SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 5
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 3 de marzo - 3. marca 2016
GEOSTRATESKI POGLED NA BEGUNSKO KRIZO
ANDREJ UMEK _
V evropski in slovenski javnosti ter v medijih je begunski val, ki je v zadnjih dveh treh letih pljusknil v Evropo, razumljen kot nekaj popolnoma spontanega. Ubogi ljudje brezglavo bežijo pred strahotami vojne v Siriji in Iraku. In da ne bo nobenega dvoma, jaz pod omenjenim begunskim valom razumem begunce, ki v Evropo vstopajo po balkanski poti. Tega splošnega mnenja ne delim, saj mislim, da je zgrešeno. Prepričan sem, da je begunski val, ki vstopa v Evropo po balkanski poti, dobro vodeno in usklajevano gibanje, ki ima za cilj izvajati pritisk na Evropsko unijo, oziroma bolj neposredno povedano, jo izsiljevati, da bi sledila interesom eni od strani v bližnjevzho-dnem konfliktu, to je sunitskega bloka. Za razumevanje in razlago mojega pogleda, si je potrebno predočiti globlje vzroke begunskega vala, zato moramo pogledati nekoliko v zgodovino bližnjevzhodnega konflikta in upoštevati geostrateške interese posameznih akterjev.
Pred ameriško intervencijo v Iraku in padcem režima Sadama Huseina, je na tem območju vladal, če izvzamemo Izraelsko-Pale-stinski konflikt, vsaj z ozirom na današnje dogajanje, relativen mir. Med dvema sovražnima muslimanskima frakcija, to je suniti in šiiti, je prevladujoča vloga nedvomno pripadala sunitom. Bližnji vzhod sta obvladovali dve sunitski državi, Turčija in Saudska Arabija, obe z močno ameriško podporo. Šiitski Iran je bil obremenjen z gospodarskimi sankcijami Združenih držav in Evropske unije, zato je gospodarsko zaostal in bil politično potisnjen na rob in tako ni mogel igrati odločilnejše vloge v prizadevanjih za prevlado na Bližnjem vzhodu. Po porazih v konfliktih z Izraelom oslabljena in notranje nestabilna šiitska Sirija prav tako ni mogla odločilneje vplivati na merjenje moči. Občasno je bolj moralno kot materialno podpirala protiizraelsko milico Hezbolah, ampak to je bil tudi njen skrajni domet.
Z ameriško intervencijo v Iraku in padcem režima Sadama Huseina so se razmerja moči med sunitskim in nastajajočim šiitskim blokom drastično spremenila. Ameriška »demokratizacija« Iraka je vodila do tega, da so vodilno vlogo v njem prevzeli šiiti. Nastajati je začel šiitski blok ali os Iran - Irak - Sirija - Libanon. Do nadaljnje krepitve šiitskega bloka je prišlo z zmanjševanjem ameriško-evrop-skega pritiska na Iran že med medsebojnimi pogajanji. Po bolj ali manj uspešnem zaključku pogajanj pa so bile sankcije proti Iranu popolnoma ukinjene. To je vsekakor močna spodbuda njegovi gospodarski krepitvi in s tem tudi njegovega političnega vpliva v regiji. Nadaljnji dejavnik v krepitvi šiitskega bloka je podpora Rusije, ki je bila v začetku skoraj neopazna. Z njeno vojaško intervencijo v Siriji pa so se razmerja moči med obema muslimanskima blokoma popolnoma spremenila. Ruska podpora šiitom seveda ni nepričakovana, ampak je rezultat težav, ki jih ima Rusija s sunitskimi skrajneži doma, v Afganistanu, Čečeniji itd.
Krepitev šiitskega bloka v sunitskem ni ostala neopažena, zato je stekla akcija. Povečali so podporo sunitskim milicam v Iraku, vključno z Islamsko državo. Hkrati so povečali tudi podporo sunitskim milicam v Siriji, s ciljem, da zrušijo šiitski režim Bašarja al Asada in ga zamenjajo z sunitskim. S tem bi v njihovih očeh vzpostavili na Bližnjem vzhodu neko novo, za sunitski blok ugodnejše, ravnotežje. Intervencija sunitskega bloka v Siriji je tam vodila do državljanske vojne z neizmernim opustošenjem dežele in več milijoni beguncev. Kljub temu pa državljanska vojna v Siriji ne poteka po željah sunitskega bloka. Razloga za to sta dva, vse močnejši vojaški angažma Rusije na strani Al Asada in nikoli v celoti dobljena pričakovana podpora Evropske unije pri njegovem rušenju. V tej situaciji je sunitski blok, da bi izsilil evropsko podporo, napotil begunce proti Evropi z jasnim sporočilom, da naj bi bilo ta tok možno zaustaviti samo s padcem Asadovega režima, kar naj bi bilo sedaj tudi v interesu Evrope. Ta skrbno načrtovana poteza je brezvestno gradila na evropskem pojmovanju človekovih pravic in pravice do političnega azila, torej principov, ki niso spoštovani v nobeni državi sunitskega bloka. Dogodki zadnjega tedna ob sirsko - turški meji to tezo samo potrjujejo.
Trdno sem prepričan, da mora Evropa ohranjati svoj humanizem, vendar se ravno zaradi njega ne sme pustiti izsiljevati sunitskemu bloku Bližnjega vzhoda. Ne sme ščititi samo pravic beguncev, ki so jih njihovi sonarodnjaki in soverniki brezvestno in v nespoštovanju človekovih pravic poslali na pot proti Evropi, ampak mora zaščititi predvsem človekove pravice svojih lastnih državljanov. To pa pomeni, da je potrebno ta brezvestno sproženi begunski tok ustaviti na mejah Evrope, po potrebi tudi z vojaško blokado.
(Casnik.si)
Strah pred migranti
Avstrija je na meji s Slovenijo pred tednom dni začela uveljavljati dnevne kvote in sprejema dnevno le še do 80 prošenj za azil, preko meje pa bo spuščala do 3200 oseb, ki nameravajo za azil zaprositi v kateri od sosednjih držav. Ker se je prihod beguncev v Slovenijo občutno zmanjšal, se vsaj uvodoma uvedba kvot v praksi ni poznala. Avstrija je dan kasneje na mejo s Slovenijo poslala dodatnih 450 vojakov v pomoč pri nadzorovanju migrantskega toka, v pripravljenosti je tudi vojaška policija. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl--Leitner je sicer izjavila, da sprejemanje 80 prosilcev na dan dolgoročno ne bo vzdržno in bo treba kvote še znižati.
Zaradi avstrijskih ukrepov bi v prihodnje več tujcev mednarodno zaščito lahko poiskalo v Sloveniji. A na notranjem ministrstvu trdijo, da ne postajamo ciljna država. Kljub temu strahovi, da se ponovi lanska jesen, ostajajo. Državni sekretar Boštjan Šefic je povedal, da je Slovenija zgolj sledila ukrepom Avstrije. Kljub zagotovilom, da nas spomladi ne čaka nič posebnega, ni malo tistih, ki dvomijo. Med njimi so tudi nekateri prebivalci občine Brežice.
Premier Miro Cerar se je ob robu vrha EU v nedeljo z voditelji Grčije, Nemčije, Hrvaške, Avstrije in Nizozemske pogovarjal o usklajevanju dejavnosti na balkanski in srednjeevropski migracijski poti. Na njem so Slovenijo, tako kot pred njo že Avstrijo, pozvali k omilitvi ukrepov na meji, na kar pa ni pristala, je povedal Cerar.
V ponedeljek je državni zbor sprejel predlog vlade, naj pospeši izvajanje 37.a člen zakona o obrambi. Državni zbor je s tem vojski zaradi lažjega obvladovanja varnostnih razmer podelil nekatera policijska pooblastila. Kot je povedal general major Andrej Osterman, ne pričakujejo težav, saj so že doslej dobro sodelovali. Tudi v sosednji Avstriji zeleno mejo nadzirata vojska in policija.
Medtem se med Slovenci vse bolj širi strah, da bi begunce naselili v njihovi bližini. Že v prejšnji številki našega tednika smo poročali o protestih proti migrantskemu centru v Šenčurju. V Kranju so nasprotovali tudi zamisli, da bi mladoletne prosilce za azil, ki jih ne spremljajo starši, namestili v prostorih dijaškega oziroma študentskega doma. Starši dijakov in študentov, ki tam bivajo, so bili ostro proti, prav tako 24 profesorjev kranjske Gimnazije Franceta Prešerna. Tudi občina ideje ministrstva za izobraževanje ni podprla. Vlada je prejšnji ponedeljek sprejela sklep o ustanovitvi dveh izpostav azilnega doma. To sta samski dom na Kotnikovi v Ljubljani in izobraževalni center za zaščito in reševanje Logatec. Odločitev je naletela na ogorčenje dela občanov Logatca, ki so pripravili dva protestna shoda.
