»VITALNOSTATISTIČNI i. REPLIKA NA ČLANEK G. PROF. VEBRA Nekateri strokovni prijatelji iz Slovenije so me opo zorili na članek g. univ. prof. dr. F. Vebra, ki je iz šel v »Kroniki 2. VII. 1940 pod naslovom »Vprašanje vitalnostatističnega zavoda v Ljubljani«. Naprosili so me, da zavzamem stališče napram izvajanjem v imenovni razpravi. Sporočili so mi željo g. urednika »Kronike«, da svoje mišljenje iznesem v »Kroniki«. Razmišljal sem, če bi bilo oportuno, da koristno za misel g. prof. Vebra s kritičnimi pripombami oslabim, predvsem pa, da ga odbijem v času, ko bi lahko po magal zamisel tudi realizirati. Če sem se kljub temu odločil, da se oglasim, sta bila za to merodajna dva razloga. Prvi razlog je, da potrebujejo nekatera izva janja g. prof. Vebra korekture, da ne bi javnost, ki čita »Kroniko«, dobila o vsebini pojma vitalne stati stike krive predstave. Drugi razlog je, da sem — po sugestiji prijateljev — morda le poklican, da ne za- molčim svojih misli k vprašanju, ki ga je zastavil g. profesor. Pojem vitalna statistika (življenjska statistika) ima svoj razvoj. Veže se danes s pojmom biometrija (mer- ZAVOD" V LJUBLJANI jenje življenjskih pojavov). Za »Hrvatsko enciklope dijo« sem obdelal pojem biometrije na sledeči način: »Biometrija je znanost, ki nas uči, kako je treba proučevati kvantitativne izglede vseh življenjskih po javov v najširšem smislu. To dosegamo z eksaktnimi metodami merjenja in s precizno ter rafinirano ma tematično analizo. Izraz se je udomačil v 90. letih pre teklega stoletja. S pojmom biometrije je ozko vezan pojem stati stike. Pod imenom statistike se običajno razume zna nost, ki poskuša s številkami dognati razne pojave. Tako enostavna definicija vodi avtorje kakor tudi či- tatelje do tega, da dobivajo o pomenu statistike hete- rogene pojme. V Nemčiji se je gledalo na statistiko prvenstveno kot na del nauka o državi ter se je iden tificirala s »Staatenkunde«, t. j. z naukom, ki se bavi z raziskovanjem in opisovanjem družbenih pojavov na temelju popisa prebivalstva. V Angliji je vzklila statistika pod imenom politična aritmetika, a danes se razvija dalje pod imenom vitalna statistika. Defi nicij o pojmu statistike je mnogo; preko 120 definicij je znanih. Tudi naš pokojni rojak Žižek je posvetil statistiki in klasifikaciji pojma statistike posebno raz pravo (izšla je posthumno). DR. FEDOR M I K I Č, Sef Odseka za vitalno statistiko Šole za narodno zdravje v Zagrebu 249 Dogaja se, četudi redko, da uporabljajo namesto imena statistike izraz bioaritmetika. Mogli bi reči, da se naj pojem bioaritmetika definira kot nauk, ki raz iskuje življenjske pojave z numeričnimi vrednostmi.« Vidimo torej, da ni bistveno ime obravnavanega pojma, temveč njegova vsebina. G. prof. Veber bi želel, da se predlagani institut bavi predvsem z mer jenjem inteligentnosti ter s postavljanjem aktualnih inteligentnostnih meril (testov). Zdi se mi, da bi tako zasnovani delokrog bil preozek. Predvsem naj nam bo jasno, kaj statistika premore. Kratko rečeno: ona naj pokaže stanje in nato gibanje raziskovanih pojavov. Kadar analizira stanje, naj se ozira na strukturo pojavov ter na variacijo in kore- lacijo v strukturi. Ko razpolaga s serijo stanj raznih smeri, predvsem z ozirom na čas, pristopa k razisko vanju smeri gibanja. Mišljenje g. prof. Vebra, da iz strukture lahko za ključujemo na dinamiko, je lahko v izjemnih prime rih pravilno, v večini pa ne. V mojih demografskih študijah o zvezah med starostno strukturo in dina miko rasti prebivalstva mi je ta problem postal po polnoma jasen. Zato mi je izjava g. prof. Vebra pre- optimistična ter ne ustreza dejstvu, zlasti pa ne v go spodarstvu, kjer so problemi še bolj zapleteni, a ma terial še bolj heterogen nego v demografskih razisko vanjih. Tudi na ožjem