Tečaj
XIV.
List 34
gospodarske, obertnijske in narodske
Izhajajo vsako sredo in saboto, Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl.30 kr.
V
jjubljani v saboto 26. aprila 1856

Mnogoverstue gospodarske stvari.
(Od krompirja in krompirj
bolezni)
Ako
bi šio po besedah S ch 1 e i d eno v i h, ne smemo
ičakovati
v
Z i val potřebuje v ohranjenje svojega življenja mnogo priprav, ki ji živež melejo, po truplu krog vozijo, nepotrebne stvari (smeti) iztrebljajo itd. Te priprave
organi
sami
da bi bilo krompirj
bolezni kadaj konec. Dr. Schl
za-se ne morejo ziveti, ampak le v zvezi s celim truplom natanko dopolnujejo svoje delà. Ako jih od trupla ločimo, isoko učen naravoslovec, njegovo imé slovi po svetu ; niso za nobeno rabo več. Serce bi ne bilo samo za-se brez
pljuč, izrezani možgani bi ne služili ne občutku ne gibanju,
Vsaki organ hoče
vendar tudi učen mož se zamore motiti, in Bog daj, da se moti zastran krompirjeve bolezni ! Kaj pa terdi dr. Schleiden odrezana roka in noga ne bi se
o tem?
? Po njegovem mnenji je zakon natore tak, da tudi ras ti inje se naravno širi in množi po svetu le iz jutro-vih dežel v veče me; s krompirjem se pa godi ravno narobe: krompir se razširjuje iz večernih dežel (od zahoda)
gibala.
dalje se v zdravi zvezi s celim truplom biti, in vsi skupej storé še le živalsko truplo.
Sicer je tudi rastli na vsacemu organu posebne delà naložila. Korenini je zapovedala iz perští serkati mokroto, proti jutrovim (proti izhodu), in to je po mislih Schleide- ktero vozijo posebne cestice skozi rastlino; peresom je za-novih velika krivica, ki se delà krompirju, zato pa se ma- povedala: vi mi bodite pljuča , da ne poginem, da morem
šuje sedaj natora in krompir boleha
5
ker
oper natorne rasti, cvesti in seme roditi.
postave nam je bil vsiljen ta sad v nase kraje, kteri niso
Neštevilnirastlinski udje pa prav za prav niso organi.
za-nj
Tako govori učeni dr. Schleiden zastran kiompnjeve da bi dělali le v prid celernu truplu, ampak oni imajo vsi
bolezni. Da pa ta gospod sploh ni prijatel krompirju, se vidi
.	m r š	mm	m V •	o. 1 i	1 i	_	_
več
ali manj samostalnosti. Nar manjši sostavki rastlin
iz tega. kar od tega sadu terdi, rekši: „Sad ta, kterega
mehurčiki
ljudoljubni sanjavci za veliko dobroto razglasili,
ktei
se sami sebe redé, vsi imajo svoje gospodarstvo,
so
zraven pa tudi svoje delà višjim namenom darujejo.
Veje
večerne dežele podarile jutrovim, boj
ber
bo

kadaj zgodo
našega stoletja pi
ko ne možje, ki niso rastlinam to, kar živalim možgani ali serce, ampak imajo
za m ej n i k po
stavili , od kterega naprej se je s p a c e n o s t
se. lastnosti, da tud* odločene od maternega trupla zamo-
, v kterega se naše vertnice izrašajo,
pejskih rejo rasti. Germiček
ljudstev začela". Da se te Schleidenove besede razumejo, obstaja iz mnogo debel, ki iz ene same korenine rastejo; je treba vediti, da natoroznanci in zdravniki enoglasn
...	...	«	V -a	1 . f •	v •	•	•	1
ter
vsi so si enaki, kolikor jih hoćemo, jih lahko odrežemo, ostali
pa bodo še rastli kakor poprej. Pa tudi odrezane vejice bodo gova telesnost, temuč tudi duh njegov, njegova bolj ali manj vsajene pognale korenine in izrastek bo iz njih nov germí-
da iz te
kar clovek
je m vziva , ne izvira le nje
bistra g
lava
njegova krotkost ali strastnost itd. se premi
cek.
Veja
ima mnogo vejic
vejica mnogo rastlik, in rast
nja po vžit ih jedilih in pijaci. Krompirju se pripisuje, da like več pereš. Ce želimo cepičev, ni nam treba odrezati delà neko oterpnjenost, lenobo in Bog vé kaj še vse.
kterega nosi.
(Kako Kalmuki s konji ravnajo.) Gosp. Veliko selzov piše, da Kalmuki na Rusovskem, kteri imajo po
sebno terpe
in v nogah terdne konje, zvesto na to pa
cele veje, ampak zadosti je vejica s peresom
Vsajena rastlika bo zelenela in se izrastla v novo rastlino.
