LETO XXXVII., ŠT. 44 Ptuj, 8. novembra 1984 CENA 17 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Skupaj poslušali, ločeno razpravljali! SEJE ZBOROV SO PTUJ Zamisel, da bi delegati zborov ptujske ob- činske skupščine na zadnjih sejah, bile so 30. oktobra, skupaj poslušali obrazložitve k štirim točkam dnevnega reda, ni bila slaba. Manj dob- ro je bilo, da so delegati razpravljali na ločenih sejah, saj bi lahko to opravili skupaj in tako v krajšem času končali seje, ki so trajale od osme ure zjutraj pa skoraj do dveh popoldne — do konca delovnega časa. Kakorkoli že, delegati so sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev družbe- nega plana občine do leta 1985, informacijo o iz- vajanju sanacijskih in predsanacijskih progra- mov v ozdih z izgubo, predlog smernic za dolgoročni plan občine do leta 1995 oziroma 2000 in poročilo o prilivu, porabi in stanju sred- stev za gradnjo šolskega prostora v tem letu. Na ločenih sejah so sprejeli tudi predlog od- loka o priznavalninah udeležencem NOV in od- lok o delovnem času, spremembo dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje od- škodnine zaradi spremembe namembnosti kme- tijskega zemljišča ali gozda in pripadajoče spre- membe odloka ter poročilo o delu ZMDA Slo- venske gorice 84. Zataknilo se je pri predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zimski službi. Delegati zbora združenega dela so ga umaknili z dnevnega reda, v zboru krajevnih skupnosti pa so ga delegati z glasovanjem zavrni- li. Na zborih so opravili tudi volitve in imenova- nja ter podali delegatske pobude. N. D. Le mošt iz ranih sort grozdja že postaja vino V soboto in nedeljo bomo mar- tinovali. Slavili bomo vinskega patrona in se veselili ob zaključku, lahko rečemo, dobre kmetijske sezone. Martin bo imel letos mnogo manj dela, saj je bil pridelek grozdja in mošta pod pričakovanji. Delo bo opravil le formalno, v kle- teh pa bo še dolgo šumelo, kloko- talo, dišalo — skratka vrelo. Zad- nje količine grozdja namreč šele te dni prihajajo v prešo. Zaradi lanskega sladkega mošta in žlahtnega vinca razvajeni Mar- tin se bo letos držal bolj kislo. Le malo grozdja je bilo, kjer je sladkor presegel 15 odstotkov. Seveda to številnih prijateljev martinovanja že po drugern ali tretjem kozarcu ne bo več motilo. Naslednji dan pa si bodo pomagali s kislo juho in hladnimi obkladki na glavi. Preden pa se brezskrbno vklju- čite v martinovanje, pomislite še na varno pot domov . . . Tragična smrt Indire G and h i je pretresla svet v Vseindijskem inštitutu za me- dicinske vede v New Delhiju je 31. oktobra, nekaj ur po atentatu na- njo, umrla za posledicami ran predsednica indijske vlade Indira Gandhi. Nanjo sta streljala pripadnika njenih osebnih varno- stnih sil, člana fanatične verske sekte Sik hov. S smrtjo Indire Gandhi je miro- ljubno človeštvo, zlasti pa neuvr- ščeni svet, izgubilo veliko borko za mir in pravice malih in zatiranih ljudi. Bila je tudi velik prijatelj ju- goslovanskih narodov in narodno- sti že od takrat, ko sta Tito in Nehru, oče Indire, postavila trdne temelje indijsko-jugoslovanskemu prijateljstvu. Indira Gandhi je bila rojena leta 1917, bila je edinka Djavaharlala Nehruja, znan borec za indijsko osvoboditev pa je bil že njen ded. Šolala se je doma, potem v Brita- niji in Svrd. Ze v dekliških letih je postala bojevnica za indijsko neodvisnost in okusila tudi britan- ske zapore. Proti volji svojega očeta se je Indira leta 1942 poročila z mladim politikom in publicistom Gandhi- jem, ki pa ni bil v sorodstvu z oče- tom indijske neodvisnosti, Mahat- mo Gandhijem. Rodila je dva sina Radživa v letti 1944 in Sandžaja 1946, ki je leta 1980 umrl v letalski nesreči, mož pa ji je umrl že leta 1960. Ko je Indija leta 1947 postala svobodna, je Indira postala nena- domestljiva sodelavka svojega oče- ta Nehruja. Po njegovi smrti je bi- la najprej ministrica, pozneje pa predsednica indijske vlade. Po tri- letnem presledku je leta 1980 po- stala ,,predsednica brez primere", edina skupna, za vse sprejemljiva indijska voditeljica. Dosledno je izvajala neuvrščeno politiko, zno- va potrjeno na lanskem vrhunskem, sestanku v New Delhiju, ko je bila izvoljena za predsedujočo neuvr- ščenih. Posmrtne ostanke Indire Gandhi so po starem indijskem običaju sežgali v soboto, 3. novembra. Po- grebnih slovesnosti se je udeležilo 132 tujih delegacij, med njimi tudi jugoslovanska pod vodstvom Ve- selina Duranoviča, predsednika predsedstva SFRJ,v delegaciji pa" je bila tudi Milka Planine, pred- sednica ZIS. V ponedeljek so pepel iz posmrtnih ostankov Indire Gandhi razdelili v 22 žar in jih po- slali v vseh 22 zveznih držav, kjer so pepel raztrosili nad indijskimi rekami. Indira Gandhi je bila junija 1983 v gosteh pri Milki Planine, predsednici zveznega izvršnega sveta Jutri, 9. novembra bo v dvorani hotela Poetovio v Ptuju celodnevni posvet o vlogi krajevne konference SZDL v sedanjih družbenih razmerah. Sklicatelj po- sveta je Medobčinski svet SZDL za Podravie v dogovoru z Republiško konferenco SZDL Slovenije, zato se bodo posveta udeležili predsedniki in sekre- tarji krajevnih konferenc SZDL in drugi vabljeni predstavniki iz vseh občin Podravja. Na posvetu bodo obravnavali naslednje teme: — družbenopolitična aktivnost v krajevni skupno- sti pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije in pripravah planov, — nekatere naloge SZDL pri obvladovanju in- vesticijske politike, — naloge SZDL na področju socialne politike, — uresničevanje ustavne zasnove KS, načini orga- niziranosti, oblike in metode delovanja krajevnih organizacij SZDL, — sklepi 13. sejeCK ZKJ in — priprave letnih programskih sej organizacij SZDL. Predsedniki in sekretarji KK SZDL z območja ob- čine Ptuj so skupno z vabilom za posvet prejeli tudi naročilo, da takoj pričnejo s pripravami na letne programske seje, ki morajo biti končane do 28. novembra 1984. Zaradi precejšnje suše v avgustu in obilnega dežja v septembru tudi listje na gozdnih drevesih zori počasneje. To listje pa mnogim drobnim kmetovalcem služi za nastilj v zimskih mesecih. Zato v poznih jesenskih dneh zasebni lastniki gozdov skrbno pograbijo listje in ga zvozijo v svoje steljnike ali listnjake. Pri tem se tudi ne zavedajo dovolj, da s tem siromašijo gozdno zemljo. Na posnetku nalaganje listja v košaro ali vlačugo v Halozah. Foto: L Ciani Pospešiti gospodarsko sodelovanje bratskih občin SRH in SRS v bratski občini Pregrada so se sestali predsedniki izvršnih svetov občinskih skupščin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor- Tezno, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Varaždin. Razpravljali so o dosedanjih prizadevanjih za krepitev gospodarskega sodelovanja in nadaljnjih skupnih nalogah. Razprava je bila konkretna in je potrdila skupni interes ter pripravljenost, da se naredi odločnejši korak v gospodarskem sodelovanju. Poudarili so, da je potrebno pospešiti prizadevanja za sodelovanje bratskih občin na področju gospodarstva, nosilci aktivnosti pa naj bodo izvršni sveti občinskih skupščin in skupni odbor za družbenoekonomske odnose. Zavzeli so se, da se skupni interesi posameznih občin ter krepitev gospodarskega sodelovanja vključi v planske dokumente občin za 1985. leto, srednjeročne plane 1986—1990 in plane do leta 2000. Dogovorili so se, da bodo izvršni sveti izdelali študijo o možnostih gospodarskega sodelovanja med bratskimi občinami, o kateri naj bi razpravljali skupaj z direktorji zainteresiranih delovnih organizacij, ki so nosilke razvoja v posameznih občinah. Bili so enotnega mnenja, da je potrebna večja angažiranost izvršnih svetov občinskih skupščin, pogostejši stiki med gospodarstveniki, stalna izmenjava pomembnih informacij in dogovori o skupnih akcijah. Udeleženci sestanka so se zavzeli, da izvršni sveti občinskih skupščin prevzete obveznosti in dogovore v Pregradi tudi realizirajo. Na sestanku v Pregradi so se predstavniki občin Maribor-Tezno in Pregrada že dogovorili za sestanek v občini Maribor-Tezno, na katerem bodo sodelovali direktorji delovnih organizacij, ki so zainteresirane za sodelovanje. Komite za kmetijstvo občine Ptuj je že zastavil aktivnosti za raz- pravo o možnostih sodelovanja bratskih občin na področju kmetijstva in živilske industrije, ki bo v Ptuju, 9. novembra 1984. Zelo aktivno pa je pričel z delom tudi Odbor za družbeno ekonomske odnose pri Koor- dinacijskem odboru za sodelovanje bratskih občin SRH in SRS, ki ima svoj sedež v občini Maribor-Tezno. Pričakujemo, da bo pripravljenost za gospodarsko sodelovanje obrodila sadove, da bodo besedam sledila dejanja, kar je v sedanjem obdobju boja za doseganje ciljev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije še kako življenjsko pomembno za nadaljnji gospodarski razvoj. FB Kmetovalci, ki so se vse leto bali muhaste jeseni, ki bi njihove celoletne težave z vremenom še pove- čala. so si zdaj že oddahnili. Jesen je bila povsem drugačna kot ostala dva letna časa, od katerih je odvisna tovarna na prostem, kot pravimo kmetij- stvu. Zarpude. ki seje pri kmečkih opravilih vlekla vse od spomladanske setve ni več. Na srečo se mu- hasto vreme v glavnem ni poznalo na kakovosti in količini pridelka, razen v vinogradništvu, kjer je grozdja veliko manj kot smo pričakovali in načrto- vali, poleg tega pa je kakovost grozdja, mošta in bodočega vina neprimerljiva z najboljšim letnikom 1983. Pridelek pšenice je bil takšen, kot še nikoli in veliki hektarski donosi tudi to kulturo uvrščajo med tiste, ki se jih izplača pridelovati, pa ne zgolj zaradi ko- lobarja. Tudi za pridelek pšenice v prihodnjem letuje že opravljen prvi uspešen korak — pravočasno in v dobrih razmerah opravljena setev. V kmetijskem kombinatu sojo posejali na.vseh planiranih 1096 hektarih, v kmetijskih zadrugah Ptuj in Lovrenc pa še sklepajo pogodbe in upajo, da bodo uresničili prihodnje leto spet nekoliko večje zadolžitve. H kraju gre v teh dneh tudi spravilo koruze. poljščine, ki seje v zadnjem času na naših poljih zelo razširila, pridelovanje pa je postalo intenzivno, hektarski donosi visoki, skorajda povsem enaki tis- tim v državah, ki smo jih šepred leti le občudovali in se spra.ševali, zakaj jih ne moremo posnemati. In končno — kultura, katere seje naše kmetijstvo še pred leti tako otepalo — mislimo na sladkorno peso — daje letos prav tako odlične pridelovalne rezultate. Tudi sladkorna pesa seje krepko vsidrala na naših poljih, našla je mesto v živinoreji in verjetno precej prispevala k boli intenzivnemu izkoriščanju zemlje. Še nekaj dni in ve^pridelek bo v tovarni, kjer glede na dosedanje količine ne dvomijo, da bodo zastavljeni načrt. 220 tisoč ton pese in 28 tisoč ton sladkorja. — dosegli. Ko bomo pod letošnjo kmetijsko sezono potegnili črto. bodo rezultati torej dokaj ugodni. Gotovo bodo zasenčili vse organizacijske, vremenske pa tudi fi- nančne težave, ki jih v teh spreminjajočih časih seveda ni malo. Ce bo vreme zdržalo še vsaj ^eden dni. bodo kmetovalci uspeli pnpraviti zemljo za spomladansko setev, to pa je že predpogoj za dober začetek nove kmetijske sezone. JB 2 - DRUŽBA I.M GOSPODARSTVO 8. november 1984 - TEDNIK Doslej izvozili že 1020 ton Gosad je največji ormoški izvoznik. V devetih mesecih letos je izvozil že 1020 ton razhčnih izdelkov (zdravilnih zelišč, gob, polžev in vrtnin) in za to i;:tržil dva milijona 368 tisoč dolarjev. Izvažali so v glavnem v Italijo, Franciio. Nemčijo, Grčiio in v Avstrijo. Za letos so planirali 4000 tpn proizvodnje, vendar je že sedaj jasno, da je ne bodo dosegli in da bo izpad okrog 1000 ton. Glavni izpad je pri izdelavi mešanice sladkorjev, kjer bodo letos dosegli le 200 ton; lani so predelali 1000 ton. Ta proizvodnja cenovno ni zanimiva, saj imajo že pri surovini 50 odstotkov izgube. Letos so jim sicer odobrili 25 odstotno povišanje, ki pa še ne pokriva stroškov. Izpad je tudi pri kumaricah, medtem ko bodo paprike letos pridelali več. Letni plan na ,,mokri liniji", kot imenujejo predelavo vrtnin, je 1800 ton, v devetih mesecih je dosežen s 1000 tonami. Povečanje beležijo tudi pri predelavi šampinjonov in to kar za 70 odstotkov. Ubrat temeljne org&nizacije na Vrhniki, kjer pakirajo klasične čaje in razne druge polizdelke je devetmesečni plan presegel in sicer za 1,5 od- stotka. V tem obdobju je celotni prihodek večji za 53 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983, stroški za 53,5 odstotka, dohodek 51,8 in čisti dohodek 42 odstotkov. Za osebne dohodke so dali ".a 44 odstotkov več kot lani v tem obdobju. Povprečni neto osebni dohodek pa je ob koncu devetmesečja znašal 21.887 dinarjev in je za 50,4 odstotka večji od doseženega v enakem obdobju leta 1983, od povprečja za leto 1983 pa za 43 odstotkov. Najnižji osebni dohodek je 15 tisoč dinarjev. Na probleme v proizvodnji in okrog kreditov so delavci temeljne organizacije opozorili v razpravi o sklepih 13. seje in pri tem povedali, da brez kreditov ne bo šlo, sploh pa če želijo še v bodoče izvažati. Za kratkoročne kredite sedaj plačujejo že 31 odstotne obresti. Zanje so v devetih mesecih plačali 85 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1983. Obresti predstavljajo 29 odstotkov dohodka. Problemov s surovinami zaenkrat nimajo. MG Prizor iz proizvodnje — vlaganje mešane solate foto: Ivo Ciani Plodno sodelovanje delavcev čakovskih in ptujskih železniških delavnic Na pobudo osnovne sindikalne organizacije in kegljaškega kluba ,,Železničar" Podjetja za popravi- lo železniških voz' Ptuj se je v letu 1964 pričelo organizirano sodelo- vanje z delavci čakovskih železni- ških delavnic. Kegljaški klub ,,Železničar" je v okviru 3. tedna bratstva in prijateljstva — Cako- vec '64 organiziral v Ptuju prvi troboj v kegljanju, streljanju in šahu med ekipami železničarjev Cakovca, Ptuja in Varaždina. V letu 1965 se je drugi troboj odvijal v Varaždinu, od leta-1966 dalje pa sta organizator vsakoletnih delav- skih športnih iger delavcev čakov- skih in ptujskih železniških delav- nic osnovni sindikalni organizaciji. Prve oblike sodelovanja na j .)dročju delavskih športnih iger ,0 spodbudile potrebo po orga- niziranih oblikah sodelovanja in izmenjave izkušenj s področja sin- dikalnega dela, samoupravljanja, organizacije dela v proizvodnji, nagrajevanju po rezultatih dela, delovnih pogojih in varstvu pri delu. Vse to je utrjevalo prijatelj- ske vezi med delavci neposredne proizvodnje ter med strokovnimi in vodilnimi delavci. Sodelovanje si je utrlo pot tudi na gospodarsko področje. Gospodarske težave so jih spodbujale k razreševanju konkretnih problemov. Drug drugemu so v stiskah pošiljali rezervne dele in drugi material, da je lahko delo na popravilu železniških vagonov nemoteno potekalo. O tem je spregovoril tudi direktor Železniških delavnic v Cakovcu ob 20. obletnici sodelovanja, Anton KOROS, ki je med drugim dejal: ,,Ce smo v Cakovcu imeli samo 2 kg barve, smo 1 kg odstopili Ptuju, enako so to storili v Ptuju, če je bilo treba, smo si rezervne dele razdeljevali na enako število delov". Ta primer sodelovanja izpričuje pristno delavsko solidarnost in tovarištvo, ki ne pozna tozdovskih, občinskih, regijskih in republiških meja. In še en primer je vredno iz- postaviti. V letu 1982 je TOZD za vzdrževanje voz v Ptuju ostala brez stružnice za obdelavo koles- nih dvojic, ki so jih v Ptuju dnev- no potrebovali 16 in več. V Cakovcu so njihove težave takoj razumeli, dogovorili so se in vz- postavili pravi ,,Most bratstva in prijateljstva na železniških tirih", ki je potekal dobre 3 mesece. Vsa- ki dan so iz Ptuja pošiljali kolesne dvojice v Cakovec in iz Cakovca nazaj v Ptuj. Delavci čakovskih železniških delavnic niso gledali na uro, delali so tudi ob sobotah in nedeljah in tako z delom potrjevali prijateljstvo, ki jih veže z delavci v ptujskih železniških delavnicah. Neprekinjeno dvajsetletno pristno sodelovanje na področjih proizvodnega, samoupravnega iri političnega dela ter delavsko šport- nih iger potrjuje, da delavce združuje delo in da so delavci naj- boljši kovači bratstva ter enotno- sti, ki ga kalijo z delom in plemenitijo s srcem. Za dosežene uspehe je vredno izreči priznanje delavcem obeh delovnih kolekti- vov, med njimi pa tudi posamezni- kom. ki so nosilci sodelovanja: Ivo HORVAT, Anton KOROS, Fra- njo MARCEC in FEKONJA.v Cakovcu ter Aloj KOŽELJ, Anton VALENTIN, Peter VRTiC, Alojz SEGULA in Ivan §1C v Ptuju in še mnogi drugi. Ob jubilejnem srečanju delavcev v Cakovcu so v oceni dvajsetletne- ga sodelovanja poudarili, da so doseženi uspehi skupnega dela trd- no jamstvo za vsestransko sodelovanje tudi v prihodnje. Prepričani so, da je samo delo in sodelovanje jamstvo napredka in naše srečne prihodnosti. pg Delavec iz ptujske tozd za vzdrževanje voz pri delu Foto: I. Ciani IZ DO HIKO OLGA MEGLIČ PTUJ šE NA MEJI RENTABILNOSTI Kljub temu, da dosegajo letos bistveno boljše rezultate, poslujejo na meji rentabilnosti. Celotni pri- hodek so v primerjavi z lanskim enakim obdobjem povečali za 72 odstotkov, glede na plan pa za 14 odstotkov, materialni stroški so vi- šji za 72 odstotkov, v primerjavi s planom pa samo za dva odstotka; dohodek je večji za 68 odstotkov, v primerjavi s planom pa za 27 od- stotkov. Močno so porasle obresti, s planom so določili, da bo obresti za 17 milijonov dinarjev, dejansko pa so narasle na 32 milijonov di- narjev. Tako jim je za sklade os- talo le (7,5 milijona dinarjev, pla- nirali so 17 milijonov dinarjev. Previsoka obremenitev dohodka vpliva na to, da ne morejo us- tvariti določenih poslovnih sred- stev. Ugotavljajo pa, da se sanacijski program uresničuje, najbolj se zatika pri kadrih; nekaj jih je iz delovne organizacije že odšlo. Pri tem pa se zavedajo, da brez pri- merne stimulacije kreativnega ka- dra, to je kadra, ki bo delal na razvoju, tega kadra ne bo. Do konca leta, tako so se do- govorili, je potrebno manj ko v količinski proizvodnji — to je šest odstotno zaostajanje — nadokna- diti. Na 100 odstotno realizacijo čaka tudi izvoz. V devetih mesecih so ga realizirali le 40 odstotkov, vendar so prepričani, da bodo na- črtovanih 100 tisoč dolarjev izvoza realizirali. Obvezali so se tudi, da bodo zaloge zmanjšali za 30 od- stotkov. Finančna situacija ni naj- boljša, saj jim primanjkuje sred- stev že za planirane zaloge. Zaskr- bljujoči so podatki o kakovosti izdelkov, strokovna komisija sicer redno spremlja stanje, vendar ne more vsega narediti, ker morajo pogosto vgrajevati nadomestne materiale, ki odstopajo od dolo- čene kakovosti. Vključitev v sestavljeno or- ganizacijo AGROS že daje prve pozitivne rezultate. Letos so že osvojili proizvodnjo čelnega traktorskega nakladalnika CTN 15 in CTN 5, ki so ga razstavili na 22. radgonskem sejmu; zanj so prejeli bronasto plaketo. V prihodnjem letu bodo izdelali 700 nakladalnikov v vrednosti 130 milijonov dinarjev; pogodbo so že podpisali. Iz programa kmetijske mehanizacije je tudi proizvodnja 600 puhalnikov (vrednost 60 do 70 milijonov dinarjev); tudi zanjo so pogodbo že podpisali. Uspešno pa so testirali tudi cilinder. Do spomladanskega novo- sadskega sejma bodo izdelali tudi prototip siloreznice. Ta odnos bo- do uveljavili v poslovnem letu 1985—86. S vključitvijo v bOZL) Agros bodo v delovni organizaciji brez dvoma pridobili na razvoju. Z ostalimi OZD v sestavljeni organi- zaciji imajo skupno nabavo enakih materialov, saj si tako zagotavljajo potrebne materiale po nižjih ce- nah, kot so v trgovini. Skušajo prevzemati tudi tehnologijo, ven- dar bodo za to potrebovali dalj ča- sa. Dodatna vlaganja pa bodo po- trebna v opremo. Manj zadovolju- je stanje na področju financ. Dogovarjajo pa se, da bo s prvim januarjem v Agrosu pričela delati interna banka. S tem se bo iz- boljšala finančna situacija članic sestavljene organizacije na eni strani, po drugi strani pa se bo razbremenil dohodek, ker ne bo tako visokih obresti. Na izboljšane rezultate vpliva tudi reorganizacija delovne or- ganizacije, ki se je preoblikovala iz DO s tozdi v enovito delovno or- ganizacijo. 