Premier Miro Cerar je medtem v pogovoru za TV Slovenija znova poudaril, da je Slovenija varna in da se državljanom ni treba bati. Kot je dodal, je normalno, da je treba del migrantov začasno namestiti, da jih lahko nato spustimo naprej. Predsednik republike Borut Pahor pa je v sredo poudaril, da se je s problemom nestrpnosti mogoče le delno soočiti s pozivi k sožitju in strpnosti. Veliko bolj pomembno in koristneje bo po njegovem mnenju, če bo politika prepričljivo reševala probleme, ki skrbijo ljudi.
Po izraženih skrbeh ob nastanitvi migrantov v njihovo okolico, v občinah sprejemajo ukrepe, s katerimi bi pomirile občane. Tako so se na Vrhniki odločili za okrepljeno prisotnost uniformiranih oseb na terenu, v Logatcu bo za varnost, kot pravijo, skrbela država. Po navedbah urada vlade za informiranje so otroci, ki so jih nameravali namestiti v kranjski dijaški dom, trenutno nastanjeni v različnih kriznih centrih po državi. Skupno je pri nas trenutno 23 mladoletnikov brez spremstva. Zanje skrbijo posebej usposobljene osebe, so še navedli v vladnem uradu.
Preveč dolga
Evropska komisija je v oceni slovenskega gospodarstva in finančne vzdržnosti med drugim opozorila, da država premalo stori na področju zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Pri tem je poudarila, da se je javni dolg lani povečal na 83,5 odstotka BDP. Čeprav je bilo v Sloveniji sprejeto fiskalno pravilo, kaže, da bo zadolženost rasla tudi letos. V februarju so se zadolžili kar trikrat, to pa je šele začetek, saj si je vlada zgornjo mejo zadolževanja na letni ravni postavila pri 6,8 milijarde evrov.
Poročilo Bruslja je najbolj kritično do tega, kako Slovenija skuša zagotavljati vzdržnost javnih financ. Zakon o fiskalnem pravilu je bil sicer sprejet, a z večletno zamudo. Vlade očitno ne moti, da ga imamo, saj opaznega koraka k temu, da bi država porabila le toliko, kot ustvari, ni. Tudi z oblikovanjem fiskalnega sveta zamuja, saj je edina v Evropski uniji brez njega. Bruselj še opozarja, da ni vidnega napredka pri reformi pokojninskega in zdravstvenega sistema.
Peter nima meja
Slovenski prvak Peter Prevc je poskrbel, da je v Kazahstanu, ki je prejšnji konec tedna prvič gostil karavano smučarjev skakalcev, dvakrat donela slovenska himna. A v nedeljo ni pospremila le njegovega prvega mesta na novi preizkušnji svetovnega pokala, ampak tudi zmago v skupnem seštevku. Prevc si je namreč šest tekem pred koncem sezone zagotovil tudi veliki kristalni globus. Hkrati je izenačil rekord v osvojenih zmagah v eni sezoni.
»To je moj največji trenutek v življenju, uspelo mi je. Na Finskem na prejšnjih tekmah je bilo težje, tu sem bil bolj sproščen, samozavesten in sem užival v skokih,« je takoj po tekmi dejal Prevc. Na stopničkah sta mu družbo delala branilec prvega mesta v skupnem seštevku svetovnega pokala iz prejšnje sezone, Nemec Severin Freund, tretji je bil Norvežan Daniel Andre Tande.
Tokratna Prevčeva zmaga je že devetnajsta v njegovi karieri in kar
trinajsta v tej sezoni. Trinajst zmag v eni sezoni, to je sezoni 2008/2009, je pred njim nanizal le še Avstrijec Gregor Schlierenzauer.
Potem ko se mu je lani v Planici izmuznil, bo Prevc letos tam ponosno dvignil tudi veliki kristalni globus, prvega v svoji karieri in tretjega za Slovenijo. Dva je pred njim osvojil le še Primož Peterka.
Svobodna_2016_nro_05.indd 1	01/03/16 16:06
Stran 2
3. marca 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
Prepovedano javno moliti?
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Nova Slovenija se je odzvala na pobudo Združene levice, ki želi prepovedati shode in javna zbiranja, kot je 40-dnevna molitev za rešitev življenj nerojenih otrok, ki jo pred ljubljansko porodnišnico dnevno izvaja Zavod Božji otroci. V NSi so namreč prepričani, da si ZL tako jemlje pravico nekritične presoje, kaj je svoboda govora,
:biranja in ■izražanja "veroizpovedi. K o t ja NSi ■v 14. členu ¡Ustave Repu-iblike Slove-jasno ■piše, da so Sloven ij i s a k o m u r zagotovljene
enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje. Prav tako v Zakonu o javnih zbiranjih jasno piše, da ima vsakdo pravico organizirati javne shode in javne prireditve in se jih udeleževati. Ustava
v 41. členu določa, da je izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno.
»V NSi smo ogorčeni nad pobudo ZL, saj ta predvideva kratenje ustavnih in zakonskih pravic do javnega zbiranja in izpovedovanja vere in drugih opredelitev. Glede na to, da je izjave v imenu ZL podal nekdanji varuh človekovih pravic, je to še veliko bolj zaskrbljujoče in nesprejemljivo. Bodo v ZL prepovedali tudi igranje harmonike in narodno-zabavne glasbe na Čopovi ulici v Ljubljani, da ne bodo tujci diskriminirani?«, se sprašuje poslanka NSi Iva Dimic in dodaja: »Vedno bolj se potrjuje izrek, da je svoboda govora izražanje stališč levice, medtem ko so stališča drugih sovražni govor. Krščanski demokrati se sprašujemo, kam bodo pripeljale takšne izjave, ki ogrožajo ne samo versko svobodo, ampak svobodo misli vsakega posameznika? Glede na to, da je svoboda govora in svoboda izražanja veroizpovedi vedno bolj na preizkušnji, se lahko vprašamo: svoboda v Sloveniji - quo vadis?«.
Če pomislimo, da je poslanec ZL Matjaž Hanžek ocenil, da se tudi s tem shodom, ki ni drugega kot molitev, vse bolj širi sovražni govor in spodbuja nestrpnost, potem je vprašanje poslanke Dimičeve - Slovenija, kam greš? povsem na mestu.
TONE MIZERIT
Koga moti zasebno šolstvo?
Zasebno šolstvo že nekaj časa buri duhove v slovenski javnosti. Ves čas se skuša ustvariti vtis, da se z njim ogroža javno šolstvo, da je za državo financiranje tega šolstva drago in da je povsem odveč in celo škodljivo posegati v kolač javnega šolstva. Še zlasti je završalo lani, ko je ustavno sodišče presodilo, da je treba javni program, ki ga izvajajo zasebne šole, v celoti financirati iz državnega proračuna. Trenutno je namreč tako, da je ta program financiran zgolj 85-odstotno. V državnem zboru je bila ustanovljena strokovna skupina, ki naj bi presodila, kako to odločbo ustavnega sodišča upoštevati v zakonu in vse bolj se zdi, da bi jo radi izigrali s pomočjo spremembe ustave.
Oglasil se je tudi Sindikat vzgoje in izobraževanja in predstavil knjižico z naslovom Komu je napoti kakovostno javno šolstvo?. Avtorji opozarjajo, da bi uresničitev odločbe ustavnega sodišča vodila v rušenje razmerja med javnimi in zasebnimi
šolami, ter se zavzeli, da se odločbi ne sledi. Po mnenju urednika knjižice Marjana Šimenca odločba ustavnih sodnikov deluje kot precedens, ki bi lahko imel dalnjosežne posledice na javno šolstvo. »Poleg tega vnaša neko napetost v razmerje med javnimi in zasebnimi šolami,« je dejal. Veronika Tašner pa opozarja na možnost ponovnega poskusa razgradnje javnih služb. »Odločitev ustavnega sodišča razumem kot odvračanje od prvotne zakonodajalčeve namere varovanja javnega šolstva ter podporo partiku-larnim interesom in številčnejšemu ustanavljanju zasebnih šol, kar je nevarno,« je dejala. Zato meni, da bi bilo ureditev financiranja zasebnih šol treba pustiti takšno, kot je.