Rastlina tedaj obstaja iz mnogo udov; vsak ud služi celi rasti ini.
pa tudi sam za-se lahko živi.
Vsacega uda
naj so ga vpregli ali jezdarili, berz po ampak še le čez 2 uri. Oni pravijo:
a; počitek mu bolj
zijo, da nikoli konju, delu klaje ne daj o, zdelani konj potřebuje najprej počitk tekne kot klaja; ko se je spočíl, se v pol ure lahko do si-
Sploh gledajo na to, da preobilna klaja ne naredi
perva skerb je samega sebe ohraniti, pa ravno ta njegova skerb je tudi v prid celemu truplu. Vsaki ud delà vedno za svoj vsakdanji živež, pri tem pa ne pozablja višjih na-
menov.
tega naje
konja pretežkega in storklastega
(Za
poterdila mešana z
teklo in ter do kravj
b
b
lj en i m
boli
m e) je b
se je vnovič postavah
Podobica bo morebiti bolj razjasnila to rastlinsko naravo. S*eržava je truplo, ki se po narodih in postavah od druzih razločuje v teku stoletij svoje posebnosti ohranivši.
gotovo
V
tudi ni pozabíjeno , da se ne smé razdeliti
I------ ---- O---- ' V ******	^	11 ^	I
čebulja) deržava, ampak da mora skupej ostati. Vsaka deržava je
m masi om (putrom); vsaki bila naj poprej ustanovljena, potem je rastla, mogočniša pri
dan naj se oteklo ali terdo vime maze s tem mazilom
Ce
hajala, v daljnem teku časa se stara, dokler ne pogine. To
že pred ko je vergla ali kmali potem prevec mleka, je postava na zemlji; vsaki stvari je ta pot odmenjena. Da
ima krava
oteče ji rado vime; tudi tele, kadar sesaje preveć suje v zamore deržava ziveti, ima
mnogo
vime. ga oškodje ; tudi premalo stelje utegne krivo biti. Ako v tacih okoljšinah vime oteče in se včasih sterdi, zamore to mazilice dobro biti.
udov, kterim je naložila
mnogo opravil.
Te išejo in pripravljajo živeža za celo truplo ;
um
ga
varujejo sovražnih napadov
7 •
?
se
drugi
davke pobe
Rastlina.
rajo, da se porabijo za ohranjenje celega trupla in vsacega uda itd. Deržava ustanovlja nove naselitve in oskerbuje nove lepše stavbě. Pa deržava obstaja iz več dežel. Vsaka de-
Spisal Janez Tušek na Dunaji
(Dalje.)
IV. i t
zela je deržava v malem. sili take dežele in deželice ločile od
Zgodovina
nas
V t
uci

celega
da so se vča
trupla in same
za-se zivele in včasih tudi moćne postale. Vsaka dezela obstaja dalje iz srenj (obcin), ktere so tudi deržavice z lastno
Perve postave življenja so torej pri živalih in rastlinah osnovo in z zedinjeno močjo opravljajo delà, ki so celi srenji enake in njih životníce (organizmi) se le razločujejo po v prid in v soglasji s celo deržavo. Srenja obstaja zadnjič
tem. kako enake te postave tii ali tam vladajo.
iz stanovavcov, ki vsak sam za-se
v • r
z i vi
?
vsak le za svo|
134
prid in dobiček delà , pa ravno zavoljo tega so njegove v postavnih m ej a h se gibajoče delà v prid tudi celi deržavi.
Ravno taka je pri rastlini. Drevó ima veje, veje peresa, in vsi ti deli obstajajo iz manjših udov, kteri imajo velikokrat podobo mehurčika, v kterih ravno tako, kakor v samostanskih celicah, en sam stanovavec prebiva; toraj jih hočemo naravnost imenovati célice.
Kakor vsako poslopje obstaja iz enacih delov, iz opeke, kamnja , lesa, ravno tako obstaja vsaka rastlina iz célic, kterih vsaka sama za-se živí. Ker pa svoje delà tudi ob-čnemu pridu darujejo , se jih včasih več sklene v en sam ud, v eno samo posodo, da svojo nalogo lože spolnujejo.
Znamenitosti Notranjskega in popis Pivke.