5icer bi bila še bolj ,,razdrobljena" tako glede pro- stora kot opreme. MG Delegatsko vprašanje v Ormožu Delegacija KS Središče ob Dravi je na eni od prejšnjih sej zbora krajevnih skupnosti SO Ormož postavila tole delegatsko vpraSanje: Komuna no podjetje Ormož naj da pismeno poročilo, katera dela opravi za sredstva, kijih dobiva za opravljanje javne službe izven mesta Ormož? Odgovor Komunalnega podjetja Ormož Na delegatsko vprašanje KS Središče ob Dravi poročamo, da za opravljanje javne službe izven mesta Ormož ne prejemamo nobenih sredstev in javne službe izven mesta Ormož brez ustreznega naročila ne opravljamo. Dobro poslovanje KBM poslovne enote Ptuj v devetih mesecih leta 1984 Poslovni odbor KBM, poslovne enote v Ptuju je v sredo, 31/10—1984 obravnaval med dru- gim poročilo o uresničevanju let- nega načrta poslovne enote Ptuj za devet mesecev leta 1984 in pe- riodični obračun KBM za isto ob- dobje. V razpravi po poročilu so člani poslovnega odbora ugotavljali, da je poslovna enota dosegla dobre rezultate poslovanja. Po devetih mesecih dela v letošnjem letu je poslovna enota povečala sredstva za 1.139 milijonov dinarjev, to pa je 75 % načrtovanega povečanja za leto 1984. Bilančna vsota je do- segla 7.978 milijonov dinarjev in je v primerjavi s koncem leta 1983 večja za 17 Za razliko od preteklih let so se v letošnjem letu močneje povečala sredstva uporabnikov druzuenih sredstev, njihov porast znaša 132 milijonov dinarjev. Pri tem se je spremenila tudi struktura glede na ročnost sredstev. Povečala so se kratkoročna sredstva, to je sred- stva na žiro računih, devizna sred- stva in kratkoročni depoziti (sred- stva zavarovalnice) in sredstva na izločenih računih, zmanjšale pa so se dolgoročna vezana sredstva, predvsem zaradi spreminjanja depozitov zavarovalne skupnosti iz dolgoročnih v kratkoročne. Sred- stva za stanovanjsko komunalno -gradnjo so večja za 62 milijonov dinarjev, to je povečanje za 5 97o v primerjavi z letom 1983. Pri teh namenskih sredstvih se povečanje kaže le pri poslovanju v imenu in za račun UDS in občanov kot re- zultat povečanih prilivov sredstev skladov skupne porabe OZD in prispevkov iz bruto osebnega dohodka OZD. Sredstva občanov so se povečala za 431 milijonov di- narjev ali za 17 Sredstva poslovne enote na računih odno- sov s temeljno banko pa so konec septembra višja za 429 milijonov dinarjev zaradi večjih sredstev pri- dobljenih od Narodne banke in ostalih finančnih organizacij. Povečanje bilančne vsote in sredstva, ki so se sprostila z odpla- čili glavnic dolgoročnih kreditov tvorijo razpoložljiva sredstva, ki jih poslovna enota usmerja v nove naložbe. Konec septembra je bilo skupaj za 1.415 milijonov dinarjev sredstev, ki jih je poslovna enota usmerila v skladu s predpisi in poslovno politiko banke v naložbe namenjene gospodarstvu, stano- vanjsko komunalni gradnji in občanom. Poslovna enota je skupaj s temeljno banko mesečno vsklaje- vala povečanje naložb z dovoljeno stopnjo rasti. Konec septembra bi poslovna enota smela povečati svoje naložbe za 9,72 To pomeni, da bi lahko odobrila za 430 milijonov novih kreditov. Vendar pa je v dogovoru s temelj- no banko, zaradi visokih ob- veznosti za dolgoročne naložbe prenesenih iz preteklega leta in nujnega usmerjanja dodatnih sred- stev za kmetijstvo in izvoz, ki ima- jo prioritetni značaj, dodatno usmerila še za 238 milijonov dinar- jev. Skupaj smo torej povečali naložbe, ki so sicer omejene, za 668 milijonov dinarjev. Kreditni odbor je v devetih mesecih odobril 111 milijonov di- narjev dolgoročnih sredstev. Poleg tega pa je v zadnjem tromesečju odobril tudi konverzijo kratko- ročnih kreditov v dolgoročne v višini 304 milijonov dinarjev. Konverzija pa je vplivala tudi na spremembo strukture naložb, kjer se je delež dolgoročnih« naložb povečal na račun kratkoročnih na- ložb, čeprav je bilo v kratkoročne naložbe usmerjenih 337 milijonov dinarjev razpoložljivih sredstev. Usmeritev sredstev v kratkoročne naložbe po posameznih namenih kaže povečanje naložb za kmetij- ske namene, predvsem za odkup in zaloge kmetijskih pridelkov. Pove- čala se je vrednost eskontiranih menic, ki je letos večja za 34 Vo v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, zmanjšalo pa se je stanje izvoznih kreditov predvsem zaradi pomanjkanja ustrezne iz- vozne dokumentacije. Znaten del sredstev, ki jih poslovna enota usmerja so sredstva prebivalstva. V strukturi vseh sredstev poslovne enote imajo ta sredstva 38 % delež in so konec septembra dosegla 3.024 milijonov dinarjev. V deve- tih mesecih so se sredstva občanov povečala za 431 milijonov dinar- jev, pri čemer je v letošnjem letu opaziti skromnejšo rast dinarskih sredstev. Povečala pa so se devizna sredstva občanov za 27 Vo, vendar je na to povečanje vplivalo pove- čanje tečajev tujih valut. Pri dinarskih sredstvih občanov, v devetih mesecih beležimo skromen porast (le za 3 "Vo); se vbrez dvoma odraža rast življenskih stroškov odnosno padanje realnega osebne- ga dohodka. Hranilne vloge na vpogled so ostale praktično na višini lanskega leta (povečanje je le za 7 milijonov dinarjev ali 1 K temu, da so dinarska sredstva kljub vsemu le nekoliko porasla je pripomogla nova politika obrest- nih mer, ki stimulativno vpliva na vezavo sredstev. Vezana sredstva občanov nad tri mesece so se pove- čala od enega milijona dinarjev kot jih je bilo konec lanskega leta, na 62 milijonov dinarjev konec septembra. Prav tako je povečano stanje dolgoročnih sredstev občanov, ki so se v tem obdobju povečala za 24 milijonov dinarjev ali za 8 Vo. Ugotovili smo, da so se znatneje povečala devizna sredstva obča- nov, čeprav na račun povečanih tečajev. Pri tem pa moramo nave- sti podatek, da je poslovna enota v devetih mesecih izvršila odkup tu- jih valut v višini 693 milijonov di- narjev (4,01 milijona USA dolar- jev), kar brez dvoma vpliva tudi na stanje deviznih sredstev občanov. Banka je s pravilniki o kreditiranju občanov, pospeševala prodajo tujih valut, kar se odraža tudi na kreditnih računih občanov. Za naložbe občanom je poslovna eno- ta v letošnjem letu usmerila za 246 milijonov dinarjev dodatnih sred- stev, tako da je stanje na kreditnih računih občanov doseglo že 1.136 milijonov dinarjev (povečanje za 28 Takšno povečanje je posledica kreditiranj občanov na osnovi prodaje tujih valut, saj je indeks teh kreditov 146. Primerjava rasti sredstev ob- čanov, ki je 17 z rastjo naložb občanom, ki je 28 sredovanje pripomb na predlagano kandidatno listo. In kaj seje zgodilo v ponedeljek, 29. oktobra? Z volilno-programsko konferenco smo začeli z manj- šo zamudo in ob nezadostnem številu delegatov, a smo menili, da se nam jih bo v času sprejemanja poslovnika o delu konference in izvolitve organov konfcronce priključilo še nckai (deleeatov — zamudnikov). Žal je poročilo verifikacijske komisije sprožilo vprašanje: konferenca DA aH NE. Bili smo nesklepčni. Glede na pravila OK ZSMS Ptuj je bilo odveč razpravljati, ali bi konfe- renco nadaljevali, saj ni bilo niti polovice delega- tov. Kljub temu seje o tem razvila krajša razprava, saj so mnogi izmed prisotnih delegatov menili, da konference ne bi prestavljali, za kar so navedli več ra/logov. ki pa niso mogli vplivati na odločitev. Volilno-programsko konferenco smo prestavili (naslednji dan je bila volilno-programska konfe- renca republiške kontercncc ZSMS. kije bila prav tako prestavljena, a iz povsem drugačnih razlogov kot je nesklepčnost, o čemer ste verjetno slišali m čitali). 2e res. da manjkajoče število delegatov do sklepčnosti ni bilo veliko, a veliko ni bilo le do številke, ki bi zagotavljala sklepčnost. Če pa pomislimo, da jih je manjkala več kot polovica, pa je že kar zaskrbljujoče, zlasti zato. ker so bila na dnevnem redu vprašanja, ki se neposredno tičejo mladih in ki so pomembna tudi za nadaljnji razvoj in delo mladinske organizacije v naši občini in zveze socialistične mladine sploh. Tako pa zaradi nesklepčnosti nismo opravili nobene izmed nalog, ki smo si jih zadali za ta dan. Nismo razpravljali o: — pd- lehnik. Dornava. Juršinci. Viiomarci. T Znidarii, Žctale. Borovci. Turnišče in MA Prvenci-Strelc- t*r (iabrnik! Volilno programske konference so se udelejili ludi vsi delegati OO ZSMS i/ Srednje šoLskcga ccntra in delegati Zveze tabornikov. Planinskega drušiva Ptuj. m Kluba brigadirjev. I. Hunjct PRESTAVLJENA VOLILNO-PROGRAMSKA KONFERENCA OK ZSMS PTUJ 4 - SESTAVKI i!M KOMENTARJI 8. november 1984 — TIDNIK „PRI NAS ŠIVAMO VSE..." v A>ik.erčevi ulici 5 v Ptuju ima svojo delavnico šivilja Majda Unuk, Obrinica je od leta 1982. Sicer pa je Unukovim obrtništvo že v krvi. saj je obrtnik tudi njen oče. Za šiviljo seje izučila v Mariboru in ker prave službe ni mogla dobiti, se je odločila /a obrt. Delavnica nij;ri le 16 kvadratnih metrov, v njej pa delata poleg vodje delavnice, še dve šivilji. »N aval je velik, nujno bi bilo, da dobim novi delovni prostor. Takrat bom tudi lahko zaposlila več delavk in bom lahko izpregla, vsaj malo«, je povedala Majda Unukova. Po želji strank delajo vse: od hipijevskih oblačil do klasičnih. Največ je strank, ki želijo klasična oblačila. Veliko pa so jih morali letos že odsloviti, ker ne zmorejo vsega dela. V oktobru nekaj časa niso spreje- mali novih naročil. Glede na to, daje šiviljstvo deficitarna obrt. bi ji ustrezen prostor že morali najti. MG V delavnici Majde Unukove je res velika gneča foto: KOSI KAJ VEŠ O ALKOHOLIZMU Ker je november mesec boja proti alkoholizmu, smo pripravili KVIZ ZA BRALCE. Vprašanja in odgovore smo dobili od RK Slovenije. Ce nanje znate odgovoriti, ste lahko zadovoljni, če pa ne, pa preberite knjige, kajti SAMO Z ZNANJEM IN OSEBNIM OSVEŠČANJEM SE LAHKO BORIMO PROTI ALKOHOLIZMU. Vsa literatura o alkoholizmu bo razstavljena na razstavi od 22. do 28. novembra v Srednješolskem centru v Ptuju, kjer bodo knjige tudi prodajali. VPRAŠANJA 1. Kaj je alkoholizem? 2. Katere dežele v Evropi porabijo največ alkohola? 3. Kako računajo ponavadi porabo alkohola? 4. Kolika je življenjska doba povprečnega moškega in kolika je življenjska doba alkoholika? 5. Zakaj uživamo alkohol? ODGOVORI 1. Kaj je alkoholizem? Alkoholizem je svetovna zdravstvena organizacija priznala za bolezen. Razvija se tedaj, če kdo pogosto in ,,preveč" pije in postane od tega odvisen, da ne more več misliti, živeti in delati brez alkoholne pijače. Zaradi alkoholizma ne trpi samo zasvojenec, temveč tudi njegova družina, delovna organizacija in celotna družba. 2. Katere dežele v Evropi potrošijo največ alkohola? Med največjimi potrošniki alkohola je Francija, kjer potrošijo 22 litrov alkohola na prebivalca letno, sledi ji Italija z 18 litri alkohola na prebivalca, za njo pa Jugoslavija s 15 litri alkohola na prebivalca letno. (15 litrov čistega alkohola pomeni približno 150 litrov vina.) Vendar potroši Francija od skupno 22 litrov le okrog 2,5 litra žganih pijač, Slovenija pa od skupno 15 litrov kar 12 litrov žganih pijač. 3. Kako računajo ponavadi porabo alkohola? Porabo alkohola izmerijo tako, da izračunajo koliko čistega etilnega alkohola skupaj vsebujejo vse pijače, ki se v letu dni porabijo v določeni deželi, nakar to količino delijo s številom prebivalstva. 4. Kolikšna je življenjska doba povprečnega moškega in kolika je življenjska doba alkoholika? Moški živi v povprečju 70 let, alkoholik pa živi v povprečju le 52 let. 5. Zakaj uživamo alkohol? Ljudje pijejo alkohol že od nekdaj. Alkohol pijejo ob rojstvu, ob smrti, kadar so veseli, žalostni, ob košnji, žetvi, na izletih, zabavah itd. Alkohol olajšuje navezovanje stikov med ljudmi in hitro blaži notranje težave, (toda ne odstrani vzrokov). Pijane osebe, ki so se prvič srečale v življenju, se kar hitro spustijo v ljubezensko razmerje. Preprosto, ljudje pijejo zato, ker žive v kulturi, ker je zmerno pitje alkohola družbeno sprejemljivo in celo spodbujano. Mladi se pogosto najdejo v družbi, kjer se pije misleč, da se morajo na ta način izkazati, sežejo po kozarcu tudi tisti, katerim je alkohol na začetku mučno piti. Vprašanja za drugič: 1. Slovenija in Vojvodina sta v Evropi na vrhu lestvice samomorov. Kaj imajo samomori in uboji skupnega z alkoholom? 2. V čem se razlikuje pijanost od alkoholizma? 3. Kako preprečujemo pijanstvo in kako alkoholizem? 4. Ali je alkoholizem dedna bolezen? 5. Koliko % odraslih v industriji zaposlenih moških je alkoholikov? Koliko časa je alkoholik v bolniškem staležu in koliko let ima delovne dobe? 6. Ali je alkoholizem ozdravljiva bolezen? 7. Kako se obvarujemo pred to zločesto boleznijo? (Odgovori in nova vprašanja prihodnjič) Dr. 1. Z., terapevt kluba Holandsko zimsko zelje Celsa F-1 Prvi po^kusi uveljavitve nove sorte /elja i/ Holandije na slo- venskih tleh so bili opravljeni že v letu N79. ko je seme pod znamko Celsa K-1 uvo/.ilo podjetje Hme/ad iz 2alca. V lanskem letu pa so v Sloveniji opravili analize več vrst domačega in tujega zelja. 1\) tej anali/i pa je prav Celsa F-1 pokazala najboljše rezultate. Skupno z anali/oje Hmezad Ža- lec. Dicd drugim ponudil pridela- vo le vrste /elja tudi svojemu TOZD-u v Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica, ta pa je pois- kala kooperanta, ki seje odločil za pridelavo tega /a naše razmere še dokaj ni>vcga kmetijskega pri- delka. Ker so potrebna dokajšjija začetna vlaganja in tudi poznejša prisotnost v skrbi za zdravo rast tega pridelka, za ta proizvod ni bik) velikega zanimanja. Še po- sebno ne. ker je med mnogimi še vedno do novosti določena mera ne/aiipanja v končni uspeh. Med prvimi, ki se je odločil za sajenje nove holandske vrste zelja Celsa l--\ je bil Karel Šuc iz Slo- venske Bistrice, ki je v letošnjem letu na svoji parceli v kraju Les- kovec pri Pragerskem posadil ze- lje na skupno 95 arih. Samo seme ga jo veljalo prek 5(X)0 dinarjev, ob tem pa je imel še druge stroške. oranje, gnojenje in večkratno škropljenje, je za novi pridelek vložil še veliko lastnega dela. je uspel pridelati na svuji površini prok 40 ton nove vrste zelja. Medtem ko je s pridelkom iz- redno zadovoljen, pa je nekoliko manj zadovoljen z višino odkupne cene. ki velja namenjeno za kisa- nje. pa ga Kmetijska zadruga, katere kooperant^ je, odkupuje komajda po 7,90' dinarja. Ob vloženih sredstvih in lastnemu delu je prepričan, da odkupna cena ni stimulativna, saj bi bil ostanek dohodka minimalen ali enak ničli. Pomanjkljivost je tudi v tem, da cena odkupa zelja ni znana že v času sajenja, pa še danes, ko je zelje že dozorelo in ga je po- trebno pobrati, ni znana dokon- čna višina odkupne cene. Sedaj je dobil od Kmetijske zadruge Slo- venska Bistrica dovoljenje, da zelje po nekoliko višji ceni proda tudi zasebnim interesentom, medtem ko bo preostanek, ne- prodane količine, odkupila zad- ruga seveda po določenih cenah. Te pa so za proizvajalca nespod- budne. Kljub temu, daje novo. holan- dsko zelje Celsa F-1 prišlo na plodna tla, pa Karel Šuc ni po- vsem prepričan, če se bo še odločil za njegovo sajenje, ob tako ne- spodbudnih odkupnih cenah. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Karel .^uc t glavo nove holandske sorte poznega zelja Celsa F-1. V povprečju glava zelja tehta do 3 kg. Po kvaliteti pa precej presega doslej pri nas znane sorte. ■ O turističnem prometu in aktivnostih turističnega društva v letu 1985 Ptuj je imel ob koncu septembra letos 39.100 nočitev, kar je za 42 odstotkov več. kot v ena- kem obdobju leta 1983. Na porast so vplivali predvsem gostje v toplicah, kjer so imeli 6294 nočitev (predvsem domačih). Muzejske zbirke je v tem obdobju obiskalo 29.000obiskovalcev. Iz podatkov lahko zaključimo, da smo v občini na pravi poti. Pomeni, da bo turistični promet še večji, če bomo povečevali nočitvene zmogljivosti v toplicah. Največ gostov in no- čitev je imel Ptuj leta 1978. ko je bilo 43.600 gostov, ki so ustvarili 57.500 nočitev. Vse do lanskega leta je število nočitev padalo, letos se sicer/nova povečuje, vendar rekord iz leta 1978 letos ne bo dosežen. Muzej je imel največ obiskovalcev leta-1977. ko je bilo 46.400 obis- kovalcev. V podatke za nočitve ni.so vključene nočitve pri zasebnikih. Zasebni sektorje v tem obdobju imel 700 nočitev, čeprav jih je bilo verjetno več. ker te nočitve veljajo le za dve gostišči, ki imata tudi sobe. Poleg tega niso nikjer prikazane nočitve v domu učencev. Turistično društvo Ptuj bo prihodnje leto popestrilo svojo aktivnost na številnih pod- ročjih. Tako si bo prizadevalo za okrepitev vodni.