7 ' ■ : •* i \\ ■ ' • * ■p -. .; ' F ' . •. .. . ......* . ■■■ v'- - ..•" i ■ M ^^^ ^H ■ ^^^ M ^^n pHte'. v jSBBa MHUHB ^^^r ^^^^^^ BMHK . i Iitirslo^tBldhideUfwerTAiftaSL [lWlaat»at Strnit* DOy in 1 tW United States. I hniiuMjd^I 75^000 R—dara. I rl NajTcžji ilovenaid dnevnik | ▼ Združenih državah | I VeUa za v«e leto - . . $6.00 ! g Za pol leta.....$3.00 1 Za New York celo leto - $7.00 | I Za inozemstvo cdo leto $7.00 J TELEFON: CORTLAWDT 2876_Entered m Second 01— Matter, Septembtr 21, 1903, at the Port Offios at Maw Tatk, M. Y., mdtr Act of Oooyrsss «f Ihrsh 1, UT* ni. nomime fff NO. 162. — ŠTEV. 162. NEW YORK, WEDNESDAY, JPLY13, 1927. — BREDA, 13 JULIJA 1987. * VOLCTE Tm — jjgfwg vttv, Baroni nočejo 'check-off' sistema. 0 OBLJUBI, ZADANI PRED 17 MESECI NOČEJO NIČESAR VEČ SLIŠATI Antracitna konferenca glede "check-off" sistema. Delodajalci ne drže besede, katero so dali pred sedemnajstimi meseci. — Skupni interesi. — Slabi časi v industriji. — Pogubonsen vpliv West Virginije. SCRANTON, Pa., 12. julija. — Delegatje 80,000 antracitnih premogarjev, skrajno bojevitega razpoloženja, ki so se zbrali tukaj, so pripravljeni dati svojim organizacijskim uradnikom potrebna navodila, da zahtevajo od premogarskih baronov pojasnitev njih stališča glede "check-off" sistema, to je odtrganja unijskih prispevkov o d mezd. Po zakl j učenju velike antracitne stavke, pred sedemnajstimi meseci, so premogarski baroni obljubili, da bodo to storili. Obljubo pa so na ciničen način snedle tri velike premogarske družbe, ki obvladujejo vse antracitno ozemlje, namreč Hudson Coal Co., za katero stoji' Delaware & Hudson železnica; Glen Alden Coal j Co., ki proizvaja premog za Delaware, Lackawan-I na & Hudson železniške interese, in Pennsylvania' Coal Co., ki je last Erie železnice. | Delavci zahtevajo check-off sistem, ker pomenja več skladov in večjo varnost za unijo; iz istih razlogov so tudi lastniki premogovnikov proti temu si-j stemu. Načrt pomenja stoodstotno organizacijo, ker se ne more noben pozabljivi član organizacije izogniti plačanju pristojbin. Zapadno od antracitnega ozemlja pa stavka 165,000 premogarjev mehkega premoga, ki potrebujejo nujno vse dohodke, katere je mogoče spraviti skupaj v ozemlju trdega premoga. To je en vzrok, zakaj so premogarski baroni snedli obljubo, da bodo dovolili "check-off" sistem. Med podjetniki v ozemlju antracitnega in mehkega premoga obstaja namreč solidarnost interesov vsled skupnih prodajnih agentur, enakih bančnih ?vez in v številnih slučajih tudi skupne posesti, j Pennsylvania Coal Co. je kot podjetje Erie že-| leznice last istih akcijonarjev, ki lastujejo Northwestern Mining & Exchange Company, z dva tisoč stavkujočimi premogarji v ozemlju mehkega premoga v centralni Pennsylvaniji. Buffalo, Rochester & Pittsburgh železnica, koje podrejene družbe omalovažujejo svoj dogovor z United Mine Workers, stoji v najožjih stikih z Delaware & Hudson železnico. Proizvajanje neunijskega premoga v West Vir-giniji vpliva na antracitne premogarje na isti način kot na premogarje, ki proizvajajo mehki premog. V antracitnem ozemlju je na tisoče premogarjev brez dela, ker dajejo podjetniki prednost brezdim-nemu premogu iz New River ozemlja v West Vir-giniji ter koksu, briketom in kurilnemu olju. 2e dolgo niso bili časi tako slabi kot so v tekočem poletju. Sedaj je 20,000 delavcev Hudson Coal Co.! odpuščenih za dva tedna, in 10,000 delavcev Pennsylvania CoaliCo. za en teden, dočim dela 20,000 premogarjev Glen Alden Co. le po tri dni v tednu. Dosti neodvisnih rovov so popolnoma zatvorili. MONTANA, Ark., 12. julija. — Konferenca zastopnikov premogarjev in lastnikov premogovnikov na jugo-zapadu je bila odgodena. Malo je u-panja, da bo zopet sklicana. Namignili so, da bodo otvorjeni rovi na temelju kooperativnega dogovora, kar je pa seveda le pocukrano ime za delo pod unijsko lestvico. Nekateri rovi, ki so skušali obnoviti obratovanje na temelju odprte delavnice Z neizkušenimi premogarji, so imeli težke rudniške nesreče. V Montana rovu je prišlo do eksplozije in požara. Rojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte Rs* »epski Jhm v LjuMjanih ft H ' ; " J^ 1-!------r-. ____________ - Ob istem času pa je imel angleški minister za zunanje zadeve, Chamberlain, v poslanski žarnici govor, v katerem se je izrazil zelo j optimistično glede mornariške konference treh sil v Ženevi. Trdil je, da bo imela za posledica skrčenje izdatkov za oboroževanja na morju v znesku več kot štiri-deset milijonov funtov. Xa temelju debate, katero je za-počel član, delavske stsanke, Arthur Ponsonbjr, je izjavil Chamberlain, da ne obstajajo nikake tajnosti v angleški zunanji politiki. Rekel je, da ni nikakih dogovorov ali sploh dogovorov, ki bi ne bili znani poslanski zbornici. Ponovil je. že preje dano obljubo, da ne bo sklenila vlada nikakih ; novih obveznosti, ne da bi si preskrbela preje dovoljenja parlamenta. i Zanikal je, da je skušala angleška vlada tvoriti protiruski blok in trdil, da mora biti Nemčiji, i Franciji, Italiji in obmejnim drla-vam Rusije dobro znafto, da to na rorttffai Ravno nanprotno ftš1 je reklo tem drŽAvam,— fiocrlaano a ix> javo Chamberlaina, — da se jim , ni treba bati nobene angleške kri' i tike, če bodo postali njih odno-1 šaji z Rusijo prijateljski. AUSTIN CHAMBERLAIN 0 RUSIJI Angleški zunanji minister Chamberlain je odločno zanikal proti-sovjetsko delavnost angleške vlade. — Plenarna seja v Ženevi odgodena za nedoločen čas. LONDON, Anglija, 12. julija. — Plenarna seja mornariške konference, ki je bila sklicana na včerajšnji dan, je bila odgodena za nedoločen čas, in obnovljena so bila tajna pogajanja med voditelji delegacij treh velesil, ki so sklicale konferenco. Glava je bila zmečkana, a usta I brez zob, podbradek, orni, sivka-^sto prepreženi uasje so kazali na j to, da je to najbrž glava Sare {Brownall. I Kljub težko obremenilnim oko-jliščnim dokazom pa je Ludvik H. ILoe še nadalje zatrjeval svojo nedolžnost. Izjavil je policiji, da je zadnjikrat videl Saro Brownell ali Brownall dne 1. julija pri večerji, katero sta kot {>onavadi zavžila skupaj. Dala mu je baje $15 ter mu izjavila, da gre na deželo, obiskat svojega brata. Nato sta šla oba spat in zopet jo je videl šele kot. truplo. Mrs. Bennett je videl zadnjikrat v soboto zvečer ob sedmih, ko je šel ž njo v klet, da tam zamaši neko luknji. Lee je izjavil nadalje, da mu je 7fi let stara, sedaj umorjena žena, ponudila zakon in da je on privo- lil v to. Dala mu je $1000, da odpotujeta skupaj v Oslo na Norveškem. Preje mu je že dala enkrat i $800, da otvori delikatesno trgovino. Priznal je, da je imel pred kratkim prepir z umorjeno žensko. Okrajnemu pravdniku Doddu je baje priznal, da je živel v intimnih odnosajih s staro žensko, i V nekem kovčegu v sobi Lee-a so , našli dve bančni knjižici Miss i Brownell ter čekovno knjižico. Po mnenju policije, je bila sta-■ ra ženska umorjena radi njenega ; denarja, najbrž v noči 4. julija, ! dočim je bila nje prijateljica u-morjena, ko je presenetila moril- • ca pri ostudnem delu razkosanja . trupla hišne posestnice. Lee je priznal, da sta. bili dv« okrvavljeni žagi. sekira in kij, ka- • tere so našli v kleti, njegova lasi , in istotako okrvavljena srajca. skrita v kleti. OSUMLJENEC TAJI SOUDELEŽBO i Hišnik zatrjuje svojo nedolžnost pri umoru in razkosanju dveh žensk. — Vsi dosedaj proizvedeni dokazi ga pa težko obremenjujejo. — Domneva se, da je bila pogrešana deklica tretja žrtev morilca. Newyorska policija je bila obveščena, da je izginila osemnajstletna Evelyn de Martino, ki je stanovala v isti hiši kot Mrs. Bennett, namreč