* i •> " »rv m f i
NO. 24
CLEVELAND, OHIO, MONDAY FEBRUARY 26th 1923
Letna kvota.
Ifete
Kongres ne bo sprejel nove postave.
Washintgon, '24..febn No-
tgoi
va naselniška postava, ki je
lo naperjena proti nase-ncem, nima nobene prili-, da bi bila sprejeta od :ongresa v tem zasedanju, nako tudi nove določbe za pridobitev državljanstva ne bodo sprejete,. Glasom te nove postave bi se naseljevanje zopet jako omejilo. Po sedajni postavi sme priti letno v Ameriko 360.000 naseljencev, po novi postavi pa samo 180.000. .Ako bi ta nova postava prišla na glasovanje pri sedaj nem zasedanju kongresu, je skoro gotovo, da bi bila postava sprejeta, toda od prihodnjega kongresa se pa pričakuje, da 'Jd bo zavrgel, in sprejel novo, boljšo naselniško postavo. Sicer bodo v zbornici poslancev glasovali za to Strogo postavo, predno se kongres zalcljuči 4. marca, toda nobenega upanja na ^jvetu ni, da bi postava bila »rejeta tudi od zbornice natorjev. Prvič nasprotuje postavi senator Colt, ki načelnik imigracijskega eka v senatu, drugič pa jo senatorji toliko druge-osla, da je absolutno ne* raviti nameravano zbornico do 4.
kon-
L
V
r
Milijon odnesel
Mlad laski brivec poneve-ril ogromno svoto denarja
Sr
prihodnjega
gresa se pa pričakuje, da bo sprejel naselniško postavo, ki bo dovoljevala 5 procent-no letno kvoto raznim narod-|cla nostim. Po tej kvoti bi potem prišlo letno v Zjedinje-ne države nad 10.000 Jugoslovanov, dočim jih sme se-daj priti le nekaj nad 6000.
>	o
—	Sodnje oblasti se posvetujejo, če ne bi kazalo, da se da vse one avtomobiliste, ki so aretirani radi prehitre ali napačne vožnje, preiskati od Specialistov, če so duševno dovolj razviti. Sodnik4 Sil-bert trdi, da je opazoval dva •meseca avtomobiliste^ ki so bili pripeljani pred njega, in je prepričan, da 75 procentov njih ni duševno dovolj razvitih, da bi bili odgovorni, kadar vozijo avtomobil. Kakor hitro se/ take ljudi lH-onajde od zdravnkov, da so duševno zaostali, se jim odvzame avtomobilska licenca. 1087' avtomobilistov je bilo od novega leta aretiranih, in SUbert je mnenja: da 'jih je večina duševno neodgovornih, dočim 4rugi dobro ne vidijo /in tretji ne znajo dovolf angleško, da bi razumeli razne prometne napise. Sodnik Silbert je v petek obsodil Charles Smith-a, bivšega šerifa na 6 dni zapora, ker je vozil 40 milj preko novega mosta. Smith je delal, da si je zlomil prst in je hitel k zdravniku, toda pomagalo ni nič. Moral je v ječo. '
—	štrajka gradbenih delavcev letos ne bo v Clevelandu, kot izjavljajo velike kom-panije. Kompanije imajo preveč dela da bi se prepirale z delavci radi plač. Položaj gradbene industrije bo enak kot je sedaj za prihodnjih pet let.
—	Plinova družba pravi, da se letošnjo zimo ne more pritožiti radi dohodkov. Mraza je (Silo dovolj, denarji še več — samo plina je manjkalo.
-y Od sobote naprej se je zvišala cena gasolinu. Catena velja sedaj 23 centov. >t ;
'Pred dvanajstimi leti je prišel iz Italije slaboten fantič, star 15 let, po imenu Joseph Marcino. Prišel je v Chicago, kjer je pozneje postal brivec, pred par dnevi pa je pobegnil z več kot aiN lijon dolarji, - katere so mu njegovi rojaki izročili v varstvo. Marcino je 5 čevljev visok, toda jako širok, skort) tri čevlje. Sumi se, da je pobegnil proti Maksiki. Ob istem času pa je policija aretirala bivšega kurjača na železnici in seHajnega bančnega predsednika Frank L. Taylor, ki je dobival kot predsednik First National banke v Warren, Mass. $50 plače na teden. Ta banka, v kateri je imel Marcino kontrolo, je propadla in primanjkljaj znaša $216.000 Zguba pa, katero je povzročil Marcino, in kolikor ^je do-sedaj dognanega, znaša $591. 000. Toda konečni primak-ljaj bo šje veliko večji. Poleg tega je zmanjkalo v neki drugi banki v Philadelphiji $130.000, katere je tudi Mar-cjijo vzel. Neki newyorški kongresman je zgubil $150. 000, ko je preveč zaupal Mar-cinu in pri njem vložil denar. Poleg tega grozi polom še neki^banki v Wayauga, Wis. Ma rcino ima za seboj
precej pustolovsko življenje. Leta 1917 je v Ottawa, 111. prekupil neko banko, to-je tako sleparsko manipuliral, da je bil obtožen od velike porote, toda še predno se je vršila sodba, je pobegnil. Pozneje se je o njem slišalo iz Qilifornije, kjer je banka v Perris propadla, potem ko je dobil Marcino kontrolo nad njo. Tam so ljudje zgubili $130. 000, toda neki chicaški odvetnik je plačal. vso zgubo, da je rešil Marcina ječe. Po tem krahu je Marcino zginil, šel je v Meksiko. in pozneje v Italijo, kjer je dobil pri vladi odlično službo. Pred dvema letoma pa se je vrnil v Ameriko in je dobil tukaj zaupanje bivših laških vojakov. Detektivi so mu bili neprestano za petami. Kjerkoli se je pojavil, da bi oslepa-ril to ali ono banko, so se pojavili detektivi, ki so pojasnili banki njegove načrte. V več slučajih je pa seveda imel srečo s sleparijo. V Buffalo je hotel pretekli teden potegniti iz neke banke $1, 150.000, toda se cnu ni posrečilo. Sedaj ga pa iščejo po celem svetu. Detektivi sp mnenja, da se bo kmalu pojavil kje drugje in sleparil novimi bankami.
Dela dovolj, toda plače se
, nižajo.