( Dalje. »
Čujte, kako Pivčan živí, kakošne navade si je vše obránil po svojih davnih očakih. — Otrok se rodí; boter z botro prideta v cerkev in deržita otroka pri kerstu. Po kerstu gre-sta z babico in cerkovnikom v kako pivnico; tam se spije nekoliko bokalov vina, tudi se kaj prigrizne; potem plačata zapitek in stisneta, on cerkovniku, ona babici kako dvajse-tico v roko ; to je vse, kar dasta, sicer nič druzega, le bo-tra podari otroku tisto belo srajčico nedolžnosti , ktero pri kerstu dobí. Se vé, da mati dá kupiti lepe svilne trakove in čedno tančico , da se neške, v ktere se otrok položí in v cerkev nese, lepo opletejo, posebno še, če je mati pervega otroka. Da so Pivčanke terdne postave, se kaže iz tega, da nobena porodnica ne leží čez tri dní. Nesla je Pivčanka visokonosna v Terst pletenico jagod; nazaj gredé čuti sred Gaberka, da se bliža porod. Po přetekli uri že dene hčerko v pletenico, kjer ji je iz listja meliko posteljco naredila ter jo nesla domů. — Cez osem dní gré mati z botro k upeljanji v cerkev ; po maši greste okoli oltarja in položíte na-nj kak darček — duhovniku. Zvečer tega dne se napravi botrinja. Povabi se botrinja in rodbina; pije se na zdravje novorojen-čiku, in nazadnje se dete lepo oblečeno pokaže, kdor ga želí viditi. Ta ga vzame na roke in poljubi; to storé navadno vsi. Kričeče dete položí mati v zibelko in da bi kmalo
zaspalo, mu zápoje :
Tutáj, nináj, deté mladó — Jest tebe bom zazibala, Da bi rado zaspančkaló! — Marija te bo prekrižala. —
Da te bi var'val večni Bog, Svet angel varh naj varje te, Bog oce, sin in sveti duh. — Sveta trojica vari te! — itd.
Tako delà mati, dokler ni dete pol leta staro. Potlej se ne trudi več tako ; ne mara dosti, naj se gologlavo nosi po soncu ali slabo odeto po mrazu ; tako pa se že dete uterdi, da ne mara veliko ne za mraz ne za vročino. Kako pa ga odstavi? Gré ali na božjo pot, ali v Terst ali kam drugam, da se dete v tem času zapozabi. Kakor otrok shodi, ga malo po malo samega sebi prepusti. Dá ga veči hčeri, da ga sabo vozi; ta pa ne porajta dosti na-nj in igra z dru-gimi dekliči, otrok pa sam lazi ; le kader, v hoji še nerođen, pade in vriščati začne, teče do njega in ga nese domu,
da ga mati uteši.
Ko deček nekoliko odraste, ga že stariši rabijo za mnoge
opravila. Ko mati za družino kosilo kuha , more sinček iti dračja iskat, da derva bolje goré, ali mora z golido po vode iti, da mati želji prilijejo; punčika more materi v kuhinji pomagati. Pride spomlad mora fantč na pašo goniti govejo živino; tam se jih več združi, da igraj o, skačejo in uga-njajo mnogoverstne burke. — Ko se vlačnijo, si vzame vsak svoj kos kruha iz torbe, in z večim veseljem jedó ko vsak cesar. Ce koga žeja prime do mleka, čujte, kaj naredi. Pojé sredico majhinega hlebčeka in si namolze mleka v skorjo ter željno pije; potlej je tudi v mléku namočena skorja dobra.—Dan se nagnč ; čas je gnati domů. Zdaj ti zapojejo skup kako domačo, daje lepo slišati; potem se domá navečerja in se mirno na seno verže ter sladko zaspí. Poleti še le zvečer ženejo na pašo, ko se je delo na polji končalo. Tù
ti pa ostanejo celo noč, ker nerodno bi bilo živino poznov noči domu goniti, zjutraj zgodaj pa zopet na precej odda-ljene pašnike. Zvečer si naberejo pastirji derv, in ko se noč stori, zanetijo ogenj, ob kterem sedeči se radujejo, dokler
brez enega pospé. Ko deseta odbije, živina tudi polagati jame,
navadno voliči in kravice skup, konji skup , ker tako jih fantiči navadijo. Eden more zmiraj čuti, da namreč ogenj popravlja in skerbi, da ne ugasne, da na-nj pokládá in na živino pazi; gorje mu, če hi zaspal in bi se med tem kaka nesreća pripetila! Se vé, da se versté. Če jih je veliko, čuje vsak pol ure; jih je manj, po celi uri. Enkrat sem tudi jaz pri
njih bil. Ker sem bil od vsih nar šibkejši, so me pervega čuvaja izvolili, češ , naj potlej svojo pot spí. Tretji čuvaj nas probudí. Glejte — piavs ostrašen — živina vstaja. konji gredó z glavami vkup, voli z zadnjicami; gotovo čutijo sovražnika. Nar veči zmed nas vstane in gré enmalo okoli gledat. Pojte, pojte bratci, boste vidili — trije volkovi so. in res za nekim germom se je svetilo — šestero očí kot šestero lamp. Strah nas spreide in groza; nar veči zmed nas vzame glavnjo z zubljem iz ognja ter jo gorečo zadervi proti zvěřinám. Zdaj vsi strašno zakričirno in volkovi zbežé. Kaj tacega se pa večkrat primeri. Silen gojzd je blizo; že od deleč vohajo merhe živino in se pritepó. (Konec sledí.)