št. 16 Lincoln Place. Njena mati se boji, da je zadela njeno hčerko mogoče ista usoda kot Mrs. Bennett in Miss Brownall. Oče deklice pa je zanikal, da je bila izginila podrobnejše znana z obema umorjenima ženskama. Glavo neke ženske so našli včeraj na dvorišču B. M. T. kompanije na 5. Ave. in 36. cesti v Brook-lynu. Ta najdba je izprva potrdila domnevo, da gre pri pogrešani deklici za tretji umor s sekiro. POLOŽAJ NA KITAJSKEM Mornarica maršala Čang Tsolina bo ostala zve* sta. — Medtem pa skuša sev. Kitajska skleniti mir z Nankingom. TSINGTAO, Kitajska, 12. julija. — Železniški promet je bil včeraj obnovljen med Tsingtao in Tsi-nangf u. Ker je general Čen izginil, soglasno z informacijami iz najboljših virov, so se njegove čete vrnile s Sun Čuanfangu. Trije oboroženi vlaki z ruskimi Četami s Jiensin-Pukov črte «o bili poslani v Kiaču. a vstaši so 1 se zopet uredili brez boja. {] Haiči. največja severnih bojnih i ladij, katero smatrajo za popolno- ' ma lojalno Čaig Tsolinu. je dospe- ' la pred par dnevi semkaj. Sedaj se glasi, da bo ostal tudi preostali |l del mornarice veren severni | stvari. J] Severna koalicija je storila vse ! mogoče, da sklene mir z Nankingom ter si ob istem času tudi , prizadeva obdržati provinco Šari-' tung. Obdržanje te province je istota-ko važno za ruske družine, kate- ! rim bi se gotovo slabo godilo. če1 bi se južni polastili kontrole, ker ' so po popolnoma pod vplivom boljševikov. . Dva tisoč japonskih vojakov bo , dospelo danes iz Dairena, vsled ee- i sar bo naraslo število japonskih vojakov na nekako pet tisoč. KANTON, Kitajska, 12. julija. Protijaponski bojkot in proti-an-gleška ladijska stavka sta povzro- : čila zelo resno ogroženje trgovine. Japonci prete z represalijami, ki bodo bstojale iz odrezanja bistveno važne dobave premoga iz Japonske za kantonsko vlado, če se ne bo takoj preklicalo stavke. Umor O'Higginsa čin privatne osvete. DUBLIN, Irska, 12. julija. — Splošno se obsoja za vratni ttmor| podpredsednika proste irske države Kevin O'Higginsa. Ne domneva pa se, da je bil ta umor delo kake politične organizacije, paS pa privatno dejanje posameznih oseb, v povračilo za aktrio O'Higginsa kot justičnega ministra ob času bojev. O'Higgins je bil kot justičnt minister odgovoren za 77 usmrčenj tekom državljanske vojne, in ni-osebni pomisleki ga niso mogli napotiti, da vpliva na vojno, katero so vojevali proti prosti irski državi, ustanovljeni na temelju kompromisa z Anglijo. Tako je dal na-primer ustreliti n tremi nadaljni-mi jetniki vred Rory O'Connorja, čeprav je bil slednji njegov naj boljži prijatelj._ V Londonu je demoraliziral vi-' bar ves promet. Ceste in postaje 1 podzemeljske železnice so bile pre- ' j plavi jene. Neki sprevodnik poulične železnice je bil ubit od strele in vihar je porušil veliko itevilo dreves. Tudi r Parizu so bile ceste preplavljene. ko se je naenkrat utrgal oblak. Kot znano, je bila v [Nemčiji prav posebno prizadeta Saška. | JERUZALEM, Palestina, 12 ju-flija. — Včeraj zjutraj ob dveh so 1 občutili tukaj potres, ki je trajal pet sekund. Zidovi his so bili po- < škodovani od streljaja. V Jeruza- 1 .lemu je bilo ubitih 26 ljudi in 30 j ►jih je bilo ranjenih. Tudi del Sve- c tega Groba je bil poškodovan. I Jeruzalem je bil včeraj sličen 1 bombardiranemu mestu. Avtomo- i bili, dvokolnice, kamele in osli so'j morali pomagati ambulancam, da ( Odvedejo mrtve ter spravijo iwr varno ranjenee. Najhujše je bila i prizadeta Nabulus naselbina, kjer < je bilo 30 mrtvih, in 250 ranjenih. < V bolnicah Jeruzalema je nasta- i njenih več kot 50 žrtev. 15 med te- j mi smrtno nevarno poškodovanih. Skoro vsi ranjeni so poškodo- j jvani na glavah. Z vsako uro pri- \ naša telefon sporočila o mrtvih iz ^ okolice. ] V Jerini se je podrl novi Palast i hotel. Tri ženske so bile pokopane pod razvalinami. Določbe coro-nerske preiskave so razveljavili. ] da se takoj pokoplje mrtve. Tri 1 ideklice so le s težavo rešili iz raz- ' i valin neke porušene hiše na Oljski i gori. Stolp tam nahajajočega se \ vladnega poslopja je bil močno po- < škodovan. Ceste so prenapolnjene z Ijud- ; mi, ki ai ne upajo v hiše. 1 MELBOURNE, Avstralija, 12. julija. — Močan potres se je pri- 1 petil včeraj v okraju Eurora, Vie- < tria. Dolgotrajnim slabim streriga-1 jem je sledila glasna eksplozija, 1 ki je močno stresla poslopja. Lah- i ne potresne sunke so Čutili že več 1 tednov. ■ i BO JAKI. NAROČAJTE BB M ' "SLAB KABOBAT, BAJTBttg ' IMVIMU BBBTBI& ¥ HIB. , BRŽAVAH. j VELIKI NALIVI V EVROPI IN POTRES V PALESTINI Močni potresni sunki so se pojavili posebno v Pa-, l*®1®1^ — Cerkev božjega groba v Jeruzalemu je bila močno poškodovana. — Težki viharji -in nalivi po vsej Evropi. LONDON, Anglija, 12. julija. - Iz skoro vseh glavnih mest Evrope poročajo o težkih nevihtah in nalivih skoro tropične intenzivnosti in sicer istočasno 8 poročilom o najbolj silnem potresu v zgodovini Jeruzalema. V Kajiri so občutili včeraj popoldne potres, ki je trajal 31 sekund. IZ NEMČIJE V SAN FRANCISCO Nemški vojni letalec Koennecke namera v a poleteti v Ameriko dne 1. septembra. — Rekel je do upa dospeti do San Francisca. BERLIN, Nemčija, 12. julija. — Otto Koennecke, 35 let stari letalec, ki je uničil 46 sovražnih aero-planov, je povzročil včeraj senzacijo, ko je objavil, da bo pripravljen za polet v San Francisco dne 1. septembra v biplanu z enim samim motorjem. Aeroplan bo napravljen v Caspar aeroplanski tvorinci v Travemunde. Javnosti je pripravil še nadalj-no presenečenje, ko je ugotovil, da ga bo spremljal grof Jurij Friderik Solm Laubach, 23 let stari nemški športnik, ki je finančni podpornik Koenneckeja. Potem ko je nemško Časopisje predčasno objavilo njegove načrte, je Koenecke tako izginil s površja, da ni v letalnih krogih ni-kdo več računal z njim kot možnim vprizoriteljem poleta. Glede svojega načrta je rekel: — Že več let sem imel v mislih polet v Ameriko. Preiskal sem vsak tip stroja, ki je prišel na Tempelhof aerodrom, a nisem mogel najti stroja, katerega bi smatral primernim za nalogo. Nekega dne v pretekli spomladi pa sem zapazil velik Caspar dvokrilnik za prevažanje tovorov. Rekel sem si v misli: — To je moj ptič. — Odšel sem v Travemunde ter večkrat poletel ž njim. ^etnajst-cilinderski Junker motor je odgovarjal popolnoma mojim zaht4< vam, kot so se izkristalizirale po številnih letih letanja v megli in v drugem težavnem vremenu. — Povsem naravno je bilo denarno vprašanje največje važnosti. kajti denar je v Nemčiji težko dobiti in podpora državnih in zveznih vlad je izključena. Posrečilo ps se mi je stopiti v stik t grofom Solm Laubachom, ki kupuje sedaj po deželi vse potrebne inštrumente in druge stvari. Smrt treh letalcev. WINNIPEG. Canada, 12. julija. Trije člani družbe iz Manitoba, ki ja delala iz viiine fotografične alike, so ptdli it aeroplana tisoč Čevljev globoko. OČfridoi iijav-ljajo, da ao padli vsi trije naenkrat. "T" m Podpisuje trgovsko ; ~r pogoiSBe* DUNAJ, Awtrija, 13. julija. Avstrija is Zdruseofli arsavo po '•klenile trgovsko pogodbo. b* j« bila vSeraj na TFtmajttf pod* Trgovina »d *mš Mdttf je rsa,owu»« HMYori^ feL Xb i GLAS NAHODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president.____Louia Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above office«. 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 11 G L A S NARODA" (Voice of the People)___ _ Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__ Za^celo leio velja list za Ameriko Za New X ur k,* za celo let o...$7.00 in Kanado .......................00 Za pol leta...............................