Medtem pa direktor zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar meni, da je ravno katoliško šolstvo očitno nekomu precej v napoto. »Nihče ne govori o tem, da bi morali izenačiti financiranje javnega in zasebnega šolstva, ampak da se 100 odstotno
financira javni program v zasebnih šolah. Še vedno je treba plačati ves dodatni program, ki ga izvajamo, in sredstva za investicije in materialne stroške.« Globokar je zgrožen ob navedbah, da zasebne šole ogrožajo javne. »V ozadju je resnično ideološka bitka. Gre za nasprotovanje zasebnemu šolstvu kot takemu in ustvarjanje neke klime strahu. Kot da zasebno šolstvo ogroža, da je celo nevarno javnemu šolstvu, ruši mrežo javnega šolstva, pa imamo samo 0,2 odstotka zasebnega šolstva. Če je to ogrožanje?!« Po drugi strani tudi ne gre za ogrožanje državnega proračuna. »Gre za 300.000 evrov na letni ravni.« Globokar je prepričan, da bi potrebovali premik v mentaliteti, da zasebno šolstvo pomeni obogatitev slovenskega prostora.
Državni zbor naj bi o nadaljnjih korakih odločal kmalu, ali bo upošteval namige sindikata, naj ustavne sodnike preprosto prezre, pa je za zdaj še vprašanje.
KOBILARNA LIPICA
Živa kulturna dediščina
Kobilarna Lipica je korak bližje k vpisu na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Dober mesec dni po tem, ko je njeno vodstvo Slovenskemu etnografskemu muzeju predalo uradno pobudo za vpis v register žive kulturne dediščine RS, so tej pobudi v muzeju ugodili. Ocenili so, da tradicionalna reja lipicanca odgovarja vsem kriterijem za vpis v nacionalni register.
Kot je znano, pa dogajanje v Lipici ni samo rožnato. Na težave zaradi neizplačanih plač in drugo problematiko že dlje časa opozarjajo delavci družbe Lipica Turizem. Ti bodo po pridobitvi posojila le prejeli polovico decembrske plače in polovico lanskega regresa.
Ker ministrstvo za kmetijstvo doslej ni zagotovilo jamstva za posojilo podjetju v težavah, bodo jamstvo dali v panožnem sindikatu. Delavska hranilnica je tako na račun Lipice Turizma nakazala 60.000 evrov. »Banka je zahtevala nekaj, kar nihče ni hotel dati, tako da je sindikat zastavil delnice za jamstvo za naš kredit,« je pojasnil predsednik sindikata v Lipici Turizmu Vili Šker-janc. Generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Karmen Leban je medije še seznanila o predlogu ministrstva za gospodarstvo o zagotovitvi 200.000 evrov nepovratnih državnih sredstev v pomoč družbi, in s temi sredstvi tako upa, »da bo možno poleg polovice plače za december in regresa tudi del januarske plače, vsaj tako sva se pogovarjala z direktorjem, tako da bi do konca meseca marca izplačali celo plačo«.
Kaj se bo v prihodnje dogajalo z Lipico Turizmom, bo odvisno predvsem od novega zakona o Kobilarni Lipica, ki naj bi bil pripravljen do konca marca. Po novi zakonodaji naj bi se obe družbi združili in šli pod ministrstvo za gospodarstvo. Lebanova je sicer poudarila, da je svet
Kobilarne Lipica doslej povzročil veliko trpljenje delavcev Lipice Turizma ter veliko gospodarsko škodo. Prisotni delavci so še opozorili, da v času, ko so ostali brez dela plač, so nekateri zaradi zaostanka pri plačilu najemnine za stanovanja, ki so v lasti Kobilarne Lipica, dobili opomine pred izselitvijo oziroma odločitev o izselitvi.
V Kobilarni bodo po drugi strani v naslednjih dneh pospešeno delali na postopkih za vpis v nacionalni register žive kulturne dediščine, saj prej ko bo ta opravljen, prej mu bo sledila oddaja skupne vloge za vpis vseh lipicanskih kobilarn na Unescov seznam, napoveduje v. d. Direktorja Boštjan Bizjak, ki se pridružuje pričakovanjem uprave, da bo obisk Lipice po končani prenovi letos rekorden.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Inflacija denarja je varljiva sanja,
da bomo od države kaj zastonj dobili.
Je otipljiv izraz neskladja
med tem, kar nam obljublja
in kar nam more razdeliti neka vlada;
a hkrati tudi nas zavaja,
ko mislimo, da potrebujemo vse, kar želimo;
in da nam več pripada,
kot to, kar smo si z delom zaslužili.
MK
Ko zaključujemo naš list, predsednik Macri otvarja redno zasedanje državnega parlamenta. S tem dejansko začne argentinska demokracija dihati s polnimi pljuči. Položaj seveda ni ugoden za vlado, saj še daleč nima lastne večine. Vsak načrt, vsak zakon bo moral opraviti dolg in naporen postopek usklajevanja z obnovljenim peronizmom (Massa) in še s kakšnimi drugimi skupinami. Delo ne bo lahko.
Včeraj in danes. Skoraj od samega začetka kirchnerističnega režima, predvsem pa v obdobju osmih let dveh mandatov gospe Cristine, je imela vlada lastno večino v obeh zbornicah. Kako so oni razumeli demokracijo, je najbolje orisal pokojni predsednik Nestor Kirchner, ko je ob nekem zakonskem osnutku, ki ga je vlada poslala v glasovanje, zahteval, naj se ne spremeni »niti ena vejica«. In tako je bilo. Poslanska zbornica in senat sta v tem obdobju igrala vlogo »vladne notarske pisarne«, ko so samo ugotavljali in potrjevali, kar je vlada poslala. Tako so bili samo »dvigalci rok«, brez lastne iniciative in seveda brez časti. Samo enkrat se je zgodilo, da je vlada pogorela: po slavnem spopadu s kmeti, ko je podpredsednik Cobos gospe postavil mejo s svojim »ne pozitivnim« glasom. Macri se nahaja v popolnoma nasprotnem položaju. Vsak vladni predlog, vsak zakonski osnutek je (in bo) predmet pogajanja in sprememb. Vsak zakon bo imel svojo ceno, v ugodnostih za province ali v obliki izredne podpore za javna dela tu in tam po državi. »Daj-dam«, ki je deloval tudi za časa kirchnerizma, bo sedaj veljal v polni meri in bil temelj uspešnosti (ali neuspešnosti) Macrijeve vlade. S 1. marcem se torej začne redno zasedanje, ki se bo raztegnilo tja do konca novembra. V teku dogodkov se bo videlo, koliko je Massa res pripravljen pomagati vladi, predvsem pa, kakšen položaj bo zavzela uporna skupina peronističnih poslancev, ki je od prvotnih dvanajstih narasla že na sedemnajst.
Naj povem ali ne? Že nekaj časa poteka zanimiva debata v vladnih vrstah. Snov pogajanja je, ali naj javno in odločno nakažejo vso resnico zavoženega gospodarskega položaja, ali naj o tem raje ne govorijo. Ko je Macri nastopil, je sicer povedal, da je stanje skrajno težko, a ni navedel številk ne podrobno opisal posameznih področij. Mnogi v njegovih vrstah sedaj zahtevajo, naj vendar
jasno razloži, kaj so prejeli od gospe Cristine in njenih. Macri je pristaš, da se ubere neka srednja pot. V prihodnji številki, ko bo vse dorečeno, bomo videli, kam se je obrnil. Bolj ostro pa nastopajo nekateri sodniki. Znani Bonadio je že poklical na zagovor bivšo predsednico. Sicer še ni obtožena, a zadeva ni enostavna. Tik pred volitvami je namreč Centralna Banka izpeljala veliko prodajo dolarjev »a futuro«. Sistem je enostaven: plačaš danes, Centralna Banka pa ti izroči dolarje v določenem roku, v tem primeru večinoma čez šest mesecev. Takrat so dolar prodajali po 10 pesov (na črnem trgu je stal 15); sedaj uradni stane 15 pesov; torej, za šest mesecev 50% obresti. Tisti, ki so takrat kupili ogromne količine ameriške valute, so tudi ogromno zaslužili. Po sodnikovih računih je država s to kupčijo izgubila med 70 in 80 milijard pesov. Predsednica mora vedeti, zakaj so se tako odločili, saj se ni ničesar zgodilo brez njenega pristanka (ukaza?). Ta poteza je bila del »bombe«, ki jo je prejšnja vlada pustila svojemu nasledstvu.