področju razprave se z gosp. prof. Vebrom ne morem strinjati, namreč, da naj bi vitalno- statistična raziskovanja predlaganega vitalnostatistič- nega zavoda šele omogočila uspešno delo poklicnih svetovalnic. Iz navedenih definicij in iz koncepcije o statističnem zavodu, ki sledi, se dado razlogi zato deducirati. Razen tega pa imamo do sedaj v Sloveniji samo eno poklicno svetovalnico. Ponavljam, četudi mi je misel g. prof. Vebra o po trebi vitalnostatističnega zavoda v Ljubljani simpa tična, vendar gornje pripombe najbrže ne bodo odveč. Naj mi bo v naslednjem dovoljeno izraziti lastne misli o organizaciji Statističnega zavoda v Ljubljani. II. POGOJI STATISTIČNEGA ZAVODA V LJUBLJANI Ali so pogoji za statistični zavod v Ljubljani dani? Imamo statistične odseke pri higienskem zavodu, pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev (g. Lah), pri raznih državnih, banovinskih, občinskih in pri vatnih uradih (Delavska zbornica, Kmetijska zbor nica, Industrijska in trgovska zbornica itd.). Razen tega je tu socialnoekonomski institut, ki veže socialne interese heterogenih faktorjev. Nikakor ne smemo pozabiti naše univerze z odličnimi delavci na ekonom skem (g. prof. dr. Bilimovič), socialnem, demograf skem (geografski institut: gg. prof. dr. Melik, doc. dr. Ilešič), antropološkem (doc. dr. škerlj) itd. polju. V Ljubljani je tudi banovinska poklicna svetovalnica (g. dr. Schmidt). V zadnjem času vrše odlična stati stična raziskovanja naši učitelji: tu so predvsem gg. Debevec in Kimovec ter legija ostalih, ki zbirajo osnovni material (v. monografijo Moderndorferja, Slovenska vas). Gotovo so še faktorji, ki jih nisem omenil. Vsa ta številna elita bi verjetno imela interes na tem, da bi se osnoval tak Statistični zavod v Ljub ljani, kjer bi se dana stremljenja mogla kolektivizi- rati ter delovati s povečanim efektom za splošnost. Duhovni pogoji za ustanovitev takega zavoda so torej dani. Drugi osnovni faktor, ki naj omogoči osnovanje in delovanje predlaganega statističnega zavoda v Ljub ljani, je primerna denarna dotacija. S kolektivnim naporom naštetih interesentov, predvsem občine, ba novine, države ter denarno močnih ustanov, ne bi bilo nemogoče ustvariti zavod, ki bi bil za Slovence repre zentativen. Zavod bi moral biti moderno opremljen z dovoljnim številom računskih strojev, bogato stro kovno knjižnico, z ostalimi tehničnimi in računskimi pripomočki ter z zadostnim strokovnim osebjem. Pred vsem pa bi morali imeti biometrični laboratorij za interno delo ter za teoretično in praktično delo z visokošolci in ostalimi, ki bi se želeli praktično pri učiti uporabe modernih statističnih metod. Za vzdrže vanje takšnega dela je potrebno toliko denarja, da se delo lahko svobodno razvija in razširjal vseh tistih smereh, ki jih žele ustanovitelji — to bi bili morda omenjeni interesenti. Ko govorimo o denarju, ne smemo pozabiti, da tudi publicistično delo, nujno zvezano s takim zavodom, zahteva denarja. III. DELO STATISTIČNEGA ZAVODA Delo predlaganega zavoda naj bi se po moji zamisli gibalo v treh smereh: zavod naj bi bil administrativni, znanstveni in pedagoški center za statistiko. Kot ad ministrativni center naj bi imel odseke za: a) državno tožilstvo, b) banovinsko statistiko, c) občinsko statistiko, č) splošno statistiko. Tu bi se mogla koristno koordinirati administra tivna statistika državnih, banovinskih in občinskih uradov. Mnogo dvojnega in trojnega administrativ nega dela bi tako izostalo. Istočasno bi se zbrani ma terial mogel tudi strokovno pravilno in znanstveno obdelovati, kar se danes dogaja le izjemoma. Primerov nalašč ne navajam, ker bi se morda kdo čutil užalje nega, kar ni svrha te razprave, ter ne bi spremenilo stvarnega stanja. Iz tako zasnovanega centralnega in stituta bi se