ške službe po mestu, za izdajo turisti- čenga vodnika, ki ga Ptuj nujno potrebuje, dalje za večjo turistično osveščenost vseh. ki pridejo prvi v stik z gostom in za večjo izbiro turističnih spominkov. Sodeč po povpraševa- nju potrebujemo cenej.še spominke in sicer razne obeske, nalepke; poleg tega pa bi morali med spominke vključiti tudi muzejske pri- merke. MG NA OBISKU PRI DRUŽINI FRAS M. JAZ NOČEM Pm ,,Ko človek začne piti, je alkohol močnejši od vsega, kar bi potrebovala družina. So trenutki, ko se sicer zaveš, da imaš družino: ženo, otroke, da bi moral zanje skrbeti, vendar je tu alkohol, ki znova premaga," je na začetku povedal Ludvik Fras. Žena, Terezija Fras pa se takole spominja obdobja alkoholizma v svoji družini: ,,Skoraj vsak dan je prihajal iz službe vinjen, kar je za ženo, mater in za otroke zelo neprijetno. Za vse sem. bila sama. Upala sem in se trudila, da bi stanje spremenila oziroma, da bi moža pripravila do tega, da bi šel na zdravljenje. Cisto na koncu pa sem odločno sklenila: zdravljenje ali ločitev. Na moje dobro in dobro družine je uspelo, šel se je zdravit. Pri njegovem zdravljenju sem vedno sodelovala. J^ikoli nisem bila v dvomih ali ga spremljam v klub ali ne." Tovariš Fras, ste se vi takrat zavedali, da zaradi vas trpi druži- na, in kaj se je sploh moralo zgoditi, da ste šli na zdravljenje? Ste lahko delali? ,,Vsak alkoholik svoj alkoholi- zem skriva — manipulira. Svoje dolžnosti sicer v veliki meri oprav- lja. Se zadržuje, prikriva, da njegovi nadrejeni ne bi opazili njegovega pitja. To je meni nekaj časa uspevalo. Pri delu že zaradi narave dela nisem imel nikoli problemov. Med delovnim časom sem hodil iz službe in sem lahko popival. To sem lahko počenjal tako dolgo, dokler moji predpostavljeni niso opazili, da z mojim delom ni nekaj v redu. Pogosto sem kopičil delo, bil zaradi tega v škripcih, te pa sem odpravljal s pijačo." Kdo so bili tisti, ki so vas k zdravljenju spodbujali, razen vaše žene? Morda delovna organizaci- ja? ,,Glavna je bila žena. Bil sem postavljen pred zid — ali zdravlje- nje ali ločitev. Izbral sem prvo. Nisem si mogel predstavljati, da bi zaradi mojega pitja družina dokončno propadla. Nasploh pa javnost še premalo ve o alkoholizmu. Se vedno je trdno vsidrana miselnost, da je alkoholik osebnost, ki se ji ne da pomagati. V zadnjem času je pri nas veliko strokovnjakov, ki imajo dobro literaturo o tem. Ce bi se javnost za to bolj zanimala, bi tudi več vedela. Alkoholizem je danes tretja bolezen na svetu, zato se je ne bi smeli sramovati. Ko se alkoholik zdravi, mora prenehati s pitjem tako kot človek, ki je bolan na želodcu. Ce bi ljudje malo več vedeli o tem, bi bilo njihovo gleda- nje na ta problem tudi drugačno. Ni pa ta nobena sramota. Ce me ni bilo sram, ko sem kolovratil naokrog pijan, me ne more biti sram sedaj, ko sem zdravljeni al- koholik in hodim trezen po ulici." Kako so vas sprejeli v delovni organizaciji po vrnitvi z zdravlje- nja? ,,Povedati moram, da smo v Agisu pri zdravljenju alkoholizma v zadnjem času precej naredili. Ko sem se vrnil z zdravljenja, so mi odgovorni v temeljni organizaciji pomagali, nisem imel nobenih problemov. Nobeden me ni zafrkaval, češ boš kaj popil in podobno. Udeležil sem se tudi vseh prireditev — silvestrovega, sin- dikalnega občnega zbora . . ., povsod so zame imeli deit. Ne da bi me poniževali. Ampak če mi že kdo reče — ,,Aha", ti ne smeš piti, mu lepo povem — NE, JAZ NOCEM PITI. SVOJE SEM 2E POPIL. Ti pa kar pij, če zmerno piješ. Zahvaliti se moram delovni or- ganizaciji, ki nam daje vso podpo- ro." Kakšno je sedaj vaše življenje brez alkohola, ker tisti, ki pijejo pravijo, da če ne uživaš alkohola, sploh ne moreš biti vesel. To drži? ,,Mi smo res mislili, daje težko biti vesel v taki družbi. Ko smo bili na družabnem večeru v Veržeju, pri sosednji mizi niso mogli verjeti, da mi uživamo samo malinovec in da smo kljub temu veseli. Na to se mora človek navaditi. So krize ta- ko do treh let. Te pa lahko lažje premagaš, če so ob tebi najbližji." Opazujete sodelavce, ki pijejo in ali lahko vplivate nanje, da bi nehali piti in se odločili za zdravljenje? ,,V Agisu smo zdravljene al- koholike organizirali — ustanovili smo skupino C zdravljenih al- koholikov. Skupino vodita dr. Rajko Brglez in Jasna Toplak. Lahko rečem, da delamo dobro. Kdor je pri na.s- disciplinsko preganjan zaradi alkohola, je obvezno, da gre na zdravljenje. Na voljo imamo prostor, kjer se sestajamo in tudi vso potrebno li- teraturo. Tako — človek lažje vztraja. Na mladega človeka je težko vplivati, saj noben alkoholik dok- ler ne zaide v hude krize, ne verja- me, kakšno zlo je alkoholizem. Težko je vplivati, saj si ne dajo dopovedati. V prvi vrsti naj bi se mladina seznanila z alkoholom in drugimi oblikami zasvojenosti iz literature, več pa bi morale naredili šole. Na- ša mladina ni slaba, ne nudimo pa ji zdravih stvari. Kritično lahko ugotovim, da smo vse brezal- koholne pijače močno podražili in sedaj je brizganec cenejši od so- ka." Klub zdravljenih alkoholikov dela sedaj v treh skupinah, ki delajo ločeno po določenem planu. Enkrat na mesec pa se sestane cel klub. Klub strokovno vodi dr. lve- tičeva, ki ima tudi zasluge da klub uspešno dela. In kot zatrjuje Lud- vik Fras, jc malo ljudi, ki bi se ta- ko žrtvovali za sočloveka. V podjetjih so za to službe, ki pa za probleme alkoholizma nočejo slišati, razen v nekaterih (primer Agisa in"Gradenj). Z ženo že peto leto obiskujeta klub, kaj vama pomeni? Ludvik Fras: Ce človek ne hodi k znancem, prijateljem dalj časa, mu to manjka, tako meni manjka klub. V njem izmenjamo mnenja, če imaš izkušnje iz kon- kretnega problema, skušaš poma- gati sotovarišu, pomagaš, če pride do problemov v času abstitence in podobno. V klub bova hodila tudi v bodo- Terezija Fras: ,, Vsaka žena zdravljenca bi morala obvezno hoditi v klub. Mož mora vedeti, da ga žena podpira v njegovih prizadevanjih. V klubu opazujem, da pri vseh, kjer so žene zraven, je zdravljenje uspešno. Kjer je mož že na začetku sam, — pride enkrat, dvakrat, tri- krat, morda še četrtič — potem pa odneha. Potem čez čas slišiš, da je naredil recidiv. Delovne organizacije bi se morale za zdravljenca zanimati tu- di pozneje, ko se vrne. Morale bi ga spodbujati, da redno obiskuje klub." Kako živite? ,,Po vsakem zdravljenju hoče alkoholik nekaj nadoknaditi. Ne- kaj planirati, kar ni mogoče, je ne- smisel. Z ženo imava veliko hobi- jev: hodiva na izlete, sprehcxle, v gledališče, prebirava knjige, včla- nila sva se tudi v zgodovinsko dru- štvo in tako naprej. Najlepši pa so sedaj sprehodi. Najina največja želja je, da bi bili vsi zdravi in da bi nikdar več ne segel po alkoho- li-." " MG Ludvik Fras, Terezija Fras TEDNIK - november 1984 iZ !\!AŠ3H KRAJEV 5 Poročilo o stanju cest na območju občine Ptuj Omrežje kategoriziranih cest v občini Ptuj cenimo kot eno naj^ostejšo cestno-prometno omrežje po 1 ha površine v SRS. Po njih poteka predvsem mešan promet vozil, razen na mufiistralni cestni mreži, kjer je tranzitni promet gostejši. Značilna je cesta M/11 {Hajdina—Mace/j) za katero cenimo, da ima največjo fiostoto tranzitnefia prometa v SR Sloveniji. Hkrati cenimo cestno omrežje kot geopolitično, prometno in gospodarsko pomembno osnovo razvoja občine Ptuj ter tudi kot pomemben člen v konceptu SLO in DS. OCENA STANJA: V občini Ptuj je skupaj 641,20 km cest, ki so razvrščene v magistralne (39.811 km), regional- ne (124.57 km) in LOKALNE CESTE 476.82 km). Vozišča M cest so vsa v asfaltni izvedbi, ki pa so že občutno poškodovana. Cenimo, da so asfaltna vozišča magistralnih cest trenutno najbolj izrabljena, kar je vidno predvsem v obliki kolesnic na Ml 1 (Hajdina—Macelj) in v obliki mrežastih razpok na M 3 (Ptuj—Ormož). Od skupne dolžine 39,81 km magistralnih cest je v fizičnem pogledu okoli 23 dolžinskih km cest oz. odsekov kritičnih. Zaradi tega so te ceste prometno manj propustne, saj so prometno- varnoslne razmere regulirane z omejevanjem hitrosti in drugimi varnostnimi ukrepi (cestno- prometna signalizacija). Vozišča regionalnih cest so v asfaltni in makadamski izvedbi, Slednjih je v območju občine Ptuj še 28,5 % vseh regionalnih cest ali cca 35 km. Pri tem velja pripomniti, da največ regionalnih cest z makadamskim voziščem leži v manjrazvitih območjih Haloz in Slovenskih goric. Zanimiv je tudi podatek, da ra- zen v smeri Spuhlja—Zavrč in Ptuj—Pragersko občina Ptuj nima kompletno asfaltno cestno poveza- vo z nobeno drugo občino po regionalni cestni mreži (na primer ceste Ptuj—Vurberk—Maribor, Ptuj—Videm—Cvetlin, dalje Ptuj — Majšperk—Stoperce—Ro- gatec, Ptuj—Lenart, Ptuj—Juršin- ci—Radenci). Vozišča teh cest so na določenih odsekih zadovoljiva, kot kritična lahko ocenimo odseka regionalno cesto Kidričevo—Šikole in Bori—Zavrč. Makadamska vo- zišča se sicer redno obnavljajo, vendar zaradi nerešenih konstruk- cijskih problemov — predvsem odvodnjavanja — predstavljajo stalno oviro varnosti v prometu. Skoraj enako vendar v večjem številu km cest je stanje na lokalni cestni mreži. V preteklosti po- sodobljene lokalne ceste, ki so v asfaltni izvedbi, v precejšnji meri propadajo, saj so v večini prime- rov izvedena samo v bitugramozu. Potrebne ojačitve asfaltnih vozišč se sicer postopoma izvajajo, ven- dar so ta dela v precejšnji meri od- visna od stanja makadamskih vo- zišč oz. cest, ki jih je na lokalni cestni mreži še okoli 240 km ali okoli 50 % vseh lokalnih cest. Med te so razvrščene tudi take, ki ne ustrezajo osnovnim promet- novarnostnim predpisom. V le- tošnjem letu izveden popis lokal- nih cest bo nedvomno dobra osno- va za konkretne predloge razvrsti- tve teh cest v občini Ptuj. Z izgradnjo mostov predvsem čez Dravinjo in REKO Dravo (Bori) smo deloma sanirali stanje teh cestnih objektov. Pereč prob- lem je most čez Dravinjo v Vidmu, most čez Rogoznico v Budini in večji propusti na regionalni cesti Leskovec—Cvetlin in Ptuj —Pacinje. ZAKLJUČEK: Vzdrževanje in varstvo cest se ob naštetih ocenah stanja cestne mreže izvaja po osnovah zakona o cestah. Po tem zakonu so ceste postale osnovno sredstvo temeljnih organizacij za vzdrževanje in var- stvo cest. Na teh osnovah so oblikovani tudi novi družbeno-ekonomski odnosi katerih uresničevanje pote- ka predvsem v skupščinah" SIS za ceste. Oblikovana je svobodna menja- va dela, katere osnova je program vzdrževanja in varstva cest, kot sestavni del samoupravnega sporazuma, ki ga sklenejo izvajalci in uporabniki v samoupravni in- teresni skupnosti za ceste. Pereč problem so sredstva, ki ne dohaja- jo potreb po sanaciji stanja vozišč v ptujskem prostoru. Opravili smo tudi primerjavo med vrednostjo vzdrževanja cest in vrednostjo cest in cestnih objektov za leto 1983 ter jigotovili, da bi bila po tej oceni "amortizacijska doba magistralnih cest okoli 100 let, regionalnih okoli 50 let, lokalnih cca 30 let. Ob stanju cest, ki je razvidna iz ocene je to nedvomno ključni problem vzdrževanja in varstva cest. Pripravil: Ferdo Veingerl Kako bomo v Ormožu proslavili »Mesec knjige Številne reklame po radiu in televiziji nas opozarjajo, da slavimo ,,Mesec knjige". Sindi- kat je letos začel z akcijo: ,.Knjige v knjižnice", kar pomeni, da bi knjižnice poživile in dopolni- le svoj knjižni fond in seveda te knjige ponudile delovnim ljudem. V Ormožu poteka ta akcija bolj počasi. Sindikat je Občinski matični knjižnici nakazal le 50.0(X) din, pač glede na možnosti. Knjižnica si je zadala, da bo v mesecu knjige dokupila knjige za preostala namenska finan- čna sredstva, ki jih ji je namenila Kulturna sku- pnost Slovenije in s tem znatno povečala izbor knjig. Obenem si knjižnica predvsem prizadeva, da razširi mrežo izposojevališč potujoče knji- žnice na tista območja občine, kjer še do sedaj ni bilo potujoče knjižnice in s tem omogoči, da bo knjiga dostopna slehernemu delavcu v delovni organizaciji ter drugim delavcem in ob- čanom v vseh krajevnih skupnostih. So pa pri tem stare težave: kako pridobiti delovno organizacijo in posebej še človeka v njej, ki bi prevzel naloge knjižničarja, kajti brez dobrega posredovalca knjige obležijo v kovčku potujoče knjižnice, delovna organizacija ali prosvetno društvo pa menijo, da so svojo nalo- go izpolnile. V mesecu knjige bo knjižnica v sodelovanju z Občinsko zvezo kulturnih organizacij in Obč. kulturno skupnostjo organizirala literarni večer in razstavo knjig pisateljev, ki bodo sodelovali na tem večeru. Obenem bomo organizirali sre- čanje knjižničarjev šolskih knjižnic in knjižni- čarjev pri Kulturnih društvih in v delovnih organizacijah, ki imajo kolekcije, knjig naše potujoče knjižnice. Z namestitvijo še enega knjižničarskega delavca bo knjižnica razširila odprtost knjižnice in ponovno začela z urami pravljic za najmlajše obiskovalce knjižnice. Z dodatnimi prostori, ki jih bo knjižnica dobila, bo kulturno življenje v knjižnici zažive- lo, saj si mnogi občani, predvsem mladi, želijo čitalnice, kjer bodo lahko v miru in zbrano študirali. Knjižnica je odprta vsak delavnik od ponedeljka do sobote od 8. do 16. ure, tako ima vsak delavec, vsak dijak in vsak občan dostop do knjig za izposojo na dom ali branje v čitalni- ci- Nežka Vaupotič Kakšna bo letošnja kulturna sezona Dela v kmetijstvu so letošnjo jesen precej kasnila, to pa se je odrazilo tudi na področju ljubiteljske kulture dejavnosti, ki je tudi nekoli- ko pozneje začela s svojo aktivnostjo. Ob tem, ko glasbene skupine, pevski zbori in folklora utrjujejo svoj že pripravljeni repertoar, in ga le dopolnjujejo z novimi točkami, so na področju gledališke dejavnosti v glavnem vezani na povsem začetno delo. Le redki so tisti, ki obno- vijo kak gledališki komad iz pretekle sezone. To bodo letos na primer storili na Grajeni, kjer so lansko uspešnico-Krefle igrali le enkrat. Na posvetu, ki je bil pri občinski zvezi kulturnih organizacij v Ptuju so se že podrob- neje dogovorili o gledališki in glasbeni dejavno- sti v tej sezoni. Za prvo skupino bodo pripravili ustrezne izobraževalne oblike, ki bodo zajemale delo s področja režije, kostumografije, sceno- grafije in zvočnega opremljanja predstav, v drugi pa bo letošnja novost predstavitev pevskih zborov — za levi breg v novem domu krajanov v Trnovski vasi, za desni breg pa v dvorani v Cirkovca; V Ptuju pa bo na srečanju odraslih pevskih zborov predstavitev le najboljših z obeh področnih prireditev. Srečanje v Cirkovcah bo v soboto, 15. decembra, v Trnovski vasi pa dan kasneje. Predstavitev izbranih pevskih zborov v Ptuju pa v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Pri Zvezi kulturnih organizacij ugotavljajo, da ljubiteljska zagnanost v kulturnem delu še ne upada, čeprav tega za samo mesto ne bi mogli trditi. Vse slabša materialna osnova, vsako sezono dražje pogonsko gorivo in ogrevanje, — vse to je dovolj tehten razlog, da vidnejšega na- predka ni pričakovati, oziroma, da bomo tu in tam ostali celo brez tega kar še imamo. V Ptuju bodo letos kar tri premiere — mladinska in dve odrasli predstavi. Med njima tudi jubilejna ob 75-letnici znanega ptujskega režiserja Petra Malca. mš Planinsko društvo Ptuj pripravlja planinsko šolo Komisija za izobraževanje pri Planinskem društvu Ptuj organizira v mesecu novembru in decembru 20-urno planinsko šolo. Vanjo se lahko vpišejo vsi, ki bi si želeli obogatiti svoje planinsko znanje in izkušnje. Program bo zaje- mal 20 ur predavanj, ki so jih pripravili njihovi izkušeni vodniki, mentorji in inštruktorji. Poleg predavanj sta predvideni dve praktični vaji iz orientacije in trije izleti. Dva izleta bosta enodnevna pod strokovnim vodstvom planinskih vodnikov v bližnje sredogorje, ena tura bo ob- vezna na Haloški planinski poti, tretja pa je predvidena v visokogorje spomladi in bo dvo- dnevna. Na koncu šole bo tudi testiranje, na katerem bodo pokazali kandidati svoje znanje in "zanj prejeli tudi diplomo. Šola bo v osnovnih šolah, odvisno od števila kandidatov, v Srednješolskem centru pa tudi za odrasle. Prijavite se lahko pri planinskem dru- štvu Ptuj vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure ali pri mentorjih na šolah do 10. novembra. Stroške šolanja bo v javnem pokrilo Planin- sko društvo Ptuj, kandidati prispevajo le za učbenik in stroške izleta 500, ki jih bodo morali vplačati ob vpisu. Pogoj za vpis v šolo pa je, da ste član PD Ptuj in da vas planinstvo zanima. V društvu obljubljajo, da se bodo potrudili in da bodo predavanja zanimiva, obogatena s številnimi diapozitivi in praktičnimi vajami. Če ne boste utegnili spremljati vseh predavanj, lahko pridete tudi k posameznim predavanjem, ki si jih boste izbrali po lastni volji. Seznam in razpored predavanj, predavateljev in mest, kjer bodo predavanja, si lahko ogledate v društve- nem okencu ali neposredno na društvu. Trg .svo- bode 5. V. D. 45 gospodinjstev v Laporju je dobilo pitno vodo Med največjimi težavami v nerazviti KS La- porje, v občini Slovenska Bistrica, je pomanjka- nje zdrave pitne vode. V mnoge kraje jo morajo še danes dovažati z gasilskimi cisternami. Zago- toviti vsakemu gospodinjstvu pitno vodo je eden osnovnih ciljev krajevne skupnosti. Čeprav v slabo razvitih kmetijskih predelih, se dobro za- vedajo, da bodo željo po vodi lahko najhitreje uresničili predvsem z veliko mero lastnega dela in vlaganji. V nedeljo, 28. oktobra so prebivalci kraja Zg. Brežnica slavili pomembno delovno zmago, saj so predali svojemu namenu 3300 metrov se- kundarnega in primarnega vodovodnega omrež- ja, s katerim so zagotovili zdravo pitno vodo 45 gospodinjstvom. Vsako od niih je ob večjem številu opravljenih prostovoljnih delovnih ur, zagotavljanju potrebnih prevozov in nekaterih težjih del, prispevalo še 50.000 dinarjev. Skupno je bilo za gradnjo sekundarnega in primarnega vodovodnega omrežja v Zg. Brežnici opravljenih okoli 2500 prostovoljnih delovnih ur in 300 strojnih ur, porabljenih za izkope in zasutje jarkov ter drugih prevozov. Uspeh je toliko pomembnejši, ker je bil dose- žen na izrazito kmetijskem območju in v zelo kratkem času. Od pričetka