%3M Za pol leta ..............................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ..$7.90 Za četrt leta ............................$1.50 Za Hoi leta ................................%3.5f Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement._ ''Glas Na roda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčajejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.____ AMERIŠKI SUHAČI Dva ugledna newyorška lista sta začela skoro obenem razkrivali gnilobo in zlobnost Antisalonske lige. Z nepobitnimi dokazi sta pribila dejstvo, da izvaja Ajitisalonska Liga pogubonosen vpliv na vodilne može te lepili »like, da so njene taktike vse prej kot poštene ter v vseli oživili škodujejo ugledu Združenih držav. Snhaeem pa niso mar taka odkritja. Neprestano trobijo svoje ter niso dovzetni za noben, še tako prepričevalen dokaz. Prohibicijski fanatiki grade gradove v oblake. Vsako stvar vidijo v taki luči kot je njim povolji. Te dni so se zbrali v Bradley Beaeb na obali New Jersey zastopniki "United Committees l'or Law Enforce-• 1 uieiit". Zbrali so se, da podajo medsebojno račune o svojem dosedanjem delovanju ter da napravijo načrte za bodočnost. Z Bradley Beaclia j ekrasen razgled na Atlantiški ocean. Pogled na toliko množino vode (pa magari, da je sla na) je najbrž močno vplival na njihovo fantazijo. Predsednik družbe, dr. Clinton N. Howard, se je lovil v navdušenem govoru snovi, ki je tem gospodom najbolj pri srcu — proliibicije. Bodočnost je naslikal z najbolj rožnatimi barvami, dasiravno suhaška stvar ne napreduje baš tako kot bi gospodje želeli. Pri tej priliki se je spravil na predsednika Coo-lidge-a, češ, da je on vzrok, ker razmere niso take kot bi morale biti. Po njegovem mnenju bi predsednik lahko tekom tridesetih dni popolnoma osušil deželo, samo če bi jo hotel. Kot vsi njegovi tovariši, je pa tudi ta gospod v naglici pozabil povedati, kako naj bi ameriški predsednik izvršil to orjaško delo. Fanatiki se zadovoljujejo s teorijo. Praktično izvedbo prepuščajo drugim. Seveda, če bi bilo tako kot hočejo prohibicijonisti, bi bilo treba vreči zvezno ustavo na smetišče, mobilizirati armado in mornarico, preiskati vsa privatna stanovanja ter brez procesa ustreliti vsakogar, pri katerem bi dobili le kapljico pijače. Saje se je temu brodovju posrečilo pregnati precejšnje število tihotapskih ladij, ki so bile zasidrane dva-najst mi 1 j od ameriške obali ter do vrha založene s pijačo. Že vsaj iz Bradley Beaclia ni opaziti teh ladij. Ta "uspeli" jamči vodnim apostolom, da ni ničesar lažjega kot izvesti določbe suliaše postave. Pri tem pa seveda pozabljajo, da meje Združene države na Kanado in na Mehiko ter da je na kanadski in mehiški meji tihotapstvo v polnem cvetu. In privatne distilirije se množe kot gobe po dežju. Določbe suhaške postave je mogoče izvesti edinole s sodelovanjem pretežne večine ameriškega naroda. _ Ker pa smatra pretežna večina ameriškega naroda postavo za krivično in za omejevanje osebne svobode, to zaenkrat še ni mogoče. To dejstvo bodo morali prej ali slej tudi suliaški a-postoli priznati in vpoštevati. Smrt znanega časnikarja. PARIZ, Francija, 12. julija. — ^iiani francoski založnik Paul Du-puy, lastnik dnevnega lista Petit Parisicii, je nmrl včeraj v starosti devet in štiridesetih let. Verski kravali v Indiji. BOMBAY. Indija. 12. julija. — V Kolapuru se je poj*vil kritičen položaj vseh kravalov med Indijci "in mohamedanci. Ženska aretirana kot špijonka. WIESBADEN, Nemčija, 12. ju-lija. — Neka ženska, o kateri se domneva, da je nemške narodnosti, je bila aretirana tukaj, osumljena špijonaže. Znano je, da je dosti občevala s častniki Reiclis-wehrja. Poroča se, da so našli v njeni po-seti več obremenilnih doknmen- tov. - ^ \ \ *':;V Še nekaj primer tržaškemu časnikarju.. Mario Nordio p "dno priobčuje v "Piccolu" svoje članke o razmerah v Dalmaciji. To so vam članki. kar po tri stolpce! Če bo Nordio popisoval "napise o cirilici v Splitu, srbske liste ki se tam prodajajo, orijentalske slaščice", če bo skušal zajeti vsž "duhove po jedi, ki prihajajo iz revnih hiš", potem bo imel "Piccolo" dovolj uvodnika za nekaj mesecev. Nordio pa veiidar nekoliko preveč laže. Trdi na pr., da jugoslovanska oblastva delajo sitnosti italijanskim dijakom v Dalmaciji, ki hočejo študirati na inozemskih univerzah, medtem ko gredo slo-i venski dijaki s Primorskega lahko prosto študirat v Ljubljano ... G. Mario Nordi živi na Primorskem in je torej poučen o razmerah v tej nesrečni deželi. G. Mario Nordi dobro ve. ali bi vsaj moral vedeti, da so italijanska o-blastva kategorično odrekla vsem 1 sloveneskini dijakom od 1. do 4. razreda potne liste za Jugoslavijo,- le nekaj izjem je ined 3. in 4. razredom. Tudi višješoleem in akademikom se daeljo vsemogoče ovire pri izdajanju potnih listov. Treba je intervencij samih poslancev in še te nič ne izdajo. Tudi italijanski konzul v Ljubljani bi v tem pogledu lahko dal g. Nor-diju marsikako pojasnilo. / Mario Nordio pripoveduje, da so v Splitu prepovedani na nagrobnih kamnih italijanski napisi. Recimo, da bi bilo to res. Kaj pa v,Trstu? V Trstu živi danes najmanj 50,000 Slovanov. Ali smejo I to vklesati slovanske napise na . nagrobne spomenike? — Mario Nordio se toži. da prihajajo v Dalmacijo italijanski listi z veliko za-[ n;udo... Slovenci v Italiji bi bili veseli, ko bi lahko čitali jugoslovanske liste ... z zamudo. A jugoslovansko časopisje je za Italijo — izjemo delajo nekateri zakotni listi — kratkomalo prepo- - vedano. Na koncu trikolonskega član , ka je še najbolj masten ocvirk: ■ "Italijanske liste čitajo povečini Hrvati... ki menda vedo, da tem - lahko bolj zaupajo kakor svojim". ■ Mario Nordi predobro ve, koliko i je vredno danes v Italiji časopisje, ve dobro, da vse časopisje piše na "komando" od zgoraj; povelje tudi pove, na katero mesto je treba . postaviti določeno vest ali Članek. . Obstoji sama fišistovsko časopis-. je. Prav časopisje je žalostna slika današnjega političnega "življenja" v Italiji. Med samimi faši-* sti se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je treba listom vendar dati več duška, da se časnikarem ' ne skisajo možgani, da se oživi " plodosna kritika. V eni stvari pa vendar tekmujejo italijanski cas-[ nikarji: v klečeplazenju pred diktatorjem, ki je znan kot dober žnr-nalist. - Orožna smrt sedemletnega dečka. Na Slapu pri Vipavi je splezal t sedemletni Angelj Nusdorfer na t električni drog, lia katerem je pritrjena električna žica v napetosti 26,000 voltov. Na vrhu droga se " je deček z glavo dotaknil žice, na l kar je padal z višine desetih metrov in obležal mrtev. D op i s. 1 Greenwich, Conn. Če par tednov je minulo, ko sem zopet nabral $7.00 za Slepski dom - v Ljubljani, ter naj bodo te vrstice v vednost darovalcem, da nisem pozabil odrajtati tega narodnega davka. Podrobnosti in imena darovalcem pa objavim ob prvi priliki v dopisu še ta mesec. Omenim naj e to pot le, da so bili darovalci -ve-h čina z Vrhnike, nekateri vračajoči L_ se iz starega kraja, e Drugi mesec jo »mahnem tudi ;. jaz proti Vrhniki. Ako se še kak znanec odpravlja, pa naj se javi, h da gremo sknp. Pozdrav t Jote Zelene. ▼ Čtkavcn j >ri Oseku sta vdrla dva našemi je- j na moška v hišo Antona Smeta in * iruega Smeta, ki mu pravijo po] domače Gukač. Iz prve hiše staj odnesla nekaj jestvin. v drugi pa 1 sta naletela na (Jukača in mla-j ga ženina Badaliča, pred katcri-l ma sta jo odkurila potem, ko sta' še streljala v zrak. Aretirali so nekega Leopolda Laznika, ki je o-sumljen, da bi bil eden izmed roparjev. Ljudstvo je zbegano. Razmere v deželi so v vsakem j oziru strašne. Roparski