Kirchnerizem se krha. Prejšnji teden je pero-nizem imel svojo konvencijo (kongres). Debate so bile ostre. Gospa Cristina je namreč sporočila svoje ukaze, predvsem glede zadržanja senatorjev in poslancev v parlamentu. Hitro je pogorela: ljudje niso več tako poslušni. Potem so sestavili komisijo, ki naj vodi in nadzira prihodnje volitve. Od 14 mest je samo eno pripadalo La Campori. Pa še tistega niso hoteli zasesti, verjetno zaradi zamere, ker so jih dejansko izrinili iz vodstva. To je kot po želji Macrija: dokler bo peronizem razprt, bo njegovo delo lažje. Sedanji predsednik ima doma velike težave (inflacija, dolar, sindikati), je pa bolj uspešen na zunanjem področju. Pozitivne je bil obisk francoskega predsednika (Francois Hollande), ki je obljubil podporo argentinskemu prizadevanju za povezavo med Mercosurjem in Evropsko unijo. Izreden dosežek je bilo tudi soglasje s tujimi upniki, ki so državo tožili na newyorškem sodišču. S tem se bo država normalno vrnila na mednarodni kreditni trg. Zanimivo je bilo tudi srečanje s papežem Frančiškom. Le da je sprožilo vrsto komentarjev, ugibanj in kritik, češ, da je bilo srečanje kratko (22 minut) hladno in da se je papež »kislo držal«. Nihče ne more vsem ustreči.
Svobodna 2016 nro 05.indd 2
01/03/16 16:06
SVOBODNA SLOVENIJA • 3. marca 2016
Stran 3
OTROŠKA KOLONIJA 2016
Poletje, sonce, voda ... joj, to bo lepo! Kako smo veseli, ko ob koncu šolskega leta začnemo sanjati o počitnicah! Potem pride božič in novo leto, nato pa ... Že 1. januarja smo se z mnogimi prijatelji srečali v Slovenski hiši. Tam je že čakal avtobus in voditelji ... Vsi smo z veseljem pričakovali lepa doživetja na slovenski otroški koloniji. Po molitvi v cerkvi smo se poslovili od staršev in že smo bili na avtobusu, na poti v Cordobo. Kako smo bili veseli!
Zjutraj smo dobro naspani prispeli v Hanželičev dom, kjer smo se po dobrem zajtrku namestili v lepo pripravljenih prostorih glavne stavbe. Imeli smo veliko energije, zato smo se takoj odpravili spoznavati okolje ... kar peš smo šli do potočka, kjer so se pred leti veliko kopali! Ker smo imeli lepo družbo, je pot med klepetom in petjem kar hitro minila. Lačni smo se vrnili v dom in se hitro napotili v jedilnico. Bilo je zelo vroče, zato smo se po
kosilu zabavali v bazenu. Sestavili smo tudi skupine in tekmovali smo v športu in slovenščini. Ko je sonce zašlo, smo imeli sveto mašo, potem pa večerjo. Prvi dan je bil mimo in utrujeni smo hitro zaspali!
Čez noč smo se večkrat prebudili zaradi hude
V Córdobi je vedno veselo
smo imeli še posebno slovesno sveto mašo, saj je bila nedelja!
Tretji dan smo se zgodaj zbudili, saj nas je sonce skozi okno prijetno božalo! Odpravili smo se na goro Kristus in po poti molili križev pot. Spoznali smo tudi Dique San Jerónimo, potem pa obiskali Estancia El Rosario, kjer smo okusili dobre alfahorje! Popoldne smo se igrali z izkaznicami in tekmovali v bazenu. Dan je bil res čudovit!
Četrti dan, spet dež. A to nas ni ustavilo! Obiskali
smo grob gospoda Hanželiča in se mu zahvalili za vse, kar je naredil za slovenske otroke. Potem smo igrali med dvema ognjema in softball, ter se kopali v bazenu. Popoldne smo se od pravili v mestece San Esteban. Pot je bila dolga, pa e vseeno hitro minila! Zvečer pa smo spet imeli polne roke dela s pripravo prizorčka za tretji sveti večer! Tako je bil 5. januar za nas pravi praznik! Mecl molitvijo smo pokadili in
blagoslovili prostore doma, potem pa smo s pesmijo in uprizoritvijo jaslic premišljevali božično skrivnost... Predno smo se odpravili spat, smo pred vrata postavili naše copate, da ne bodo sveti trije kralji pozabili na nas!
Naslednji dan nas je sonce spet zvabilo v hribe. To pot je bil na vrsti Mastil!
Malo se je bilo treba potruditi, a kako lep razgled je bil na vrhu! Tam smo krstili nove člane kolonije ... bilo jih je toliko, da bi skoraj ostali brez vode! Utrujeni smo se vrnili domov. Po kosilu smo se kmalu odpravili v
bazen, saj je bilo res vroče! Proti večeru smo se odpravili v mesto Capilla del Monte, kjer smo okusili sladek sladoled, kupili spominčke in... klicali domov! Marsikatera solzica je stekla iz oči, ko smo slišali znane glasove iz Buenos Airesa! Veseli smo se vrnili domov, kjer smo okusili slastno večerjo in se nasmejali pri nočnih igrah ...
Šesti dan je bil še posebno zabaven, ker smo se že zgodaj zjutraj odpeljali v Terra Aventura, kjer smo se sprehodili po lepi naravi, potem pa izkusili let po zraku na tirolesi, pa tudi veslanje s kajakom po potočku. Popoldne smo se spočili v bazenu in temovali v športu... pa še skupinske zastave smo pripravili! Res so lepe!
In tako so dnevi hitro minevali in prehitro je prispel
zadnji večer! Po večerji smo morali najprej poiskati zaklad, potem pa imeli kres! Vsaka skupina je sestavila pesmico ... in bile so res lepe! Dež je počakal točno
toliko, da smo prišli suhi pod streho, potem smo pa imeli spet nočno nevihto! A se je že nismo tako bali! Zaradi utrujenosti smo hitro in mirno zaspali.
Sedmi dan, dan odhoda ... pa smo ga vseeno izkoristili! Odpeljali smo se v Los Terrones, kjer smo v mogočnem skalovju opazili zanimive oblike kamele, želve in še mnogo drugih ... Popoldne pa je bilo treba pospraviti vse. Kar težko nam je bilo, ko smo zlagali obleko, pospravljali sobe in
nevihte! Zjutraj pa smo se vseeno zbudili dobre volje in dobro naspani. Ker vreme ni bilo ravno najboljše, smo v jutranjih urah delali ročna dela, ter začeli s pripravo prizora za sveti večer. Popoldne smo imeli misijonsko tombolo! Bilo je zelo zabavno; dobili smo lepe dobitke in nabrali precej denarja za revne otroke iz Peruja! Zvečer
odnašali kovčke na avtobus, ter se še zadnjič skupaj slikali! Vožnja nam je ob pogovoru in spanju kar hitro minila in zjutraj smo že prispeli v Slovensko hišo. Veselo je vsak stekel v objem svojih dragih ... Koliko lepega jim je moral še povedati!
Vemo pa, da je za lep uspeh kolonije potrebno veliko truda! Zato naj omenim tiste, ki so darovali svoj prosti čas za slovenske otroke: ga. Miriam Mehle Javoršek, g. Robert Brest, Ani Malovrh, Štefi Bokalič, Milena Fekonja, Nevenka Grohar, Niko Puntar in Erik Oblak. Za nas je bilo to nepozabno doživetje! Upamo, da bo še mnogo otroških kolonij, kjer bodo lahko otroci še naprej gojili slovenki jezik in zdravo prijateljstvo!