Ogled po svetu.
Ilazfiočki narodov jutrovi h in večernih dežel.
Po baronu Jožefu Hammer-Purgstall-u.
Običaji ali šege tistih narodov, kteri bivajo v deželah, kjer sonce i z haj a, so od onih, ki stanujemo proti son-čnemu zahodu, malo manj razločni kot sta si noč in dan.
Prebiva vec j utro v ih dežel ljubi bolj lenobo, za p a d nih krajev je pa delaven, gibčen in želja vedno višje priti na-vdaja vse narode večernih dežel. Tri reci pa so vsem Iju-dem in vsakemu narodu lastne: rojstvo, ženitev in pokop. Se le 7. dan po rojstvu misli orientalec, kakošno ime naj bi imel novorojenec , kteremu ga prebivavec zahodnih deželá, če ne pred, vendar koj po rojstvu odloči pri kerstu. — Pri nas pride ženin po nevesto na dom in ne zakrivajo ji tančice zornih lie. V jutrovih krajih jo pri-peljejo pod nébesom (baldahinom) ženinu; ona ne prinese ničesa druzega sabo kakor lišp na sebi, zakaj ženin si mora nevesto kupiti. K pogrebu ne nesó merliča zakritega, ampak odkritega in ne počasi in žalostno , ampak naglih korakov leté proti pokopališču in le včasih se hipoma ustavijo, kakor da bi občutili želje mertvega, da bi še rad na svetu ostal.
Ravno tako različno je obnašanje prebivavcov izhoda in zahoda v poj edina h, obleki in prebivališču. V starih časih so jédli v jutrovih deželah ležé na roke opiraje se, kar so Gerki in Rimljani posnemali; dan današnji sicer ne jedó več ležé, pa po dva ali trije se vsedejo skupaj z nogami navskriž in jedó vse, razun juhe, z rokami. Zrezano pride vse na mizo, kakor pri nas na kmetih. Med jedjo ne pijejo ničesa, po jedi pa tudi le vodo ; tudi jim niso znane pojedine naših krajev.
Dasiravno dan današnji v Turčíi niso vilice, noži in steklenice polne vina nenavadne, je to le zavolj gostov iz naših krajev, in ta navada ne smé prištevati se izhodnim običajem.
Naše oblačila so ozke, kratke in tesne, iutrajncev široke in dolge pa ročne, in ne spreminjajo se vsak teden kakor pri nas. Po novi šegi in bolj nam podobni so v Turčíi le vojaci in uradniki oblečeni. Pokrivalo jim je ravno ta-košno še, kakoršno je bilo Abraamu in kakoršno se na starih kamnih asirskih in babilonskih nahaja izrezano. Pasovi so ondot še zlo imenitni in so znamenje nekake pobožnosti; pri nas so se ohranile še pri samotarcih (menihih). Vendar
V
tudi ženske okoli Sent-Jurja brez pasa ne pridejo skor nikoli v Kranj na terg, posebno kar jih je še bolj stare ko-renine. Rute ne obešajo ženske okoli vrata kakor pri nas, h večem na glavo jo privežejo ali se ž njimi opasuj ej o za-

v o Ij lepsega. Posnelo pa je nase zenstvo orientalski lisp, kteri se pri nas zlo ceni, namreč ušesnice in zapestnice; ne vedó naše zale rožice, da je to znamenje podložnosti, zna-
Dostikrat se postavlja ko, kder bi moralo deležje via
dati: „ko na přišedši zvé"
mejo pride
i
zve
Uh
V. 66. , namesto „na mejo
menje sužnosti!
krat
a
in
n
en
it
Vcasih se nahaja namesto „nek":
„enkrat" namesto „neko
Ženstviše (Gerkov ginaikon)je popoinoma ločeno od enega izmed svojih ljubčekov
n
u
Kambiz poprasa enkrat V. 67. , „Vogelna kislina"
sobe, kjer sprejemajo se gostovi. Po vrocih krajih izhoda prebivajo poleti v podzemeljskih sobah in nekake veternice
V. 43. ima sovsema drug pomen,
kor „ogljevna kislina".