napadi se množijo. "Luč" ] se imenuje npva književna družba v Trstu, ki ima namen, izdajati, poljudne in cenene knjige za slov. ljudstvo. |( Slovenske prireditve se prepove- < dujejc zopet kar po vrsti. V Ozeljanu blizu Gorice in v Bavcu sta bili napovedani predstavi, ki pa sta odpadli. ker so podali orožniki goriški kvesturi neugodne informacije. V Julijski Krajini je tako, da so naše kulturne prireditve odvisne od dobre ali slabe volje takega južnjaškega orožnika. So si-, cer med orožniki tudi dobri ljudje, ki ne nasprotujejo slov. kulturnemu delu. zato pa včasih na njihovo odobrilno izjavo glede prireditve ni razpoloženja za njo na kvesturi. Italijanska oblast sistematično ubija kulturno udej-stvovanje slovenskega ljudstva v Julijski Krajini. Ponesrečil se je dobro znani stavbni podjetnik Leopold Faganel v Gorici. S pri-j jateljem II. Fraučeškinom se je vozil na motornem kolesu po opet-jeselskem klancu navzdol. Na o-I vinku je motorno kolo izgubilo ravnotežje. Frančeškin je odsko-čil, Faganel pa je obležal nezave-Lsten. Ko so ga odpeljali v Gorico, j je med potjo umrl. »j Bogoskrunstvo in tatvina v cerkvi. V cerkvi Sv. Nedelje pri Viži-nadi so tatovi ponoči vdrli v cerkev ter iz tabernaklja odnesli pozlačeno srebmo monstranco in ci-borij. Svete hostije so pometali po oltarju. Tudi tabernaklje na drugih oltarjih so s silo odprli. Skoda znaša 3000 lir. j Islandija zahteva neodvisnost. OSLO, Norveška, 12. julija. — Poročila iz Islandije kažejo, da je zavzelo velik obseg gibanje za neodvisnost/ki zahteva popolno od-ločenje od Danske. Pri volitvah, ki so se vršile pred kratkim, je bita glavna parola kmečke stranke t na Islandiji neomejena neodvisnost. Kmečka stranka ima 24 od skupnih 4{I sedežev v državnem zboru. Do leta 1940 pa ostane pra-vomočna leta 1920 z Dansko sklenjena pogodba. Ta pogodba daje Danski vse pravice do otoka. Turška pisateljica o veri. CARIGRAD. Turčija, 12. jul. — Včeraj se je pričel tukaj proces proti znani turški pisateljici Suad Hanen, ki vzbuja kot prvi svoje vrste v Turčiji veliko pozornost. Obtožena je žaljenja vere. V njenem zadnjem romanu pravi junakinja, da je vera bolj škodljiva kot opij in da so vsi proro-ki šarlatani. Novi kii žensk i zakonik, ki je stopil -na mesto Korana leta 1926, določa kazen dveh do šestih mese-secev za sramoten je vere.' Opust iskanja izgubljenih letalcev. ST. JOHNS, X. F., 12. julija Major Sidney Cotton, zrakoplove«, ki je tekom preteklega meseca taka! sledove izgubljenih francoskih letalcev Nimgesserja in Co-lija, se je vrnil v New York. Naročajte se na "Glas Naroda", ZA SPLOŠNO VSE BANČNE POSLE,, ZLASTI PA ZA NAKAZILA V STARI KRAJ, BODISI V DINARJIH, LIRAH ALI DOLARJIH; — POTOVANJE V STARI KRAJ IN DO-PREMO SVOJCEV OD TAM IN ZA NALAGANJE DENARJA NA OBRESTI PO 4 % MESEČNO ©BRESTOVA-NJE. se obrnite na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street' New York, H. T Nesreči, i I \ Gotovljah je pri župniku sunil j konj 55-letnega hlapca Antona y Kramerja tako nesrečno, da je j mož že prihodnjega dne v celjski javni bolnici, kamor so ga takoj . prepeljali, podlegel težkim po- < škod bani. j I — Dne 8. junija se je peljala s j konji po cesti pro Kokarju 29-let- . na jmsestnikova hči Jožefa Košir. . Naenkrat so se konji splašili avtomobila .ki je pripeljal nasproti. Koširjeva je skočila z voza. da bi zadržala preplašene konje pri če-^ mer je padla in je šel voz preko nje. Težko poškodovano so spra-j, vili v celjsko javno bolnico. Nje-j no stanje je zelo resno. Ponesrečena tatvina. I i Tone Krnc iz Zatovšč je predrzen tat. Kakor gost je vstopil i v Ferličevo gostilno, si naroči} vina in si začel ogledovati tuje predmete. Ker je bila doma samo služkinja. je porabil trenutek njene od-' sotnosti in pretaknil vse kote. Ker je bilo vse pod ključem, je seg^l ] po steklenicah, in kozarcih in jih| stlačil v nahrbtnik. Imel pa jc] smolo, ker je služkinja poslala še pravočasno po orožnike, ki so u-l^radene predmete vrnili lastniku, Krnca pa odpeljali v zapor. ♦ 1 Najdena utopljenka. Te dni so opazili ljudje plavati' po Dravi pri Ormožu človeško tru-' jplo, ki go je voda zanesla slednjič k bregu, kjer je obtičalo med grmičevjem. Ljudje so truplo potegnili na suho ter obvestili bližnjo orožniško postajo. Bilo je truplo utopljene ženske, ki je ležalo v vodi že okrog 7 do 10 dni. Utop-j ljenka je bila okrog 30 let stara in meščansko oblečena. ' Njene identitete ni bilo mogoče ugotoviti, ker niso našli pri njej, ,nikakih dokumentov. Pokopana je bila pozneje na Ormorškom pokopališču. ZA 8LEPSKI DOM V LJUBLJANI. Miss Frances Padar, Newark. N. J., $1.00. | Denar sprejeli in ga bomo poslali na določeno mesto. j Uredništvo. > 8mrtna kosa. ( — Dne 27. junja je umrla v Celju Minka Jicha, rojena Zabuko-vec, kavarnarjeva soproga v 5G. letu starosti. ' — V Ložnici pri Celju je umrla Marija Kavčič, posest niča, stara 69 let. ; — Dne 2(>. junija je nmrl v Celju Josip Vrečer. zasebnik in bivši pobiratelj tržnih pristojbin v 78. letu starosti. V Hradeckega vasi je preminul ugledni posestnik in mesar A. Bizilj. Dopolnil je 59 let. Krvavo plačana neprevidnost. Ko j«4 bil 11. junija zjutraj pri vlaku, ki pri vozi v Litijo z Zidanega mosta ob 2.40 dan signal za odhod, je nenaden pisk konduk-terja pri zadnjih vozovih povzročil. da se je vlak zopet ustavil. Izpod koli-s se je začulo stokanje in ko je službujoči uradnik Lanc pribito! na lice mesta, so privlekli izpod voza 21-letnega čevljarskega pomočnika Miroslava Pišlarja iz} Mavčič pri Medvodah. Lanc je dal takoj poklicati železniškega zdravnika dr. Prcmro-va. ki je bil kljub nočni uri tekom petih minut pri ponesrečencu. Ko^ mu je nudil prvo pomoč, je odre-( jdil. da ga odpeljejo s prvim via-j kom ob 4.4.") v ljubljansko bolnico.! Pišlar je izpovedal o nesreči: Ker mi je bilo v vozu prevroče, ,sem šel na stopnice. Radi utrujenost isem zaspal. Sunek, ki ga napravi vlak. ko se ustavlja, me je vrgel s stopnic in padel sem med dva vagona pod kolesa . Ponesrečenemu Pisarju je kolo i popolnoma odrezalo desno nogo | pod kolenom. Okrepcujoč *pan ec? i *'?Cisfm mopla spati!" pravi Min. John Richards, Jackson, Ohio. "Bila feni nervozna in slaba, nisem ime'a teka do jedi. Že prva Fteklrnica Niiga-T'>nc Jp Iz-holjjbilii moj polomij, in ko sem porabila ■ i* naiValjne .- j«? ro?ni<-no rlobro sredstvo aoper nervuznostl, krvne in želodčne nerednostl." Več kot milijon oseb j«- »ubilo Nujfa-Tone 7. istim uspehom, '»no izboljša tok do jedi, pomaga prebavi, odpravi pline želodca, omotico In ne-ednosti ledvic ter mehurja v par dneh. Nuga-Tone blaži in ojrtfa živce, napravi novo mot-no kri. ter j sploh povrne mof te!esu. Nuga-Tone sc pri-daja v lekarnah z jamstvom, da se | denar vrne, ako ne pomaga* Glej Jamstvo mi vsaki steklenici. (Adv.) I Peter Zgaga! : ■■ .r,.i r r s s".