N. G.
Svobodna 2016 nro 05.indd 3
(Nadaljevanje na 4 strani)
01/03/16 16:06
stran 4	3 de marzo de 2016 • N° 5
SAN MARTIN
Poročilo o božičnem koncertu, ki je bil 20. decembra 2015 ob 18. uri v Sanmartinski stolnici, je razdeljeno na dva dela. V prvem delu klik na Microsoft Word, mapa Zbor, dokument Božični koncert 15, kopiraj in prilepi ... In tu si lahko preberete spored koncerta in seznam nastopajočih ter sodelavcev, kot so zapisani na koncertnem listu:
SPORED: Gloria / Antonio Vivaldi; Villancico / Andrés Risso; Ave Maria / Bach-Gounod; Zvezde gorijo, zvezde
žarijo / France Cigan; El Niño Dios ha nacido / Villancico popular argentino; Noche anunciada / Ariel Ramírez; Holly night / A. Adam / priredba. Anka S. Gaser; Kaj se vam zdi? / slovenska narodna; Duerme niño de Belén / Tradicional navideña; Con guirnaldas y con flores / Tradicional navideña; Zveličar nam je rojen / Rihar - Premrl (solo: Tone Podržaj, Marjeta Žagar); Gloria / Athos Palma; Fuentecilla que corres / Villancico popular de Andalucía; Noč božična / Hugolin Sattner, (solo: Sofi Boltežar): Slava Bogu na višavah / iz Kramarjeve zbirke; Jubilate Deo / Richard Wagner; Que canten los niños /J. L. Perales.
NASTOPAJOČI: Zborovodja: prof. Lučka Marinček Kastelic. SPREMLJAVA: na orgle prof. Paula Bustamante; Toni Podržaj (kitara in charango); Marjan Boltežar (tolkala).
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR SAN MARTIN. Soprani: Ivanka Corn, Juli Kastelic, Marjeta Mavrič, Irena Petko-všek, Marija Petkovšek, Kami Santana, Marta Škulj, Silva Tašner, Marjeta Žagar. Alti: Magdalena Belec, Dorita Brezavšček, Luciana Dimnik, Sofi Kastelic, Gabriela Marolt, Vera Podržaj, Maru Santana, Mirjanka Voršič. Tenorji: Daniel Delich, Jože Skale, Sebi Skale, Lučka Smersu Santana. Basi: Gabrijel Petkovšek, Tone Podržaj,
Čudovit božični koncert
Niko Štumberger. Bivši pevci: Mojca Oberžan, Katica Kovač, Marko Škulj, Marjan Petkovšek, Lado Petkovšek.
VOKALNA SKUPINA MUČAČAS: Marta Belec, Luciana in Sonia Dimnik, Juli in Sofi Kastelic, Sofi Hernández, Kati, Micaela in Saši Podržaj, Kami in Maru Santana, Mirian Šenk.
OTROŠKI ZBOR: Sofía in Ana Boltežar, Katerine Di Leo, Ana Laura Dioszegi, Maja, Tadej in Martina Filipič, Katja Filipič, Carmela in Gregorio Černič, Amelia Belardi Černič, Matia in Niko Leber, Federico in Ema Tašner, Lucía in Sofía Vomberger.
ŽIVE JASLICE: Ivan in Máximo Dimnik, Gisele Petraroia, Lucas Leskovec, Alex Verbic, Agustín Skale, Cecilia Jarc, Paula Boltežar, Uma Skale, Juana Volpedo; GLAS: Juan Manuel Hernández.
SCENSKI PROSTOR: inž. Toni Kastelic in sodelavci, MASKIRANJE: Regina in Štefi Leber, PRIČESKE: Andi Žagar, ORGANIZACIJA: Cecilia Močnik in Sonia Boltežar, GRAFIČNO OBLIKOVANJE: Micaela Podržaj.
Koncert je podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V drugem delu tega poročila pa klik na elektronsko pošto, in sicer na pismo, ki ga je napisala Rosita Pedrazzini, naša zvesta poslušalka. Iskrena hvala za tako prisrčne besede:
Voces de ángeles en la Catedral
El Concierto Navideño que el Coro Esloveno de San Martín nos ofreció en la tarde del 20 de diciembre, convocó a muchas personas. Es cierto: rápidamente en esa tarde cálida de diciembre, la Catedral de San Martín, Parroquia del Buen Pastor, se vio colmada por fieles ansiosos de revivir el espíritu navideño, en villancicos que acompañaron la entrada de María y José con su Niño en brazos, de Pastores, Ángeles y Reyes. Así se iniciaba este "regalo" introduciéndonos también, en el "espíritu del Año del Jubileo de la Misericordia"
¡Todo un espectáculo audiovisual, claro, emotivo, natural, piadoso!¡Qué voces! ¡Entre las de los adultos, las jóvenes, los niños tuvimos unas horas de cielo!¡Tal vez- pensé- nuestra fe necesitó la ternura para brillar nuevamente en el corazón de cada uno, con la esperanza puesta en aquello de "Paz a los hombres de buena voluntad"!
Como amiga de la Colectividad Eslovena, y de cada integrante del Coro, sentí la emoción por el obsequio espiritual y cultural que nos daban ellos a San Martín: un regalo en la proximidad de la Navidad.
Entre la multitud, vimos al Intendente de nuestro Municipio, Gabriel Katopodis, siguiendo, paso a paso, los cantos y la puesta escenográfica viviente.
17 piezas interpretadas por el Coro, por el Conjunto coral "Muchachas" y por los Niños, convirtieron esa tarde de diciembre, en una fiesta de piedad, emociones y reencuentros. Desde el primer villancico tuvimos para pensar. "Quien hace la caridad, el amor, con los pequeños que no tienen techo, no tienen pan es hacér-
selo a Dios "Llamativamente el hermoso bebé que representó al Niño Dios, durmió y sonrió con cada canción... como si ellas fueran sus propias melodías de cuna. Desplazamientos, vestimentas, actitudes, contribuyeron al clima espiritual.
Por último las palabras de la Directora del Coro, Lucía Marincek Kastelic, confirmó el motivo espiritual de este encuentro: "lo hicimos con esta disposición: que fuera una oración, con todos ustedes, ante el Nacimiento de Jesús"
Agradeció a la Catedral y al Padre Roberto el haber cedido este espacio central de la fe católica en San Martín. Y el mismo Padre Roberto retribuyó el agradecimiento, pidiéndole al Coro fuera quien acompañe la apertura de la Puerta Santa en la Catedral para sumarse al Año Jubilar.
En la noche, sobre la Plaza de nuestra ciudad fuegos artificiales anunciaban el Nacimiento del Amor, y la Esperanza de la Paz, para un mundo que tanto lo necesita!
¡En nombre de todos aquellos que no somos descendientes de eslovenos, pero que los admiramos y nos sentimos hermanos, les agradezco, amigos, este maravilloso regalo de Navidad!
VB
BLAŽENI CURA BROCHERO 5
Pastir, ki je dišal po ovcah
Zbrala in priredila Metka Mizerit _
Strašna kolera
Leta 1867 je v Buenos Airesu izbruhnila kolera, ki se je postopoma širila na deželo in puščala za sabo na tisoče žrtev, toliko, da ni bilo dovolj rok, da bi pokopali vse mrtve. Oblast je zapovedala strogo nadzorstvo nad potniki, vendar se je bolezen širila, kor bi imela peruti. Kmalu je epidemija izbruhnila v Cordobi. Kot zelo primitivno sredstvo preprečevanja, da bi se prebivalci ne nalezli bolezni, so na križiščih cest prižigali ognje in nanje nalagali dišeča zelišča, ki naj bi ublažila smrad razpadajočih trupel.
Ta javna nesreča je razdelila ljudi na dve skupini. Prva je bila skupina tistih, ki so bili ganjeni ob nesreči in so se z vsem srcem predali službi bližnjemu. Junaško so stregli bolnikom po Jezusovih besedah: »Ni večje ljubezni, kot dati življenje za svoje prijatelje.«
Druga skupina so egoisti, ki bežijo pred svojo dolžnostjo in strahopetno zapustijo celo svojo družino, da rešijo lastno kožo.
In duhovnik Brochero? Pridružil se je skupini mož in žena, ki so pozabili sami nase in ponudili svoje življenje v službo bližnjemu. Medtem, ko je veliko ljudi bežalo iz mesta, je Brochero ves čas ostal v Cordobi, obiskoval bolnike in jim delil tolažbo ter poslednje zakramente. Njegovo mlado, junaško srce ga je sililo v človekoljubno delo. Bil je duhovnik in bolničar, tolažil je in pokopaval. Kjer je bila potreba, tam je bil oče Brochero. V teh dnevnih in nočnih obiskih ter blagoslovih bolnikov, ki so bili prav gotovo njihov zadnji blagoslov, je bil Brochero v skrbeh za svojo oddaljeno družino. So zdravi ali jih je napadla strašna bolezen? Bo še kdaj videl svojo ostarelo mater?