•
Washington, 24. febr. Statistični oddelek delavskega departmenta vlade Zjedinje-nih držav je pravkar priobčil, v javnosti poročilo glede dela v Zjed. državah. To poročilo pravi, da je danes zar posljenih v industrijah več oseb kot kdaj prej, toda plače delavcev so se jako znižale. Znižane plače so dobili delavci v 4.153 raznih ameriških tovarnah. 43 industrij je znižalo plače svojim uslužbencem. Teh 43 industrij je imelo ;neseca januarja 1. 839.678 delavcev zaposlje-nih, ki so prejemali na teden $45,107.280 plače* Meseca decembra pa so imele iste tovarne 1.814.876 delavcev zaposljenih in ti delavci so dobili $46.392.90ft1 tedenske plače. T)očim se je število delavcev zvišalo za poldrugi procent, so se plače znižale za skoro tri procente. Dejstvo pa je, da so se cene |iv-ljenskim potrebščinam zvišale, in je skoro neumevno, kako se morejo plače znižati.
.— Da ne bo pozabil Cleveland župana Kohlerja tudi potem še ne, ko ne bo več žu panil, zato so preskrbeli oč ka župan sami. Skrivej, od dneva od dneva, je neki u-metnik izdeloval bronasti kip Fred Kohlerja. In sedaj je skoro gotov. Ko se Kohler umakne v privatno življe nje, postavijo ta kip v mestni avditorij ali pa v M2ity Hall. Njegove temne oči bodo še dolgo gledale na Cleveland-čane in jih spominjale Kohlerja, ki je nazval zbornico .mestnih očetov "čredo norcev". Kohlerja je /jako ne ljubo, da je prišlo v javnost,
Statistika dela
—	V petefc zjutraj je umrl dobro poznani zobozdravnik Dr. F. L. Kennedy, star 41 let. Svoj urad je imel na 5405 Superior ave.
Račune za elektflkVlah-ko vsak Čas plačate v našem uradu.
—	Dasi so imeli člani mestne zbornice ter razni direktorji in zastopniki plinove družbe ves teden posvetovanja, pa se niso nikakor mogli zjediniti glede ^ cene plina. Posvetovanja se nadaljujejo drugi teden.
—	Pitna voda v Clevelandu je zadnje čase skrajno slaba. Smrdi, da bi jo pes ne povohal, a kaj šele žlampal. Neki moški je v soboto poklical policijsko postajo po telefonu in dejal: "Ako mi policija ne preskrbi požirek dobrega žganja, tedaj bom nekaj naredil. Kdo, hudiča, bo srkal smrdljivko, ki se sedaj preta-pa po vodovodnih ceveh. Moj pes že dva dni crka doma, ker mora duhati smrad iz vode." Če je mož dobil od policije žganje ali ne, se ne ve, resnica pa je, da voda še nikdar ni toliko smrdela kot zadnje čase. Vlili so klorina v vodo, ker se boje sicer, da bi voda škodovala ljudem in bi povzročila mrzlico. Tako je v Ameriki ob času prohi-bicije. Pijače nifc, voda smrd Ijiva, in če ne smrdi, dobimo pa mrzlico. Jerusalem, Jerusalem, kdaj se bodo spreobrnile tvoje hčerke!
—	V našem uradu imamrf še mnogo sto krasnih knjig "Pesmi Ivan Zormana',. Ali ni dolžnost naroda, da pridno seže po teh "Icniigah ter jih prebira? Vi, dragi rojak, zavedna Slovenka, ko čitate te vrstice, ali ste že storili svojo narodno dolžnost in imate že kupljene Zormano-ve pesmi ? Ako ne, pridite k nam in jih dobite. Ni čeden dokaz o narodni zavesti in zrelosti ,ako puščamo vnemar dela naših nadarjenih sinov, ki služijo kulturi in napredku naroda s svqprni deli. Prosimo, pridite in zahtevajte lično knjigo, katero prebirate lahko vi kot vali odrastli otroci, kajti v njej so najlepše slovenske pesmi-
Morilec Metla?
Policija je baje dobila pravega v roke.
Velika porota v Cuyahoga county je v soboto obdolžila Italijana Sebastian Russo kot morilca prohibicijskega detektiva Carl Metta. tyetta je bil ustreljen zadnji teden kot posledica njegovega neusmiljenega preganjanja kršilcev prohibicije. Russo je bil aretiran kot osumljen umora že zadnji pondeljek. Takoj ko je prišel v ječo, je začel štrajk lakote, to je, ni hotel ničesar jesti do petka zvečer. Vsi pbskusi pregovoriti ga, da vzame hrano, so bili zaman. Njegova žena mu je pošiljala pohaije piške in pečenko v ječo, pisala mu, naj vendar povžije, toda vse zaman. V petek zvečer pa so stražniki v county zaporih pustili v njegovi celici krožnik spagetijev, čašo kave in lep kos finega paja. Ko so se vrnili čez pol ure, je hrana že zginila. Izjavil se je, da Je lačen. Toliko je gotovo, da je Russo detektiva Metta dobro poznal. Pred policijo je Russo odločno zanikal vsak umor, priznal pa je, da Je plačeval Carlu Metta vsak teden po $25, da ga Metta ne bi aretiral. Tako je Metta delal #denar po strani.. Mrs. Metta, udova po umorjenem iktivu, je izdavila, da je videla morilca svojega moža, ko je ftežal iz stanovanja, in pravi, da je Russo "najbrž" dotični morilec. . Mrs. Metta je pripovedovala, da je prišel Russo v sredo pred umorom Mette k njenemu soprogu in se bridko pritožil, ker je bil aretiran, kljub temu, da plačuje tedensko $25.00, da ga ne aretirajo. Kot trdi Mrs. Metta je tedaj tudi izjavil, da bo nekdo plačal s smrtjo ta arest. Russo vse to zanika trdi pa, da je bil zelo jezen, ker so ga aretirali. Russo je tožen umora prve vrste, in ostane v ječi, dokler se ne začne obravnava.
-o-
Liga Narodov.
Harding svetuje senatu . sporazum.
Francoski rop
Francozi plenijo in ropa-v jo v Nemčiji.'
Ford predsednik?
Niti demokratje ga ne priznajo.
da se dela njegov kip. Toda prešmentani reporterji tu AI ce prestavljeno v angleščino *»e znajdejo.	J Odločite te le danea. >
—	Sv. Matija led razbija, če ga ni, pa ga naredi! pravi star pregovor. Zadnjo soboto je bil sv. Matija, pa je že led dobil, toda razbil ga ni, pač pa še bolj učvrstil. Plinova družba mu je lahko hvaležna.