- v r u jjj^ Kot znano, se nahaja znani kinematografski igralec Chaplin v velikih stiskah. Xe v denarnih — po mojem mnenju so denarne najhujše — ampak "s svojo babo ima trubel" — kot bi rekel dragi rojak. Zoper njega je vlo? !a tožbo za ločitev zakona. In ker imajo žen-•sko v tej deželi ponavadi pred postave vedno prav, bo moral šteti lepe denarje pred no se bo ločil iu še dolgo zatem, ko se bo ločil od nje. Pravi, da ni Chaplin skrbel zanjo ... Pravi, da je za drugimi ženskami opletal — in za najdraž-1 ji klobuk, ki ga ji je kupil, ni dal več kot dva dolarja. Dva dolarja — dandanes — za ženski klobuk ; Chaplin bi storil ne 9 izmerno uslugo pretežnemu delu ameriških zakoncev, če bi jim razodel, v katerem štoru je ženi kupoval klobuke po — dva dolarja. * V Texasu se je neka mlada punca poročila s suhaškim agentom. Seznanila se je ž njim komaj par ur pred poroko, po preteku ene^a tedna pa je vložila tožbo za ločitev zakona. Zadev nje bila presuha in zato je bilo iztreznenje deloma pravočasno. * — Noben človek ne more služiti dvema gospodarjema. To načelo ni točno. Tisti, ki pravi vsakomur, in ob vsaki priliki "ja'\ lahko služi sto-tisočerim. ¥ — Kako je pa to: ti in tvoj sosed pa nista več tako velika prija-tejla kot sta bila včasih. Ali ti je kaj dožan ? — Ne. dolžan mi ni nič, toda hotel mi je biti dolžan, pa sein rekel, da je boljše, da ne. * j Izmučen popotnik je ponižno potrkal na vrata obcestne hiše. Odprla mu je prijazna poštama že-niea ter ga vprašala, kaj hoče. Popotnik je bil mlad in prilju-i den — z obraza sta mil odsevali ■{lakota in poštenost. ■! — V mesto sem namenjen — !je rekel. — Dela iščem. Lačen sem. Že dva dni nisem jedel. Ženica je bila v zadregi. — Ničesar nimam doma, — je . rekla. — Žal mi je. — Vse smo po-. jedli pri večerji, in družina je vla [ v mesto. — Samo en sandwich bi i id in i skodelico kave. > — Žal mi je. Če hočete vam dam denar za sandwich in za kavo. Koliko hočete? — Dolar bi vas prosil. Petindevetdeset centov za sandwich in pet centov za kav^. * Newvorski briitci se zopet pripravljajo na štrajki | Ko so pred leti fefrajkfcli. se ' nihče brigal zanjo. Moški so se sami brili in so malo bolj lasati hodili naokoli, sicer pa ni bilo nobe-; nih drugih usodepolnih posledic. Dandanes je pa drugače. Dan-• danes je vsled takega štrajka vsa ' |fainilja prizadeta, posebno če je v I familiji dosti žensk, * | Neki angleški slikar pravi, da II imajo Angležinje najlepše členke I na nogah. II Mi v Ameriki smo bolj napred-Ini. Kdo, pri vragu, se še briga za členke. I * j Neko poročilo pravi, da se je j (zadnje čase letalstvo v Franciji | strahovito razvilo. j| Prihodnji, ki bo zletel, bo naj-j brž ministrski predsednik Poin-|'care. Ij * j j Med Anglijo in Rusijo so odno* | šaji le deloma prekinjeni. [J Anglija pravi, da noče imeti t I {Rusijo nikakih diplomatičnih sti-ikov, če pa hočejo Rusi kaj angle-j'škega blaga, ga jim radevolje proda po zmerni ceni. ! To se pravi, da ae Anglija ne j strinja z rusko politiko, da je pa I do ušes zaljubljena v rusko zlato. WOOD IN COOLIDGE Jugoslavia irrcferta. GLA8 NARODA, fo JUL. 1W7 U|M»««M * (>l>MI*ONt » T. Ko se je vrnil governer Filipinskega otočja, generalni major Wood, , v Združene države, je najprej obiskal predsednika Coolidge-a | v njegovem poletnem bivališču v Black Hills, So. Dakota. iNovice iz Slovenije. - ' ■ ---- - - - — ----- - • i ; • . 'f Alice Wright: MOJI GOSPODARSKI PROBLEMI Vsi boljši ljudje imajo polet-ne hišice na svojih vrtovih", je dejala Angelika 'in prav gotovo jo moramo tudi mi imeti letošnje poletje". Narahlo sem pripomnil, da ne bo tako lahko najti primerne. — "Bndalost, kdo pa misli na kaj takega', me je zavrnila žena, "še teh stroškov nam je potreba. Postavila jo bova sama in sicer v soboto popoldne, ko boš prost. Les sem že naročila". V soboto popoldne sva šla doli na vrt. Poiskala sva prostor, kjer^ naj bi naša hišica stla. Bilo je mnogo dela. Pospraviti je bilo tre-' ba smeti lanskega leta. Les, kakr-| snega jo Angelika naročila, ni bil baš primeren, za kar sva ga ]>otre-bovala. Sestojal je namreč iz samih zabojev, majhnih in velikih, v katerih so bile nekdaj razne špecerijske stvari, mila itd. "Prvo, kar je sedaj potreba, je, da zabijeva v zemljo štiri stebre", je naroeevala ona. To se sicer sliši zelo epostavno, toda v. praksi pa jn stvar nekoliko resnejša. Vendar pa se mi je posrečilo, da sem z mnogim zbijanjem, — seveda tudi po mojih prstih, — prvi steber spravil pol čevlja globoko v zemljo. Ko je stal več ali manj trdno, sva šla nad drugega. Medtem pa, ko je ženka držala steber, da bi ga lažje zabil, sem jo po nesreči kresni! na roko, da je z daleč naokoli slišnim glasom zavpila: "A11, au, an", pri tom pa tudi odskočila in — podrla steber številka ena. Končno sva zabila drugi steber ter šla naj k prvemu. Sedaj je pa, ne vem zakaj, padel drugi steber. Toda predno se je zmračilo, so stebri vendarle stali v zemlji. V pondeljek je šlo delo bolj gladko izpod rok. Angelika mi je podajala deske, jaz pa sera jih hitro na primerna mesta pribijal In porabil mnogo več žebljev, kot pa bi bilo treba češ, da bo bolj trdno stalo. Komaj mi boste verjeli, ako. vam povem, da je hišica opoldne, stala popolnoma gotova. Izgleda-i la je prav umetniško. Na strehi je bilo brati: "Čokolada; ne premetavati!" "margarina"; "steklo, po-'zorp itd. — 4?edaj pa notri in se-| diva', je predlagala žena. . Toda groza, hišica je bila zares prav čedna, toda pozabila sva na vrata. Hišica je bila brez vzhoda, j Po kosilu sva šla zopet na delo. Ker je bilo toliko žebljev v deskah. je bil trganje težaven posel, a pozna v noč so bila pa tudi vra-1 I ta gotova in sicer prava vrata, ki so se odpirala in zapirala. 1 . "Ko pridem zvečer iz službe, bova po par lepih uric prebila v na-[jini vrtni hišici", sem pripomnil ženi, ko sem drugi dan odhajal od doma. Toda, ko se?n prišel domov, najine hišice ni nikjer, izginila je popolnoma. V kotu vrta je bilo kup lesa, ki je bil sumljivo podoben ostankom hišice. j "Angelika', sem nagovoril ženo, stopivši v kuhinjo, "kaj pa se, je zgodilo z našo lepo vrtno hišico?" j 1 Ozrla se je name solznih oči ter ihte povedala, da sva jo postavila ravna na hidrant ter da je prišel nekdo od mestnega vodovoda ter hišico pometal v kot, da je mogel do cevi. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI foreign language information service — jugoslav BUREAU SPOMINSKI DNEVI V JULIJU. (29. julija.) Štirinajsti amendment Ivonstitu-cije Združenih Držav je postal del osnovnih zakonov, ko je bil dne 29. julija končno ratificiran od dveh tretin držav. Ta amendment se dostikrat označuje kot "rekon-strukcijski amendment", kajti nastal je deloma iz namena, da .se list vari podlaga za politično rekonstrukcijo Juga. kjer so bili črnci 0-svobojeni od suženjstva in jim bilo podeljeno državljanstvo in volilna pravica. Amendment določa, da nobena država ne sme kratiti! pravic ameriSkih državljanov ,in i ne .sme nikomu odvzeti življenje, .svobodo ali lastnino brez zakonite-1 . . 1 ga sodnega postopanja niti ne .sme nikomur odrekati enako zaščito za-j kona. Vrh tega je amendment dolo-j čal. da, ako katera država bi ovi-( rala izvrševanje volilne pravico kakih državljanov, bi ko število | njenih zastopnikov v Kongresu, primeroma znižalo. Zakon je tudi odjemal pasivno volilno pravico vsakomur, ki je bil član ustaške ^ vlade ali se vdeležil vojne proti ■ Združenim Državam. Določal je tudi, da vojni dolgovi ustaških držav 1 se ne smejo plačati niti od federalne vlade niti od posameznih dr-žav. V smrt radi bcTezni svoje hčerke. V Gomilah v občini Iršovci sto-^ ji ugledna kmetija bogatega po-( sestnika Josipa Kiirbosa. Gospodar, ki je dopolnTl 65. leto. je imel j štiri otroke, med katerimi je sta-' Jrejša že poročena izven domačije!' Med vsemi je bila očetu najbolj , pri srcu njegova druga hčerka, ki ! ,pa mu je nedavno obolela. j j Radi bolehanja svoje hčerke se 'je Kiirbos močno žalostil. Njego-j va duševna pobitost ga je pripravila k obupnemu sklepu, da je na Telovo končal svoje življenje. Pogreb se je ob lepi udeležbi števil-1 , nih njegovih znancev vršil dva dni' pozneje. I Zoper naduho in seneno mrzlico. Kako se prepreči najhuje napade. — ^ ^Presenetljiva metoda vs!ed tvojih čudovitih uspehov. POSKUSITE BREZPLAČNO. C"e trpite vsled silnla napadov na«3u-• he ali senene mrzlice: če se e, kj#- Si.