Komaj je strašna epidemija ponehala, je potoval v svojo rojstno vas Santa Rosa, kjer je iskal počitka in naklonjenosti. Po kratkem času je kolera ponovno izbruhnila. Brochero je zapustil dom in družino ter se zopet posvetil službi trpečega človeka. Videli so ga, kako je tekal od bolnika do bolnika, ko je umirajočim podelil zadnjo versko tolažbo in spremljal žalujoče. Kasneje o teh svojih junaških dejanjih ni hotel pripovedovati.
Leta 1868, ko je bila strašna bolezen, ki je bičala deželo, premagana, je škof imenoval Brochera za prefekta semenišča, kjer ni bil odgovoren samo za študij bogoslovcev, ampak tudi za gospodarstvo hiše. Izkazal se je kot odličen voditelj in vreden zaupanja v upravnih zadevah.
Župnija svetega Alberta
Leto 1869 je važno za našo zgodovino. Takrat je prvi vlak povezal Cordobo, Rosario in Buenos Aires. Lokomotiva je s svojimi ostrimi žvižgi prebujala neskončno pampo in klicala k napredku.
Po prvih letih duhovništva je leta 1869 škof poslal Brochera v razsežno župnijo San Alberto. Od vzhoda proti zahodu je merila približno 115 km, enako tudi od severa proti jugu. Povedali so mu, da je ljudstvo verno, vendar nekoliko brezbrižno in lahkomiselno. V družinah ni manjkalo nereda, pijančevanja in drugih strasti, kar je težilo družinsko sožitje.
Preden je Brochero odpotoval, je uredil vse dokumente, ki jih je potreboval. Zaprosil je tudi rektorja univerze, da mu je ta izdal diplomo »doktor filozofije«: tezo, ki jo je branil preden je bil posvečen. Z vsemi temi dokumenti je 24. novembra oče Brochero odšel
iz Córdobe proti zahodu. Tri dni je jahal na muli preko gora, ki dosežejo dva tisoč tristo metrov nadmorske višine. Ker je bila že pozna pomlad, je užival modro nebo, polet kondorjev, terase pobarvane z divjim cvetjem in očarljive prizore. Ujela ga je tudi divja nevihta in ostra toča.
Tretji dan je z višine zagledal dolino in velik del svoje razsežne župnije. Bujno rastlinstvo daje privlačnost dolini. Za hrbtom je videl pogorje Sierra Grande in hrib Cham-paquí; na desni vasi Mina Clavero in Villa Tránsito, ki ju loči reka. Na njenem bregu rastejo košate vrbe žalujke in vitki topoli. Na levi je zagledal vasi San Pedro, Dolores in San Javier. Pred sabo je občudoval zelene gričke, ki se v daljavi dvigajo v visoke gore. Razprostrl je roke v objem. To je zemlja, ki mu jo je Bog pripravil za njegovo poslanstvo.
Oče Brochero je prišel na faro San Pedro brez slavnostnega sprejema, brez napitnice, brez slavoloka. Po prvih pozdravih prebivalcev je odšel iz naselja in odšel v Villa del Tránsito. Tam je bil župnik Francisco Aguirre, misijonar, dominikanec, ki je leta 1862 ustanovil to vas. Veliko je naredil za duhovni in gospodarski napredek župnije. Z njim se je Brochero pogovarjal o izkušnjah in položaju svoje župnije; o katehezi, šolah, kapelicah; tudi o družinah in njihovih verskih in moralnih težavah. Videl je zaostalost in nepoučenost prebivalcev svoje obširne župnije.
San Pedro je bila mala vas. Ko je Brochero prišel, so župnijsko cerkev šele zidali. Kljub temu, da je bilo naselje najvažnejše v pokrajini, je bila cerkev ubožna. Tudi ljudje niso imeli smisla, da bi cerkev obnovili.
(Dalje prihodnjič)
Svobodna_2016_nro_05.indd 4	01/03/16 16:06
SVOBODNA SLOVENIJA • 24. marca 2016	Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE
ŠIBEK SUNEK OKOLI NOVEGA MESTA
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v nedeljo 28. 2. ponoči ob 0.39 zabeležili šibek potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 59 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane, v bližini Novega mesta, potres pa so čutili posamezni prebivalci Novega mesta in okolice.
MARIBOR DOBIL ANESTEZIOLOGE
V	Univerzitetni klinični center Maribor bo po besedah direktorja Gregorja Pivca prišlo pomagat 20 anestezi-ologov iz kliničnega centra s hrvaške Reke. Ob tem je poudaril, da si želijo anesteziologov, ki so jim jezikovno bližje.
KOMISIJA NAJ BI NE BILA NEODVISNA
Delovna skupina za podkupovanje OECD je v izjavi izrazila resno zaskrbljenost zaradi položaja slovenske Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Zavzemajo se za njeno neodvisnost, finančne in človeške vire ter učinkovitost KPK. Kot so spomnili, so v času ocenjevanja Slovenije v letu 2014 že izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnega vmešavanja politike v delo KPK, še posebno v povezavi s podkupovanjem tujih uradnikov, prav tako so izpostavili vprašanje primernosti finančnih in kadrovskih virov na KPK. Po besedah predsednika KPK Borisa Štefaneca pa gre za kritiko slovenskih oblasti, ki so dolžne zagotoviti pogoje za dobro delo komisije.
ZDAJ MOŽGANI KROŽIJO
Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je priredil 2. mednarodno konferenco Slovenski možgani krožijo prek meja, na kateri se predstavljajo slovenske raziskovalne ustanove, ki delujejo zunaj Slovenije. Namen takšnih dogodkov je po besedah ministra Gorazda Žmavca preseči tezo o begu možganov in govoriti o kroženju možganov.
NAGRADA MLADI PREVAJALKI
Letošnja prejemnica nagrade za mlade prevajalce esAsi, ki jo špansko veleposlaništvo podeljuje bienalno za najboljši prevod iz španščine v slovenščino, je Sara Marina Virk. Nagrado je prejela za prevod kratke zgodbe Mur urugvajskega avtorja Felisberta Hernandeza.
OKREPITEV BDP
V	Sloveniji se je bruto domači proizvod (BDP ali PBI) po prvih ocenah statističnega urada lani realno okrepil za 2,9 odstotka, potem ko je bila gospodarska rast v letu 2014 pri treh odstotkih. V zadnjem lanskem četrtletju se je BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2014 zvišal za 3,3 odstotka. Glavni dejavnik rasti ostaja izvoz, ki se je lani okrepil za 5,2 odstotka, povečuje pa se tudi vloga zasebne potrošnje.
POMANJKLJIVOSTI PRI VOLITVAH
Nevladna organizacija Transparency International (TI) Slovenia je ob nadzoru lokalnih volitev v letu 2014 ugotovila več sistemskih pomanjkljivost, ki vplivajo na potek in poštenost volilnih kampanj. Z namenom dviga demokratičnih standardov in izboljšanja stanja na tem področju so zato oblikovali 13 priporočil za odločevalce. Kot je pojasnila vodja projekta Živa Kavka Gobbo, so ugotovili sistemske pomanjkljivosti tako glede prozornosti volitev kot pri izvajanju zakonodaje.
PO SVETU
TRGOVINA Z OROŽJEM
Zaradi regionalnih konfliktov in napetosti v svetu v zadnjih letih raste trgovina z orožjem. Obseg dobave med letoma 2011 in 2015 je kar za 14 odstotkov višji kot v petih letih pred tem. Vodilne dobaviteljice - Združene države Amerike - so si le še utrdile svoj položaj, povpraševanje po orožju pa se je povečalo v Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. ZDA in Rusija ostajata največji izvoznici orožja, Indija pa največja uvoznica, tako v najnovejšem poročilu ugotavlja Stockholmski inštitut za mirovne raziskave (Sipri). Drugi največji uvoznik je Savdova Arabija. V primerjavi z obdobjem od leta 2006 do 2010 je ta država uvoz povečala kar za 275 odstotkov, največ pa ga prejema od ZDA.
ŠVICARJI PROTI IZGONU
Švicarski volivci so na referendumu z 59 odstotki glasov zavrnili predlog desničarske Švicarske ljudske stranke, da bi tujce, ki so storili kaznivo dejanje, takoj izgnali iz države. Flavia Kleiner, vodja široke koalicije nasprotnikov pobude, je dejala, da gre za sporo-
PISALI SMO PRED 50 LETI
Bodimo prijatelji lastnih otrok in svojega naroda!