Pri glagolih
prve vrste v prvém oddelu se v deležji
imajo narejene, da si stanišča zračijo. Stari zgodovinarji ime- prêt, delavnem II. izpušča glagolni značaj
to je
i
zadnja
nujejo take stanišča v Bagdadu „baldaco" baldahin (nebo pri procesijah) in tem sobam podobni so
odtod ime črka korenična, kar bi lehko dvombo vzrokovalo v nekih
slucajih: „Kreza
so s kola sneli" V. 66., kar je prav
i
m
„salle terrene" europejskih jejo veternic kakor une za zračenje
palač in gradov,
pa ne potrebu- na prihodni strani se
bere: „deset jih
Je
srečkalo, kterega
izmed njih da bodo sneli
í
V jutrovih deželah ne kličejo služabnikov z zvonci ka- svinca" V. 142
i
namesto „snědli". „
v
Plošce iz
kor pri nas v večih gostivnicah in imenitniših plosk z rokami razume sluga dobro, da urno přiteče, ko se pokliče.
Kmetje so tudi tam kakor pri nas. Neznani pa so nam beduini, ker nimamo puščav. Nekako podobo z beduini imajo
se ravno tako srlasi, kor „kaša iz prosa
u
to
hisah, ampak
namesto „svinčene plošče
u
tudi bez potrebe vrinolo: „vbo
gal" V. 2., „žlahta" 3., „ceremonije" 3., „jerbas" 34., „špra
Dovolje tujih besed seje
nja rij a
a
43., „na mnoge viže
a
45.,
íi
konjska štala" 45., „da
" 45., „špičast" 142., „žida4 4 48., „sorta" 144.,
V •
cigani, ki so pred nekterimi stoletji v Europo prišli. Na suhe šina" 145., „vižanje zemljiša tudi pri nas vodo napeljujejo, al drugač so naprave s kterimi v jutrovih deželah zemljiša močijo, kakor v za-
11
ma
u
174.,
„bandero" VI. 24., „špital" 38.,
„stirna" 39., „malarski" 42.,
íi
i íi
škoda4
í
12. itd., namesto „posluhnol",
nabasal" 64., „muzika44 104.
„rodbina44, „obredi44
7
7
hodnih krajih; tega ne poznajo perzijanski kjarifi in egip-
tovski fellah-i. Koló, ktero pri nas okrog se verteče vodo „rtast", „svila44,	, „
košarica44, „pokinja", „različno", „konjarnica
44
44
bira
i íi
stroj44, „vodba", „zastava44,
dávek44, ..bol-
zajema v golide ter jo v visoke korita zliva, je drugačno nišče", „vodnjak", „slikarski4', „nakladel", „godba44,„kvar44 itd. od arabskega kolesa, ktero z vejami palmovega drevesa pre-
Konečno očitujem, da me je le čista Ijubezen do olepšanja
pleteno neprenehoma žalostěn šum
ure zamišljen posluša, ker zaderžuje pri potoku sedé.
delà, kterega Arabec cele že sam na sebi se rad v sanjah Zato pa tudi mnogo arabskih
materinščine k temu pretresu genola.
Blaga doba! šče nikoli ne smo imeli ugodnejšega časa za svoj materinski jezik in slovstvo, kakor sedaj ; šče nikoli
pesem prepeva in popisuje to kolo, kteremu pravijo navra; se ne je slovenščina predavala v učenih poslopjih na tolikih
arabsko to ime se je obderžalo v španjski besedi ..n o r o
u
11
(Konec sledí.)
Slovensko slovstvo.
Pretres „slovenskih beril za 3. in 4.,
5. in 6. gimnazijalni
razred", vredjenih po dr. BI ei we i s-u in dr. Miklošič-u.
učilnicah in mladež se v nji vadila, kakor v nazočnih dne-vih; šče nikoli ne smo poznali posebno dobrih bukev za učilnice, kder bi bila čista in gladka materinščina šumljala, razve kakih ščrbljavih slovnic. 0 mili in sladki glasovi slovenski, v kterih rahlo pihlja blag in nepokvarjen duh domačji, ter se valite iz premodrega piseka!
V
Spisal prof. R
(Konec.)
$ f
Calarno se glasi „znabiti" VI. 85.,
namesto „morebiti44
íi
Čujem
44
VI
98
ne pomeni prav za prav
skoznovati
íi
bedeti
temoč „slišati
?
Rado se pomesuje narečje
íi
tam
u
z „ondi

íi
13, kar pomeni dort h
7
d
in le „ondi44 dort; tedaj t
m
tam
N
zlaže se s slovnico stavek
ii
Izdal je veliko kni^
Novicar iz austrijanskih krajev.