do zaključka del je potekel komaj dober mesec. K temu je v veliki meri prispeval tudi delovni kolektiv Gokop iz Rog. Slatine, predvsem s hitrim in strokovnim polaganjem vodovodnih cevi ter njihovo vezavo. Skupno je investicija veljala okoli 5 milijonov din. Od tega so del sredstev zagotovili iz samo- prispevka KS Laporje in namenskih sredstev te KS, medtem ko so preostala sredstva prispevali krajani Zg. Brežnice. Veliko so prihranili tudi z udarniškim delom. Ob tem pa so vsi krajani brez težav odstopili tudi zemljišča, potrebna napelja- ve vodovoda. Z zagotovitvijo pitne vode gospodinjstvom širšega območja kraja Zg. Brežnica se temu od- pirajo nove razvojne možnosti, predvsem na področju živinoreje in perutninarstva, saj je že sedaj tukaj veliko farm, ki so jih doslej oskrbo- vali z dovažanjem vode z gasilskimi cisternami PGD Laporje. Viktor Horvat PESA POSPRAVLJENA, LE SE PREVOZ V TOVARNO z vseh polj, kjer je letos rasla sladkorna pesa, pri- hajajo poročila o uspešnem spravilu, ki je v glavnem že končano. Vsega pridelka ni mogoče sproti prepeljati v tovarno, zato računajo, da bo prevoz tra- jal do okoli 20. novembra. V glavnem so vsi pridelo- valci zadovoljni s količino pridelka. Končni rezultati bodo sicer znani šele čez nekaj dni, dosedanji pa govorijo o doslej največjih povprečnih hektarskih pridelkih. Do konca prejšnjega tedna so v ormoški tovarni sladkorja prevzeli okoli 60 tisoč ton pese, v silosih pa je bilo že nad 12 tisoč ton sladkorja. Povprečna stopnja sladkorja v omenjeni količini pese je bila 15,6 odstotna. JB KDAJ ŠOLA PRI LOVRENCU? Morda bi bilo bolje zapisati — zakaj šola pri Lovrencu! Podatki nam- reč ne govore v prid načrtovani gradnji štiriletne osnovne šole pri Lovrencu na Dravskem polju, čeprav je ob sprejemanju referendumskega programa kazalo drugače. Sestavljalci tega programa namreč pred izvedbo referendu- ma za samoprispevek niso govorili o ,,projekciji otrok" v krajevni skupno- sti Lovrenc oziroma v tamkajšnjem šolskem okolišu, o pomanjkanju de- narja in draginji. Najbrž je bilo težko predvidevati, da bomo zašli v seda- njo gospodarsko situacijo in da bodo cene nenehno naraščale!? Ze takrat pa bi načrtovalci morali poznati,,projekcijo otrok". Na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj, bila je 30. oktobra, so delegati dokaj živahno razpravljali o gradnji te šole v okvi- ru razprave o gradnji šolskega prostora v občini. Kamen spotike je namreč prav lovrenška šola, ki pa jo gradijo že dve srednjeročni obdobji. Zal je ta gradnja potekala le na papirju — krajani so prispevali denar, kupili zemlji- šče, izdelani so načrti oziroma potrebna dokumentacija, otroci pa še vedno nabirajo učenost v starih, neprimernih stavbah. Ogorčenje in jeza krajanov lovrenške krajevne skupnosti sta upravičena, saj so bili s sprejetjem novega referendumskega programa prepričani, da bodo po tolikih letih obljub in izmikanj končno dobili svojo šolo. Vse pa kaže, da boj zanjo ni končan. Denarja je spet premalo, saj zaradi določenih vzrokov — bojda je za to kri- va osnovna šola Kidričevo, ki ni pravočasno opravila svojih nalog — vsa potrebna dokumentacija ni izdelana ali pa pripravljena z zamudo. Kdo ima prav, kdo je kriv in kdo odgovoren, je po dveh žolčnih razpravah težko ugotoviti. Prav gotovo si vsi želimo, da bi imeli novo telovadnico pri sred- nješolskem centru, novo šolo pri Lovrencu in prizidek k osnovni šoli Ivana Spolenaka — kot smo se samoupravno dogovorili in na referendumu odlo- čili. Žal je realnost prekrižala načrte in vse kaže, da jih bo težko uresničiti. Predlog, da bodo vse gradnje potekale z ,,zamikom" je milo rečeno težko sprejemljiv. Vprašati se je namreč treba, kaj to pomeni. Pomeni namreč dvoje: gradili bomo vse tri predvidene objekte, vendar počasi, z velikanski- mi sredstvi in neracionalno ali pa na koncu sprejeli odločitev, da bodo objekti manjši od načrtovanih. Ali ne bi bilo bolj umestno zgraditi najprej en sam objekt pa tistega tako, da bo resnično služil svojemu namenu in tako prispeval k razvoju kraja in občine kot celote? Težko seje odločiti se- daj, ko smo referendumski program, ki je očitno prej spisek želja kot resni- čnih potreb, že sprejeli. Spremenimo ga lahko le s ponovnim referendu- mom, za tega pa je vprašanje ali bo uspel. Delegati so seveda izpostavili tudi vprašanje odgovornosti, na katerega pa — kot je že navada — niso dobili oprijemljivega in predvsem konkretnega odgovora. Odgovornost si tako za napake kot za pohvale — delimo, predvsem za napake! Lovrenčani očitajo politkom izjave, izrečene pred pičlimi tremi meseci, češ da bo šola zgrajena. Politiki očitajo srednje- šolskemu centru površno načrtovanje potrebnih sredstev, srednješolski center očita premajhno zainteresiranost združenega dela za izobraževanje, združeno delo očita ... Na koncu koncev je moč zapisati, daje krog skle- njen. Denarja bo le toliko, kolikor ga bomo zbrali sami, saj ga od republi- ke ne bomo dobili — na predsedstvu OK SZDL Ptuj smo zvedeli, daje bilo to znano že ob izdelavi referendumskega programa, kljub temu pa so bila ta sredstva sestavni del finančne konstrukcije! Očitamo lahko le tistim, ki so dajali prazne obljube in nam vsem, ki se nikakor ne moremo odločiti, čemu bomo dali prednost, ko je denarja premalo. In kdaj bo torej zgrajena lovrenška šola? Niti Lovrenčani niti mi in še bolj odgovorni od nas, odgovora ne vedo! N. Dobljekar MORDA SNEGA NE BO?! Zaradi tega namreč, ker tudi odloka o zimski službi nimamo! Vsaj takega ne, ki ga predpisuje veljavna zakonodaja. Delegati zbora združe- nega dela in zbora krajevnih skupno.sti namreč na zadnjih sejah konec oktobra niso sprejeli predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zimski službi. Najbolj živahno je bilo seveda v zboru krajevnih skupnosti. Spremembe in dopolnitve namreč pomenijo, da bi morale krajevne skupnosti iz samoprispevka zagotoviti denar za izvajanje zimske službe in izdelati program te službe. Problem je seveda ponovno denar, ker ga v krajevnih skupnostih nimajo, iz sredstev samoprispevka pa ga ne morejo dati, saj so ta sredstva strogo namenska — za izvajanje referen- dumskega programa. V referendumskih programih pa nikjer ni zajeto financiranje zimske službe. Kaj se bo torej dogajalo s krajevnimi cestami to zimo? Pričakovati je sicer, da bodo očiščene, saj so bile tudi vsa prejšnja leta. Krajani so se vedno znali organizirati in zagotoviti dokaj redno čiščenje krajevnih cest. Vendar, pojavljajo se problemi. Ponekod nimajo traktorjev, drugod nimajo plugov za čiščenje zasneženih cest. Tam, kjer imajo denar, traktor, plug in človeka, ki je to delo pripravljen opraviti, pa nimajo dovolj bonov za gorivo! Vsaj na slednje so dobili delegati odgovor predstavnikov občinskih upravnih organov. Problema ni, saj je moč z ustrezno prošnjo krajevne skupnosti dobiti v ta namen nekaj več bonov za gorivo . . . Česa so se torej ustrašili delegati? Najbrž črke zakona, ki predpisuje nekaj, kar sicer že opravljajo, vendar se za to delo iz leta v leto dogo- varjajo in ga tudi iz leta v leto nekoliko drugače opravljajo — glede na potrebe in na količino zapadlega snega. Kakor hitro pa bodo morali pisati programe in izločati posebej v ta namen zbrana sredstva, že lahko pride do nepremostljivih težav. Zakaj je sploh potrebno spreminjati odlok in nalagati neke ,,nove" naloge krajevnim skupnostim, so se vpraševali delegati? Ker je naša zakonodaja pač takšna kakršna je, — bi bil odgovor. Sedaj krajani upajo, da nam bo šla narava na roke in nas osrečila s tanko snežno odejo, hkrati pa vedo, da bodo kot vsa leta nazaj tudi to zimo poskrbeli za svoje ceste — ne glede na spremembe in dopolnitve nesprejetega odloka. N. D. Cene Vipotnik in njegova pesem v Zagorju ob Savi se je, 11. novembra 1914 rodil Cene Vipotnik, eden od osrednjih partizanskih lirikov pri nas, ki je prekmalu umrl leta 1972. Ob 70- letnici njegovega rojstva bo pripravila Ljudska in študijska knjižnica Ptuj razstavo ,,CENE VIPOTNIK IN NJEGOVA PESEM" v prostorin študijskega oddelka od 12. novembra do 12. decembra 1984, vsak dan ob 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure. E. J. Meso potrošniku v pakirani obliki Na razširjenem sestanku družbenopolitičnih orga- nizacij v TOZD Commerc Mesokombinata Perutnina Ptuj so v razpravi o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ kritično ocenili širše družbene probleme, zlasti pa pomanjkanje odgovornosti. Predvsem so namenili kritično oceno problemom v lastni temeljni organiza- ciji. Med drugim so ugotovili, da veljavni način prodaje svežega mesa nudi priložnost prodajalcem, da golju- fajo potrošnika. Da bi to preprečili, so predlagali, da se pristopi k izdelavi in realizaciji sodobnejše prodaje mesa, ki naj bo po kategorijah v naprej pakirano. Opozorili so tudi na pojave bogatenja, saj v vsak- danjem življenju ugotavljajo,"da nekateri trošijo pre- cej več, kot jim to omogoča redni zaslužek. Po drugi strani pa je veliko takih delavcev, ki s polno zaposle- nostjo in pridnim delom za,služijo le za hrano in sta- novanje. F 6 - NAŠI DOPISNIKI 8. november 1984 — TEDNIK RAZSVETLJAVA OB POTRČEVI CESTI Kmalu bo minilo celo leto, odkar sem vam hotel napisati nekaj vrstic o tem, kar me najbolj moti v našem Ptuju. Ves čas pa sem imel občutek, da bodo pristojni opravili svoje delo in da moje pisanje ne bo več aktualno, ker pa se ni prav nič spremenilo, je tudi meni ..prekipelo". Sedaj, ko se zmrači bolj zgodaj oz. že popoldan, me najbolj moti neurejena razsvetljava Potrčeve ceste. Od letošnje zime še prav gotovo niso zamenjali prav nobene žarnice in od postavljenih 27 cestnih svetilk jih ne gori 17. Nihče se ne zmeni za to. da nista osvetljena prehoda za pešce pri vrtcu in samopostrežbi. Zaradi varčevanje so res izključili vsako drugo svetilko, menim pa, da se sme taka odločitev urediti smotrneje in ne samo matematično. Ali moramo varčevati že tudi za ceno človeških življenj? V Ljudskem vrtu so ponovno obnovili razdejane klopi in upam, da bodo takšne tudi ostale. Lepo pa bi bilo, če bi nekdo odžagal zlomljeno vejo, ki visi na sredo asfaltne ceste ob ribniku. Verjetno je še kdo, ki skrbi za Ljudski vrt in ni potrebno čakati na žrtve in šele potem iskati krivce. Naslednje pripombe pa gre na račun šoferjev in njihovih sopot- nikov, ki vozijo po hribu navzdol mimo Osojnikove šole, pa sploh ne vozijo tako počasi kot bi morali, ampak raje vneto žugajo tistim osnovnošolcem, ki kljub prometni vzgoji ne upoštevajo pravice močnejšega. Ne pišem vam zato, da bi moje pismo objavili. 2elim le, da vaši reporterji preverijo moje navedbe in opozorijo na pomanjkljivosti, saj menim, da kljub stabilizacijskim ukrepom ne bi smeli skrbeti le vsak zase. M. P. Kdaj in kako? Vzroki za to, da je veliko mladine brez zaposlitve so znani: gospodarske težave, sistem izobraževanja, neustrezna kadrovska politika idr. Pri odpravljanju teh težav je zelo pomembno poklicno usmerjanje v osnovni šoli, saj je le to marsikje edina prava pomoč, ki jo dobi mlad človek na začetku svoje življenjske poti in seveda pri odločanju za poklic. Rad bi poudaril predvsem pomen poklicnega usmerjanja v osnovni šoli, ter nakazal nekatere možne poti in smotre tega usmerjanja. POMEN POKLICNEGA USMERJANJA V OŠ IN USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Usmerjeno izobraževanje je po svoji zasnovi eno samo poklicno usmerjanje, čeprav v svojem načrtu ne predvideva vzorca poklicnega usmerjanja. Poglavitni cilj vsakega izobraževanja je uspešnost pri poklicnem delu. Nenavadno je, da je cilj izobraževanja poklic, da pa usmerjanje in vodenje k temu cilju nimata pomembne vloge, ampak sta le obrobna. Namesto da bi imelo seznanjanje s poklici tedaj, ko se mlad človek pripravlja na poklic, celo prednost pred izobraževanjem ali pa da bi vsaj potekalo vzporedno z njim, se to področje zmeraj podreja zahtevam izobraževanja. Izbira poklica bi morala biti usklajena z željami in sposobnostmi mladega človeka, oboje pa naj bo povezano z družbenimi potrebami in tako napotilo za izobraževanje. K zamisli o RifM^ganem izobraževanju bi bilo treba dodati še misel o stalnem in razvojno 2^asw«vanem poklicnem usmerjanju. KAKO SE LOTIMO POKLICNEGA USMERJANJA V OSNOVNI ŠOLI? To lahko storimo na več načinov, in sicer s svetovanjem oddelčnim skupinam učencev-razširjeno poklicno svetovanje, s posamičnimi svetovanji-tedenske svetovalne ure, s posamičnimi pogovori s starši ne o poklicnih željah staršev, marveč o učenčevih, in z obiski strokovnjakov v Soli, ki ob svetovalnih dnevih predstavijo učencem svoj poklic. Za poklicno usmerjanje pripravimo poklicni kotiček, v katerem predstavljamo učencem poklicne značilnosti in uredimo malo poklicno knjižnico-zbirko napisov, zapisov, opisov, izrezkov, knjig in prispevkov s področja predstavljanja poklicev: zelo uspešna je tudi organizacija miniaturnih proizvodnih dejavnosti na šoli-trgovina, pionirska zadruga, čebelarska zadruga, vrtnarstvo in cvetličarstvo itd. Občasno priredimo tovariško srečanje z nekdanjimi učenci, ki v neposrednih stikih z učenci 7. in 8. razreda povedo svoje vtise o šolanju in o poklicu, ki ga opravljajo in poskrbimo za proizvodno delo pri krajevnih in sosednjih proizvodnih delovnih organizacijah. Na koncu naj poudarim, kakšno mora biti stopnjevanje moči poklicnega usmerjanja v osnovni šoli. Navajam samo primer, ki ga nekoliko skrčenega sam uporabljam. Poklicno prosvetljevanje: poklicno spoznavanje, poklicno osveščanje. Poklicno svetovanje: poklično vodenje, poklicno odločanje. SMOTRI POKLICNEGA USMERJANJA naj bi bili vodilo poverjenikov poklicnega usmerjanja pri njihovem delu. Učenci: — se vzgajajo z delom, ki je bistvena sestavina življenja vsakega človeka, — se vzgajajo in razvijajo ustvarjalnost, da jim postane delo potreba, ki naj bi jih spodbujala k uresničevanju njihovih lastnih in- teresov in osebnega zadovoljstva. — se učijo pravilno vredotiti delo in brez predsodkov sprejemati delitev dela, — se usposabljajo za spremljanje razvoja tehnike in tehnologije za človekovo dobro, — razvijajo humane medsebojne odnose, ki oblikujejo kritična stališča do pojavov v družbi in spoznajo enakovrednost dela v vseh poklicih, — se usposabljajo za spoznavanje odnosov med ljudmi ter za aktivno prilagajanje zahtevam socialnih in delovnih odnosov, — se navajajo na red in spoštovanje pravil pri delu, kar je pogoj za dosego delovnih rezultatov, — razvijajo vedoželjnost, ki je temelj za samoizobraževanje, — razvijajo interese, nagnjenja in sposobnosti, tako da se vključujejo v dodatni pouk, interesne dejavnosti in fakultativne predmete ter si oblikujejo pravilno predstavo o sebi, — se seznanjajo z organizacijo in delitvijo dela in pri tem spoznavajo svoje realne poklicne zmožnosti za pravilno izbiro poklicne poti, — se ob konkretnem spoznavanju dela in poklicev uče stvarno ocenjevati sami sebe in spoznavati študijske smeri in področja dela. Na koncu si oglejmo še nekaj nalog in del poverjenika za poklicno usmerjanje v osnovni šoli. Poverjenik bi si naj izdelal okvirni načrt dejavnosti poklicnega usmerjanja, letni operativni delovni načrt in urnik dejavnosti in sistem stalnih stikov z delovnimi organizacijami, s starši, krajevno skupnostjo in s strokovnjaki, s skupnostjo za zaposlovanje in učitelji na šoli. Poleg tega organizira sistem vrnitvenih informacij o uspehu poklicnega usmerjanja ter razvid poklicno-usmerjevalnih del in nalog, verificira programe dejavnosti pri samoupravnih organih šole, starših in samoupravnih organizacijah učencev (šolske in razredne skupnosti, ZSMS itd.) in časovno vrednoti svoje usmerjevalno delo v okviru 42-urnega ted- na. Poklicno usmerjanje mora zdaj, ko imamo usmerjeno izobraževanje, doseči raven neodtujljivega dela vzgojno-izobraževalnega in proizvodno- delovnega procesa, da bi dosegli cilj ,,pravi človek na pravo mesto". Tak cilj je mogoče doseči le, če sodelujejo trije glavni dejavniki pri oblikovanju osebnosti za delo in sicer: organizacije združenega dela- dejavnik programiranja in financiranja ter uporabnika, vzgoja in izobraževanje-dejavnik programiranja, izvajanja in usklajevanja ter poklicno usmerjanje-dejavnik odkrivanja, povezovanja in usklajevanja interesov. ci i » Slavko Feguš 0§ Slovenjegoriške čete Juršinci KDO KOGA VARA? Na nedavni seji Predsedstva ZSMS, je odstopil dosedanji predsednik re- publiške konference ZSMS Andrej Brvar. Na ta način je izrazil svoje ne- zadovoljstvo s predlogom kandidacij- ske liste, o kateri so razpravljali člani Predsedstva. Na maratonski devetumi seji Pred- sedstva. je bilo ves čas govora o brisa- nju kandidatov z liste kandidatov za Predsedstvo ZSMS. ali obstanku na njej. Največ polemike je bilo o kandi- daturi Janeza Janše, člana Predsedstva in predsednika komisije za SLO in DSZ. Dvomi so se porajali tudi ob naslednjih bodočih članih Predsed- stva: Voju Tomažiču. Blažu Kujun- džiču. Alenki Ivančič in Andreju Lukšiču. na katere so bili menda iz- vajani pritiski, da se ne smejo pojaviti na kandidacijski listi. Ne bomo se spuščali v podrobnosti razprave, v razloge za in proti posa- mezniku. Povejmo le. da se je po dol- gotrajni razpravi Predsedstvo mladine z večino glasov strinjalo s kandidaturo Janše. Lukšiča in Ivančičeve. Temu je sledil že omenjeni odstop prvega mladinca Slovenije. Ze na seji izvršnega odbora Pred- sedstva RK SZDL Slovenije, na kateri so razpravljali o dveletnem delu ZSMS po kongresu, je Brvar najavil svoj odstop. Za razlog odstopa je že takrat navedel, da so v postopku evidentira- nja in sestavljanja kadrovske liste no- vega Predsedstva RK ZSMS, narejene nekatere napake, za katere sam ni pripravljen prevzeti odgovornost. Vprašanje je, kakšne so te napake in kdo je tisti, ki bo prevzel odgovornost zanje in za nepravilno vodeni kandi- dacijski postopek? Podobnemu boju za mesta v Pred- .sedstvu. kot se je odvijal na nedavni seji Predsedstva, so bili priča slušatelji ptiletne mladinske politične šole v MariborD. Na plenarnem zasedanju bi naj obravnavali teme, o katerih so razpravljali po posameznih delovnih skupinah in o delu mladine v dveh letih po kongresu. Namesto tega paje prišlo do osebnega obračunavanja