—	The Cleveland District Cooperative League nudi popolen pouk o knjigovodstvu. Deset poučnih večerov fe prirejenih za to, da se kompletno razkaže in nauči knjigovodstva. To knjigovodstvo je nalašč* prirejeno za društvene tajnike in blagajnike. Mr. H. E. Carrier, od nadzornega odbora The Cleveland Trust Co. bo vodil potok/Pouk se vrši v torkih zvečer v Goodrich House, 1420 E. 31at St. Cena za ves tečaj je samo $5.00. Če se jih pa oglasi večje število, bo cenejše. Vpisati se mora do 6. marca< ,v Goodrich House, 1420 E. 31st St. Mi priporočamo to našim društvenim tajnikom in u-radnikom sploh ter vsem, ki se zanimajo za to. Xar se naučite, vam koristi in vam lajša vsakdanje delo. Nadaljna pojasnila dobite v Goodrich House.
—	The Electric Illuminating Co. je naredila tekom zadnjega fiskalnega leta $2. 037.711 čistega dobička. Se splača biti v "električnem" higinessu.
Washington, 2^4. febr. — Warren G. Harding, predsednik Zjed. držav, največji nasprotnik Lige Narodov ob zadnji predsedniški kampanji, se polagoma približke sedaj tej Ligi. Danes je predsednik senatu svetoval, da postanejo Zjedinjend države permanentni član mednarodne sodnije, organizirane pod avtoriteto Lige Narodov. To naznanilo je zadelo senat kot strela z jasnega neba. Od vsakogar drugega bi prej pričakovali nasveta, da se Zjedinjene države začno vmešavati v evropsko politiko, kot od Mr. Hardinga. Vsi drugi važni predmeti, katerih ima senat v obilici na razpolago, so bili potisneni vstran, in govorilo se ni o drugem kot o nasvetu predsednika. Izkušeni politikarji pričakujejo sedaj silne debate brez konca in kraja, kot so se vršile tedaj, ko je bil senat pozvan, da potrdi versaillsko mirovno pogodbo, katere ni hotel potrditi ravno radi Lige Narodov. Smatra se ,da če senat ničesar druzega ne debatira tekom prihodnjih šest mesecev, kot o predlogu predsednika, da postane Amerika član mednarodne sodnije Lige Narodov, da ta debata v šestih mesecih ne more biti končana. Sedanje zasedanje kongresa bo vzelo samo ie en teden, in v tem tedna ne bo gotov niti najljubši predlog Hardinga, podpora trgovski* mornarici. 4. marca se začne novo zasedanje kongresa, in ako se sproži debata o Ligi Narodov, tedaj nima za letos nobena postava prilike postati postava. Harding je razložil svoj korak s tem, da je absolutno potrebno tako za Zjedinjene države kot za Evropo, da se Amerika v gotovih vprašanjih pogovarja ali dogovarja z evropskimi državami, da je potrebno za ekondmsko kot politično zboljšanje Evrope kot Am<*ike, da nastane večji sporazum, ki pa ne more priti, ako se Zjedinjene države ne pridružijo deloma Ligi Naro dov. Da se to ne bo zgodilo; je več kot gotovo, ker Liga Narodov
nima v ameriškem senatu niti 20 prijateljev, in brez potrdila senata, Zjedinje ne države ne morejo postati članica Lige Narodov.

—	William Wilks je v soboto zvečer okoli 9. ure pravkar stopil s kare ,da gre proti Wal rum Foundry Co., da plača delavce, ki delajo ponoči. V trenutku, ko je stopil s kare, ga napadeta dva bandita, . ki sta najbrž vedela, da nosi Wilks denar seboj. Toda Wilks se je silovito postavil v bran in se otresel napadalcev toliko časa, dokler mu niso drugi prišli na pomoč. Dobil je sicer krvav nos in nekaj večjih bunk in prask, toda denar je. rešil. Imel ie $500 v žepu.
—	V soboto zvečer so imeli elevelandski Ku Kluxarji svoje skrivno zborovanje. Zborovali so v neki hiši na Superior ave. in W. 3rd St. Policija je zvedela za to zborovanje in oddelek policije pod poveljstvom poročnika Potts je obkolil hišo. Policisti so splezali po lestvicah do oken dvorane, kjer se je vršilo zborovanje, toda če so pri tem kaj važnega poizve-deli, se ne ve. Policija je ob-jednem si zapisala vse številke avtomobilov okoli poslopja, ki so last Ku Kluxarjev. 62 članov Ku Kluxa je bilo navzočih. '
-t- Nova telefon Številka S. N. Doma v Clevelandu je Randolph 7462. p ■ <
Essen, 24. febr. Zasedenemu ozemlju Nemčije preti popolen gospodarski polom. Niti v enem samem mestu od Dortmunda do Duesseldorfa nimajo svojega župana več. Francozi so pregnali vse nemške uradnike in župane ter jih vrgli v ječo. Namesto njih vladajo mladi francoski častniki s železno roko, prav tako kot v vojnem času. Kakih 1000 javnih uradnikov so Francozi včeraj aretirali s pritiskom bajoneta ,jih natrpali v vlake in deportirali. Nemški opazovalci se boje krize. Francozi so popolnoma spremenili svojo tak tiko. Preganjanje, ječa, muče nje, denarne kazni se sipljejo nad Nemce, ki se v vsakem slučaju Jsilovito ustavljajo odredbam Francozov. Francozi so sedaj zaplenili že $15,000.000 000 mark denarja v raznih mestih, in preteklo noč so ustavili ekspresni vlak, ki je vozil med Hamburgom in Coblen zom. Iz tega vlaka so Francozi ukradli nadaljnih 13,000.000. 000 mark. V skoro vseh me stih je proglašeno obsedno stanje. Vse politične svobodšči-ne so Nemcem odvzete. V kratkem mora priti da oboroženega spopada med Nemci in Francozi. ,
--o-
—	Gradbene unije so naznanile vsem kontesktorjeni)' da od 1. marca naprej je unijska plača za delavce gradbene stroke $1.25 na uro. Kateri kontraktor bo plačal te plače, dobi ljudi za delo, kontraktor, ki ne plača te svote, ne dobi delavcev ,in unija je priprav ljena sklicati štrajk.
—	Tovarna The Cleveland Varnish Co. na Kinsman Rd. je pretečeni teden zgorela. Škoda znaša $20.000.