polagoma in po potrebi lahko razvile tudi samostojne banovinske in občinske ustanove (občin ski statistični urad, sličen tistemu, ki ga vodi direktor g. šrajber v Zagrebu). Administrativni material bi služil kot dobra osnova za znanstveno delo. Tako bi bil statistični zavod tudi v zvezi s tokovi življenja ter bi dobljene skušnje lahko enako uspešno uporabljal za spopolnjevanje teoretsko- statističnega dela kakor tudi pri svojem pedagoškem delu. Znanstveno uveljavljanje statističnega zavoda bi moglo predvsem sloneti na sodelovanju s posamezni mi strokovnjaki z univerze. Pri vseh tistih razisko vanjih, ki bi zahtevala obdelavo materiala s kolektiv nimi metodami, bi se mogli posamezni univerzitetni instituti nasloniti na statistični zavod. Veliko korist bi imela od statističnega zavoda juridična fakulteta, ki ima stolico za sociologijo in statistiko, zlasti, če bi 250 se sociologija tretirala po anglosaksonskih vzorih, sta tistično. V to skupino znanstvenega dela bi se dala uvrstiti tudi želja g. prof. Vebra po raziskovanju in teligentnosti in postavljanju naših nacionalnih testov, kolikor se s tem problemom Poklicna svetovalnica ne bi hotela baviti odn. kolikor tega že ni izvršila. So pa še druga področja psihičnega življenja, ki bi bila pristopna raziskovanjem z biometrijskimi me todami. Raziskovanja kolektivov fizičnega življenja bi pa gotovo bila številnejša, ker je v teh znanostih duh matematične eksaktnosti a limine bolj naklonjen statistični obdelavi nego v spekulativnih znanostih. Od znanstvenega delovanja statističnega zavoda bi mogle imeti korist tudi privatne ustanove, na primer posamezne stroke naše industrije, če bi sodelovale z zavodom; tu prihajajo v poštev vprašanja in študij notranje organizacije in racionalizacije dela (admi nistrativno in strokovno delo). Metode za takšna raz iskovanja so namreč statistične: primitivna računa nja s procenti, s katerimi se nekateri zadovoljujejo, niso še statistika. Tako bi lahko navajal stroko za stroko. Pri vsaki stroki bi se dalo našteti nekoliko momentov, kjer bi biometrična metoda mogla pomagati, da dobimo te- meljitejše in nove poglede v skrivnosti življenjske vsakdanjosti. Pedagoško delo bi se vršilo v tečajih s teoretičnimi predavanji in s praktičnimi vajami. Pri praktičnih vajah bi prihajali v poštev predvsem disertanti in pa organizirane skupine (n. pr. učiteljski »Pokret«), ki bi razpolagale z lastnim osnovnim materialom. V teh tečajih naj bi se polagala pretežna važnost na to, da bi se paralelno z modernimi statističnimi metodami uporabljala tudi moderna tehnična sredstva. IV. ZAKLJUČEK Ljubljana kot znanstveno, administrativno, gospo darsko in kulturno središče dravske banovine bi po trebovala moderen statistični zavod. Takšen zavod naj bi sodeloval z vsemi, ki se želijo okoristiti z moder nimi statističnimi metodami: z znanstvenimi ustano vami enako kot z administrativnimi, s teoretiki enako kot s praktiki. Zamišljam si ga prvenstveno kot znan stveni zavod, ki bi neposredno mogel služiti praksi. Ustanovo, kakor jo zamišljam, naj bi podprli de narno vsi javni faktorji, predvsem pa oblasti, ki bi jim v prvi vrsti služila. Ne bi bilo morda napak, če bi bil zavod na nek način vezan na univerzo. Od ma terialnih sredstev bi bil odvisen njegov uspeh. Brez primernih sredstev pa ne bi kazalo ustanavljati sta tističnega zavoda, ker bi bil v tem primeru njegov pomen nesorazmerno majhen. Slovenci so znani kot sposobni statistikarji. Njiho va vzgoja, šole in ambient dajo relativno velikemu številu dobro podlago za takšno vrsto dela. Pridnost in vztrajnost naredita še svoje. Tako bi predlagani zavod lahko dal na raznih poljih pobude za novo znanstveno delo, a istočasno bi mogel izvežbati mno gim strokam dobre organizatorje in specialiste. 251