med po- sameznimi člani Predsedstva RK ZSMS. Slušatelji so bili sprva prese- nečeni. kasneje pa ogorčeni, kajti od večurnega plenarnega zasedanja niso »odnesli« nič več kot če bi ves čas presedeli v gostilni. Takšen karierizem in rivalstvo za posamezna mesta v Predsedstvu RK ZSMS. dokaj »čuden« odstop pred- sednika RK ZSMS in ure prežete na brezplodnih sestankih, ki so se naj- večkrat razvili v navadna prerekanja in celo obrekovanja zelo »dišijo« po za- hodnjaškem predvolilnem boju in ni- majo nič skupnega z volitvami v sa- moupravni socialistični družbi. Kot mladinec se po vsem tem čutim opeharjenega. Namesto da bi take probleme rešili mnogo prej. v posto- pku evidentiranja kandidatov, se re- šujejo na tak banalen način in to tik pred zdajci, ko so volitve že pred vrati. Vsiljuje se nam vprašanje: ali bo tako Predsedstvo sposobno prevzeti iKlgovorne naloge, ki ga čaka v pri- hodnjem. gotovo zelo težkem obdob- Se nekaj mi ne gre v glavo. Ali ni vse to pehanje okrog zasedanja mest v prihodnjem obdobju le pesek v oči. da bi s tem prikrili resnične slabosti mladinskeorganizacije v Sloveniji? Ali ni to zatiskanje oči pred stvarnostjo? Gotovo bi bilo mnogo bolje, da bi namesto praznega besedičenja o čla- nih Predsedstva, ta čas porabili za razpravo o zaposlovanju, stanovanjski problematiki, inovatorski dejavnosti, materialnem položaju mladih spre- membah v visokošolskem študiju, o vse večji pojavi lumpenproletariata na eni strani in milijarderjev na drugi strani, o vse manjši možnosti preživ- ljanja počitnic izven kraja kjer stanu- jemo, o vse večjem mladinskem kri- minalu, o storilnosti in produktivnosti, o neprihajanju na delo ipd. Vse skupaj seveda zveni kot stara zlajnana pesem, ki pa jo bomo morali Se mnogokrat prepeti in si jo vtepsti v glavo, če bomo hoteli, da bo naša pri- hodnost zgledala bolj svetlo. Z med- sebojnim rivalstvom tega gotovo ne bomo dosegli. TOMAŽ BOLGAR GROBNICA PROPADA Pred nedavnim je v eni od šte- vilk Tednika bil objavljen članek Milene C estnik: Kdo bo rešil dvo- rec Turnišče. V članku je v kratkih besedah orisala zgodovino dvor- ca. ter se osredotočila na samo vprašanje: Kdo bo rešil dvorec? Lepo sestavljen članek je morda pritegnil marsikaterega bralca in tudi krajana KS Turnišče. Lahko pa rečem, da do objave tega članka marsikdo ni vedel pravega nastanka dvorca oziroma njegove zgodovine, pa čeravno je doma- čin. Ne bom ponavljal stvari, ki so že napisane, temveč bi rad bralce seznanil z drugo platjo oziroma usodo prebivalcev gradu. Kdo je prebival v dvorcu, si lahko sami predstavljamo in kaj se je tem prebivalcem-dvorjanom zgodilo. Dočakalo jih je isto, kot bo tudi vse nas, to je smrt. Seveda pa so si naši predniki sezidali lepe grobnice, kamor so jih položili k večnemu počitku. Ena takšnih grobnic je na pokopališču Videm pri Ptuju, kjer počivajo grofje, nekoč prelepega dvorca, danes rečeno kar gradu Turnišče. Grobnico pa je do danes zob časa že precej načel in ne pri- kazuje tiste lepote, kot jo je nekoč. Samo grobnico pa krasi postava dekleta, ki zre v nebo in ponazarja stik telesa z dušo. Res je grobnica pravo remek delo neznanega mojstra. Okolica grobnice pa je tudi vedno urejena. Besedilo in posnetek: ZB Grobnico na videmskem pokopališču je zob časa že močno načel Adaptacija PTT prostorov v Poljčanah v tem letu se je pošta odločila, da stavbo v Poljčanah, kjer imajo svoje delovne prostore, adaptirajo. Vsa adaptacijska dela je prevzelo SGP Konstruktor TOZD Granit Slovenska Bistrica. Seveda se delavci tega podjetja trudijo, da bi dela opravili v predvidenem roku. Tako bodo delavci PTT Poljčane lahko kmalu pričeli v urejenih in sodobno opremljenih prostorih s svojim delom.. Na stavbi so se že pred leti ugnezdile štorklje, ki dajejo temu kraju nekako prijaznejšo sliko. Ker so gradbinci morali dimnik z gnezdom podreti, so gnezdo zavarovali z železno konstrukcijo. Tako so štorklje lahko nemoteno gnezdile in kar je še bolj pomembno, da so ostale v tem kraju. Malo v šali rečeno, morda bodo te štorklje sodelovale s PTT delavci in jim prenašale telegrame na hribovita območja, ki jih ne manjka v okolici, saj Poljčane obdaja pravcati venec hribov. Besedilo in posnetek: ZB Stavbo, ki bo nudila boljše pogoje dela PTT delavcem, obnavljajo. POBRATENJE V GORIŠNICI Pretekli petek so gostovali v Gorišnici pro- svetni delavci in učenci OŠ Strahoninec (občina Čakovec). Gostitelji so se izkazali in priredili gostom topel sprejem. Pozdravni go- vor in kulturni program Gorišničanov je bil skrbno izbran in pripravljen. Posebno doži- vetje je nudila tudi razstava likovnih izdelkov in makramejev. — delo učencev iz Strahonin- ca. Pionirji in pionirke so potem merili moči na športnem področju. Tekmovali so v šahu, ro- kometu. Športni rezultati niso pomembni, zato pa so neprecenljive vrednosti prisrčne m is-, krene vezi. ki so se stkale med mladimi ljudmi obeh šol. Strahoninski pionirji so namreč preživeli popoldne na domovih svojih prijate- ljev — pionirjev gorišniške šole. Spontanim in tesnim vezam sta kolektiva dala še formalni okvir. Na svojstven način, brez nepotrebnega protokola, so delavci obeh šol podpisali listino o pobratenju. Svečanega zbora delavcev šol se udeležili tudi predstavniki obeh krajevnih skupnosti, ki so izrazili željo, da bi sodelovanje razširili še na druga področja. Za to je prav gotovo nešteto možnosti, saj bi kulturna, športna in druga izmenjava prispevala k osvežitvi in obogatitvi kulturnega življenja v obeh okoljih. Obe kra- jevni skupnosti imata tudi bogate izkušnje v krajevni samoupravi, pri delu družbenopo- litičnih in drugih organizacij ter društev. Upajmo, da bo pobratenje prineslo v sicer razgibano gorišniško življenje še več živah- nosti, predvsem pa pestrosti, V. Viher Kako krhko je človeško bitje. Ranljivo, boleče, brani se, bori- se za svoj obstoj, ko ne zmore več — omaga. Kakšno je bilo tvoje življenje Stanko? Lepo, pestro, boleče. To- da bil si takšen, da si znal vso sla- bo voljo preliti v pesem, pesem pa je bila tista, ki ti je dajala elan za nov polet. Novo ustvarjanje se je rodilo prav iz pesmi. Bil si dolgo- leten član moškega pevskega zbo- ra Svoboda Majšperk. Tvoj glas, ko si ga povzdignil v pesmi, je se- gel v dušo. Izmed stotih bi te prepoznal, saj si pel s srcem, z občutkom. Prišla je bogata jesen. Skrbno si spravljal svoj pridelek, ki si ga vse leto obdeloval. Ni te bilo treba biti strah zime, saj si vedel, da bo do- volj kuriva, dovolj hrane. Že ne več tako mlad si začel graditi novo hišo. Da, hotel si, da imata oba otroka dom. Samo dve hčeri si imel in obema si omogočil brezskrbno mladost. Z ženo Nado sta kovala načrte za bodočnost in si želela, da tudi vajini otroci pridejo s svojimi družinami dor mov. Kako žalostno gledajo sedaj okna nedokončane hiše na tvoj novi dom. Čakajo pridno roko, da dokonča dela, ki si ga ti s toliko vnemo in ljubeznijo gradil. Stanko, prekrasna jesen je. Čudovite barve se spletajo s pesmijo vetra. In vendar, bilo bi bolje, da te jeseni sploh ne bi bilo. Zakaj je drevo obrodilo sad? Da, takrat bi bil med nami še ti, tako pa je kruta usoda hotela, in tako se je tvoja življenjska nit pretrgala za vedno. Tudi tvoja hčerka je študirala medicino, poleg tega si bil v bolnišnici med samimi zdravniki specialisti, vendar le niso mogli iztrgati tej strašni in kruti smrti. Terjala je tvoje življenje, vzela je moža, vzela je očeta. Iztrgala te je tudi iz delovnega okolja, v katero si se vključil 5. novembra 1963. leta. Iztrgala te je iz aktivnosti društva Zveze združenj borcev Ptujska gora. Tvoja pot ni bila z rožicami postlana, veliko preprek in težav je bilo na njej, toda na tvojih ustih je bila tudi pesem, ki ti je pomagala ohraniti voljo do življenja, te spodbujala in hrabrila. Niti velika ljubezen drage hčerke Martine te ni mogla obuditi k življenju. Kako boleč je občutek pogledati hčerko, ki ji jemljejo izpred rok nekaj, kar je ljubila in za kar bi darovala svo- je življenje. Vsa bleda in strta ostaja na tem svetu. Z mislijo, da je usoda kruta in neusmiljena. Ni ti mogla pomagati, čeprav je bila to njena velika želja. In spet bi rekli usoda. Na isti, kruti način je iztrgala iz naše sredine še dobrega in požrt- vovalnega soseda Vinka ŠELIGA. Tudi z njim bo ostala velika praz- nina, saj je bil dober in vedno pripravljen pomagati. Pogrešali ga bodo domači, zelo pa ga bomo pogrešali tudi sosedje. Oba smo pospremili na njun zad- nji dom na Ptujsko goro z željo, naj jima bo lahka slovenska žemljica, v naših srcih pa bosta živela še naprej. Mira Karneža Stanko Korže, bil Je tudi predsed- nik KO ZZB NOV Ptujska gora. TEDNIK - 8- november 1984 KULTURA iN IZOBRAŽEVANJE - 7 OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE NA PISNIH PODLAGAH V ponedeljek, 22. oktobra je bi- la v Arhivu SR Slovenije odprta razstava, ki prikazuje delo konser- vatorsko-restavratorskega oddel- ka tega arhiva. Ker je to delo manj znano širši javnosti, je pa po- membno in potrebno, bomo pred- stavili ta oddelek in njegovo delo. Predhodnik konservatorsko-re- stavratorskeea oddelka Arhiva je bil oddelek pri Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani, ustanov- ljen leta 1956 zaradi velikih potreb po restavraciji arhivskega gradiva, nastalega v času NOB. Ker je začel oddelek restavrirati in konservirati tudi arhivsko gradivo drugih arhi- vov, so le-ti dali pobudo, da bi se oddelek organizacijsko spojil z Arhivom Slovenije. Tako opravlja sedaj ta oddelek restavracijo in konservacijo arhivskega gradiva na pisnih podlagah papirja in per- gamenta za vse arhive v Sloveniji. Naloga oddelka je ohranjevanje kuhurne dediščine, zapisane na papirni in pergamentni podlagi (rokopisi, inkunabule, knjige, listi- ne, zemljevidi, načrti) kot tudi umetniška dela (grafične in sorod- ne tehnike). Za uspešno konserva- torsko-restavratorsko delo je po- trebno dobro poznati materiale, iz katerih so posamezni predmeti (papir, pergament, usnje, les, vo- sek, črnila, pigmenti), poškodbe, postopke konservacije in restavri- ranja ter v vplive posameznih sno- vi na podlago. Materiali za pisno gradivo so organske snovi. Nanje vpliva več dejavnikov, ki povzro- čajo biološko razpadanje mate- riala in s tem poškodbe na gradi- vu. Med zunanje vplive bi lahko prišteli svetlobo, atmosferske vpli- ve, kot so temperatura, vlaga, prah, insekte in glodalce. Tudi člo- vek lahko namerno ali nenamerno poškoduje gradivo. Glavni notra- nji dejavnik, ki povzroča razpad papirja, je zakisanost. Te poškod- be štejemo k hujšim poškodbam. "Kaj je konservacija? To je uporaba kemijskih in fizikalnih metod pri zaščiti dokumentov. Kaj je restavracija? To so proce- si, ki vključujejo rekonstrukcijo — dodajanje manjkajočih delov. Poleg naštetih dejavnikov pa lahko nastane škoda na arhivskem gradivu zaradi elementarnih ne- sreč. To se je zgodilo oktobra 1983 v Novi Gorici, ko je bilo poplavljeno skoraj vse gradivo Po- krajinskega arhiva Nova Gorica. Tu so arhivski delavci omenjenega arhiva opraviH veliko dela, prepre- čeno je bilo razpadanje papirja za- radi vlage, zlepljanje dokumentov in širjenje plesni, kar je seveda zmanjšalo poškodbe na gradivu. Konservatorsko-restavratorska dejavnost v Sloveniji je na visokem nivoju. Tudi Zgodovinski arhiv v Ptuju hrani nekaj dragocenih primerkov uspešno konserviranega in restavriranega gradiva. Naj omenih rodovnik rodbine Herber- stein — Genealogia Herbersteinia- na ter urbarje in listine. Zgodovin- ski arhiv načrtno skrbi za restavri- ranje in konserviranje starejšega arhivskega gradiva, ker se zaveda- mo, da bomo le tako ohranili našo pisno kulturno dediščino. Na razstavi v Arhivu SR Slo- venije so tudi eksponati iz Zgo- dovinskega arhiva Ptuj. Naj jih naštejem: Sveti nagovori od XIL nedele po fmkishtah do III. nedele v Adventi, 1832; pergamentna li- stina iz fonda Minoritskega kon- venta v Ptuju, 1728; register vinske desetine in gornine Gospostva Hrastovec, 1610; urbar Gospostva Ptuj, 1622. Nada JURKOViC Zgodovinski arhiv Ptuj Urbar gospostva Ptuj iz leta 1597, primer zelo poškodovanih platnic Zgodovinske stabilizacije »Pošiljam Vam izrezek oglasa iz včerajšnjega Dela, posnetkov podobnih jezikovnih skrpucal — oprostite: nestvorov —. kijih moramo poslušati po radiu, pač ne morem priložiti. Vprašujem, ali sredstva javnega obveščanja res morajo brez pridržkov objaviti vsakršna besedila, če že propagandisli Zlatarne Celje mislijo, da bodo s tako spakedranščino dosegli večji poslovni uspeh. — Niso sicer Zlatarne Celje edini grešni kozel, ampak iz televizijskih in radijskih reklam je težko točno prenesti taka besedila v pismo.« M. K. iz Ljubljane. Zatoženo besedilo se glasi takole: VSAKA ŽENSKA katera si želi novega zlatega lišpa, /more/ po najdražji ceni /prodati svoje staro zlato,/ ako ob istem kupi nov nakit priznane tvrdke /Zlatarne Celje./ Oglasite se v prodajalnicah /z zlato tehtnico,/ ki oznamenjuje sigurno pošteno kupčijo z omenjeno /tvrdko./ Zlatarne Celje. Da bi reklamno sporočilo pri naslovnikih zbudilo čim večjo pozornost, je tvorec tega besedila izbral zastarelo jezikovno obliko druge polovice 19. stoletja. Konkretne značilnosti onega jezika so npr. naslednje: Raba oziralnega zaimka kateri namesto ki; starinske besede kot lišp, namesto nakit, tvrdka namesto firma/podjetje, sigurno namesto zanesljivo, neobčevalno zvezo more prodati namesto lahko proda; zastarele dele besed (prodajalnica namesto prodajalna), besedo oznamenjuje namesto zaznamuje ali simbolizira. Tudi beseda kupčija namesto prodaja ali česa podobnega nekako izstopa, sicer pa kaže na ugodnost tega trgovskega dejanja. Hoten spodrsljaj je tudi zveza po najdražji ceni namesto po najvišji ceni. Po vsem t. i. razvitem svetu reklama sega tudi po takih stilno zaznamovanih jezikovnih sredstvih. Pri tem ji ni do tega. da bi kvarila naš občutek za jezikovno nevtralna sredstva, gre ji le za to. da privabi stranko, v tem primeru prodajalca zlata. Lovi ga torej na čito svojevrstne limanice, pri tem pa nehote razširja tudi na5o zavest o jeziku (četudi se nekaterim takim oblikam lahko upiramo — ne upiramo pa se npr. reklamam v narečjih). Gotovo je, da ima reklamni jezik svoje posebnosti. Na nekaj tega se bomo pač tudi Slovenci lahko navadili brez škode za svoj jezikovni čut. V marsičem nam take »zastranitve« jezikovni čut zelo uzaveščajo. Jezik je mnogoobrazni p(.ijav. je že tako. In moderni človek teh jezikovnih podob spoznava in doživlja vse več. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Kordofoni ali strunska glasbila imajo za zvočilo napete strune, po katerih se vleče z lokom, trza s trzalico, brenka s prsti ali nanje udarja s tolkalci različnih oblik. S krajšanjem strune se doseže spreminjanje tonske višine. Po- večini imajo glasbila te skupine re.sonančen trup, ki ojači zvok strun. V muzejski zbirki imamo med ljudskimi glasbili pet citer, ki so strunska glasbila. Glasbilo s strunami, na katero se z desnico brenka, z levico pa prebira strune. podolgovate oblike, se na Slovenskem imenuje na splošno citre, ne glede na to, ah so domač izdelek ali tovarniški oz. obrtniški. Kupljene, t. i. akordične ali koncertne citre so bile ob koncu 19. st. priljubljene zlasti po trgih in mestih za hišno muziciranje. Ker so jih povečini dobivali od av- strijskih ali nemških izdelovalcev, so jih imenovali tudi nemške citre, za razliko od slovenskih, doma narejenih, ki so bile v rabi na po- deželju. Med obema vojnama je navdušenje za citre polagoma splahnelo. Kakšno brenkalo naj bi bile prvotne citre in kdaj naj bi ga sprejeli, še niso ugotovili. Ver- jetno so se citre razširile k nam iz nemških dežel koncem 16. stolet- ja. Doma narejene citre so izde- lovali ljudje le v skromnem števi- lu. zato se le-te zelo razlikujejo med sabo. saj jih je vsak naredil malo po svoje. Na citre niso igrali le za spremljavo, temveč tudi v družbi z drugimi glasbili. Včasih pa je več citrašev godlo skupaj.' RalfCeplak ' tekst je povzet iz knjige Zmage Kumer. Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Ljubljana 1983. Citre, fototeka etnološkega oddelka, foto Ralf Čeplak. Uporaba in zloraba arhivskega gradiva Gornji naslov je hkrati glavna tema 10. jubilejnega kongresa Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije, ki se je odvijal od 17. do 19. okto- bra 1984 v Novem Sadu. Iz cele Jugoslavije se je v hotelu Park zbralo 458 arhivskih delavcev. Prvi dopoldan je minil v znamenju otvoritve kongresa, izbire delovnih teles in potrditve poslovnika o delu kongresa. Po običajnih po- zdravih je sledilo predavanje o zaključnih bojih v Jugoslaviji, posvečeno tudi 40. obletnici osvoboditve Beograda. Predavanje je naletelo na nekaj pripomb s slovenske strani. Sledilo je obširno poročilo o delu Zveze ob 30. obletnici. Dolgoletni zaslužni delavci v arhivih in v raznih organih so dobili plakete. Sledil je zelo naporen popoldan, v katerem se je zraven glavnega referata dr. Petra Strčiča iz Zagreba zvrstilo še deset obširnih koreferatov. Glavni referent se v svojem referatu o upo- rabi arhivskega gradiva z aspekta rabe in zlo- rabe ni ustavil le pri posameznih splošno znanih zlorabah arhivskega gradiva npr. pri pisanju spominov, ampak je bil izredno dosleden in kritičen. Pokazal je na zvrsti arhivskega gradi- va, ki so bile zlorabljene in omenil ljudi, ki so to počeli in še počno. Dejstvo je, da se po- sameznik ali skupine, ki hočejo dokazati neko zgodovinsko dejanje v svoj prid, sklicujejo na bodisi arheologijo, lingvistiko in druge dokaze, na arhivsko gradivo in to neredko tako, da skonstruirajo, kombinirajo in seveda falsifici- rajo vire. Problema zlorabe, zelo prisotnega tudi danes, so se dotaknili še nekateri avtorji. Drugi so opozorili na problem zlorabe dokumentarnega gradiva, o uničevanju le tega, o predajanju nekompletnih fondov. Osvetljen je bil tudi problem arhivskega gradiva, ki ni v celoti na razpolago. Opozorili so tudi na ,,raziskovalce", ki iz gradiva vzamejo le tisto, kar jim ustreza itd. Poseben referat se je do- taknil problema uporabe arhivskega gradiva za osebne potrebe državljanov. Zal se ob tem prvem dnevu ni oglasil noben arhivski delavec iz Slovenije. Slišali smo tudi zelo obširno in poetično obarvano poročilo o delu mednarodnega arhivskega kongresa v Bo- nnu, ki ga je podal dr. Miloš Miloševič, ki je zraven dr. Zontarja iz Ljubljane bil tudi di- skutant v Bonnu. Takoj po zelo napornem popoldnevu je sledi- lo tako imenovano ,,drugarsko veče". Vojvodinci, kot dobri gostitelji, so nas pričakali z ogromnimi kolači toplega kruha in s soljo. Posedli smo za mize in sicer Slovenci lepo sku- paj, enako Hrvati, nato Bosanci in Hercegovci itd. Šele ples nas je malo pomešal. Nekaj smeha je bilo, ko smo Slovenci plesali kolo in ob- ratno, ko so naši kolegi iz drugih republik po- skušali, v glavnem pa gledali, našo polko. V četrtek dopoldan smo se zbrali, da bi z diskusijo in opombami prišli do sklepov po- svetovanja, ki so se izoblikovali v tem smislu, da bi arhivski delavci Jugoslavije glede na po- membnost in potrebnost arhivske službe morali najti temu primerno mesto med ostalimi dejavnostmi, najti svoje mesto pri kadrovski politiki, pri financiranju, imeti pregled in vpogled v gradivo, da ga lahko v celoti predo- čijo raziskovalcu, da sami raziskujejo, da s skupnimi močmi izdelajo enotno arhivsko terminologijo in predvsem enotno zakonodajo. Ta dan so v diskusijo posegli tudi slovenski arhivski delavci. Popoldan je sledila kratka ekskurzija na Fru- ško goro, mimo Jabuke do Iriškega venca in nato v Sremske Karlovce. Ogledali smo si gimnazijo,'ki je le z dvema kratkima prekini- tvama aktivna že od druge polov. 