—	Slovenke, ali veste, da se vrši pouk o državljanstvu vsak petek popoldne ob 2. uri v javni knjižnici na St. Clair ave. in 55. cesti? Ta pouk je samo za ženske, in mi želimo, da se oglasi čimveč naših rojakinj. Ako ne morete popoldne, pa pridite ob torkih, sredah in četrtkih zvečer ob 7. uri.
—	Ura 'uzžrebana na čajnem večeru S. N. čitalnice je dobil Beno Vidmar, 1119 E. 51st St. Zadela je številka 111, šerija B. Dotični naj se zglasi pri tajniku Josip Pod bevšek, 6033 St. Clair ave.
—	Umrl je po sedem dnevni bolezni pljučnici Jakob Svetek, po domače Zaje, v starosti 52 let. Stanoval je na 697 E. 160 St Doma je bil iz vasi Sela pri Dev. M. v Polju. V starem kraju zapušča ženo in 6 otrok dve sestri in enega brata, tuka pa eno sestro in dva bratran ca. V Ameriki je bilval zadnjih 10 let. Pogreb se je vršil pre teČeni petek. Naj mu bo hlad na ameriška zemlja!
—	Pimo ima pri nas John Brimšek.
—	Pismo ima pri nas Ignac Železnikar.
LETO XXVI. — VOL. XXVI
M
Detroit, Mich., 24. febr. Henry Ford — kandidat za redsednika Zjed. držav, nogo stotisoč državljanov v Ameriki je, ki želiio, da postane Ford prihodnji predsednik republike. Toda v istem času jih je ravno toliko, ki spoštujejo Fqrda kot iridu strijalca, ki pa ne bi nikdar volili zanj za predsednika. Včeraj je imela državna demokratična stranka v Michi-ganu svoje zborovanje. Pričakovalo se je, da bodo mi-chiganski demokrati odobrili Fordovo kandidaturo za predsednika, toda to se ni zgodilo. Na zboru se je slavilo Fordovo ime, toda o kakem odobrenju ni bilo govora. Resolucija, ki je bila spre jeta na demokratičnem zborovanju glede Forda se glasi: "Mi pripoznano silni up-ljiv Henry Forda, državljana naše države, ki ga kna na industrijski, gospodarski in političn položaj naše družbe. On je zbudil zavest ameriškega naroda in ga svaril na nevarnost, ki preti v politiki od denarnih mogotcev." Kot se čuje, Henry Ford sam rad ne bi bil kandidat za predsednika, , toda pripravljen ako ga demokratični shodi raznih državah) odobrijo, prevzeti kai turo.
-o-
TUT OSTANE V SVO JEM GROBU.
London, 24. febr. Tu se naznanja, da truplo faraona Tutankhamen ne bodo vzeli iz sarkofaga, kjer sedaj počiva. Dočim bodo prinesli dra-gotine in važne zgodovinske predmete iz grobnice, da jih razstavijo v muzeju, pustijo truplo faraona Tut-a mirno počivati v zemlji, kjer leži že nad 3000 let.
KADAR SE TROT-ZKY ŽENI.
Moskva. — Trotzky se je pred kratkim razporočil s svojo ženo, ki je bila sicer fanatična revolucjonarka ter je sedaj vzel drugo ženo, neko mlado damo, pravoslavno Rusinjo, dočim je on žid. Ta ženska se sploh ne bavi 3 politiko ITI ni boljševistinja. Nataša Ivanovna — druga Trotzkyeva žena — je hči nekega bivšega carskega generala, popolna jama in ena prvih krasotic v Moskvi, dočim je Trotzky kot živ vrag. Toaleta nove Trotzkyeve žene, odkar je postala soproga vojnega ministra, se naroču«-je naravnost iz Pariza za neizmerne denarje, in nobena druga ženska v Moskvi ji ne more konkurirati v obleki. Eto, tako ti kzvpiti "borci za delavce" živijo in delajo. So vsi enaki, kadar pridejo do moči.
SUROV NASTOP FRANCOZOV.
New York, 24. febr. Sem e dospela iz Evrope Mrs. ouise Geisell, ameriSka državljanka, ki je pripovedovala o surovem nastopu Francozov v Ruhrskem o-kraju. Mrs. Geisell je bila na potu skozi Ruhr v Bremen, da se vrne v Ameriko. V Es-senu so Francozi ustavili vlak in začeli kričati nad' otniki "raus!" Preplašeni emci so pobegnili z vlaka, toda Mrs. Geissel se,, ni premaknila. Pokazala je svoj ameriški potni list, toda francoski vojaki so jo z bajonetom napadtl. Pobrali so njene kovčke in jih zagnali iz vlaka, nakar je bila prisiljena zapustiti vlak. Mrs. Geissell odpotuje v Washington, da se pritoži pri državnem tajniku. ZA TURAKO ARMADO.
Angora, 2C febr. Ti narodna vladi Je 3.700.000.000
-1.---ltA^,. A.. . ?fi. ■
oooroztrev tu me
[e
K
• -V^^W 7*
v ' v*** im'- 1	n Tgj-\.......rmjt '•^•yjjpr. • :
ameriška domovina
(AMERICAN BOMB).
ISSUED MONDAY. WMMAI PMIIAI
Evropo
91.11 I Za Cleveland po pdH* $S. IS JO Pottmma Iterilkm - So
Tn Am,
tilt St Clatr .
JAMBS PBBBVBC,
Bmd by AdrmtiMlng retm m
tm tfce Cttr ef Cleveland ud elsewhera.
LmIniIk spirit fMn t» lsagmage wlr
Entered ss Mcond ^^m^J^n •« th« poet effloe si Cleveland, Ohio under the Am el Mink »«7*____
No. 24. Mon. Febr. 26th 1923
skih klcCch. Ledeniki tM tb dene gore pa so ogromni kosi ledu, kateri so se odtrgali dov od velikanskih ledi«*, ki po- eno niso krivajo Grenlandsko; La- krene želj
P°
Prohibicija in protestanti.
