 letna Ana Miklič, žena posestnika m čevljarja v Mali vasi 1 pri Grosuplju. V bolnišnici so ji tedaj obvezali ranjeni vrat in jo poslali v domačo oskrbo. Stanje ranjenke pa se je nepričakovano poslabšalo, tako da ni mogla niti jesti in tudi oči so ji odpovedale. V nedeljo jo je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Gledališka predstava v Rokodelskem domu V nedeljo popoldne je občinstvo zopet napolnilo gledališko dvorano v Rokodelskem domu, kjer je prisostvovalo lepi igri petdejanki »Strašen večer v Parizu, ki je zajeta iz srede petnajstega stoletja in nam kaže razmere za vlade Ludvika XI. in zaroto plemenitašev pod vodstvom markiza Ronquello-resa, ki je bil umoril lastnega brata, da se je polastil njegovega bogastva. Ta čin se nad njim maščuje, ker njegov nečak Henrik ima dobrega varuha, kateri mu pomaga iz rok brezsrčnega strica, da more prevzeti očetno posest. — Pod spretno režijo g. Fr. Bojca je bila ta predstava res lepa, zlasti četrto dejanje je bilo naravnost mojstrsko. Skupina, ki je igrala, je naraščaj rokodelskega odra, a je pokazal, da je tudi med njimi dosti talentov, ki se bodo še le|x> razvili in delali čast gledališki tradiciji svojega društva. Posebej moram pohvaliti dobro igro Odvarda, Ilenrikovega varuha (g. Mun-dov), markiza Ranquelloresa (g. Janko), Jurija, markizovega zaupnika (g. Vicler), ne da bi pod cenjeval prizadevanja drugih. Tudi moram omeniti, da je bila igra novost, saj je bila prvič uprizorjen i v Ljubljani — če ne vpoštevamo salezijanskega odra — za širšo publiko. Menim, da bi bilo dobro, če bi jo o priliki ponovili. Tipalna naprava zn gluhoneme Dr. Robert Gault, profesor na čikaški univerzi, je iznašel novo postopanje, s čigar pomočjo spravi v zvezo tonske tresljaje z gluhonemimi. Poslužuje sc pri tem membrane telefona, ali pa šc rajše aparata, ki ga je nalašč v tc namene konstruirala telefonsko družba Bell in ki ga imenujejo telektator. Aparat vsebuje zelo dovršeno izdelan mikrofon, v katerega do-tični, ki hoče »govoriti« z gluhonemim, govori in katerega ima gluhonemi obešenega okrog vratu. Mikrofon je v zvezJ s tresočo sc palico, ki jo gluhonemi otipava s prsti. Osebe, s katerimi je dr. Gault delal poskuse. so jx> kratki vaji mogle razumeti najprej posamezne glasove, nnto zloge in besede ter končno rele stavke. Do seda j so se. gluhonemi v fiotovi meri učili citati besede z ust govorečega človeka. Postopanje dr. Gaulta pu bolj poenostavi to zadevo. Mariborska kronika Vsevprek miklavževanja; darila, pctie, god ha in ponekod celo ples.,, Mariborski trgovc pravi,o, da ni bilo talko z zaslužkom, kakor so sc nadejali; upajo na Bqrič... V soboto zvečer s< miklavževali v tradicionelnem vedrem ra/poloie-n u I/udMki oder, slov. pevsko društvo Maribor ter Katoliška omladina; zunaj i Novi vasi pri Pod goršeku pa je miklavževala Lira.. Včeraj so razplamteli v miklavževi veseljsti >Rapidovci< v dvorani Prosvetne zveze, v Radvanju Po;lcta., na. Pohrežju pa Rdeči križ. Vzporedno pa so bile oi periferiji rkibno ter z vso kuharsko veščino popravljene lradici >nt.lne pojedine ali sinavz: domačih prekajenih, k:.