... Začetek novega šolskega leta nas tako vse opozarja na naloge, ki jih imamo do slovenskega naroda. Če ga hočemo ohraniti zdravega, narodno zavednega in versko trdnega, je glavna skrb tako slovenskih staršev, kakor vse slovenske izseljenske skupnosti, da ohranimo svojo mladino slovensko. Če te ne bomo vzgojili v narodnem in verskem duhu in če ji ne bomo preskrbeli in zagotovili potrebne splošne in strokovne izobrazbe, nas bo zgodovina obsodila, da smo bili sebični, ker v najusodnejši dobi slovenskega naroda ... nismo izpolnili svoje dolžnosti.
SLOVENCI V ARGENTINI
Pustne veselice. Za pustno nedeljo so bile po vseh slovenskih domovih na področju Vel. Buenos Airesa pustne veselice, od katerih so bile nekatere bolj, druge manj obiskane. Bile so v Slovenski vasi, v Našem domu v San Justu, v Slovenskem domu v San Martinu, v Carapachayu in v Slomškovem domu v Ramos Mejii, kjer je bila veselica tudi na pustni torek. Veselica je bila prav tako na Pristavi v Caste-larju. ...
Maša in spominski sestanek. Po naročilu Slovenskega katoliškega akademskega društva je bila v soboto 19. februarja t. l. maša za pogrešana slovenska akademika Tomaža Kralja in Boža Vivoda, ki sta 17 januarja odšla na Tronador, s katerega se nista več vrnila, ker je naslednji dan v tem gorovju divjala snežna nevihta. Mašo je imel g. msgr. Anton Orehar, ki je imel po evangeliju tudi nagovor o smislu življenja in smrti ter o idealizmu in delu obeh pogrešanih .
Osebne novice. Družinska sreča: V družini Petra Šerjaka in njegove žene ge. Vide roj. Spreitzer iz Floride se je 5. februarja rodil sinček.
Poroke. V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta se poročila g. Andrej Goljevšček in gdč. Milka Burja; v Berazateguiju sta se poročila g. Jože Kljun in gdč. Antonija Šircelj; v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejii g. Ciril Selan in gdč. Marija Ris; v Mendozi pa g. Peter Bajda in gdč. Ivanka Krvina.
(Svobodna Slovenija, 17. in 24. februarja 1966 - Št. 7 in 8)
čilo civilne družbe, da je Švica »uspešna država, ko se zavzema za raznolikost«. Nova pravila bi se nanašala na vse tujce, ne glede na to, kako dolgo že živijo v Švici. Prav tako bi veljala za v Švici rojene in odrasle potomce priseljencev, ki nimajo švicarskega državljanstva. Avto-matizem pri izgonu sta zavračala tako vlada v Bernu kot parlament, saj da je v nasprotju s temelji pravne države in mednarodnim pravom, kot kaže, so jima prisluhnili tudi volivci.
POMOČ UBOGI SIRIJI
Združeni narodi so začeli dostavljati pomoč ljudem na obleganih območjih v Siriji. V petih dneh naj bi jo dostavili več kot 150 tisoč Sircem, do konca marca pa bi lahko pomagali kar 1,7 milijona ljudem. Dostavo hrane je omogočilo sklenjeno premirje, čeprav so ga vpleteni že večkrat prekršili. O Siriji beseda teče tudi na spomladanskem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi. Predsednik sveta al Husein je pred zbranimi zunanjimi ministri in diplomati držav članic poudaril, da so migracije temeljno dejstvo človeške zgodovine, a opozoril, da so razmere v Siriji neznosne. Na obleganih območjih v obupnih razmerah živi 480 tisoč ljudi, morda jih je že »na tisoče« umrlo od lakote.
RESUMEN DE ESTA EDICION
TEMOR A LOS MIGRANTES
Volvemos con el problema del creciente número de migrantes que atraviesan las fronteras europeas. Tras las cuotas de aceptación que ha impuesto Austria, también Eslovenia limita la cantidad de los extranjeros. Ya en el número pasado relatamos del rechazo de la gente, que se siente amenazada por los recién llegados. A las protestas de Šenčur se han agregado ahora las de Kranj y otros lugares. El parlamento ha autorizado la intervención del ejército ayudar a la policía a guardar el orden. El primer ministro Miloš Cerar enfatizó que están garantizados el orden y la seguridad y exhortó a una actitud más solidaria con los refugiados. Pero evidentemente entre la población se nota cierto grado de temor. No es un problema esloveno; todos los países involucrados deben decidir una política común, realista pero humana. (Pág. 1)
EL GRAN PETER
El campeón esloveno en vuelos de esquí, Peter Prevc, no deja de sorprender con sus éxitos. En las competencias, realizadas en Kazajstán el fin de semana pasado nos hizo escuchar dos veces el himno esloveno. Fue su triunfo número 13 de esta temporada, con lo cual se aseguró para Eslovenia el globo de cristal, algo, que anteriormente sólo lo consiguió el ya legendario Primož Peterka. También, al conseguir trece triunfos en una sola temporada, igualó el récord del austríaco Gregor Schlierenzauer, quien lo logró en la temporada 2008/2009. "Es el momento más grande de mi vida", aseguró el joven campeón. A la vez su hermano Domen consiguió la medalla de plata en el campeonato mundial juvenil. (Pág. 1)
ALEGRIA EN CÓRDOBA
Como todos los años se realizó en Córdoba la tradicional colonia de vacaciones de los niños que concurren a las clases de los cursos eslovenos. Su base de actividades fue el Hostal Hanželič. Fueron días de paseos, entretenimientos, caminatas por las hermosas sierras cordobesas y juegos en la naturaleza. No faltaron encuentros y fogones. Al estar acompañados por el sacerdote esloveno Robert Brest, hubo lugar también para la espiritualidad, ya que tuvieron misas y reflexiones. Los alrededores de Capilla del Monte vieron pasar este grupo de chicos, que derrocharon alegría y disfrutaron unas vacaciones hermosas. (Pág. 3)
CONCIERTO EN SAN MARTÍN
Con un poco de atraso publicamos la crónica del concierto de navidad, llevado a cabo por el coro esloveno de San Martín. Tuvo lugar en la catedral de esa localidad del conurbano bonaerense. Interpretó canciones tradicionales eslovenas, villancicos del folklore argentino y también temas navideños internacionales. El coro está dirigido por la profesora Lučka Marinček Kastelic y tuvo importante acompañamiento. En la nota se cita a todos los integrantes y colaboradores. Al final se agrega, en castellano, el texto de la carta de felicitación y agradecimiento, enviada por Rosita Pedrazzini, una admiradora argentina de nuestro coro esloveno. (Pág. 4)
LA VIDA DE BROCHERO
El papa Francisco acaba de autorizar la canonización del Cura Brochero. En los próximos meses tendrá lugar en Roma, con festejos también en la localidad cordobesa homónima, la solemne proclamación del nuevo santa. Como gratitud hacia la Argentina, que tan fraternalmente acogió a los refugiados eslovenos de la posguerra, publicamos número tras número, la vida de este cura gaucho. Paso a paso seguimos el desarrollo de su vocación y su pastoral. Su abnegación y su amor por las almas es un ejemplo, que debe reformar también nuestras vidas. En un mundo, donde prevalece lo material, la figura humana y espiritual de Brochero debe hacernos reflexionar y llevarnos por el camino de la renovación religiosa. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Nevenka Grohar, Erik Oblak in Majda Maček. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ XXXX.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ XXXX.-; beli papir $ XXXX.-; Bariloche; $ XXXX.-; obmejne države Argentine, XXX.- US dol.; ostale države Amerike, XXX.- US dol.; ostale države po svetu, XXX.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, XXX.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Svobodna_2016_nro_05.¡ndd 5	01/03/16 16:06
stran 4	3 de marzo de 2016 • N° 5
MALI OGLASI
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - -
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellane/7 r Oh da 45°' CSrfjztLt bt Ramos
/ £	Mejía, Bu-
" P ° enosAires. Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure. POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
OBVESTILA~
Od 4. do 6. marca: duhovne vaje za mladino, od 18. leta dalje.