Nedavno tega se je izjavil .vodja newyorSke Anti-Saloon lige, da se ima prohibicija zahvaliti za svoj obstanek protestantovskim cerkvam v Ameriki, to >e, baptistom, me-todistom, presbiterijancem in enakim "lutrš" ljudem. S tem je nehote priznal, da je prohibicija umetna postava, prisiljena stvar, torej tiranska nepopularna, proti-narodna. Kaj mislijo protestantovski pastorji o prohibiciji in o časopisju, ki napada prohibicijo, nam priča dopis, ki ga je poslal neki metodistovski pridigar "New York Times" časopisu v pri-
občitev. Dopis se glasi:
"NewyorSko Časopisje ni bilo še nikdar tako sramotno in brez vsake časti, kakor danes glede svojega stališča o osemnajstem amendments Časopisje se je postavilo na stran elementa, ki ne posluša postav, in sedaj kvari fakta ali se jim pa izogiblje. Norčujejo se s poštenega mestnega elementa ter izigravajo najnižje elemente v našem mestu. Zdi se, da resnica in čast ste zapustili uredništva naših časopisov. Kar mokri trdijo, to se tiska z velikimi črkami na vrhu. Suha fakta pa, če sploh pridejo v javnost, so potisnjena v nepoznan kotliček. Državljanska pravičnost se teoretično oznanuje v našem časopisju, toda v praksi pa ne dobi nobene zaslombe,
Seveda, kdor se hoče boriti za veliko moralno vprašanje, ta potrebuje poguma in neustrašenosti. Mokro časopisje New Yorka, ki išče družbe v obilnem številu naročnikov, se raje poda morali nemoralnih kot pa da bi zastopalo plemenitejši sentiment moralne spodobnosti. Saj je tako nevarno prijetno in lahko plavati z valovi. Po mojem mnenju pa bi bilol bolje za naše časopisje, da zgubijo naročnike, kot da prodajo svoje duše. Kaj naj časopis da v zamenjavo
za svojo dušo?
Kljub dejstvu, da se prohibicija površno spolnuje in kljub prizadevanju časopisja, pa povzroča prohibicija, da se pijanost zmanjšuje, zločini so bolj redki, življenske razmere se zboljšujejo, bančne vloge rastejo. Kdor trdi, da prohibicija ne ustavlja pijače, ali kdor zagovarja, da se prohibicijski postavi klubuje, ta pridiga anarhijo in pogin demokracije. Zakaj ne bi zagovarjali pametne, ameriške pokorščine do postave in potem bi pazili kaj so posledice? In kolikrat se vpleta zvita fraza "osebna svoboda"
_JaIe Časopisov? to je sladka koreninica, dokler ne za-„je človek misliti, kaj pravzaprav pomeni. Potem pa postane grenka krogljica, katero je najbolje izpljuvati iz ust, vsaj kar se tiče mokrih. Kajti, pomnite, samo v pragozdu se dobi "osebna svoboda" ako mislite s temi besedami, da delate kar hočete. Zgodovina približavanja ljudi civilizaciji je zgodovina kratenja osebnih pravic v prid skupnega družabnega blagostanja. Kadar postane osebna pravica nevarnost človeški cjružbi, tedaj mora prevladati višja pravica morale frt 'spodobnosti. Ali nimajo ottoci jftfavfčfe, da je njih oče trezen, ali nima država pravice, da skrbi, da so državljani trezni? Radi teh višjih oblik osebne svobode, mora civilizacija uničiti pijačo, ako nečemo, da bo pijača
uničtla kulturo.....
Tako piše protestantovski pastor. Zakaj? Prvič ker ne zna razločevati zmernosti od nezmernosti, drugič ker ne ve, da je kultura napredovala kljub dejstvu, da je bila pijača vedno udomačena, tretjič ker dobiva za to ogromne svo-te denarja od raznih Rockefellerjev in enakih, kot se je dokazalo favno pred enim Mesecem v New Yorku, kjer je protestantovski pastor Anderson, načelnik Anti-Saloon lige, vlekel na leto $25.000, da je pridigal usiljeno prohibicijo vsem, ki so — slabe volje. Ni čuda, da protestantovske cerkve zgubivajo članstvo vsako leto, ker jih vodijo pastorji, ki ne poznajo liberalnih načel, mračnjaki v vsakem pogle-cflu besede. Koliko nasprotstva med njimi in zastopniki katoliške religije, ki se ne vtikajo v vprašanje prohibicije, iač pa prepuste narodu samemu, da\o tem odloča po potre-ah in razmerah.	t
bradorska morska struja jih spravlja proti jugu, kjer se ivljajo do junija, arniki, ki patrolirajo morje, da se odstrani nevarnost ledenikov, stalno opazujejo njihove sledove, zaznamujejo njihov položaj in smer njihove plovitve in opozarjajo vse parnike na nevarnost. Mr. Smith je v svojem predavanju omenil, kako nekateri ljudje imajo napačno naziranje, da se ti par-niki ukvarjajo z vničenjem in razstreljanjem ledenikov. To bi bila pač nemogoča stvar, ako se pomisli, da so pomerili nekf ledenik, ki se je dvigal 248 čevljev, iznad površine vode in se je raztezal čez 1690 čevljev. Bilo je v tem ledeniku zadosti ledu, J;a bi napolnil vsako ledenico v Združenih Državah za mesec dni.
Dosedaj niso še iznašli ni-kakega sredstva, potom katerega bi mogli odkriti prisotnosti ledenika v megli ali temi. Ledena sapa v zraku in temperature vode ne nudita nikakega zanesljivega sredstva. Upajo pa, da zvo-komer, ki ga je vojna mornarica razvila, bo sčasoma tako popolnjen, da bo v stanu izražati zvočne odmeve pribli-žajočih se ledenikov, iz katerih se bo potem računala daljava in smer te nevarnosti.
I
ČRNI OBISKI.
LEDENIKI OGROŽAJO PLOVBO PO ATLANTIKU.
New York (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Na mali ladiji "Seneka", ki služi za pobrežno stražo, je nastanjen Mr. Edward H. Smith; to je oni mož, ki odgovarja na vsa * vprašanja ladijskih poveljnikov glede nevarnosti ledenikov tekom nevarne sezone. Smith je pred dnevi imel interesantno predavanje pred skupino upraviteljev najvažnejših prekooce-anskih parobrodnih družb; v tem predavanje je poročal, da bodo ledeniki (ice-bergs) kmalu ogrožali plovbo preko Atlantskega morja.
Ledena polja so se že pojavila ob velikih newfound-lanskih klečeh in se bodo kmalu raztezala proti jugu. Tekom- spomladi bosta dva obrežno - stražna pafnika. "Tampa" in "Modoc" opravljala "ledno patrulje"; parni-imata električno gonjene >je in sta v stanu ploviti
tudi ob najhujšem vremenu, čim se prvi ledeniki pojavijo ob velikih newfoundland-skih klečeh, se parnika odpravita na svojo službo in ostaneta v njej neprenehoma c*o prihodnjega jun'ja, ko je nevarnost minila, da bi ledeniki zabredli v pot pre-koatlantskih parnikov.