šnih ler krvavih klobas m drugih dobrot. Danes popoldne pa so sc v Narodnem domu zbrali člani pevskega društva J.idran«, Z darovi, petjem in debro volio. — Suša je sledila snežnim padavinam v preteklem tednu ter segla tudi v policijsko — malho. V dveh dneh povišek sta- a v znanem in slovitem mariborskem hotelu za troje enot ter 28 pri;av. Poznavalci razmer na mariborskem dnu pravilo, da so to dokazi suše, češ da so včasih dnevi, ko jc varnostna hilunca precej drugačna. Krojaškej}* pomočnika Štefana Levičarja so v nači na nedcijo v Studencih napadli nekateri njemu prav d>bro znani možanci, ga potolkli na t'a. da je zadobil prt tem števi'ne poškodbe na obeh rokah. Jo'e G. in Frajiček M. pa sita zasnovala prevaro; našla sta nabavno knjigo Ivan U. od neke tulkajšnje tvrdl.i ter kanila na račun omenjenega nabaviti si raznih zemskih dobrot. Tvrdka jc bila o vsem prav d 'hro pcučena ler sta Joško in FramčeV prišla v evidenco pri sodišču. Viničnr Matijcc K. iz Ko7'aka "c prišel v Maribor ter se oglasil v neki gostilni na Vodnikovem trgu; najrazlične ših prijaznosti in pa ljubeznivosti od strani neke babetine je poslal deležen da je nazadnje prišel do spoznanja, da je za 370 Din olajšan, ki so z baheti io vred stkopneli. Smolo je imel 60 letni Anton Nibergoi; p<* nesrečnem naiklučju jc v lil v čaj ocetno kislino namesto žganija. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. Niegovo stanje je izven nevarnosti. Predstave znamenitega iilma »Pot k slavi«, ki se predvaja v un ionske m kinu, sc bodo vršile še v torek in sredo dne 9. in 10. t. m. Poset prav toplo priporočamo. Kakšna bo tetošnm zima? Nemški meteorološki strokovnjaki trdijo, dn je nedaven hud mraz in velike količine i-uega, ki je padel po gorah, siguren predznak oslre zime, ki bo sličua predlanski zimi. Hrčki so se lelos zakopali zelo globoko v zemljo in so se |>reskrlx»li z velikimi rezervami hrane in slame. Lansko leto so spali hrčki samo nekaj centimetrov pod zemljo. Tudi koze imajo letos gostejše kožuhe, kakor pa lansko leto. Nemški narod veruje v tp znake in se preskrbuje z drvmi in toplo obleko, ker mu je šc v svežem spominu ostra zima pred dvema letoma, ki so jo ludi naznanjali slični naravni pojavi. V Nemčiji ie preveč inteligence V zadnjem času se v Nemčiji opaža nadpro-dukcija inteligence, ki ne more najti zn|>oslonja. Nemčija potrebuje n. pr. '20.000 zdravnikov, v državi pa je danes 19.000 oseb z dovršenimi zdravniškimi nauki in v«nko leto pride 7. univerz nad IOOii novih zdravnikov. Za filozofe je v celi Nemčiji 4300 mest, kompetentov pa je Ifi.OiK). Lela 1927. je prišel en odvetnik na 39D0 ljudi, danes pa pride en odvelnik že nn 200 ljudi. Napram zadnjemu predvojnemu letu je število slušateljev n:i nemških univerzah narasilo za celili 60 odstotkov. Šport Grčija s Bolgarija 6:1. Atene, 8. dec. š. Včeraj se jc vršiln reprezentančna nogometna tekma med Grčijo in Bolgarijo. Tekmovalo sc jc za balkanski pokal. Nepričakovano je zmagalo grško moštvo s 6:1. To je že drnga lepa zmaga grškega moštva. Do sedaj je imelo uspeh z Jugoslavijo in Bolgarijo. S to zmago si je Grčija priborila drugo mesto in izpodrinila Jugoslavijo za dve točki. Sodil je dobro g. Ružič. HaSk-Gradjnnski : Primorje 3:0 (1:0). Zagreb, 8. dec. ž. Danes sc je vršila nogometna tekma med kombiniranim moštvom Haška in Gradjanskega in Primorjem, ki jc konačala s 3:0 (1:0 v korist Ilašk-Gradjanskcga. Ljubljansko gledališrr» Drama. Začetek ob 20. Torek, 9. decembra: Zaprto. Sreda, 10. decembra: GOSPA MINISTRICA. ^ Red C. Opera. Začetek ob 20. Torek, 9. dcccmbra; Zaprto. Sreda, tO. decembra. MOČ USODE. — Red A. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša zlata mamica, predobra tašča, teta, svakinja in stara mamica, gospa Morija Fettlch-Fponhheim včeraj, v nedeljo dne 7. decembra t. 1. zvečer po 7. uri, po krajši, a težki bolezni, previdena s svetotajstvi in pripravljena za večnost, v 71. letu svojega dela, truda in dobrot polnega življenja, za vedno zatisnila s\*oje blage oči. K večnemu počitku jo spremimo v torek, dne 9. t. m. ob 3 popoldne iz domače hiše v Rebri št. 7, k Sv. Križu. Žalne sv. maše se bodo čilale pri Sv. Jakobu v sredo, dne 10. t m. ob 7 zjutraj. Ohranite nam predrago pokojnico v blagem spominu! V Ljubljani, dne 8. decembra 1930. Dr. Oton, odvetnik, inž. Viktor, sinova. Mici por. Seheibcr, Frici, Lina, Erna, Heda por. Matul, hčere. Vsi vnuki in vnukinje in oslalo sorodstvo. Brez posebnih obvestil. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 26 »Zelo velik. Mislim, da bi lahko, ne da bi bil preveč prizadet, plačal vseh 12 milijard državnega dolga, ki ga je dolžna Francija.« Pozorno sem motril tega tajinstvenega človeka, ki je govoril z menoj take besede. Ali je mari zlorabljal mojo lahkovernost? Bodočnost mi je kmalu prinesla odgovor na moje dvome. Štirinajsto poglavje. Črna reka. Od morja pokriti del zemeljske kroglje cenijo na 3,832.558 kvadratnih mirijametrov. Ta tekoča množina vsebuje 2 milijardi 250 milijonov kubičnih milj in bi tvorila krogljo s premerom 600 milj, koje teža bi znašala 3 kvintilijone ton. Če si hočemo lo številko predstaviti, moramo vedeti, da se en kvin-lilijon odnaša k eni milijardi kakor ena milijarda k enojki, da je v enem kvinlilijonu ravno toliko milijard, kolikor je v eni milijardi enojk. Ta tekoča masa je približno enaka množini vode, ki bi jo vse reke sveta izlile tekom 40.000 let. V geoloških epohah je sledila ognjeni dobi vodena. Ocean je bil od začetka vseobsegajoč. Potem so se polagoma v silurični dobi prikazali vrhovi gora, otoki so se dvigali in izginjali pod delnimi potopi, se vnovič prikazali in spajali ter tako stvorili dele sveta, ki so se končno utrdili v one geografične like, kakor jih vidimo danes. Ta trda masa znaša 73,000.657 kvadratnih milj ali 12.916 milijonov hektarjev. Po obliki kontinentov se da morje razdeliti v pet delov: arktično ledeno ali severno polarno morje, antarktično ledeno ali južno polarno morje, Indski ocean, Atlanški ocean in Tihi ocean. Tihi ocean se razprostira od severa proti jugu med obema tečajnikoma, od zapada napram vzhodu med Azijo in Ameriko pa čez območje 145 stopinj dolžine. Je najbolj mirno od vseh morij, njegovi tokovi so široki in počasni, plima in oseka sta srednji, padavine so pa obilne. Bilo mi je usojeno, da ta ocean preplovem v najčudovitejših okolnostih. Gospod profesor,<: me je zdajci ogovoril kapitan Nemo, ><če vam je prav, bomo zdaj natančno določili našo lego in izhodno točko našega potovanja. Ura je tričelrt na dvanajst. Vzdignili se bomo na površino.