18. stol. V arhivu Vojvodine smo si ogledali priložnostno razstavo in bili zopet deležni gostoljublja. Ze v temi smo se napotili na Petrovaradinsko trdnja- vo. Tretji dan je bil v znamenju sej, volitev in predstavitev Vodnika do fondih in zbirkah v SFRJ in sicer za Slovenijo in Hrvatsko. Obe knjigi je predstavil mag. Sredoje Lalič, glavni redaktor. Sledil je pregled dela posameznih društev in nato volitve. Stari odbor je dobil razrešnico in izvoljen je bil novi, ki ga bo vodilo predsedstvo. Za predsednika predsedstva je bil za enoletni mandat izvoljen Nikola Nikolič iz Novega Sada, za podpredsednika pa Ismet Dermaku iz Pri- štine. Naš povratek nazaj v Slovenijo je bil v zna- menju glavnih razmišljanj o vlogi našega arhi- va, o delu v njem, o potrebah takih in druga- čnih, o možnostih uresničevanja sklepov kon- gresa . . . Zgodovinski arhiv v Ptuju Kristina Samperl Purg -MITJA MERŠOL- 37. nadaljevanje Dan prej je John Reed v Petrogradu zapisal naslednje: Sreda, 7. novembra. Vstal sem zelo pozno. Ko sem stopil po Nevskem prospektu, je iz Petropavlovska zagrmel opoldanski top. Pred zaprtimi vrati državne banke so stali vojaki z bajoneti na puškah. ,,Kateri strani pa pripadate?" sem vprašal. „Vladni?" ,.Vlade ni več," je odgovoril eden izmed njih in se zarežal. ,,Hvala bogu, slava bogu!" To je bilo vse, kar sem lahko zvedel od njega . . ." Reed je potem še popisal dogodke, ki so se zvrstili pred izbruhom revolucije: ,, . . . Tisto noč je bilo v mestu vse tiho. V vsej njegovi zgodovini še ni bilo tako mirno. Tisto noč ni bilo nobenega roparskega napada, nobenega vloma . . ." Petdeset let kasneje sem v ZDA imel priložnost govoriti s Kerenskim. Belolasi ruski emigrant, ministrski predsednik ruske začasne vlade pred izbruhom oktobrske revolucije, je poskušal v pogovoru ovreči marsikaj in marsikaj tudi podtakniti Leninu in boljševikom. Edinole dejstev, o katerih so poročali reporterji takrat, ni mogel — niti ni poskušal — demantirati. INFORMACIJA KOT BLAGO Ko danes modrujemo o vlogi tiska in načina pisanja novinarjev in pri tem poskušamo določati slog in vsebino v posamičnih državah in sistemih, naletimo seveda na vrsto opredelitev, kaj, kako in o čem pisati. Večkrat tudi govorimo o tem, kakšen je — in kakšen naj bi- bil — novinar. Pri tem pogosto omenjamo novinarja kot ,.vsestranskega nevedneža" ali pa »univerzalnega vseveda". Prvi izraz izvira vsekakor iz pojmovanja, češ da je novinar tisti, ki samo leta za senzacijami, se izživlja nad nesrečo drugih in piše površno o vsem mogočem. Seveda je takšna ocena nepravilna in nepravična, čeprav tudi v novinarskem delu -- kot sploh v vsakem — pride do napak in pomanjkljivosti. Novinarjev poklic je seveda takšen, da mora pisati o marsičem in marsikaterem področju, za katero ni poseben strokovnjak. Časopisi bi bili strokovni bilteni, če bi vanje pisali za vsako področje samo ozki strokovnjaki, če bi, denimo, o zdravstvu pisali samo zdravniki, o tehniki in znanosti samo inženirji, o nesrečah in zločinih samo kriminalisti itd. Očitkov se novinar naleze seveda tudi zato, ker pri svojem delu, ki običajno poteka pod časovnim pritiskom, resnično zagreši kakšno napako ali neumnost. Vendar pa so to postranski razlogi, zakaj nekateri gledajo na novinarstvo kot na pomanjkljivo dejavnost. Eden izmed temeljnih vzrokov tiči v tem, da se informacija spreminja v tržno blago, v ekonomsko kategorijo, temelječo seveda na ponudbi in povpraševanju. Prav zato pogosto pride tudi do senzacionalizma in novinarskega pisanja, ki ne presega okvirov ABC (Adultery-prešuštvo. Banditry-lopovščina in Cheating-goljufije). Seveda pa ta ameriški ABC (za ameii^ki tisk pogosto pravijo, da se razsteza med dvema skrajnostma, med dvema ABC, prvi je že omenjeni pogrošni, drugi pa Art — umetnost, Banking- bančništvo, denar in Culture-kultura) ne sega samo na področje črne kronike, temveč tudi na politična in gospodarska področja. Senzacija, ki so jo kot tržno blago dosledno razvijali in negovali v zahodnem tisku, je našla seveda polno posnemalcev po svetu. Recept: kri — seks — solzava sociala, poznajo povsod zelo dobro. Poznajo ga 'ako v ZDA in pri ,,bildovskih" časopisih v ZR Nemčiji in pri nas, kot tudi v najmlajših medijih na afriški celini, kjer je še veliko časopisov narejenih po modelu tiska nekdanjih kolonizatorjev. Spominjam se, kako mi je pred leti v Gani urednik nekega časopisa v Akri potožil, da je kar premalo ,,slastnih" novic, ki bi jih lahko ponudili bralcem. DOSEŽKI UREDNIKA VAN ANDE Posezimo še malo nazaj v zgodovino in se spomnimo, kako so časopisi poročali o potopitvi ladje Titanic leta 1912. To je bila senzacija leta, kaj leta, desetletja. Časopisi so na različne načine poročali o katastrofi. Zanimivo je ozadje nastanka novice o tem pri New York Timesu, ki se je takrat že uveljavil kot resen časopis pod založnikom Ochsom in uredniško roko Carra van Ande. Ta je leta 1904 postal upravni urednik tega lista tm ostal pri njem 25 let). Van Anda je bil nedvomno glavni arhitekt novičarskega oddelka New York Timesa. Čeprav je bil glavni urednik, je ves čas opravljal še vsa opravila nočnega urednika. Njegov urnik se vsa leta ni spremenil. V desku (centralni redakciji) se je pojavil ob enih popoldne, odšel domov ob šestih popoldne na večerjo in počitek in se ob desetih zvečer spet vrnil v redakcijo, kjer je ostal do petih zjutraj, ko je zadnji novinar zapustil uredništvo. Dvanajst ur na dan, sedem dni v tednu se je Van Anda ukvarjal z novicami in se posvečal tako rednemu poročanju kot vsakemu posebnemu dogodku. Najraje je bil v tekmi s časom in roki, čeprav sam ni bil živahen. Ampak, na.sprotno, zaprt in hladen (sodelavci so njegov pogled imenovali ,,Van Andov mrtvaški sij"). O njegovi skoraj legendarni sposobnosti! ne samo obdelavi novic, ampak tudi zaznavanja pomembnosti tega ali onega dogodka, je polno zgodbo. Kmalu potem, ko je postal urednik pri New York Timesu, je bila japonsko ruska vojna na višku. Van Anda je dobil namig, da se pripravlja velik pomorski spopad, in naglo je zbral vse potrebne podatke v zvezi z bitko. Ko je nekegajutra ob pol petih prišlo poročilo, da je japonski admiral Togo uničili rusko ladjevje, je Van Anda to krat^ vest sam postavil v uvod svojemu že nekaj dni pripravljenemu članft in čez devetnajst minut je imel New York Times v tisku povsem novo prvo stran z novico o ruskem porazu, na notranjih straneh pa še polno dopolnilnih podatkov o ozadju vojne. Tako spremenjen časopis so dotiskali v 40.000 izvodih in Van Anda je sam prisedel k voznikom konjskih vpreg, ki so zjutraj razvažali časopis po New Vorku, in poskrbel, da je spremenjena izdaja prišla na vsako prodajno mesto. Van Andov klasični dosežek pa je njegovo delo v zvezi z novico o potopitvi ladje Titanic. TfTANIC SE POTAPLJA Bilo je na ponedeljek, 15. aprila 1912, dvanajst minut čez eno zjutraj. V desk New York Timesa je prišla prva vest, ki jo je o Titanicu poslala agencija Associated Press . . . Nadaljevanje prihodnjič 8 - NAŠI DOPISNIKI 8. november 1984 — TSDNIK MOJA GOBARSKA TROFWA Jesenskega popoldneva sem se odpravila v gozd po gobe. Našla sem jih kar precej. Se lepša pa so bila druga doživetja v gozdu. V roki sem imela vrečko z jurčki. Naenkrat sem pozabila gledati po tleh, pogled mi je ušel na drevje. Veter se je poigraval z odpadajočimi listi, da so zaplesali svoj zadnji ples. Nekateri se našli svoj mir na štoru, drugi v jarku, na tleh; eden pa se je ujel celo v moje lase. Bil je ves rdeč — kot nagelj — sem pomislila. Zdrznila sem se, ko je zašumelo v novem listju pod bukvijo. Bili sta veverici: majhni, lepi. Njuna košata repa sta me zmotila, da sem se spotaknila in padla na pisano preprogo bogate jeseni. Sem pa res nerodna, sem se razjezila. Sele takrat sem opazila, kdo je kriv moje nerodnosti. To je bil velik jurček, ki bi mu lahko s spoštovanjem rekla ,,JURE". Sedela sem in ga občudovala. Bil je pravi korenjak! Ko sem vstala, sem ga pospravila nepoškodovanega v vrečko. Veveric že davno ni bilo več blizu. Kdo ve, kam so zbežale! Morala sem se vrniti domov. Na robu gozda se mi je še enkrat nasmehnila sreča. Našla sem še dva jurčka. Zato je bil moj korak proti domu še bolj vesel. Marija Stajnko 7. a OS Slovenjegoriške čete jurSinci JESENSKI JURCKI Prišla je jesen. Postalo je hladneje. Začeli smo pospravljati poljske pridelke. Zrelo je tudi sadje in že rastejo črni jesenski jurčki. Pred nekaj dnevi sva s sestro Klavdijo hodili po gobe. Klavdija je po kratkem času nenadoma vzkliknila, da je našla jurčka. A še preden je dokončala stavek, sem zagledala že drugega. Tako sva kar skakali od gobe. V nekaj minutah sva napolnili cekar, da sva ga komaj nesli. Počasi sva šle proti domu, pa še počivati sva morali. Doma niso mogli verjeti, od kod toliko gob v tako kratkem času. Silvija Podhostnik 7. a OS Slovenjegoriške čete jursinci ZBIRALI SMO PAPIR Na pionirskem sestanku smo se zmenili, da bomo zbirali odpadni papir. Odločili smo se za tekmovanje med oddelčnimi skupnostmi. V 5. b razredu smo začeli kovati načrte, kje bi dobili čim- več papirja. Razdelili smo se v skupine, kam bo kdo šel. Pri Simonu imajo kokošjo farmo, zato je odšlo k njemu nekaj dečkov. Pripeljali so tri vozičke papirnatih vreč. Tekali smo po vsem Majšperku in Bregu. Vozi- čki so se polnili in kup je rastel. Vsak je prinesel nekaj papirja. V petek so papir tehtali. Nestrpno smo čakali kdaj pridemo na vrsto. Zelo smo bili zadovoljni, ko smo sešteli kilograme. Nismo pričakovali, da jih bo kar 555. Spraševali smo se, kateri smo po vrstnem redu. Bili smo veseli, ko smo izvedeli, da smo drugi. 4. b. z 860 kilogrami nas je prehitel. V tej akciji smo dosegli tudi rekord, saj 3980 kg papirja v eni akciji še nismo zbrali. Tako smo tudi delovno proslavili dan pio- nirjev, Patridia Tičarič, 5/b, dopis, krožek OŠ Majšperk GROB NEZNANEGA PAR- TIZANA Peljali smo se k babici in dedku. Pod visokim hribom leži grob. Na njem je lesen spomenik. Nekdo je prižgal svečke. Zraven je bil tudi šopek cvetja. Mamica mi je povedala, da je to partizanski grob. Na spomeniku je pisalo. Tu- kaj počiva neznan partizan, naj mu bo lahka slovenska zemlja! Ob dnevu mrtvih so grob obiskali pionirji. Tudi jaz sem prižgala svečko. Marinka Kline, 2/c, dop. krožek, OS Franc Osojnik, Ptuj OGLED GASILSKE RAZSTAVE V petek smo se zbrali ob 8. uri pred našo šolo. Ogledali smo si razstavo gasilske opreme. Eden iz- med gasilcev nam je povedal zakaj uporabljamo razno opremo. Razkazal nam je razne gasilske avtomobile in opremo, gasilsko lestev, gasilski top, reševalni trak in druge pripomočke. Pokazal nam je tudi gasilsko obleko za reševanje iz gorečih hiš. Po ogledu razstave smo šli v šolo. Gasilci so požrtovalni in hrabri ljudje. Želim si, da bi bilo dosti gasilcev in malo požarov. pgjr^ vrabl, dopisniški krožek, 2/c OS Franc Osojnik, Ptuj NARAVOSLOVNI DAN V petek smo imeli naravoslovni dan. Pred šolo smo se zbrali ob osmi uri. Ogledali smo si gasilsko opremo in gasilske avtomobile. Gasilci so nam vse pokazali in povedali. Bili so zelo prijazni. Razstava je bila zanimiva in ko- ristna. Gasilci so hrabri, neustrašni in požrtvovalni ljudje. Vsi bi jih morali bolj ceniti. Katja Topolovec, 2/c, OS Franc Osojnik, Ptuj LUTKOVNA PREDSTAVA Imeli smo kulturni dan. Ogledali smo si lutkovno predstavo. Igrali so igralci iz Lendave. Lutke so imeli na vrvicah. V igri so veliko Aljoša Ozmec, 2/a, OS Olga Meglič, Ptuj VARČUJEM Hranilnik sem dobil, ko sem bil še majhen. Zdaj varčujem v šoli. Na knjižici imam že veliko. Varčujem tudi z elektriko, papirjem, vodo . . . Varčeval bom še naprej. Marjan Zadravec, OS Vitomarci PRVI KULTURNI DAN Septembra smo imeli kulturni dan. Zbrali smo se v šoli. Potem smo šli v gledališče. Naslov igrice je bil Zlato jabolko. Zanimiva je bila lutka princeska. Imela je dva obra- za, veselega in žalostnega. Prav tako je imel dva obraza dvorni norček. Igralci so tudi peli. Bilo mi je zelo lepo. Alenka Simonič, 2/b, OS Olga Meglič, Ptuj ZLATA JABOLKA Prvošolci smo že imeli prvi kulturni dan. Zbrali smo se v razredu. Tovarišica nam je pokazala nekaj lutk in nam pove- dala kako se z njimi igra. Nato smo igrali učenci. Imeli smo lutke: zdravnik, miličnik, kuhar in različne živali. Šli smo v gledališče. Ogledali smo si igrico Zlato jabolko. Igrica nam je bila všeč. Minja Fištravec, I/a, OŠ Olga Meglič, Ptuj VARČEVANJE 31. oktober je dan varčevanja. Otroci radi varčujemo. Varčujemo z vodo, z denarjem, s papirjem, z elektriko. Zbirali smo tudi papir in kostanje, da smo pridobili nekaj denarja. Denar smo vložili in ga porabili za šolske potrebščine. Naša hranilnica je bila že dvakrat prva in trikrat tretja v mariborski regiji. Za nagrado smo si ogledali film Lesijeve čarovnije. Janko Pignar, OŠ Vitomarci POSTALA SEM DELAVKA PIONIRSKE HRANILNICE Varčujem že od prvega razreda. Letos sem postala delavka naše hranilnice. V hranilnici je pet delavcev. Sprejemam denar in se podpisujem. V teh dneh smo imeli hranilnico odprto vsak dan. Na šoli je mnogo varčevalcev, ki vsaj enkrat na teden vložijo nekaj de- narja. MarjanaKocuvan, Oš Vitomarci NA DELOVNI AKCIJI Nekega dne nam je tovarišica povedala, da gremo v trgatev. Vsi smo bili veseli. Naslednjega dne smo se peljali v Haloze. Kolesa smo pustili v grabi, na breg pa smo šli peš. Ko smo prispeli, smo se vsi z.agnali v grozdje in zobali. Minili sta dve uri. Vsem je bilo že dolgčas. Nagovarjali smo tovarišico, da bi šli jest. Potem smo šli jest. Po malici pa sem krepko prijela za delo. Nekaterim se ni dalo delati in so lenarili. Ker smo grozdje rezali z nožki, sem se tudi večkrat ureza- la. Grozdje so pobirali s trak- torjem. Dva učenca sta sedela na traktorju in iz veder usipavala grozdje v veliko posodo. Potem smo šli domov. Bila sem vesela, ker mi je bilo v trgatvi všeč. Helena Trunk, 4/a, OŠ Franc Belšak", Gorišnica VARČUJEM ŽE DOLGO V pionirsko organizacijo sem se vključila v prvem razredu. Takrat sem dobila pionirsko hranilno knjižico in tekmovalni karton. Pozneje sem redko obiskovala hranilnico. Letos hodim pogosteje in si želim, da bi dosegli prvo mesto na tekmovanju. Denar za hranilnico mi da mamica. Var- čujem zato, da bi si lahko nekaj kupila, ko bom odrasla. Varčujem z elektriko, telefonom in vodo. Z elektriko bom ravnala tako, da je ne bom rabila po nepotrebnem. S telefonom bom varčevala tako, da ne bom prevečkrat klicala. Z vodo pa tako, da pipe ne bom pustila odprte. Sklenila sem, da ne bom pozabila na pionirsko hranilnico. Ko bom odrasla pa bom denar odnesla v banko. Pregovor pravi: ,,Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, dinar na dinar milijonar". Natalija Starčič, 4/b, OŠ dr. Franja Žgeča Dornava TEDEN OTROKA Na svetu je veliko otrok, ki trpijo. Mnogi živijo v po- manjkanju, druge uničujejo razne bolezni, lakota in vojna. Vsi ti ne občutijo veselja otrok razvitih narodov. Najhuje je v Afriki, Indiji in drugih nerazvitih predelih sveta. Organizacija združenih narodov je ugotovila, da umre vsako leto 500 milijonov otrok za- radi lakote in bolezni. Največ jih ne doživi niti leto dni. Zato je v OZN posebna komisija, ki želi; pomagati tem otrokom. Ta komi- sija zbira hrano, zdravila, obla- čila' in drugo. Vse to se zbira v ,,tednu otroka", ki je prvi teden v mesecu oktobru. Tako zbrana po- moč se pošilja tja, kjer je najbolj potrebna. Tudi pri nas imamo ,,Teden otroka". Čeprav živimo v naši domovini otroci srečno in lepo življenje, je potrebno za otroke še veliko storiti. V tem tednu se pogovarja o novih vrtcih, šolah in drugem kar potrebujejo otroci. Tako se spominjajo odrasli, kaj je še potrebno storiti, da bi bilo naše življenje še lepše, bolj zdravo in brezskrbno. Srečen sem, ker živim v domovini, ki veliko stori za otroke. Aleš Vobner, 5/b, OŠ Franc Osojnik, Ptuj IMELA SEM VROČINO V petek se nisem mogla udeležiti trgatve, ker sem imela vročino. Zjutraj mi je mamica skuhala čaj in zmerila vročino. Nisem smela iz postelje, zato sem zaspala. Po ko- silu je mamica šla v službo. Brat je delal nalogo, jaz pa sem ležala. Domov je prišel ati. Po večerji sem šla spat. Dan mi je bil zelo dolgo- časen. Vendarle je bolje, če se udeležiš delovnih akcij kot pa ostaneš doma z vročino. Helena Kokot, 4/a, OŠ Franc Belšak, Gorišnica AKCIJA ZA ŠOLSKO KUHINJO Tudi letos smo zbirali za šolsko kuhinjo. Z mano so šli Melita, Vesna in Bojan. Nabirati smo za- čeli ob 15. uri. Zbrali smo krom- pir, zelje in čebulo. Pri nekaterih hišah so nas lepo sprejeli. Nabrano smo vozili v samokolnici do zbirališča. - Ivan Kocuvan, Oš Vitomarci MLADI NOVINARJI IZ OS MARKOVCI POROČAMO . . . 