-ite, all to fio imate upanje v kiko zdravilo |>o pišite za to brezplačno poskuSnjo. j To je edina po i da s--; prepričale o } UBpeliilt kljub v..im mzo-Iaranjem pri j iskanju zdravil proti nalUiil. 1'išue po I to brezplačno oosk j>;i< jo. To objavljamo, i'k preiskusi napredni način. Poskušajte brezplačno ! xclrtlvljenje, ki Jc znano tisočerim kot j največje dobro v njihovem življenju. 1 Pošljite kupon uatics. Xe čakajte. 1 ___i BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON FRONTIER ASTHMA CO.. 1744E Frontier Bldg., 462 Niagara St., Buffal... X. Y. Pošljite brezplačno poskusi njo svoje metode na: .......................... POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM rv PRENOVLJEN PISALNI Jc^sr* STROJ '-OLIVER1' 8 strešico za' slovenske OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. ŠLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : New York, N. Y. MESTO HONOLULU na Havajskem otočju, kjer sta pristala poročnika Maitland in Hegenberger po svojem poletu pre-X ko Pacifika. . . « ^ ■ ■ ■ ' ; • ' ŽENOKAMENAL Preti praško poroto se je zagovarjal te dni 23-letni kočijaž Henrik KerpKradi bestijalnega umora svoje žene. Kerpi se je hotel od svoje žene ločiti, žena pa v to ni hotela privoliti. Zato je Oklenil, da jo umori. Povabil jo je, naj j vzame s seboj košaro in gre ž njim. 'češ. da ji bo izrpčil neke stvari, j Ko sta prišla mimo neke grape, je vprašal Krepi svojo, ženo še enkrat, če bo privolila v ločitev. Ker 'mu je žena smpje se odgovorila, da tega ne bo storila, jo je sunil ■ Kerpi z vso silo v obraz, tako da i je padla napol oneSvešeena v grapo. Nato je zlezel Kerpi za njo. pograbil velik kamen ter ga vrgel ženi na glavo, ker se je še- vedno Izvijala, je pograbil drugi še večji I kamen ter ji ga vrgel na glavo. 1 Strašno razmrcvarjeno ženo so 11a-j šli pozneje pasanti umirajočo. I Imela je samo še toliko'moči. da , je povedala, svoje ime. nakar je izdihnila. j Pri obravnavi je Kerpi svoje dejanje priznal, izgovarjal pa se je, da je vsled neke operacije na želodcu tako nervozen, da včasih ne ve, kaj dela. Tudi v grapi je bilo tako. "Če bi imel pri sebi revolver", je dejal, "bi jo bil ustrelil. če bi imel nož. bi ji ga bil porinil v trebuh". v j I Zdravniki so izjavili, da je Kerpi sicer duševno manj vreden individij, vendar pa za svoje dejanje ]>opolnoma odgovoren. Iverpl je bil obsojen na 9 let težke 111 poostrene ječe. GLEDALIŠKA JUSTICA V 18. stoletju so bili gledališki posetniki v mnogo večjem stiku z gledališčem kot- pa so «dandanes. » Posebno v malih 'mestih so tako-. rekoč živeli s priljubljenimi igral- ■ ci in igralkami. Dostikrat se je pripetilo, da tega ali onega juna- 1 ka niso .pustili umreti, ako je bila (vloga taka. pač pa bo ga hoteli videti srečnega. Publika ni prenesla pogleda na nedolžnost, katero je na pr. kak intrigant teptal, pač pa zahtevala, da mora ta biti za dejanje kaznovan. . j V BerJinu so igrali Hamleta, a [občinstvo ni dopustilo, da bi priljubljen princ umrl. Gledališki j ravnatelj se je moral tudi udati in I uredil je tako« da je že pri prihodnji predstavi Hamlet sredi med trupli kralja in kraljice govoril lep govor, obljubil da bo milostno . ter modro vladal-ter tudi skrbel za \ grob Ofelije. Publika je bila vsa vznesena radi teh besedi ter Ham-«let£ j prirejala burne oVaeije,, . J Približno tako se je nekoč zgodilo da tudi s Faustom. Publika (nikakor ni bila zadovoljna s smrtjo Margarete ter pričela kričati: ^"Poročiti, poročiti!" Gledališki f ravnatelj je stopil na oder ter na-t znanil, da se bo v prihodnjih predstavah zgodilo po želji občinstva. In res se je vseh naslednjih vpri-zoritvah Fansta Panst poročil z Margareto: * BERAŠKA ŠOLA V ruskih listi beremo poročilo odposlancev prosvetnega komisa-rijata o stanju petrograjske tehnike. Prišli so z vlakom iz Moskve ob 5. zjutraj in so mislili, da so zašli v delavsko prenočišče. Dijaki spijo kar po tleh. Okna so tako umazana, da se ne vidi skozi steklo, Tla so pokrita z blatom, ki se nikoli ne postrga. Neznatni del dijakov, kakili. 200, je natlačen v "Dijaškem domu" s 60 "posteljami". to je ušivimi slamnicami. ki ležijo po tleh in spominjajo na ječo. Pozimi vlada neznosen mraz. Dijaki čakajo po eno uro v dolpri vrsti na krop za Čaj. Pohištva ni. Na posameznika pride po 2 m u-mazanega poda. Dijaki rišejo po tleh. Ni čuda. da boleha tri četrtine vseh dijakpv na živcih. Kljub temu se plača za "postelj" po 5 rubljev na mesec. Plača se tudi za počitnice, kadar so dijaki odsotni iz mesta. Študenti, ki kosijo dvakrat na teden, so maloštevilni. O-stali jedo kruh in pijejo čaj. Do 60 odstotkov dijaštva nima nobenih knjig. Čez 30 dijakov čaka že dve leti na podporo, da bi položili diplomatski izpit. "Srečali smo tolpe zaspanih beračev. To so tehniki, ki so bili poslani v Petro-grad. da razbremenijo Moskvo. (Stradajo in ne morejo študirati. BeraSkih štipendij je malo. Trije profesorji so obenem sluge pri tehniki. ker ne morejo drugače izhajati". __f Nepojasnjen umor v Slov. gori. cab. Te dni je 24-letni Fran Pucko, posetnik.iz Zagorc, kosil pri svoji sestri Jožefi Pučkovi, posestni-ci v Smolineih v šentlenarfskem 'okraju. Ko se je pozno ponovi vračal domov, je bi nenadoma napaden in ustreljen s krojrlo iz samokresa v trebuh. Obležal je na mestu nezavesten. Našli so ga šele naslednje jutro in ga takoj odpeljali v ptujsko bolnico. Toda že pred dohodom v bolnico je Pučko na vozu v Rogoz-nici pri Ptuju podlegel rani. Truplo so spravili v mrtvašnico na ro-I frozniškem pokopališču. Vršila se I obdukcija, nakar so Pučk$ pokopali. Podrobnosti o misterijoznem napad« niso znane. .Pokojni je bil: mirnega značaja in nikomur ni znano, da bi'imel osebne sovražnike. Fmor pe je izvršil pri heki eei-!nji ob cesti, ^redar se ni dalo 1?-gotoviti. ali je bil strel nanj od-, daii s ceste ali s Češnje. j Sodna oblast, ki vodi prfciskatoij nima pravih - sledov in *e nahaja pred izredno zapletenim pojavom. Krvav fantovski pretep. V CeščI vasi so se stepli fantje, med seboj. S težkimi telesnimi po-| škodbami sta obležala Levstek in Plut. Oba sta dobila več ran z nožem. ^--1 . ADVERTISE in GLAS NARODA ---- . t ZASTAV E •VILSNK ^^ fc,* dr^. MMMU.U* MtCKOIMMMIGK, T HO- VICTOR NAVINŠU, »OJNICl. XMAKE. UWIFOWit ITO tU QWKKV1 iT, CONIMAUOH, PA. V Italiji, sredi junija, i Te dni se je pred rimako poroto 1 zaključila razprava proti onemu ' Giovaniju Coni j u. preprostemu delavcu, ki je 12. .septembra leta 1914. ustrelil v Rimu fašističnega ' {Kislanca Armanda C-a-salinija, ho-te»* tako maščevati umorsocijali-stič-nega poslanca Mattoottij«. Cor-vi je takoj, ko je bil prvikrat z&slišan j>o aretaciji, odkrito priznal, da je hotel z umorom Casali-nija maščevati umor Matteottija in je isto izpovedal v vseh |wznej-ših zaslišavanjih in tudi na razpravi. Obtožencev branitelj Cassi-nelli je obrambo svojega branjenca zgradil nit tezo. da je Corvi izvršil svoje dejanje poti vplivom fiksne ideje, da mora maščevati umor poslanca Matteottija, da.siravno kot komunist ni bil pristaš Matteo*:-iijeve unitarske socijalktične stranke, da torej nikakor ni odgovoren za svoje dejanje. Državne odvetnik je v svojem obtožilnem govoru z vseh strani pobijal to braniteljevo tezo in je kot proti-lokaz navajal celo tudi Mussolinijev govor v parlamentu in po Lucettijevem atentatu, češ, da bi on kot pravičen človek v najini j rimskem smislu besede gotovo ne bil govoril tako, če bi bil smatral, da je Corvi storil svoje dejanje, ne da bi se ga bil zavedal. Navajal je dalje da je Corvijev atentat člen v verigi vseli zločinov, ki so bili storjeni v svrho zrušenja fašizma in da torej šteje v isto vrsto z Zanibonijevim ponesrečenim