« Kapitan je trikrat pritisnil na električno uro. Sesalke so hipoma začele izganjati vodo iz shramb — kazalec manometra je po raznih številkah tlaka kazal dviganje »Nautilusa«. Potem se je ustavil. »Dospeli smo na površje,« je rekel kapitan. Podal sem se k lestvi, ki se je nahajala sredi ladje in peljala na platformo. Stopal sem po kovi-naslih stopnicah in prišel skozi odprto odprtino na zgornjo ploskev »Nautilusa«. Platforma se je nahajala 80 centimetrov nad vodo. Sprednja in zadnja paluba »Nautilusa« sta kazali obliko vretena, ki je opravičevala primero z dolgo cigaro. Opazil sem, da so v obliki luskin druga čez drugo položene jeklene ploče dajale podmornici podobo ogromnega plazilca. Zdaj sem razumel, da so imeli »Nautilusa« za morskega sesavca. Proti sredini platforme je na polovico v ladjin trup vpuščeni čoln tvoril lahko izboknino. Na srednjem in zadnjem delu sta se dvigali dve ohišji srednje višine s poševnimi stenami, ki so bile deloma zaprte z debelimi steklenimi lečami. Eno je bilo namenjeno krmilarju, v drugem pa se je svetil mogočni električni ogenj, ki je ponoči razsvetljeval kurz, po katerem je vodil ladjo krmar. Morje je bilo sijajno, nebo jasno in svetlo; dolga ladja pa jc valovanje oceana komaj čutila. I.ahen vetrič z vzhoda je rezal brazde v vodno gladino. Horicont je bil popolnoma nrost megle in sopare in kakor nalašč za opazovanie. Ničesar nismo videli, ne otoka, ne čeri. Od »Abrahama Lincolna« ni bilo sledu. Bila je samo neskončna praznina. Kapitan Nemo je s pomočjo šesternika ugotovil višino solnca, da dobi širinsko stopinjo, na kateri smo se nahajali. Nekaj minut je čakal, dokler je bilo solnce na isti višini z robom horiconla. Medtem ko je opazoval, se ni zganila niti ena mišica na njegovem telesu, in če bi bila njegova roka iz mra-morja, ne bi bila mogla instrumenta držati mirneje. »Poldan,« je dejal. »Gospod profesor, če se vam ljubi...« Vrgel sem še en pogled na lahno rumenkasto svetlikajoče se solnce japonske obali in se podal nazaj v veliki salon. Tu je kapitan kronometrično določil dolžino, jo še enkrat kontroliral in dejal: »Gospod Arronax, nahajamo se na 137° 15' za-padne dolžine.« »Po katerem meridijanu?« sem hitro vprašal, upajoč, da bom iz kapitanovega odgovora lahko spoznal, kakšne narodnosti da je. sGospod profesor,« je odgovoril, »imam različne kronomelre, ki gredo po pariškem, grinviškem in vašinglonskem meridijanu. Da pa vam izkažem čast, ki sem vam jo dolžan, sem se poslužil krono-metra, ki kaže čas po pariškem meridijanu.« Iz tega odgovora seveda nisem mogel ničesar posneti. Priklonil sem se in komandant je nadaljeval: »137° 15' zapadne dolžine po pariškem meridijanu in 30° 7' severne širine. To se pravi, da smo nekako 300 milj oddaljeni od japonske obale. Naše poučno potovanje pod morjem se torej začne danes 8. novembra opoldne ob 12, uri.« »Izročimo se božjemu varstvu.« »In sedaj, gospod profesor,« je pristavil kapitan, »vas prepuščam vašim študijam in raziskava-njem. Plovem v vzhodno-severno-vzhodni smeri v globini 50 metrov pod morjem. Tu imate pomorske karte z 10 meterskimi linijami, po katerih boste naši poti lahko sledili. Salon vam je na razpolago. Sedaj pa prosim, da me oprostite.« Kapitan Nemo je pozdravil in me pustil samega, vsega poglobljenega v misli, ki so se pečale izključno le z njim. Ali bom kdaj izvedel, kateremu narodu pripada ta osobiti človek, ki se ponaša s tem, da je prelomil stik z vsem človeštvom? Kateri vzroki so ga napotili k temu, da se je odrekel svojemu naravnemu izvoru? Ali morda njegovo sovraštvo do človeštva hlepi po strašnem maščevanju? Ali je kapitan Nemo pripadal oni vrsti učenjakov, ki so pravi geniji, pa nimajo sreče in zadevajo povsod na odpor, tako da se popolnoma zagrenijo? Torej