1 udi letos smo na šoli ustanovili krožek, ki združuje novinarske de- javnosti učencev predmetne stop- nje; pravzaprav ga nismo na novo ustanovili, temveč samo nadaljuje- mo delo iz lanskega šolskega leta. Nekaj prispevkov smo vam že po- slali in ste jih tudi objavili. Hvala! Danes smo zbrali nekaj drobtinic iz prve oddaje našega pionirskega šolskega radia Pikopolonca. Od- dajo smo posneli 28. septembra, poslušali pa 2. oktobra. Morda bodo naslednji sestavki zanimivi tudi za mlade in manj mlade bralce Tednika. Jožica Slameršak, učenka 6/b razreda je šolarjem predstavila re- cept za pripravo domače marmela- de: MARMELADA Prosila sem mamico, da mi po- ve, kako kuha domačo marmela- do. Bila je vesela moje radovedno- sti in mi je takoj povedala recept: vzameš 3 kg sliv, najokusnejše so neoprane in po možnosti črvive, 1 kg sladkorja, 2 žlici kisa in po okusu malo cimeta. Vse skupaj pomešaš, pretlačiš in kuhaš na zelo vročem ognju. Najbolje je, da vse tako močno, da jo lahko sproti li- žeš kar s kuhinjskih elementov in štedilnika! Dober tek! Kuhati jo moraš tako dolgo, da je dno lonca precej debelejše kot pred kuha- njem in da dobi vonj po zasmo- jenem. Ko je marmelada že zelo gosta, jo nalijemo v kozarce in jih zapremo. Ce je kuhano po mojem receptu, lahko ostanejo kozarci nedotaknjeni več let. Uganite, za- kaj! Zdi se mi, da mi mamica ni po- vedala čisto pravega recepta, kajti njene kozarce midva z bratom kaj hitro sprazniva. V prvih tednih novega šolskega leta smo kar malo tarnali, da so bile počitnice vseeno prekratke. V anketi, ki so jo izvedle novinarke med pionirji, je najbolj posrečeno in odkritosrčno odgovoril na vpra- šanje, kaj bi delal, če bi bile še po- čitnice, šolar je odgovoril kratko in jedrnato: ,,Spal bi!" Tri mlade novinarke —- Zorica Knapič, Tatjana Bezjak in Valerija Kokot pa so povprašale starejše krajan ke (svoje znanke, stare mame, so.sede), kako je bilo v času njihovega osnovnega šolanja. Tole so izvedele: — Roza Cvetko iz Markovec je hodila v šolo leta 1915 (tedaj je naj- brž začela). Na šoli so imeli pred- mete: računstvo, slovenščino, pri- rodopis, petje, risanje, zemljepis, verouk in nemščino. Šola je trajala 8 let, 4 leta osnovne šole in štiri leta nižje gimnazije. Pouk je trajal od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure. Zapisala Zorica, 6/b — Terezija Horvat iz Bukovec je hodila v šolo od leta 1920 dalje; učila se je slovenščine, računstva, risanja, telovadbe, petja, spominja pa se tudi, daje pred poukom prišel v razred duhovnik, da so molili. Šola je trajala 7 let, pouk paje po- tekal tako: zjutraj so morali moliti, nato jih je duhovnik učil še verouk, nato pa je učitelj nadaljeval pri vseh predmetih, 4 ali 5 ur na dan. Zapisala Tatjana, 6/b Valerija Kokot, prav tako iz 6. razreda pa je zapisala tak intervju: — Ime in priimek: Julijana Ku- kovec. — Koliko ste stari? Stara sem 90 let. — Katere predmete ste imeli, ko ste hodili v šolo? Takrat smo imeli: OBLEKA NE NAREDI ČLOVEKA Kadar gremo na obisk k stari mami, se peljemo z avtomobilom in takrat nam oče pripoveduje o svoji mladosti. » Bilo je tako«, je govoril. »Učitelj nam je povedal, da gremo na kros. Ker sem vedno dobro tekel in ker me na šoli ni nihče premagal, me je učitelj izbral, da grem na kros. Na tekmovanje smo šli v soboto. Ko smo prispeli tja, sem videl fante, ki so imeli oblečene kratke hlače in telovadne copate. Jaz, otrok z dežele, pa sem bil raztrgan in bos. Vse oči so se uprle vame. Zaničljivo so me gledali. Začeli smo se pripravljati na start. Učitelju sem dejal, da najraje ne biiaastopal. Učitelj pa meje pomiril in dejal, da ne naredi obleka človeka. Tako sem šel na start in začeli smo teči. Tekel sem, kolikor sem mogel. Bil sem okrog petdeset metrov pred drugimi, ko sem padel na tla. V podplatu sem imelpolno trnja. Sedel sem in gledal, kako mimo mene tečejo ostali tekmovalci. TovariS je prišel k meni in mi izvlekel trnje ter dejal, da ni važno zmagati, temveč sode- lovati. Spet sem začel teči. Prehitel sem vse, razen prvega in drugega. Sedaj sem ponosen, ker sem dobro tekel, vendar mi je žal, ker nimam o tem dogodku nobenega spomina.« S tem je oče zaključil. Rekla sem mu: »Tu, v tvoji zgodbi velja pregovor, da obleka ne naredi človeka!« In tudi res je tako. Zagoranski Andreja 6. r. Osnovna šola Leskovec pri Ptuju matematiko, slovenščino, zemlje- pi.,, zgodovino, nemščino in glas- bo. Dvakrat na teden pa smo imeli verouk. — Ali so bili učitelji tedaj stro- gi? Jaz mislim, da so bili mnogo bolj strogi kot danes. Učitelj je imel palico, ki je pristajala na vsako ,,tazadnjo"! Največkrat so jo imeli fantje na omenjenem mestu. — Kako dolgo ste hodili v šolo? Tedaj je bilo le 6 razredov torej 6 let šolanja. — S čim ste pisali in na kaj, v ti- stih časih, ko še ni bilo toliko pri- pomočkov? Pri vsakem predmetu smo imeli le en zvezek. Domače na- loge smo pisali v šoli, pisali smo s svinčnikom. V šoli pri pouku pa smo imeli peresnike s peresom, ki smo ga pomakali v tinto. V prvem in drugem razredu pa smo imeli tablice, pisali pa smo s kamenčki. Ti pa so se pogosto zlomili. Torej smo danes upravičeno ne- jevoljni ob misli na šolo? Natalija Galun iz 6/a razreda pa se že od malega veliko ukvarja z ži- valmi; ima jih zelo rada in kadar se mora od katere svoje prijateljice lo- čiti, pri njih ,,močno dežuje" (tako pravi mamica Natalijinim solzam). To pa je njen sestavek: MOJ PES Doma imam najboljšega prijate- lja psa Runa. Je ,,lesijeve" pasme in pšenično rjave barve. Igrava no- gomet, uboga me vse, kar mu re- čem, tudi žogo in ,,frizbi" mi pri- nese. Moj Runo ima 25. decembra rojstni dan. Takrat bo star eno le- to. Lahko bo delal, kar bo hotel. Tudi za jesti mu bom dala kaj bolj- šega. Pri jedi je zelo izbirčen. Zanj hodim v ptujsko klavnico po meso. Iz mesa mu skuham juho in dam vanjo vse, kar je potrebno. Tako juho zelo rad je, vodo pa mu me- njujem trikrat na dan. Večkrat tudi ,,vohuni" po gnezdih in poje vsa jajca. Takrat ga mamica ali ati pripne na verigo, večkrat pa ga rešim jaz z izgovorom, da sem si jajca spekla. Vem, da Runo sluti, da sem ga rešila jaz. saj ta dan ni kaznovan z verigo. Takrat mi je zelo hvaležen in se mi hoče na nek način zahvaliti, navadno tako, da mi strga hlače ali pa scefra copate. Toda to .še ni vse, večkrat seje tudi igral s piščančki in to tako dolgo, da je kakšnega ubil. Tudi s ko- košmi se je že igral tako, da jim je scufal peruti in smo morali take njegove »igrače« zaklati. Večkrat pa. ko nima kaj pametnega početi, zvlači na sosedino dvorišče razne stvari in tedaj mu navadno rečem le, da je velik fakin. Kljub tej upravičeni besedi pa ga imam zelo rada. Za konec današnjega poročanja pa naj dodam pesmico, ki jo je na temo Smeh ni greh napisala učenka 8. r. Moj bodoči. . . Moj moi bo poln rož; srce bo imel iz krizantem, star bo malo več kot jaz in bo imel prednost pri vsem. Pejcel mi bo palačinke in kuhal same „dobrotinke". Pomival bo posodo in perilo izpiral z vodo. To dober mi bo mož, kadar mi dal bo šopek rož, takrat zares vesela bom, od same sreče zapela bom. Imel bo čokoladne lase. in vroče kavino srce. Hodil pridno bo v službo, doma mi delal prijetno družbo. Ivanka Lovrenko, 8/h Zbrala in uredila mentorica K. Pičerko JESENSKI KROS Bil je oblačen jesenski dan. Imeli smo športni dan. Ze dolgo pred tem smo se pripravljali na kros: izvajali smo posebne vaje, pri vsaki uri TV smo večkrat tekli okrog ribnika, najbolj vneti pa so trenirali tudi doma. Na ta dan smo se zbrali na telovadišču. Na veliko smo ugibali, kdo bo prvi, drugi; kdo bo vzdržal in kdo ne. Tovariši učitelji so s pomočjo vrvice in količkov napravili lijak na cilju in se razporedili: na start, ob progi in na cilju. Vsi smo bili že nestrpni; ogrevali smo se in komaj čakali na start. Sodelovala sem tudi jaz. Končno je tovariš dal znak za tek. Dobro sem začela. Potem mi je začelo zmanjkovati moči, moje kratke noge me niso več ubogale in bila sem šele štirinajsta. Pa tudi to ni tako slabo, sem si rekla. Glavno je sodelovati, ne pa zmagati! Sledila je kratka prijetna svečanost: podelitev diplom. Prvi trije iz vsakega razreda so dobili priznanja. Veselo smo zaploskali in bili ponosni na najboljše iz našega razreda. Marija Štajnko 7. a OŠ Slovenjegoriške čete JURŠINCI Proti cilju so bile vrste tekmovalcev vse redkejše . . . NA GROBU Vzgajala sem ga kot punčico svojega očesa. Ljubezni mi ni vračal. Klatil se je po ulicah, pretepal svoje vrstnike, dostikrat sem morala plačevati kazni za njegove prekrške. Potem je prišel hud udarec. Ponesrečil se je. Vsak dan sem ga obiskovala v bolnici in mu lajšala bolečine. Izpolnila sem mu vsako skrito željo. Prišel je domov. Še pogledal me ni. Nikoli se mi ni zahvalil za trud. Pekoča rana se mi je zarezala v srce. Pospravil je svoj kovček in odšel v neznano. Dolgo ni bilo nobenega glasu. Slutila sem, daje šel k svoji druščini. Minilo je veliko let. Postarala sem'Se med tem. Nekega dne zaslišim pred vrati brnenje motorja. Le kdo bi to bil. Že dolgo nihče ne zahaja k meni. Sama živim. Zagledam preprosto oblečenega moškega. Takoj ga prepoznam. Ne morem se premakniti, kot da so mi noge prirasle k tlom. Solza mi spolzi po licu. Solza sreče? V njej lahko prebere vse: ljubezen, trud. požrtvovalnost. Vse to sem mu dajala, preden je odšel. Vstopi brez besed. Samo gleda me. V njegovih očeh spoznam, da se mi oprošča za vse, kar mi je hudega storil. Začutim, da se je odločil, da bo ostal pri meni. Pomaga mi pri opravkih. Lepo nama je. Toda . .. Že stojim pri njegovem grobu. Spominjam se dobro tistega dne. Pretep, bliskanje nožev, kri. Ubili so ga, ker je zbežal od njih, ker seje vrnil k materi. Kaj naj počnem zadnja leta. Prodam hišo? Na deželi me čaka nova. Med ljudmi bom, poslušala razposajen smeh otrok. Med njimi bom preživljala zadnje dneve svojega življenja. Pospravljala bom okoli hiše, vrtnarila, se veselila pridelka. Kadar bom najbolj sama, ko bodo noči dolge in tihe. se ga bom spominjala, tega mojega sina. Nanj bo ostal le težak spomin v mojem srcu. Tako je razmišljala starka na grobu svojega sina Takih mater je veliko. V.se so oprostile svojim otrokom. Zdaj, ob dnevu mrtvih, obis- kujejo njihove grobove, se z njimi v mislih pogovarjajo, odpuščajo, kar je bilo že tolikokrat odpuščeno. Drobna lučka, ki se upira vetru, pomeni svetle trenutke v njihovih srcih. Več pomeni kot še tako dragocena sveča, ki so jih polna naša pokopališča. Ljubezni, hvaležnosti, dobrote se ne da zamenjati z denarjem. Vlasta Voda. 7. b OŠ Franc Osojnik TEDNIK - 8. november 1984 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 Turnir v malem nogometu v KS Turnišče v nedeljo, 28. oktobra je športno društvo Turnišče uspešno izvedlo turnir v malem nogometu, ki se je odvijal na igrišču pri gradu Turnišče. Sodelovalo je sedem ekip iz občine Ptuj in okolice. Med njimi je bila tudi ekipa iz občine Ormož. Kljub slabemu vremenu in rahlemu rosenju je bil turnir uspešno odigran. Po lepih in borbenih srečanjih je bil na koncu vrstni red sledeč: prvo mesto je osvojila ekipa Smoki—Ormož, drugo Vodka 0,3; tretje Val 202. Prve tri ekipe so prejele lepe pokale ter diplome. Sledijo ekipe: Zlatarstvo Tolant, Pobrežje, Kovinarstvo Zupec in ŠD Turnišče. V odmoru med prvim in drugim delom turnirja je bila podelitev poka- lov in priznanj ekipam, ki so sodelovale v ligi malega nogometa lurnišče 1984. Naj ponovim, da je prvo mesto osvojila ekipa Budine, pred D. Kve- drom in Lotosom, sledijo pa ŠD Turnišče, Lancova vas. Mladi Turni?če, Flamengo, Floserke in Poetovio. Prizadevni, prostovoljni delavci v društvu si želijo, da bi tudi v prihodnjem letu organizirali podobne prireditve. ZB Slovenja vas-Središče 2:1 v 9. kolu MNL sta se v Kidričevem na igrišču Aluminija, pomerili ekipi domače Slovenje vasi in gostov iz Središča. V zelo ostri, na momente pa tudi grobi igri so bili boljši domačini in so zasluženo osvojili dve točki. Posebno dobro so zaigrali v prvih 15-ih minutah, ko so tudi dosegli oba zadetka. Prvega je dosegel Grabar pa lepem prodoru in še lepšem predlo- žku Dobnika. Pet minut kasneje pa so domači vodili že 2:0, ko so v 16- metrskem prostoru zrušili Podvrška, Korenjak pa je najstrožjo kazen spremenil v zadetek. Vse kar je gostom uspelo v toku srečanja je zadetek, ki so ga dosegli z ^le točke, potem ko je domači igralec igral z roko pred svojimi vrati. Zelo dobri sodnik Kac je pokazal 6 rumenih kartonov, lahko pa bi posegel tudi po rdečih. ' P. S. Diplome za inštruktorje nogometa Trenerska organizacija pri MNZ Ptuj je pripravila tečaj za inštruktorje nogometa v mesecu avgustu. Tečaj je vodil magister z ljubljanske fakuhete za telesno kulturo, Zdenko Verdenik. Diplome in s tem naziv inštruktor nogometa so dobili naslednji: Bojan Arnuš, Janez Forstnarič, Stanko Glažar, Daniel Klasinc, Miran Kovač, Bojan Majal, Janko Mikložič, Srečko Zemljarič, Silvo Stern, Boris Ratej, Martin Potočnik. Vsem novim inštruktorjem čestitamo. i Danilo Klajnšek DVA TESNA PORAZA Mlade igralke namizno teniš- kega kluba niso imele športne sreče. V dveh srečanjih so izgubile s tesnim rezultatom, predvsem na račun psihične obremenitve in nezbranosti. Zmage Džankičeve niso zadostovale. Petovio-R. Ličina Banja Luka 4:5 Po prvem krogu tekmovanja so vodile gostje, nakar sta Džanki- čeva in Kampuševa z zmagama spremenili vodstvo v korist do- mačink. Morda je bil odločilni trenutek, ko je mlada Siničeva izgubila prvi set na razliko in v tretjem ji je zmanjkalo moči. Tako je pri stanju 4:4 Kampuševa občutila težo odgovornosti ter kljub zmagi v prvem nizu močno popustila in brez prave motivira- nosti dovolila nasprotnici, dajo je nadigrala. Izidi srečanj so na- slednji: Kampuš:Colakovič 0:2. Džakič:Klikič 2:0. Sinič:Kubelka 0:2. Džankič:Colakovič 2:0, Kampuš:Kubelka 2:0. Sinič:Kli- kič 1:2. Džankič:Kubelka 2:0. Si- nič:ČolakovičO:2. Kampuš:Klikič 1:2. Petovio-Borac Travnik 4:5 Tudi v tem srečanju so gostje nadigrale domačinke. Že v prvem dvoboju je Majnikova tesno iz- gubila prvi niz in se ji je tako iz- munila zmaga. V predzadnjem srečanju pri vodstvu 4:3 za do- mačinke je Kampuševa po nepo- trebnem izpustila zmago (19:21, 20:22). Tako je Majnikovi pre- ostalo, da ET^bori zmago doma- činkam. Žal je po odličnem prvem nizu v drugem zaradi trenutne nepazljivosti tesno izgubila, karje pogojevalo, da ji v tretjem nizu kljub prizadevanu ni uspelo. i/.idi srečanj so naslednji: Maj- nik:Solomon 1:2. Džankič:Sojt^- rič 2:0 Kampuš:Kaurin 0:2. D/ankič:.Solomon 2:0. Majnik: Kaurin 0:2. Kampuš:Sojtarič 1:2. D/ankič:Kaurin 2:1. Kafnpuš: Solomon 0:2. Majnik:Sojtarič 2:1. anc Delni uspeh v Radljah in na Muti v namiznoteniškem tekmova- nju mladincev v 1. b republiški ligi so Ptujačni izgubili groti Radljam s 5:0. zmagali proti Žalcu s 5:3 ter tesno izgubili proti Ingradti s 5:4. Za Petovio so nastopili Žuran. Džankič in Šomen, ki je bil naj- uspešnejši za Ptujčane. v republiški konkurenci med mladinkami so igralke Petovie tesno izgubile proti Muti s 5:4 ter visoko premagale Hrastnik s 5:0. Nastopile so Pišek. Ratajc in Jau.šovec. kije bila najuspešnejša Ptujčanka. anc Drava-Dravinja 1:0(1:0) Maloštevilnih premraženih igralcev igra domačinov ni ogrela. Jalova je bila premoč domačinov, ki so v prvem delu zapravili številne priložnosti, gostje pa so se predvsem branili. Redki in nenevarni so bili njihovi napadi. Krajnc je imel že v 6 minuti priložnost, da bi zatresel mrežo gostov, isto bi lahko z večjo prisebnostjo storil v 11, 17, 18. in 34. minuti. Zamudila pa sta tudi Glažar in Emeršič. V 14. minuti je sodnikova piščalka ostala nema — oiirambni igralec gostov Detiček je igral v kazenskem prostoru z roko. V 38. minuti so domačini kaj nepričakovano prišli v vodstvo, ko je Hvaleč iz razdalje 30 metrov močno streljal, vratar gostov pa je slabo posredoval in na odbito žogo je naletel Emeršič in z lahkoto poslal mimo nemočnega vratarja v mrežo. Po odmoru so gostje nekaj časa igrali enakovredno v 63. in 66. minuti se jim je ponudila priložnost, toda žoga je odletela tesno ob vrat- nici v aut. V 75. minuti je Krajnc z glavo usmeril žogo proti vratom Videčnika, ki žogo spretno odbil na glavo Emeršiča, ki tokrat ni imel sreče-in je žoga tesno odletela preko vrat. Gostom je uspelo do konca obdržati rezultat in tesen poraz. Sodnik Hozjan iz Lendave je tekmo vodil odlično. Za Dravo so nastopili: Majcenovič, Levanič, Malek, Kralj, Hameršek, Škrjanec, Glažar, Kme- tec, Emeršič, Hvaleč in Krajnc. Drava-Dravinja mlad. 2:0 (1:0) Mladinci so z odlično igro premagali svoje sovrstnike. Po lepih poda- jah je Emeršič v 20. in 65. minuti zatresel mrežo gostov. Od trenerja Mirana Zorčiča smo izvedeli, da je to že 5. zaporedna zmaga, v katerih so dosegli 14 zadetkov, domači vratar pa ni niti enkrat pobral žoge iz svoje mreže. Z enakim številom točk (15) pa so skupaj z Dravinjo na čelu razpredelnice. gj^j, Elkroj-Aluminij 2:1 (0:1)) Mozirje, gledalcev 500, sodnik Torkar iz Kranja. Aluminij:-Skerget, Rihtarič, Zupanič, Panikvar, Jauševec, Muratovič, Letonja, Koren, Ko- kot, Nikolič, Žitnik. V derbiju Obm.očne slovenske lige-vzhod, sta se v Mozirju pomerila domači Elkroj in Aluminij iz Kidričevega. V prvih minutah sta se moštvi trudili, da bi povedK, vendar je igra potekala po sredini igrišča. Nato so povedli gostje. Koren je lepo podal Muratoviču, ta je s položaja desnega krila preigral domača igralca, lepo centriral in Žitnik je z lepim strelom povedel Aluminij v vodstvo. Domačini so bolj pritisnili in si ustvariili ne- kaj lepih priložnosti za zadetek. Vendar pa so najzrelejšo priložnosh zo- pet imeli napadalci Aluminija, ko je Letonja s kakih petih metrov streljal čez gol. Tudi v drugem polčasu je bila igra enakovredna. Priložnosti so se vr- stile na obeh straneh. Domačini so najprej izenačili, nato pa povedli tri minute pred koncem srečanja; po napakah gostujočih vratarjev. Nogometaši Aluminija so bili zelo blizu točki, če že ne zmagi, vendar pa je tokrat zmagal zares srečnejši nasprotnik. Nogometaši Aluminija lahko obdržijo stik z vrhom le, če v zadnjem jesenskem kolu ONL-Vzhod premagajo ekipo Proletarca. To srečanje bo naslednjo nedeljo na stadio- nu v Kidričevem. Takrat bosta za Aluminij nastopila Radolič in Simič. Elkroj-Aluminij 1:0 Mladinci Aluminija so zelo nesrečno izgubili z domačini sovrstniki. Zadetek so prejeli iz izmišljene enajstmetrovke. V polju so igrali dobro, le priložnosti niso uspeli realizirati. Aluminij-Boč7:1 Kadetska ekipa Aluminija je z lahkoto premagala ekipo Boča iz Polj- čan. Domačini so prikazali tehnično dovršeno, predvsem pa borbeno igro. Danilo Klajnšek Radgona-Drava 26:34(12:16) Ciani ptujske Drave so v gosteh slavili visoko zmago. Premagali so . svoje sovrstnike, ki so se le v prvih minutah uspešno upirali naletom go- stov. Po 10: minuti so si pridobili prednost do odmora. V nadaljevanju so Ptujčani dosegli iz hitrih protinapadov 4 zadetke, kar je prednost še pove- čalo in je zadostovalo za visoko zmago. S to zmago so si Dravaši utrdili položaj na 5. mestu ražpredelnice in si lahko v zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja še utrdijo. Pred 100 gledalci sta tekmo dobro sodila Vogme in Albreht iz Maribora. Za Dravo so nastopili: Valenko, Kamenšek 2, Grbič 2, Habjanič 1, Trbuc 5, Mati- jašič 7, Tumpej 3, Baklan 1, Sabo 9, Peklar, Žmavc 4 in Koštomaj; za Radgono: Geder, Srt 2, Benko, Felkar 3, Perš. 12, Jurkovič 2, Mauko 1, Holc 1, Adam 1, Cajnko 4, Husar in Miljevič. anc REKREACIJA V ORMOŽU V*ormoški občini smo pričeli z aktivno rekreacijo. Ustanovljena je občinska liga v malem nogometu. V Ugi sodeluje 13 ekip. Do sedaj je odigrano 5 kol in ekipe so se uvrstile po naslednjem vrstnem redu. 1. Smok 5 5 0 0 30:3 10 2. Ivanjkovci 5 4 0 1 20:6 8 3. Pušenci 4 3 10 10:5 7 4. Mladost 5 3 11 13:3 7 5. Bresnica 4 3 O 1 8:5 6 V soboto in nedeljo se prvenstvo nadaljuje. TI KDO SO TI SIMPATIZERJI? Sedanjega trenerja ptujske Drave ljubiteljem nogometa ni potrebno posebej predstavljati. 