Iz Beršeca v primorski Istri 17. aprila. S
Naj se tudi jez enkrat oglasim v našem časniku.
c. *)
Častiti
tam44 VI. bravci bodo popraševali : kje pa je ta Beršec? Naj vam
povem ob kratkem. Malo to mestice stojí ob cesarski cesti, ktera pelje iz Pazna v Reko, v sredi med Plominom in Mo-
morjem. Vidi se odtod z dalj-
scenicami, male pol ure nad
v latinském jeziku , nektere pa so bile na nemškega pre- nogledom Reka in njena okolica z imenitno božjo potjo ma
stavlj
44
VI. 178., namesto „nemski
:u
i
ker jezik je
tere Bozje
Tersatom
vidi se troje otokov istrijanskih:
samostavnik. Poprek bi morali pri vsakem* prilogu in za- Velja, Cres in Lošinj z njegovim hribom Osorom, in delec
se vije na desno proti Poli in
imenu, ktero se na nezivec samostavnik ozira, prvemu enak delati: „klobuk, kteri sem kupil, je crn
šterti sklon
po
morji jadranskem, ktero
a
Rekoč" šče
104
75
18
i
24
dostikrat gospoduje namesto „rekši
:<4
íi V .
VI
rgovorec
ffla
Terstu. Beršecu nasprot se vidi luka F a rezi na na ere-škem otoku, in malo na desno stran od nje na majhnem
in namestih tudi zastopa vršivni glagol homcu pod Francozoni od Angležev razrušeni samostan brez
i <3ÎJÝ-^Y1 h	stanovnikov s cerkvico sv. Antona iz Padove, ktere veliki
Deca" je zboren samostavnik in terja enojno število oltar je izdelan iz lepega marmorja, kjer se na sv. Antona
i
44
1
tedaj ne od
duhu
bodo tebe spoštovali
V. 7
slovenskemu poved: „deca
temoc „spostovala4
dan vsako leto še dan današnji sv. maše beró; tudi je bil nekdaj tii imeniten sejm na ta dan, ki se je pa sedaj zlo
£olom
Prosti prihodnik dovršivnih glagolov s pomožnim gla- opustil. Morje med Beršecom in luko farežinsko je le triče n „bodem44 sostavljati je neslovenski „bo pritekel" V. terti ure široko; v lepem vremenu se čisto vidijo vse ladije
bodem
ostavljati je
neslovenski „bo pritekel
V
24., „bos pozabil" 17., namesto „přiteče44
i íi
pozabiš"
ze razlocujemo oblike : „přiteče4 pritekel". „Gleda kam bo stopil
i íi
bode přitékal44 in
Sedaj bode
terti ure široko : v lepem vremenu se cisto vidiio vse ladije, ktere jadrajo v Reko iz vseh krajev sveta; tudi parobrod
iz Tersta prišumí memo vsaki teden puščaje svojo temno meglo za sabo, pa ne boječ se grozovitne burje tega kraja, ktera strahuje druge ladije. Dostavljam tem krajopisnim čer-ticam še to, da okolica beršečka ima mnogo oljkiiiega in miio-goverstnega sadnega drevja, hiše lepe, zidane, visoke in s ceglom krite, in, kakor sem slišal iz ust mnogo zdravnikov,
íi
íi î 4 4
v
16
i
namesto „gleda
i
kamor stopi
150.. temuč

Pri žrmlj
nas ne poznajo izraza „rocni
mlin
44
V
44
v •
ali „zrno
k4
11
11
cigar
44
Kterega" stojí namesto
V. 15
íi
eigar žilah4
korenjak, v kterega žilah4
4
1
namesto „v
Besedi „kupčij
44
m
íi
ker ju pomen je različen.
trgovina44 ne bi smeli pomešavati, je kraj ta posebno zdrav.
Sedaj pa to novico, ki je poglavitni
namen tega pisma
Bolj
bi se glasilo: „lakotě pomreti
Î44
1
kor „od lakotě
Večidel Istre sem že přehodil in ogledal, pa nikjer nisem
pomreti" V. 34
i
Položivnik v slovenskem terja drugi sklon, pa ne štrti tedaj krivo: „To storivši se zberejo volit vladarja in druge
oblastnike", namesto „drugih oblastnikov".
še vidil na zvonikih tistega novega
rega so „Novice" leta 1847 v listu
kazala (Zifferblatt), kte-19. priporočevale. Ker
smo ravno v zvoniku uro
popravljali, mi
pride na misel to
*) Drago nam bo, ako veckrát spolnujete obljubo
Vred
novo kazalo in tako smo tudi tukajšno naredili. Kaj lepo in dežel, drugi, da zavolj Španjskeg kaj lahko vidimo sedaj ne le podnevi temuč tudi ponoči: vdarjajo, kako naj bi se Palmerst koliko je ura. Cast, in hvala slavnému gosp. Litrov-u za kteri se znajde, kar je mir sklenjen
9
V
se
drugi pa, da pre
iz zadre

izvil
?
v
to koristno znajdbo, pa jo povedale!