Mr. Smith je opisoval delo mednarodnega patroJiranja ledenikov, ki ga ameriška vlada oprvalja tekom zadnjih desetih let, in razlagal, kako ledeniki nastanejo in kako morski toki jih priganjajo proti jugu, kjer ogrožajo plovbo prekoatlantskih parnikov. Led, ki se ustvarja na severu na površini morja, takozvani "field ice," se pojavlja ob vzhodnem obrežju Newfoundlands že ob koncu januarja. Ti ledeni splavi prihajajo na jug v obliki po-doleaste in ozke proge, ki je približno petdeset milj široka. Ko ta led splava bolj proti jugu, se kmalu staja; koncem aprila ni več nikakega ledu niti ob newfoundlan-
Po dolgem razdobju je London te dni zopet dobil eksotičen obisk. Dospel je tjakaj poglavar afriške pokrajine Swazi, eden izmed dnih številnih zamorskih poglavarjev, ki so le igračka za angleško kolonijalno upravo.
Ta vladar pa, ki je star šele 24 let, ni prišel v London zaradi zabave, temveč da osebno obtoži angleško sa-mopašje v njegovi domovini. Mora biti zelo odločen, ker želi pred londonskim parlamentom javno obtožiti angleško vlado, ki je prekršila vse pogodbe in ni izpolnila niti enega obeta, s katerimi obsipa podtfcžrttf zamorska plemena v svojih kolonijah le, da jih lahko izrablja do skrajnosti.
Prebivalcem kolonije Swa zi je bilo obetano, da bodo za vsako lovsko koncesijo, za vsak rudnik in za vsako posekano hosto dobili visoke letne odškodnine. Poteklo je že dvoje desetletij, a pokrajina Swazi še ni dobila niti ficka. Angleži so si vztrajno polnili žepe z njenim prirod nim bogastvom, domačini pa so popolnoma obubožali,
Kralj Sabhuza — tako se imenuje mladi zamorski po glavar — je prišel v London z velikimi nadami na uspeh svojega osebnega posredo vanja. Londonskim meščanom in meščankam je prav všeč, ker se nosi zelo ele gantno in je sploh lep in ponosen dečko. Drugo vprašanje je seveda, kako je njegov obisk po volji londonskim ministrom. Najbrž mu bodo zopet natovorili polno torbo lepih obetov in ga previdno spravili nazaj v daljno domovino.
Istočasno se v Nemčiji mudi neki indijski maharadža/ Prispel je tjakaj v spremstvu svojih dostojanstvenikov, da si ogleda nemške znamenitosti. Nedavno so mu v Berlinu razkazovali veliko jetnišnico. "Aha, tukaj vi zapirate svoje zločin
xwtmk.
Poslovenil Borbfcv.
P. Cehov:
Saša Smirnov, materin edinec, je nesel pod pazduho neka i zavitega v 233 številko "Borznih poročil" in je, z nakremženim obrazom stopil v kabinet zdravnika Ko-šeljkova. J
"A, mili junafiek!" ga je nagovoril zdravnik. "No, kako se kaj imava? Kaj poveste dobrega?"
Saša je mežiknil z očmi, položil roko na srce in rekel z zmedenim glasom:
"Mama vas je dala pozdraviti. Ivan Nikolajevič, in mi je velela, naj se vam zahvalim- . . Jaz sem njen edinec in vi ste mi oteli življenje. . . vi ste mi ozdravili nevarno bolezen in .. . obadva ne veva. kako bi se vam zahvalila."
"Kaj bi neki fant!" ga je prekinil zdravnik, žareč od zadovoljstva. "Napravil sem samo to, kar bi bil itak storil vsakdp na mojem mestu."
"Jaz sem materin edinec. Mi smo revni in vam seveda ne moremo plačati vašega truda in . . . nam je zelo žal, gospod doktor, čeprav, mama in jaz . . . materin edinec, vas prosiva, da na vsak način sprejmete v znak najine hvaležnosti ... to stvarco ki... Stvar je zelo dragocena, iz starega brona . . . redek umotvor."
"Nikar ne!" se je nakrem-žil zdravnik. "No, čemu to?"
"Ne, ampak, prosim, ne odklonite!" je mrmral Saša dalje in odvijal zavitek. "Če odklonite, užalite mene in mamo. . . Stvar je zelo lepa, iz starega brona . . . Dobili smo jo od pokojnega očeta in smo jo hranili kot dragocen spom|n. . . Moj oče je kupoval sfifre bronaste izdelke in jih je prodajal ljubiteljem. . . Sedaj se mama in jaz tudi pečava s tem..."
Saša je Stvar odvil in jo zmagoslavno postavil na mi zo. Bil je en baš visok kan delaber iz starega brona, u-je sledečo skupino: Na podstavku sta iftfcli dve ženski postavi v Evinih oblikah in v pozah, ki mi za njihov popis manjka poguma in primernega talita. Postavi sta se koketno smejali in sta imeli sploh tak izraz, da bi gotovo, če bi ne bili prisilje ni podpirati svečnika, skočili s podstavka in napravili po sobi » tak dirindaj, ki se nanj še, misliti ne spodobi, dragi čitatelj!
Ko je zdravnik zagledal darilo, se je počasi popraskal za ušesi, zakrehal in se neodločno useknil.
"Da, stvar je v resnici lepa," je zamrmral; "ampak . . . kako bi se izrazil nekaj drugega ... preveč ne-literarna . .. To ni več le de-kolte, nego vrag vedi kaj..
"Kako mislite?"
"Se kača izkušnjavka bi si ne mogla izmisliti kaj grše-ga. Saj če bi tako fantasma gorijo postavil na rfiizo — to bi se vendar reklo okužiti vse stanovanje."
"Kako čudno sodite o u-metnosti, gospod doktor!" je užaljeno rekel Saša. "Poglejte, saj je to umetniško delo! Toliko lepoteJn elegance, da napolni dušo plemenito čuvstvo in da stopijo v grlo solze! Kadar človek gleda tako krasoto, pozabi vse posvetno . . . Poglejte, koliko življenja, ekspresije!"