10 let je igral za Jedinstvo iz Cakovca, 7 let za Aluminij iz Kidričevega, 2 leti za nekdanji mariborski Branik. Verjetno veste, da gre za Ivana Paltyja. Mesto trenerja prvega moštva pri ptujski Dravi je prevzel 24. avgusta letos. Razumljivo z željami, da pomaga klubu, ki ga je nekoč že treniral, ko je ta klub doživljal največje uspehe v svojih dolgih letih obstajanja. In kaj naj bi bil povod za to pisanje? Enosta- ven! Nekateri simpatizerji NK Drave iz Ptuja so namreč poslali na taisti naslov telegram, da je v interesu kluba, da se odstavi strokovno vodstvo Palfy, Krajnc, ter da se angažira nekdanji tre- ner Ivan Zaje. Prav rad bi videl te simpatizerje, ki želijo dobro klubu, za katerega navijajo, mogoče pa so igrali, ali bili celo funkcionarji. Ce želijo uspeh klubu, bi lahko odkrito pove- dali, kaj jim ni všeč in ne da ,,brcajo v temo" po gostilnah, ali drugače povedano: izza kulise. Verjemite, da Ivanu Palfiyu ni potrebno tega. Človek je dosegel marsikaj v življenju. Ni mu bilo potrebno prevzeti treniranja NK Drava iz Ptuja. Prišel je s poštenimi nameni, vendar kako naj trenira in ima uspeh, če pa trenira po pet ali šest igralcev. Za tekme jih tudi ni dovolj, če je kdo rezerva, je užaljen in ga potem zopet ni. Kot sam pravi, je za nogometno ekipo potrebnih okoli 18 igralcev, ki bodo vestno trenirali in disciplinirano igrali. Simpatizerji se verjetno pojavljajo za vsakim ,,pučem trenerjev". Samo kdo so ti? Ali so to vedno eni in isti, ki jim samo prvi človek ne ustreza, le pri sebi ne želijo razčistiti. Rekel bi tako, da ni važno kdo te trenira, važno je to, da imaš čisto vest do treniranja, odnosov. Res pa je, da brez dela ni moč pričakovati rezultatov, tudi v nogometu ne. Mogoče bi kdo še verjel, da je tega kriv samo trener, vendar pa štirje igralci na teningu . . . Ker so ,,leteli" kot trenerji ljudje, kot so: Donko, Kurelič, Kovač, Krnjič, Lenartič, Pšajd in mogoče sem koga še izpustil, bi človek rekel, da je trener Ivan Palfy res kriv. Kot kaže real- nost pa se pojavljajo enaki problemi kot nekoč. Takrat smo podpisovali peticije, danes pa proti človeku, trenerju Ivanu Palfyju telegrami, ki takega načina ni zaslužil. Torej moj šaljivi prijatelj iz vojske bi dejal ,,ko je sledeči", pa čez čas zopet isto. Tako v nedogled, rešitve pa nobene, verjemite začasne, ne trajne! Danilo Klanjšek Strelsko tekmovanje S D Jože Lacko-Ptuj v prejšnjem tednu je SD Jože Lacko organizirala strelsko tek- movanje v streljanju s serijsko zračno puško. Tekmovanje je potekalo na strelišču OSZ Ptuj, na njem pa so lahko le nastopile sekcije omenjene družine. Zmagala je sekcija JLA garnizija Ptuj pred sekcijo KK—Ptuj in samo SD Jože Lacko. Tekmovanje je bilo ekipno na posamezno. Med posamezniki je ponovno prepričljivo zmagal Albin Pšajd s 175 krogi, pred Brankom Zupaničem 170, oba iz SD J. L. in Planjškom iz KK-Ptuj. Takšna in podobna tekmovanja si strelci omenjene družine želijo še vnaprej, kajti le z marljivim delom in treningi bodo hodili v korak s SD Turnišče, Kidričevo, Agis in MIP. Na nedavnem jesenskem tradicionalnem tekmovanju so dosegli ponovno uspeh in že sedaj dokazujejo, da so ena izmed najmočnejših družin v OSZ Puj. ZB Prvakinje iz ekonomske šole ZTKO PTUJ je pripravila občinsko prvenstvo v rokometu za mladinke, oziroma učenke srednjih šol. Na prvenstvu so sodelovale tri ekipe. Rezultati: ekonomska srednja šola — srednja družboslovna šola 12:3, ekonomska srednja šola -— srednja kmetijska metalurška, kovinarska šola 16:8. Srednja družboslovna šola — srednja kmetijska metalurška, kovinarska šola 8:3. VRSTNI RED: Ekonomska srednja šola 4 točke. Srednja družboslovna šola 2 točki. Srednja kmetijska, metalurška kovinarska šola brez točk. Danilo Klajnšek 10 - ZA RAZVEDRILO 8. november 1901 TEDNIK TEDNIK — 8. november 1984 nciA^* IN OBJAVE - 11 POGOVOR Z EDVARDOM KOZELOM O požarih v ptujski in ormoški občini v okviru meseca požarne varnosti so se tudi v ptujski občini skozi ves oktober vrstile številne preventivne akcije. Poleg gasilskih društev pa se je še posebej angažiral požarni inšpektorat uprave za inšpekcije skupščin občin Ormož in Ptuj, z vodjem Edvardom Kozelom na čelu. V pogovoru z njim smo zvedeli marsikaj zanimi- vega in predvsem poučnega. Poudaril je, da je iz njihove evidence o vzrokih požarov ter nastali požarni škodi med drugim razvidno še zmeraj premajhno angažiranje občanov pri zaščiti in varovanju družbenega in zasebnega premože- nja. Tako smo v devetih mesecih letošnjega leta v ptujski občini zabeležili 32 požarov, v ormoški pa 9. Požarna škoda je bila ocenjena — v ptuj- ski občini na 10,7 milijona din, v ormoški pa na 2,3 milijona. Ce pogledam^^ leta nazaj je bilo leta 1980 v ptujski občini 41 požarov z 10,4 mi- lijona din materialne škode, leta 81 je bilo 46 požarov s 5,6 milijona din požarne škode, leta 82 je bilo kar 56 požarov s 5,6 milijona din ško- de in lani je bilo že 66 požarov z 28,8 milijona din materialne škode. V lanskem letu smo tako zabeležili najvišjo požarno škodo pa tudi največ požarov. Požarni inšpektor ugotavlja, da je vse preveč požarov, ki jih povzroča človek zaradi svoje malomarnosti, nepoučenosti v pogledu varstva pred požari, malomarnosti, neprevidnosti in ig- re otrok z ognjem. Zaskrbljujoče je tudi, da go- ri vedno več avtomobilov, predvsem zaradi po- škodovane in neustrezne električne instalacije ali mastenja motorja. Številni požari s precejšnjo materialno škodo narekujejo večjo budnost, več discipline in osveščenosti delovnih ljudi in občanov, če želi- mo, da se bo stanje na tem področju izboljšalo. V okoljih kjer delamo in živimo moramo budno spremljati vse kar se dogaja okrog nas in nika- kor ne smemo zanemariti še tako male začetne požarne nevarnosti. _ OM OB 30 LETNICI TGA KIDRIČEVO Odprta razstava o razvoju v besedi in s\\V\ v okviru praznovanj ob 30-letnici tovarne glinice in aliiminija Boris Kidrič v" Kidričevem so v sredo, 31. oktobra v prostorih tath- kajšnje upravne ueradbe odprli zanimivo razstavo o razvoju tovarne v besedi in sliki, ki so jopripravili člani komisne za kulturo pri konferenci sindikata TGA. Pri pripravi razstave je sodeloval tudi Stojan Kerbler, ki je številne udeležence ob otvoritvi tudi vodil po razstavi. Razstava je prfpravljena v dveh delih. Na posameznih panojih so razstavljene najbolj značilne fotografije izposameznih obdobij razvoja tovarne v 30 letih, razen teea pa so te fotografije oboeatene tudi z besedo, bodisi s kopijami iz tovarniškega časopisa Aluminijali iz ptujskega Tednika, tja do osrednjih republiških glasil. Moto razstave je milijon ton aluminija v 30 letih! Fotovest: M. Ozmec KOŠARKA Ptuj-Slovenj Gradec 96:73(43:29) s 50 minutno zamudo se je pričela prva prvenstvena tekma jesenskega dela tekmovanja v II. slovenski ligi — vzhod. Vzrok zamude so neusklajeni termini pri ZTKO Ptuj. ker se je v tem času odvijalo srečanje članic v namiz- nem tenisu. Toda z razumevanjem obeh ekip in sodnikov je spodrsljaj bil popravljen. Domačini v novi sezoni nastopajo z močno po- mlajeno ekipo. Sojenje po novih pravilih sta gostom veliko pre- glaviezadala domačina Marčič in Damiš z meti od daleč kar šteje ob zadetku tri točke, dočim v vrstah gostov ni bilo igralca, ki bi metal od daleč. Domačini so hitro prišli v vo- dstvo z 8:2 po zaslugi Marčiča. Gostom minuta odmora ni po- magala. Domačini so zlasti z toč- nimi meti še naprej polnili koš gostov ter .si do polčasa pridobili prednost. V nadaljevanju so se Ptujčani razigrali, gostje so s težavo ovirali in zadrževali zlasti pri metih od daleč. S tem sta Marčič in Damiš razredčila consko obrambo go- stov in ostali soigralci so pri tem imeli več prostora za neovirano metanje na koš, kar jim je prineslo visoko zmago. Zaradi 5 osebnih sta morala zapustiti igrišče v 12 minuti Purič in v 15 minuti Vuči- "^^Sodnika Tkavc iz Maribora in Potočnik iz Slov. Konjic sta tekmo pred 100 gledalci dobro vodila: Uspešni so bili za Ptuj Marčič 28 (6x3). Damiš 26 (5x3), Cobelj 13, Cabrijan 8. Purič 6, Vučinič 5, Kotnik in Beranič po 4 ter Filipič 2; za Slovenj Gradec: Mori 22. Triglav 14, Pohorec 10, Bari in Cavnik po 6. Meh 7. ter Rebernik in Pušnik po 4 koše. anc Članice pričnejo s tekmovanje v soboto pričnejo tekmovanje v slovenski ligi tudi članice, ki se bodo v prvem kolu pomerile z sovrstnicami iz Šentvida pri Stič- ni. Srečanje bo v športni dvorani Mladika s pričetkom ob 17. uri. anc Jutri odprta razstava pasemskih malih živali Društvo gojiteljev pasemskih mali živali iz Ptuja je sredi jesenskih aktivnosti v zaključni fazi priprav na sedmo društveno razstavo pasem- skih malih živali, ki bo odprta v dneh od 9. do 11. novembra v domu kra- janov na Bregu, to je na Zadružnem trgu. Kot je povedal predsednik tega društva, magister Alfred Mere, je ta razstava krona prizadevnega dela go- jiteljev skozi vse leto. Posamezne sekcije, kot so: za kunce, golobe in okrasno perutnino bodo razstavljale le najboljše in izbrane živali, zato vabijo občane, še posebej osnovnošolsko in srednješolsko mladino, da si zanimivo razstavo ogledajof Na razstavi bodo občani lahko dobili tudi in- formacije o gojitvi posameznih pasem živali, o njihovih boleznih in zdravljenju, zato obisk toliko bolj priporočamo. —OM Jutri bodo odprli računalnik v Srednješolskem centru Ptuj bo jutri, 9. oktobra, slovesnost ob odprtju računalnika. Ob tej pri- ložnosti bo predavala naša prizna- na znanstvenica prof. dr. Aleksan- dra Kornhauzer. Pred tem bodo izvedli posvet o problematiki usmerjenega izobra- ževanja v občini Ptuj, ki ga pri- pravljata center in izvršni svet ob- činske skupščine. V ta namen je ko- mite za družbenoekonomski razvoj in planiranje izdelal analizo, v njej pa opozarja na probleme srednjega usmerjenega izobraževanja v ptuj- ski občini. Posebej izpostavlja zmanjševanje vpisa osnovnošolcev v bolj zahtevne usmeritve, zmanj- ševanje števila oddelkov v centru, povečan obseg vpisa v skrajšane programe in opozarja na enega bistvenih problemov — vse več osnovnošolcev ostane po osnovni šoli doma. Srednješolski center vabi istega dne ob 17. uri na predavanje, ki bo zanimivo za vse občane. Dr. Vladi- mir Batagelj bo govoril o slučajno- stih v računalniku, dr. Tomo Pisanski pa o učenju z računalni- kom. Predavanje ne bo potekalo po starem načinu s kredo in tablo, pač pa bosta predavatelja uporabi- la računalnik Spectrum ZX. Obe- nem bodo tudi vpisovali v računal- niško sekcijo radiokluba Dušan Kveder-Tomaž. Predavanje je odprtega tipa, potekalo pa bo v kmetijski predavalnici. N. D. Predsednica Zbora občin Skup- ščine SRS Majda Poljanšek in predsednik Zbora občin Sabora SR Hrvatske Rudi Jelič sta sklicala za v novembru in decembru več posve- tov o nadaljnjem medobčinskem sodelovanju občin v obmejnem de- lu obeh republik. Prvi tak posvet je bil včeraj, 7. novembra v Lendavi, udeležili pa so se ga predstavniki občin Len- dava, Ljutomer, Ormož, Ptuj in Šmarje pri Jelšah iz SRS, iz SRH pa predstavniki občin Cakovec, Varaždin, Ivanec, Krapina, Pregra- da in Klanjec. Na posvetu so izmenjali izkušnje pri dosedanjem niedobčinskem so- delovanju in se dogovorili o nadalj- njih aktivnostih za pospešitev so- delovanja med obmejnimi občina- mi Slovenije in Hrvaške. Posebno pozornost so posvetili pripravi in usklajevanju novih planskih doku- mentov obmejnih občin in njihovih SIS. Pri tem so opredelili tista vprašanja, ki presegajo okvire ob- čin in bi jih bilo treba razreševati v republiških planskih aktih. Opozorili so tudi na tiste repub- liške predpise, ki zaradi različnih rešitev v obeh repubhkah otežujejo medsebojno sodelovanje občin, obravnavali pa so tudi druga vpra- šanja, ki se nanašajo na medseboj- no sodelovanje posameznih obmej- nih občin. Gre predvsem za pod- ročje prometa, kmetijstva in goz- darstva, urejanja prostora, energe- tike in druga vprašanja, ki nepo- sredno zadevajo občine iz sosednjih republik. Podrobneje o vsebini po- sveta bomo poročali prihodnjič. FF S KOMEMORACIJE OB DNEVU MRTVIH Osrednja občinska komemorativna svečanost ob dnevu mrtvih je bila v sredo, 31. oktobra ob spomeniku padlim na starem mestnem pokopališču v Ptuju. Udeleženci, med katerimi je bilo največ osnov- nošolske in srednješolske mladine, so krenili iz zbirališča na Trgu mla- dinskih delovnih brigad v povorki, nekaj po trinajsti uri. Zbranim je v komemorativnem govoru obudil spomine na težke čase iz NOB in na povojna leta predsednik OK SZDL Ptuj, Anton Zorec, v kulturnem programu pa so nastopili člani ptujskega pihalnega orkestra p<,)d vodstvom profesorja Toneta Horvata, člani komornega moškega zbora Ptuj pod vodstvom Franca Lačna, ter učenci iz Srednješolskega centra Ptuj, ki so ob spomeniku prižgali številne svečke in položili šopke cvetja. -OM Zbranim je na komemorativni svečanosti govoril Anton Zoreč. (foto: M. Ozmec) Nedavno tega je eden od članov društva upokojencev v Ptuju predla- gal, da naj bi vodstvo organiziralo ustreznega zdravnika, ki bi bil pripra- vljen, da bi na željo zainteresiranih članov izmeril krvni pritisk. Vemo, ko človek pride v starejša leta, da s krvnim pritiskom ni vse v najlepšem redu in da je to za marsikoga lahko kaj hitro tudi usodno, če pač ni pod redno zdravniško kontrolo oz. se fte zdravi. Rečeno, storjeno. Ptujsko društvo upokojencev je stopilo v stik z znanim ptujskim zdravnikom dr. Francem Rakušem, ki je rade volje ob- ljubil svojo strokovno pomoč. Društvo je nato iz sredstev sklada, za re- kreacijo nabavilo potrebne medicinske instrumente, za kar je odštelo ne- kaj nad 5000 dinarjev. Kot smo zvedeli, je imel dr. Franc Rakuš prve preglede že v petek, 2. novembra in sicer v prostorih društva upokojencev v Aškerčevi ulici. Ti pregledi bodo odslej vsak prvi in tretji petek v mesecu med 9. in 11. uro dopoldne. Kot smo že omenili, bodo ti pregledi za člane društva upoko- jencev brezplačni. Ob tem je še posebej vredno zapisati, da tudi zdravnik dr. Rakuš svojih pregledov ne bo zaračunaval, kar je brez dvoma humana poteza zdravnika, še posebej, če vemo, da danes praktično vsak upokoje- nec išče še dodatne vire dohodkov. To je brez dvoma tudi več ali manj upravičen vzrok, ker imajo upokojenci pač zelo nizke pokojnine. Prav gotovo tudi ni potrebno posebej zapisati, da pa bo dr. Rakuš vsakega ,,pacienta", pri katerem bo ugotovil, da je potrebno zdravljenje in temeljitejši pregledi, poslal oz. mu svetoval, da naj čimprej obišče svo- jega zdravnika v zdravstvenem domu. Prepričani smo, da se bo tako lah- ko marsikateri upokojenec pričel pravočasno zdraviti, to pa je tudi os- novni namen preventivnih pregledov, ki jih že opravlja dr. Franc Rakuš, ki je bil pred upokojitvijo zdravnik medicine dela v Ptuju. franjo hovnik Rodile so: . Marija Korenjak. Slatina. 11 — Andrejo; Jožefa Gosak, Podlenik 48 — dečka: Zlatka Rajh, Cesta XIV. divizije 20. Slov. Bistrica — Franjo; Lidija Janežič, Veličane 53 — Mišela; Rozalija Budja, Drakovci 91 — Sabino; Vesna lljevec. Žgečeva 8 — Alena; Anica Kolednik. Paradiž 42 — Snežano; Marija Šnajder. Vinski vrh 54 — dečka; Zdenka Cvetko. Vel. Nedelja 20 —deklico; Marija Potočnik, Žgečeva 10 — Miha; Bernarda Pernat, Mihovče 41 — Primoža; Nataša Horvat, Slov. trg 11 — dečka; Slavica Vincek. Stojnci 28 — dečka; Otilija Kumer Videm 16/a — deklico; Mira Lipovec, Kolodvorska 3. Ljuto- mer — Metko; Desanka Vidak, Rabeičja vas 28 — dečka; Dani- jela l.ihtenvalner. Vuzmetinci6 — Leo: Martina Vogrinec, Moš- kanjci 89 — deklico; Dragica Ve- ronek. Ul. I. maja 7 — Davorina; Marjana Horvat, Sakušak 9 — deklico. Poroke: Drago Mislovič. Strelci 3 in Sonja Kolarič. Strelci 3; Anton Cjajšek. Kočice 59 in Brigita Ro- došek, Žctale 59; Jožo Ribičič, Šestanovac 102. Omiš in Marija Kostanjevec. Stojnci 98. Umrli so: Martin Majer. Bukovgi 19, roj. 1931. umrl 27. oktobra 1984; Ja- nez Cafuta, Soviče 9, roj. 1916, umrl 28. oktobra 1984; Srečko Vidovič, Trg svobode 3, roj. 1952, umrl 29. oktobra 1984; Blaž Kmelec, Pongerce 28. roj. 1903, umrl 29. oktobra 1984; Jožica Fi- jan, Vespazianova 1, roj. 1912, umrla 3. novembra 1984; Marjan Kurbos. Svetinci 21, roj. 1943, umrl 4. novembra 1984. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko delavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC UVČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, novi- narji: Jože Bračič, Nevenka Dob- ljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 750 dinarjev, za tujino 1.360 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.