zahvala tudi „Novicam", da so nam
caka v deržavne m
b

berz ko bojo posamezni oddelki mirne sprave oklicani
; zakaj hud vihar ga nek kterega bo treba razpustiti
lz Ljubljane. Letošnji občni zbor c. k. kmetijske bo mogel iz ministerstva stopiti. Ako se smé napol vladnemu družbe v Ljubljani je določen na 6. dan prihodnjega mesca časniku „Constitutionnel" v enem njegovih poslednjih sostavkov
Ker se mnogo napcnega govori zastran novega
majnika.
mestnega davka , naj povémo, kar o ti zadevi vémo goto
• v •
visj
kt c
duh podtakniti, bo berž ko ne š panj ska d
v
je
lo silno
kako
v eg a povedati. Ko je mcstni odbor rajtal in rajtal, bi se mogli mestni stroski za to leto poravnati z do hodki tako, da bi ne bilo treba Ljubljančanom davka na- kralj
deželo, tista zadeva, ktei „Kako je to
E s p a r t
5ti in ktera se meji s francozko veliko skerb delà Napoleonu.
da pervi minister
pravi omenjeni spis ero je klic vsih puntarj
vsih rogovi
lezev? Ce ni z njimi zastopljen, zakaj se ne zoperstavi njih
kladati za mestne potrebe, kakor ga odrajtujejo že dolgo po
vseh druzih mestih in tudi po kmetih za srenjske potrebšine,	javnokazom?" T
se je pri vsem tem, da se je marsikaj odbilo pri mestnih	je na Spanjskem sovražtvo
stroških in varčno gospodarstvo z mestnim premoženjem do-	njeno, se je bati, da nemirne deržave ne bo z lepo pomii
spis bo gotovo osupnil Spanj
f
pa ker
do Francozov srloboko ukoren
locilo, vendar le pokazalo, da bi pri teh dohodkih, ki jih me
Ni davnej kar je bil rusovski car v Mosk
eni pr
sto zdaj ima, konec leta 13.576 gold, premalo bilo. To vijo, da je bil šel tolažit staro-rusovsko plemenstvo , ktero
primanjkavo nadomestiti
?
nima mesto druzega pripomocka, kakor da naloži, kakor drufirod, davek mestnjanom. Ker je pa
ni zadovoljno, da je car mir sklenil; drugi pa terdij
f
daje

o
sel le zatega volj
da je
naj pravičniše, da vsi, ki vživajo mestne naprave : šole, tlak, nika Sergij
podobo rusovskega svet
ktero je armada seboj na vojsko v Krim
razsvitljenje itd. pripomorejo k tem stroskom, je sklenil mestni vzela in je zdaj nazaj prišla
odbor
f
naj
se določi davek na činž
?
ki ga vsak mestni sv. Trojice, kteri to podobo shranuj
prebivavec za svoje stanovanje placuje, ali ce ima kdo milaneškemu se piše iz Rima, da bi sv. oče papež
svojo hišo, kakor je činž gosposki napovedan (fasioniran). Na v drugi polovici mesca ročnika v P
pet izrocil samostanu Vladnemu časniku
utegnil Oester.
priti

vsak go 1 di na r tega cinža je doiocen tedaj en gros. Samim Corr." preklicuje tisto novico, po kteri se ima austrijanska
1 • v	•	1	•	• -V	J ■	« 1	1 V • i • i	11	1	•	V#1#	1 • .	v	-	__
?
h i šn i m gospoda r j e m ni hotel odbor naložiti tega davka ker zraven poštenih gospodarjev se vendar tudi takih ne K
mada v Parmi pomnožiti ali kak drugač ustaviti
že dolgo razsaja punt, se strašne reči
\
godé
manjka, kteri, namesto da bi, postavimo, za 5 gold, povi- mesta in vasi pozigajo in ljudi koljejo, da je groza; povsod
sali činž za stanovanje
■■■■■ip■■ svojim gostom zavolj
te naklade, bi
se vidijo požari, reke so nasute
v samem Kantonu
gotovo berž poskočili za 10 gold, ali se več na to rajtengo. so poklali čez 100.000 puntarjev; vsak župan ima pravico Ker pa vsaka taka naklada zamore še le upeljana biti, ko ob glavo djati kogar hoče. jo je poterdila naj višja oblast, je mestni magistrat predloži!
ta sklep visji vladi.
V nedeljo bo v tukajsni stolni cerkvi
velika zahvalna maša za sklenjeni mir.
«	■	11 —	I	I	II M
Novičar iz raznih krajev.
Z začetkom prihodnjega mesca se bo tarifa za vožnjo ljudi in blaga na železnici iz D un aj a v Lj ub 1 j a n o nekoliko premenila ; vožnína za ljudi v vozovih 2. verste se bo za vsako miljo povikšala od 12 na 15 krajc. zovih 3. verste pa od 9 do 10 krajc. Za vožnjo so nektere polajšave po ti novi tarifi določene.
V
\ eslarji.