Tisto že sam prav dobro
v.i
in
da nlmtfe idelabru." moj, srčna
o užalil az sem ma eni
r
na
ujem k temu
«u
hvala . . . Pozdravite mamo, — toda, za vraga, pomislite vendar, pri meni, letajo tod otroci, <Jame stanujejo . . . No, sicer pa, naj ostane! Saj si nei daste dopovedati."
"Saj tu ni česa dopovedati," se je razveselil Saša. "Ta kandelaber postavite sem, tu blizu vaze. Ampak škoda, da nima para! Res je Škoda! Pa zbogom, gospod doktor!"
Po Sašinem odhodu je zdravnik še dolgo motril ( kandelaber, se praskal za u-šesi in premišljeval.
"Stvar je izborna, o ttem ni dvoma," je mislil, "in škoda bi jo bilo zavreči . . . Obdržati je pa tudi ne morem . .. Hm! ... Tu imaš! Ali je ne bi komu podaril ali žrtvoval?"
Po dolgem premišljevanju se je spomnil svojega .dobrega prijatelja, advokata Uho-va, ki mu je še dolgoval za pravdo.
"Izvrstno," je odločil. Njemu kot prijatelju bi bilo nerodno vzeti od mene denar in zelo se bo spodobilo, čebi mu ponudil to stvar. K njemu spravim tega vraga! Vrhu tega je pa on Še samec in lahkomiseln.. ."
Ne da bi dolgo odlašal, se je zdravnik oblekel, vzel kandelaber in se odpravil k Uhovu.
"Zdravo, prijatelj," je rekel, ko je dobil advokata doma. "Evo me . . . Prišel sem se zahvalit za tvoj trud. . . Denarja nočeš vzeti, pa vzemi to stvar . . . vidiš, ljubi moj . . . Stvar je . . . krasota!"
Ko je odvetnik stvar zagledal, je postal neznansko navdušen.
"To je umetnakarstvo!" se je žakrohotal. "Ah, hudič ga vzemi, da si vrag more izmisliti kaj takega! Čudovito! Divno! Pa kje si dobil tak biser?"
Ko je odvetnik izlil svoje navdušenje, se je plaho ozrl proti vratom in rekel:
"Sedaj pa glej, prijatelj, da ^pospraviš svoje darilo. Jaz ga ne vzamem."
"Zakaj ne?" se je prestrašil zdravnik.
"Zato ... Pri meni stanuje mati, klinjenti ... in tudi že zaradi poslov je mučno."
"Ni-ni-ni ... ne smeš odkloniti!" je zakrilil zdravnik z rokama. "To bi bilo od tebe svinjarija! Stvar je umetniška . . . toliko gibčnosti, ekspresije. .. Kaj bi še govoril! Užališ me!"
"Čeprav . bi bilo umazano . . . ali pa treba figove listke natakniti. . ."
Toda zdravnik je še bolj zamahal z rokama in je zadovoljen, da se je znal izne-biti darila, skočil iz stanovanja Uhova in odšel domov.
Po njegovem ' odhodu je advokat ogledoval kandelaber, ga pretipal s prsti po
1 je bo če jo komu Saj res, nocoj odnesem ta kandelaber komiku Saškinu. Kanalija ima rada take reči, — vrhu"tega pa ima daneš dobrodelno predstavo."
Rečeno — storjeno. Zvečer je bil previdno zaviti kandelaber odnešen h komiku Saškinu. Ves večer je bila igralčeva oblačilnica polna moških, ki so se prišli zabavati z darilom; ves čas sta v oblačilnici vladala zmagoslaven hrušč in smeh, kakor rezgetanje konj. Če je kakšna igralka stopila k vratom in potrkala, se je takoj oglasil hripavi komikov glas:
"Počakajte, čakajte, prijateljica! Nisem oblečen!"
Po predstavi je igralec skomizgnil z rameni, razprostrl obe roki in rekel:
"No, kam naj dam to gr-dobijo? Saj ne stanujem v posebnem stanovanju! Pri meni so igralke! Če bi bilo to fotografija, bi jo lahko vsaj v miznico skril!"
"Prodajte, gospod," je svetoval lasnižar, ki ga je slačil. "Tu v predmestju stanuje starka, ki kupuje starinski bron. Pojdite in vprašajte, kje je Smirnova . . . Saj jo vsakdo pozna."
Igralec je ubogal. Čez dva dni je sedel zdravnik Košelj-kov v svojem kabinetu, podpiral s prstom čelo in študiral iolčne kisline. Kar so se odprla vrata in v kabinet'je skočil Saša Smirnov s smehljajočim se obrazom, jasen in vsa njegova postava je izražala veselje. V rokah je imel nekaj v papir zavitega.
"Gospod doktor!" je začel zasopel. "Pomislite, kako sem vesel! Na vašo srečo se nam je posrečilo dobiti par za vaš kandelaber . .. Mama je tako srečna . . .'Jaz sem njen edinec ... vi ste mi oteli življenje. . ."
Saša je trepetaje od plemenitih čuvsteV postavil pred zdravnika kandelaber. Zdravnik je debelo pogledal in hotel nekaj reči, a ni mogel izpregovoriti: beseda mu je zašla)* v grlu.
naprodaj prav i dafela.
Vae mer« In tel«. Sivi In drestrari.
Nadzorovani * ~ peljejo na te v pondeljek svoja. '	_
P. H. HEINZ,
•top 150 Shore Line, Wlllougby kara. Phone Widtlftfe 106-L. (Feb. 20.)
• in tete, tlvl in dreeiram. ni od mesta. S« vam pridom. Natalije cene. Pndl-sljek ali četrtek ln Izberi*
KANARČKI!
i	' '	/ ' jŽt
Ipwm še nekaj kanarčkov in samic, katere želim prodati vsled premalega prostora. Ugodna prilika za one, ki želijo rediti ptiče doma. Prodam tudi'kanarske, ki so že sparjem. Jako primerna cena Tudi kletke, pripravne za rejo. Pridite tedaj ko doma, dam vam navodilo no. Doma sem vsak dan 10. z j do 3. pop., ob tudi zvečer.
V. E. LUNKA, 1090 E. 66th St. (zgorej). Imam v zalogi tudi naj*
■iBl 4
I za
njih vzdržavanje.
v' 1
M
boljše zrno za hraneiue f čev ter druge potrebščine
EDINA ZALOGA PRAVIH
Lubasovih harmonik
v Ameriki. Po zmerni ceni. Pilite po cenik ali pridite oaebno.