nekakšen moderni Galilei ali pa pojav v stilu znanega Američana Mauryja, kojega znanstveno ka-rijero so uničile politične homatije njegovega časa? Ničesar gotovega nisem mogel sklepati. Mene, ki me je vrgel na njegov krov slučaj in kojega življenje je bilo v njegovih rokah, je sprejel hladno, toda gostoljubno. Samo, če sem mu hotel ponuditi roko, je ni nikoli sprejel. Tak je ostal do konca. Celo uro sem bil zatopljen v te misli in se prizadeval, da to veliko tajnost odgonetam. Potem sem uprl pogled na veliki planiglob in sem položil prst natančno na točko, k'er sta se od nas določena dolžina in širina križali. Morje ima svoje reke enako ko kopnina. To so tokovi, ki se razločujejo med seboj po temperaturi in barvi. Najznamenitejši je tako zvani Zalivski tok. Znanost je na globu določila smer pet glavnih morskih tokov: eden teče v severnem, drugi v južnem Atlantiškem oceanu, tretji v severnem, četrti v južnem Tihem oceanu, peti pa v južnem Indskem oceanu. Najbrž smo nekdaj imeli še šesti tok, in sicer v severnem Indskem oceanu, takrat ko sta Kaspiško morje in Aralsko jezero, ki spadata danes k velikim suhozemeljskim vodam azijskega dela sveta, tvorila še eno in isto morsko gladino. *« gg-s^S oje Zf 5 Ki«" sg 1 5~sr N nnr šzS>rr3 rn > ^ M > - g -ci? o>N —1 r- *• g » * C y> e §2. _ n> rt C b ST^s »zs; m r" 3 , — ? ^ a" «3 rr £ , n-g Cc 1 o oSrS0* ~ N — —- ^ n c 3 " o rr:>r « a ~ t 3 . » JT 5 _ ju i; -, 3 , C?S r •» C I 5 S W — < ^rt D.= TE I -s-- < C 2 ONiOj-lB S ' - >< -*• ffi ^ O —rt * fc I > 3 S k c*s * < rt p ? Pš-5" Svitceriisho n hočoniiaino blago, umeina gnojilo, cement itd. itd. dobavlja Tabby« in da se njemu na ljubo ne sme motiti njena rodbinska sreča. Uradništvu palače se je silno dopadlo, da je mala mačka ugnala v kozji rok večkratnega milijonarja. Duhovitosti v kriminaVstiki V Newyorku so nedavno štirje maskirand roparji vdrli v banko in odnesli 44.000 dolarjev. Tri dni pozneje je dobil bankir ček za 10.000 dolarjev. V priloženem pismu pa so roparji sporočili, da so popolnoma zadovoljni z vsoto 34.000 dolarjev. V Evanstonu v Ameriki je bila neka mlada dama Obsojena, ker je svoj avto predolgo zadrževala v nekem parku. Prijavil jo je neki policijski agent, ki je pred sodiščem podkrepil svoj dokaz še s službeno prisego. Po objavljeni sodiri je rekla dama jezno: »To mi bo policaj plačal, magari če me to stane ves ostanek mojega življenja.« Svoji grožnji je ostala zvesta in čez nekaj časa je dotičnega policijskega agenta — poročila. Listi poročajo, da se je nedavno vršil v španskem mestu Leridi mednaroden kongres roparjev, na katerem se je razpravljalo o ureditvi centrale za vlomilske organizacije in o ustvaritvi novega mednarodnega jezika roparjev in vlomilcev. Edini slovenski zauod brez čugega kapitala ie Uiaiemna zaoarooalnica o Liubliani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor ludi stavbe med časom sradbe. b) vse premično blago, mobilije. zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje ua doživetje in smrt. otroške dote dalje renlna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in (arah. Um inoHa Ha i 1. v Uiiiliani Brzo.avi; Gospobanka Telefon štev. 2057, 2470, 2979. Miklošičeva cesta 10. Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000—, vloge nad Din 480,000.000'—. Izvršuje vse vrste bančnih poslov po najugodnejših pogojih.