Po Anakreontovi meri.
i
V vo
blaga
pa
Življenje ste zrocili Deskam peterim čolna, Kak lahko se razruši Na skrite skale treši! Vtopijo ga valovi. Ce burja jih podpiše, In brezdno vas zavezne, Nihce mu ne uide!
Pa sej po sredi greste,
Prepevate veselo. Al brezdno vas ne straši, Ki hlepno se odpira? Al piš vas nié ne drami, Ki tuli v gorskih hojah In k vam dervi valove?
Janko Mir
Da bi se
C-ospodarji^ kteri imajo lepo živino

učiteljem ljudskih šol plača nekoliko poboljšala
f
je
ali véjo kakošno tako nasvetovati, so prošeni to pisarnici
c. k. ministerstvo nauka v nekem primerljeji željo razodelo: kmetijske družbe v Ljubljani (Salendergasse) pa naj bi se , kakor se je to po vsi česki deželi že
zgodilo,
berz vediti dati. Kupile se bojo namrec in dobro pla-učnina (šolski dnar) povikšala za 2 ali 3 krajc. čale: dve mlade kravi in mlad junec; krave take, da so
vsaki mesec, ako soseske nočejo ali nemorejo po
drugi
eno ali Ie dvoje telet imele, junec pa tak, ki je pol
poti učiteljske plače zboljšati.
Francozka vlada je po- drugo leto, k večjem 2 leti star; farbe morajo krave in
_	_	•	1	1 • i •	V t -	i	i	!•	1
slala iz Pariza dva slavna živinozdravnika na Ogersko, junec enake biti, pa cisto ene
f
da bi se soznanila z govejo kugo. Ništa se
mogla
dosti
in liske , naj Ijubse bojo
jagod ce
ne brezaste ali marogaste (rudeekaste ) pa tudi čuhe
čuditi nad ogerskimi prešiči, od kterih terdita, da lahko (černkasto-rujave); če pa takih ni, se bojo vzele tudi mavre
s p odrin ej o toliko ohrajtane angležke; ravno tako sta se (černe) pa tudi rumenkasto-bele. Krave in junček morajo
biti dobrega in lepega krajnskega ali štajar-
krave morajo posebno biti dobro
zavzela. da

Ogri
zanemarjajo
d o m a č e ga ko n j a in si me
sanico napravljajo s ptujinii plemeni, ktere niso za delo in
terpez toliko vred ni kot je pravi
f
ogerski
skega plemena;
konj, kteri 3 do 4 molzne in mleko njih dobro.
m i 1 j e
t G G G ^ ^
taka: domače ni
pa
še
mokre dlake nima". Pa je že povsod
Pogovori vredništva. Gosp. J. V. v K.: Radi bi Vam bili
dobro, le po ptujem raji hrepenimo !
Ni
vstregli, pa je že prepozno
»
davnej kar so v Krimu in se sekale armade, da je krí scurkoma tekla.
bučali topovi od ene straní v drugo
Stan kursa na Dun
Sedaj
24. aprila 1856.
tako piše maršal Pelissier
je tam vsa druga podoba ; 17.
t. m. ste se skazovale francozka in
angležka
armada in ru
sovski general Liidcrs in mnogi drugi rusovski oficirji so ju zadovoljni ogledovali. Tudi pojedino so že imeli višji oficirji malopred tako sovražnih armad. — Francozka armada bode z m a n j š a n a na tisto število, ki
Obligacije deržavnega dolga
5
* y*
0
3
4
i 3
N
f
2"
'0 V J)
/
85
753/
* " / 4
s
fl
Esterhaz. srećke po 40 fl. 70 , fl
Oblig. 5% od leta 1851
Oblig, zemljiš. odkupa 5
51 42 B 7
ca su miru.
Angležki poslanec lord Clarendon še
ima ob Zajem od leta 1834
1839
• *
111 za
pustil P ar i z a ; politikař ji
ugibujejo,
kaj ima to pomeniti,
r> n
v
78
225 133
r>
Y)
rt v
n »
v
Windišgrac. „ „ Waldštein. „ „ Keglevićeve „ „ Cesarski cekini. .
20 20 10
v
r> r>
• #
233/4 „ 23% „ ll3/4. 4 fl. li
da je vsaki dan pri ministru in da pogostorna tudi k cesarju Napoleonu zahaja ; eni pravijo, da se menijo zavolj la ski h
n
z loterijo od leta 1854
107 7* „
národní od leta 1854
UK-7 /
s r»
Napoleondor (20 frankov) 7 fl. 57
Suverendor .......13 fl. 50
. . . 8fl. 20 ... 8 fl. 12 . . 10 fl. 4
Ruski imperial . . Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor
Nadavk (agio) srebra:
na 100 fl. 3
i
t
fl.
Odgovorni vrednik
Dr. janez Bleiweis
Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.