SOBOTA, 5. marca: Srednješolski tečaj RMB: sprejemni izpiti za 1. letnik ob 9. uri, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 6. marca: Tradicionalna tombola na Pristavi ob 16. uri. SOBOTA, 12. marca: Srednješolski tečaj RMB: popravni izpiti, vpisovanje in začetna sv. maša, v Slovenski hiši. NEDELJA, 13. marca: V Slovenski hiši ob 16. uri, začetek slovenskih osnovnih šol, sv. maša in nato igra muzikal »Annie«, v izvedbi Prešernove šole.
Občni zbor v Našem domu San Justu ob 9. uri.
Kosilo upokojencev, v Našem domu ob 13 uri. ČETRTEK, 17. marca: ZSMZ San Martin vabi na sestanek v Domu ob 16. uri, o Veliki Noči v letu usmiljenja bosta govorila Dr. Jure Rode in č. g. Robert Brest.
NEDELJA, 20. marca: Cvetna nedelja.
A
SKAKALCI NABIRAJO MEDALJE VSEPOVSOD
Slovenski smučarski skakalec Domen Prevc je na mladinskem svetovnem prvenstvu v romunskem Rašnovu osvojil srebro odličje. Boljši od njega je bil le Nemec David Siegel, tretje mesto pa je osvojil Japonec Ryoyu Kobayashi.
Domen Prevc pa je še v družbi Bora Pavlovčiča, Eme Klinec in Nike osvojil tudi zlato odličje na ekipni tekmi. Zbrali so 882,8 točke in za natanko 13 točk premagali drugou-vrščene Avstrijce, bron so osvojili Nemci.
Peter Prevc je prepričljivo zmagal na tekmi
SLOVENCI IN SPORT
za svetovni pokal smučarjev skakalcev v kaza-hstanskem Almatyju (141 in 137,5 m, 272,7 točke). Vse tekmece je ugnal za najmanj 18 točk (Glej na prvi strani).. Slovenski uspeh sta na petem in šestem mestu dopolnila Robert Kranjec in Jurij Tepeš.
V Almatyju so se izkazala tudi dekleta: Slovenka Maja Vtič (96,5 in 99 m, 233,9) si je priborila bronasto nagrado za tretje mesto.
TUDI SMUČAR PRIŠEL DO MEDALJE
Boštjan Kline je osvojil drugo mesto na superveleslalomu za svetovni pokal alpskih smučarjev v avstrijskem Hinterstodru in se še drugič uvrstil na stopničke v svetovnem pokalu, potem ko je bil letos januarja prav tako drugi na smuku v Garmisch-Partenkir-chnu. Za dvojni slovenski uspeh je moštvenega kolega z desetim mestom dopolnil Klemen Kosi.
Kline je dosegel najboljšo slovensko moško uvrstitev v tej disciplini, do letošnjega Hinterstodra sta po dvakrat na tretjem mestu v superveleslalomu končala Jure Franko in Aleš Gorza.
ROK MARGUČ DRUGI V TURČIJI
Deskar Rok Marguč je na tekmi svetovnega pokala v Turčiji v paralelnem velesla-
lomu osvojil drugo mesto. V Kayseriju je bil od Celjana boljši le Avstrijec Andreas Prommegger.
PRVI V KATARJU
Slovenski motokrosist Tim Gajser, svetovni prvak razreda MX2, je odlično začel novo sezono svetovnega prvenstva. Gajser (Honda), ki se je preselil v elitni razred MXGP je zmagal v prvi vožnji prve dirke v Katarju.
ZLATO IN BRON
Slovenska judoistka Tina Trstenjak je na tekmi svetovnega pokala v Dusseldorfu zmagala v kategoriji do 63 kilogramov, potem ko je v finalu s končnim prijemom premagala Britanko Alice Schlesinger.
Zadnji dan velike nagrade judoistov in judoistk pa je Ana Velenšek v kategoriji do 78 kilogramov osvojila tretje mesto.
NOVAKOVIC SE JE ODLOČIL ZA MARIBOR
Slovenski nogometni reprezentant Mili-voje Novakovic bo naslednje leto in pol igral za branilca naslova državnega prvaka Maribor. Šestintridesetletni napadalec, ki je nazadnje igral na Japonskem za Nagoyo, se je pogovarjal tudi z Olimpijo, pa s kitajskimi klubi, nekaj namigovanj je bilo tudi v tej smeri, da bo izkušeni strelec končal kariero.
OSEBNE NOVICE
Krst
30. decembra 2015 je bila krščena v Santuario Nuestra Señora del Rosario de Nueva Pompeya Juana Elisa Nervi Stanovnik. Starši so Sergio Nervi in María Clara Stanovnik. Krstil je mons. Andrej Stanovnik.
Smrt
V Moronu je umrla Albinca Kopač roj. Rožnik (91); v San Martinu Marta Hrovat roj. Langus (91); v Montreal (Kanada) Vladimir Kukovica (83), brat pok. dušnega pastirja p. dr. Alojzija Kukovica. Naj počivajo v miru!
Začetek slovenskih šol
Vpisovanje in začetek pouka v soboto 12. 3. 2016:
Balantičeva ob 8:10 uri Jegličeva ob 9:30 uri Jurčičeva ob 8:30 uri Slomškova ob 8:15 uri Rožmanova ob 8:15 uri
Vpisovanje in začetek pouka v soboto 19. 3. 2016:
Baragova ob 8:00 uri Prešernova ob 8:30 uri
Naš elektronski naslov
Lepo prosimo naše dopisnike, sodelavce, oglaševalce in bralce, da vso pošto na tednik naslovijo izključno na:
svobodna.ba@gmail.com
Hvala za razumevanje.
Uredništvo in uprava Svobodne Slovenije
Slovenska kulturna akcija
iskreno čestita svojemu ustvarjalmemu članu
dr. Marku Kremžarju
ob podelitvi priznanja ZNP Slovenije »Boruta Meška« za leto 2015.
Zasluženo priznanje je sad vsestranskega dr. Kremžajevega bogatega in pomembnega dela v emigraciji kot publicista demokratične miselnosti ter vztrajnega političnega in kulturnega delovanja!
Naročnina Svobodne Slovenije za 2016
Naši naročniki dobro vedo, kako se v Argentini cene nenehno spreminjajo. Nemogoče je postaviti stvarno ceno, dokler vsaj okvirno ne poznamo vseh podrobnosti. Zato ne moremo nastaviti naročnine, dokler ne vemo kaj bo zahteval grafični sindikat, kako se bo spremenila cena papirja, itd. Za to potrebujemo vsaj nekaj mesecev.
Medtem pa lepo prosimo naročnike, da po svoji možnosti plačajo znatno vsoto »na račun«; ko bo pa znana dokončna naročnina, doplačajo zadevni znesek.
Hvala za razumevanje.
Začetna prireditev osnovnih šol
v nedeljo, 13. marca 2016
ob 16.uri: v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša na čast sv. Duhu ob 17.uri: v dvorani škofa Rožmana
muzikal ANNIE
v izvedbi učencev Prešernove šole
Režija: Nevenka Grohar in Viki Selan_
Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka
sporoča da bodo:
fluenos AiieS
v soboto, 5. marca:
ob 9.00: sprejemni izpiti za 1. letnik.
Vsebina izpita: narek, branje (knjiga Slovenski svet), recitacija, pogovor v slovenščini. v soboto, 12. marca:
ob 14.30: popravni izpiti. K izpitom mora dijak prinesti kompletno mapo z nalogami. ob 17.00: vpisovanje ob 18.00: začetna sv. maša
Pogoj za vpis v prvi letnik: predložitev spričevala o končani slovenski osnovni šoli in potrdilo o vpisu v argentinsko šolo.
Pogoj za vpis v ostale letnike: spričevalo prejšnjega letnika, potrdilo o vpisu v argentinsko šolo in počitniška naloga (po navodilih, ki ste jih prejeli ob sklepu lanskega letnika). Za peti letnik je naloga prispevek za almanah.
Opozarjamo, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bi izpolnil vseh navedenih pogojev, ne bo mogel vpisati v tečaj.
Vpisnina za prvega dijaka $ 250.- / Vpisnina za drugega dijaka $ 150.-
Podjetniki, profesionalci, rojaki
Bližajo se velikonočni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost. Stopite v stik z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Pokličite nas ponedeljek, sredo in petek od 12. do 18. ure na telefon: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421 Po elektronski pošti: dusno_pastirstvo@ciudad.com.ar ali svobodna.ba@gmail.com Čas imate do petka 18. marca. Velika noč je že pred vrati. Pohitite!
Svobodna_2016_nro_05.indd 6	01/03/16 16:06