atentatnim poizkusom, z Lueetijevim, Gihsonkinim in Zanibonijevim atentatom. Zahteval je, da porotniki spoznajo Corvija za krivega in odgovornega za svoj čin. Branitelj je tudi v svojem obrambnem govoru vztrajal na svoji tezi, da je obtoženec storil svoje dejanje pod neodoljivo silo svoje fiksne 1-deje in torej ni odgovoren zanje, pač pa je izjavil, da smatra obtoženca za nevarnega, in je zato predlagal, da naj predsednik porotnega sodišča v smislu člena 43. kazenskega zakonika odredi, da se obtoženec po oprostitvi od obtožbe in krivde internira v blaznici. Porotniki so a svojim pravorekom izrekli, da je obtoženec storil svoje dejanje ob polni duševni zmedenosti, vsled česar je bil Corvi opmščen. Pred-i sednik je po predlogu branitelja, kateremu se je priključil tudi dr-' žavni pravdnik. odredil, da se Corvi internira v blaznici. Doslej bi bila stvar popolnoma normalna. Toda če se čitajo potem komentarji, s katerimi je fašistični tisk pospremit to razsodbo, pa se mora čk>vek, ki nima v sebi pokvarjenega čuta pravičnosti, naravnost prijemati za glavo. Tako si je n. pr. milanski uCor-riere" izrazil: 44Razsodba, s katero j^' -bil o-prosčen kruti morilec Jioslanca Casalinija, j? razočarala in ogor-čila javno mnenje v prestolnici. Dasiravno je predsednik prav primerno odredil, da se Oorvi zapre v bLaznico, si ne more nihče misliti, da se je s tem zadostilo pravici, niti ne, da je družba končnoveljavno zavarovana proti temu zločincu, ali bolje: tako zavarovanje bi bilo podano edino tedaj, če bi morilec, kakor bi moralo biti, moral ostati v blaznici za vse svoje življenje in bi se mu bivanje v blaznici ne skraj šavalo, kar se ne da kontrolirati, na podlagi enostavnega znanstvenega mnenja kakega zdravnika. To bi bilo ločividno preudobno za mc-rilce. Ta škandalozni (!) pravo rek kaže vedno bolj jasno nujnost reforme kazenskega zakonika in kazenskega pravnega reda in potrjuje z druge strani nepoporavljivo propadanje institucije porote, ka- Ikor je bila doktrinarno zamišljena in praktično ostvarjena v časih, ki (so Stftoj tfiifcvho t«ko'*daf^č. O tej stvari so edini tsii ki so od blizu zasledovali to razpravo, ki se je zaključila s tako razočarajočim pravorekom. Rimski tisk iznaša pomanjkljivost pravosodnega si- stema, ki je sedaj v veljavi in zahteva takojšnje izpremembe. Z druge strani se ve. da so dela za reformo kmea^kega zakonika, ki jih je odredil in jih vodi pravosodni minister, že skoraj končana, in se misli, da se ho reforma mogla uvesti že tekom prihodnjega leta. tako da se more upati, da ne bo materijalnega čas«, da bi se ponavljali Mxlni dogodki, ki bi bili tako škodljivi za veličanstvo zakona in za preventivni učinek razprav in kazni.' "II Po polo d'ltalia". glavno gla->ilo fašistične stranke, pravi, da je pravo rek rimskih porotnikov kar najahsurdnejši in nikakor pričakovan zaslužek razprave proti morilcu Armanda Casalinija, da s to razsodbo nikakor ni bilo zadoščeno pravici za ta barbarski umor in da so sodniki v prestolici razočarali narod in fašizem, ki nista pozabila kriminalnega dejanja prevrat-nika Corvija. Rimska "Tribuna" pravi dobesedno: "Politični režim, kakor je fašistični, ne more in ne sme priznavati agnosticizma zakona, to se pravi, nc more in ne sme dopuščati suhoparnosti mehanizma, ki se izraža v strogem uporabljanju kakega paragrafa zakonika na podlagi pravoreka prosvitljenih predsta-viteljev smešne ljudske volje." Z oziroin na razsodbo v Corvijevcni procesu zahteva list, naj se predvsem revidirajo porotniške liste in prilagode "rtovemu podnebju naroda" in da mora morilec Corvi v resnici ostati v kriminalni blaznici in da ga nc bo kaka ljubezniva "ved i ca" p oglasila prej ali slej za ozdravljenega in ga tako spustila na svobodo s čemer bi ponovno oskrunila svetost prave ljudske pravice." Tak je torej pravni čut italijanske javnosti pod fašističnim režimom v "novem podnebju nnro da". Rimska porota, porota v prestolnici, sedežu vsega fašizma, je zastarela institucija "prosvet-1 jenih predstaviteljev smešne ljudske volje", ki je treba ali popolnoma odpraviti, ali pa temeljito reformirati, da bo sodila, ne morda po svoji vesti, temveč tako, kakor solijo vsi ostali sodniki t»od fašističnim režimom. Porote, ki je Isvoječasno v Chtetiju sodila moril-Jee socialističnega poslanca Matte-'ottija seveda ne zadeva ta očitek, ker je sodila tako, kakor je hotel in ukazal fašizem. Zabolelo je seveda fašistične kroge, da so izrekli oprostilni pravorek ravno porotniki v Rimu. v glavnem mestu, in s tem pokazali, da so ravno v Rimu še možje, ki jim je lastni mirna vest več kot pa naklonjenost režima, dasiravno so vedeli, da jih bodo zaradi njihove vestnosti in pra-vieoljubja proglasile za nasprotnike, sovražnike edino zveličavnega fašizma. Ce še velja rek "justitia regno-rum fundamentum." si fašizem s svojim v nebovpijočim korumpi-ranjem pravosodja sam najtemelji-. teje izpodkopava svoje temelje! Otroška tragedija. V zadnjem času čitamo v novi-nah o številnih nezgodah otrok, ki se ponesrečijo pri igranju ali radi neprevidnosti. Tudi v neposredni bližini Celja se je odigrala pretresljiva otroška tragedija, ki je zahtevala za žrtev življenje 4. letnega fantka. Na Spodnjem Lanovžu so se dopoldne igrali na nekem dvorišču otroci. K zidu ob poslopju je bil prislonjen težak velik zaboj. Starejši sin tesarja Borka je splezal nanj in ga odrinil od zida. Zaboj se je po nesreči prevrnil in podrl na tla mlajšega 4-letnega Borko-vega sina Pepčka, ki je stal pred zabojem. Na vpitje prestrašenih otrok so prihiteli domačini ter privlekli "smrtno ponesrečenega fantka izpod zaboja. Imel je zdrobljeno lobanjo in še več težkih poškodb po telesu, katerim je kmalu nato podlegel. Fašistični "pravni čut". Slika nam kaže pogled na takozvane "Bad Lands". V tamošnj: bližini je predsednik Coolidge na počitnicah. AMERISKA.NARAVNA KRASOTA fffofofferr? ________ GLAS' NABODA, t3. &GU or); Prijatelji in senca inifšaii -!>or) ; Stoji, solnčice stoj; Kmetski hiši .............10 IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz v s. •leja-'j^O Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanj ill .30 Cyrano de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Mati, (MeSko), tri dejanla .......70 Marta, Semenj v Richmond u, 4 dejanja ...................... .30 Starinarica. Veseloigra v 1. dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Tončkove sanje na Mildaviev ve« čer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .....................00 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek), vez............45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik earevine, veseloigra v 2 dejanjih1...................... JO Veronika Beseniška, trda ves ....L50 Za križ in svobodo, Igrokaz V 5. dejanjih .......................33 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj ......JO 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja.......00 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin ped temlje, Sv. Ne* ia, Sanje...... ............... J» 9. snopič. Na Betlehemakem polje nah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Cašica kave............ JO 12. snopič. Izgubljen sin, V Ječi, Paatiriei in kralji. Ljntella, Ffamiariea ....................JO 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijia otrok ........JO 14. snopič. Sv. Boitjaa, Junačka deklica, Materin blagoslov .. JO 15. snopič. Tarki pred Dnnajem, Fabjota in Nein ..............JO 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ..............JO SHAKESPEAREVA BELA: Machbet, trdo vez. ..............JO broširano.....................70 Othelo ...........................70 Sen Kresne noči.......... .......70 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. zv. trdo zvena Pripuvedko In {»esmi .........................50 G. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .........................JO 4. zv. trdo vezano. Vsebu.e 8. po- >esti ................ ....... .'0 .V »r. rdo v.iano. Maski brat .... JO 6. siv. trdo vezano. Vsebuje 10 |K>; vesii ........................ f0 Umetniške knjige s slikami » mladino: Pepelka; pravljica 9 slikimi ....1.60 Kdcča kapica; pravljica » slikam! 1— Sneguljčica; pravljica s slikami . .1.— Mlada ^teda.............,.1.— Trnoljčica, pravljica s slikami ....1.— PESMI IN POEZIJE: Akropoli* In Piramide ...........80 broširano ....................80 Azazel, trdo vez ................L— Balade in romance, trda vez. 1.35 mehka vez. ................1.— Boh za mladi sob, trda vez........40 ijodec; Pored narodnih pravljiv o Vrfokem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano .................75 Kettejeve poezije, trda vez.......Ut Kraguljčki (Utva) ..............65 Ko so cvele rože, trda vez.......00 Narcis (Gruden), broš. ..........JO Primorske pesmi, (Gruden) vez... J5 Slntnc (Albreht), broš...........JO Pohorske peti (Glaser), broš. .... JO Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije. .50 Oton Zupančič: — Ciciban, trd. vez ................JO Sto ugank .......................50 \ 7:irje Vidove, trd. vez.........JO Vijolica. Pet-mi za mladost .......60 Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano......90 Zlatorog, pravljice, fnla vez......«00 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: L zv. Vojnomir ali poganstvo .... J5 t. xv. Hudo brezdno......... J5 3. zv. Vesele povesti ............-35 4. zv. Povesti in slike .............35 5» zv. Student naj bo. Niš vsakdanji kruh.......................65 KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar ....................7j Slike iz pravljic ................ /5 Knjige za elikanje dopisnic, popolna z barvami in navodil »»•: Mladi umetnik .................L20 Otroški >rtec .................1.1,9 Zaklad za otroka................l.-'J Naročilom j« priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajie pismo. Ne naročajte knjig, katerih nt v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino proiio. "6LAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York 14. julija: Ne« York. Cherbourg. Hamburc. 10. julija: Pres. Hardin*, Cherbourg. Bremen: Pari«. Ilavr«; UaJesUc. Cherbourg. ». Julija: Berenaaria. Cherbourg. 21. julija: Huoochea. Charbourg. Breme a; Doutachland. Cbarbourx. Hamburg. 23. julija: Homeric. Cherbourg. 27. julija: Mauratanla. Cherbourg: Pre«. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 28. Junija: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 1. avgusta: Aquitanla, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg. 1. avgusta: Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherbouig; — Aquitania, Cherbourg. 4. avgusta: Hamburg, Cherbourg in Hamburg. 5. avgusta: I'rea. Wilson, Trs L S. avgusta: Paris, Havre; Majestic. Cherbourg; Republic, Cherbourg, Breiren; Rotterdam. Boulogne in Rotterdam. SEDAJ! I, Nad pol stoletja smo do- II . ganjali, kaj hočejo preko- II oceanski potniki glede II udobnosti in službe po II zmernih cenah. II Mi vas znamo zadovo- II i uw- It i Izbomi prostori v dru Mm L gem, kabinskem in II I tretjem razredu. II I WHITE STAB LINE |l I BED STAR LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE CO. Xa«i dubri ugenti vaiu bo«lo puve- dali. AM pa vprašajte v našem potniškem uddetku: Xo. 1 U'dway.NYC. Vreme po naročilu, — pravi Lodge. LONDON. Anglija, 10. julija. Lepo vreme bo lahko dobiti po naročilu, kot vsako druga stvar, — je izjavil ^ir Oliver Lodge, znani angleški znanstvenik. — Napredek znanosti izza tlni, ko sem bil jaz dijak, je bil čudoviti, — je rekel. — Prej ali pozneje bomo izvajali kontrolo tudi nad vremenom. ROJAKI V NEW YORKU IN OKOLICI! Proda se 5-osebna Franklin Sedan kara, motor in mehanizem garantirano perfektna. 2 nove pnevmatike. Cena $425.00. Jože Zelene, 62 Prospect St., Greenwich, Conn. (2x 12&13) Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v"Glas Naroda" BOJNA LADJA CALIFORNIA V PANAMSKEM PREKOPU , ^ ^ ^ __ _ i -------------- Stika, id je bila yaeU z bojne lidje "CaIiIornia", nam . pwditiwljr pogled n» ^ftnamski kasaL 9. avgusta: ColumbuB, Cherbourg. Bremen. 10. avguita: Berengaria. Cherbuurg; Pres. Harding Cherbourg, Bremen 11. avgusta: Westphalia. Hamburg 16. avgusta: Reliance, Cheri/ourg, Hamburg; Berlin, Cherbourg. Bremen. 17. avgustaj Mauretanta. Cherbourg; Geo. Washington Cherbourg. Bremen. 18. avgusta: Albert Ballin, Ohtrhouig, Hamburg. 20. avgusta: Il# de Franc«:. Havre. Leviathan, Cherbourg: iT »meric, Cherbourg, — Dresden. Bremen. 23. avgusta: Thuringia. Hamburg. < 24. avgusta: Mucncheu, Ctrerbour*, Hrem#n. 2f. avgusta : New York, Cherbuu-g Hamburg. 26. avgusta. ^ Olympic. Cherbourg. 27. avgusta: France, Havre: Veendam, Boulogne. Rottei-dam; Pres. Roosevalt, Cherbourg, Bremen. 30. avgusta: Martha Washington Trst; Resoluta. Cherbourg, Hamburg. 31. avgusta: Berengaria, Cherbourg. ' 1. septembra: Deutschiand. Cherbourg. Hamburg. 3. septembra: i'aiis. Havre; Majestic. Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne. Rotterdam; Sierra Ventana. Bremen. ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot z« potovanja na ogromnih parniklh: PARIS 16. jul. — 6. augusta. ( FRANCE 27. 17^ept. NaJkrajSn pot po ž«l<»xnlcl. Vsakdo je v posebni kabini z v.«eml modernimi udobnosti. — Pijača .n sla-na francoska kuhinja- izredno nizke cene. Zajamčite si prostor za prvo voinjo novega velikana ILE DE FRANCE 1. avgusta VpraSajtf kat«y^Rakoll pooblaščenega Agenta »K FRENCH LINE 19 State Stre«t — —_ New York Pozor čitateljL Opozorite trgovce in ■ obrtniki, pri kateriK kupujete ali naročate i in ste z njih postrežbo zadovoljni, da ogla&u-1 jejo v listu "Glas Naroda". S tem boste . vttregli vsem. Uprava 'Glas Naro3a'. i__ i ! Kako »e potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ Kdor 3« namenjen potoratt t •tarl kraj, Je potrebno, da Je poo-•ea o potnih Uiti h, »rtljasl In d*n-glli stvireb. VrisI nato dcjgtriaM laknSnJe Vam nI nnoremo dati najbolj!« pojwnlla in priporočamo. ▼•dno le prvovrwtne bnwtiffilkt. Tndl aedrSavlJgnl aanc/ejo potovati v Btart kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje all permit la Washington«, hod In! m eno leto aH • mewcav In se mora delati pro-fajo vsaj en mesec pred od potovanjem to naravnost v Washinf> I tas, D. O. na smealega naaetat fttpi komisarja. Olaaom odredbe, ki Je stopila T veljavo li julija, 1921 se nikomur rti ne potil je permit po potiti, ampak ga mora ltl Mati vsak poallea osebno, bodla! ▼ najblllnjl aasebtl* Al urad ali pa ga dobi ▼ New To-kn pred odpotovanjem, kakor kedo t prošnji aaprosl. Kdor potoje vea brca dovoljenja« potuje na svoje lastno odgovornost Kako dobiti svojce h starega kraja« ■ • Kdor Ml doMtt sorodnik« ali svojce 1« starega kraja, naj aam prej pila aa pojasnita, ta Jtqpala* vije bo pripntiPeofb v tea tots 670 priseljencev, toda polovica ta kvota Jo določena aa amerfffce dfiav-Uane, to leto doMft sem tarlls la otroka o* 18. de leta bi pa aa Amartan dbvljanl pa aamereje deMU asm lena !h otroke do 38. leta krsa da U bili Meti ▼ kvotam pa-trskaa pa » lilU plilit Wask- FRANK SAKSSK STATE B Alfi O OMRI1NDT R, MBW IMS 1 ^tanfe pvnfoš* * Slupping KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New Ycwk, N. Y. GLAS NARODA, 13. JUL. 1927