ANTON MERVAR
6921 St CUir Ate. Cleveland. O.



Stare kmetije.
Francoska vlada namerava rodbinam, ki že več kakor sto let obdelujejo isto zemljo, priznati denarne nagrade. Ko je po prefekturah poizvedovala, kdo na.j bi se nagradil, so se pokazali prav značilni izgledi, koliko časa se 2e obdeluje kos sveta v e-ni in isti rodbini. Pod Pire-nejami je nedaleč mesta Pau majhen kraj po imenu Asson, kjer rodbjna Larru-hat obdeluje svojo kmetijo že več kakor 800 let. To potrjuje neki stari akt, v katerem se razpravlja spor za pravico pota med tedaj živečim posestnikom Larruhat in njegovim sosedom Sazle. j Tudi ta rodbina še danes živi i v Assonu.
ce?" je vprašal maharadža. j
"Ali bi mi lahko tudi poka- j razumem, ljubi moj," ga je zali, kako izvršujete smrtno' prekinil zdravnik; "ampak kazen ?"	| jaz sem oženjen, pri meni le-
"Obžalujemo." je pojasnil, tajo tod otroci, stanujejo da-ravnatelj jetnišnice, "zaen- me." krat ne moremo ustreči, ker "Seveda, če motrite s stani nobeden obsojen na lišča mase," je rekel Saša, smrt".	| "se seveda vidi to res umet-
"Ah kaj," odvrne ravno- rriško delo • v drugi luči. . . dušni maharadža, "kar tu si Joda, gospod doktor, bodite izberite enega izmed mojih večji kot misa, tem bolj, ker
Influenca
napade ljudi nanagloma. Težak mraz, bolečine v glavi, hrbtu in rebrih, v muakulaturi, mrzlica in'eploina alaboat »o znaki te bolezni. Ka| je za storiti? Ostanite v postelji ali vsaj doma, dokler traja bolezen ln vzemite
SEVEROVE TABLETE ZA PREHUD IH GRIPO.
Ravnajte »e po navodilu na paketu. Cena 30c.
V
Dihalni organi ao skoro vedno prizadeti in je pametno imeti doma pri rokah
SEVEROV BALZAN ZA KAŠELJ
Cena 25c in SOc. Grlo večkrat boli, toda olajiava pride kadar se rabi
. SEVEROV AHTBEPSOL
In se i nJim ispira grlo ali nos, s Cimur se očisti votlino klic. Cena 35c.
Zgornja zdravila so naprodaj v lekarnah. ■ Vedno vpraiajte za "Severeve" in ne vzemite drugih.
f. F. SEVERA CO.,
CEDAR RAPIDS, I0VA
CO.
W Parkweod Dr. I04S B. «1
Princ. 3045-K	Princ. 12
izvriujemo vaa plumbersks napeljavo kopalilč, sinkov.
druso, napeljavo woti), napeljava i neeev. Vsa Mo je

Edina SLOVENSKA lekarna v Clcvclandu |e
WX DRUG COMPANY
JOHN KOMIN, lekarnar I
Mi imamo najboljia domača zdravila s točno postrežbo.
St. Clair-av. in Addison Rd
■i r i '

iim
II

Dr. W. L Dembrow
ZDRAVNIK naznanja otvoritev urada na ST. CLAIR AVE. VOGAL TL 8T.
Govori razne jezika.
Uradne ure od 8. do 8. zvečer in pa dogovoru.
NATIONAL DRUG STORK
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair ave. in 6iat ce-ata. S posebno skrbnostjo isds lujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je trebt v najboljši lekarni
NAZNANILO.
Dr. Mir, it. 10. SDZ je sklenilo na svoji mesečni seji prost vstop zs nove kandidate, za tri mesece, februar, msrc in april. Ker je zdravnilka pre* iakava brezplačna, se torej nudi vsakemu zdravemu rojaku Izvanredna prilika, da lahko postane član našega druitva prav z malimi stroiki. Pričela se je kampanja pri S. D. Z. in apeliram na društvene (lane, da vssk-do stori svojo dolinost in pridobi čim več novih Clsnov za S. D. Z. Pozdrav!
L. GRDEN, tajnik,
(Mo. 37)
Ali se zanimate, da bi
aH hočete naložiti denar \
n-ultx L
rrram i
The Realty Service
X®l« ProijK
PRINC.
Vbk j« prispel v Parte. Ivltab" SjeLSrtf «8 I*
čno 200 frankov najemnin*, ne
frankov, na k*r pa naše poslaništvo ni hotelo pristati. Radi tega je lastnica brez nadaljnjega obvestila postavila vse pohiStvo na ulico, kjer je ostalo več ur. NaS poslanik se je takoj obrnil na ministrstvo za zunanje zadeve ter je na podlagi njegove intervencije policija vročekrvno lastnico prisilila, da je zopet sprejela pohiStvo v iste prostore.
Uho mu ]e odgriznil. V Velikem Crljenu v Srbiji je bilo v vaSki gostilni več veselih kmetov, ki so pili in se zabavali. Družbo Jim je delal tudi gostilničar sam. V začetku je bilo vse mirno in veselo, končno je pa prišlo do prepira in tudi do pretepa, v katerem je cigan Milorad Mitrovič gostilničarju odgrizni! — levo uho! Na sodiSču se je branil cigan: "Kaj češ, gospod sodnik? Če je človek pijan, ne ve kaj dela. Midva nikdar nisva bila v sovraštvu. Samo prokleta pijača!" Ko se je ciganu povedalo, da
bolj hitro sicer, Ihajo naSe kranjske loko-Jln iz vlaka je stopil urdistanski prestolo-ik, 81 precej mlad in upen človek, az sem sam princ Zer-echo/' je pojasnil pleme-Iti mladenič svojo zadevo v najlepših hotelov v Parizu, "moje spremstvo in! prtljagi prispe jutri, pojutrišnjem ali morda tudi kes-neje."
Gospod hotelir je Njegovi Visokosti takoj odkazal lepo In obširno stanovanje, da bo imelo tudi spremstvo kaj prostora.
Prihod .spremstva in prtljage pa se je zaradi teh in enih nezgod nekoliko zavlekel. Princu to ni delalo mnogo preglavic, veseljačil je okoli, delal dolgove in riaku-poval razne dragocenosti na Icrcdo, kjer se mu je brez novcey pač posrečilo kaj dobiti kar na "ksiht", saj bo |Mtak vse poplačal njegov bla-I gajnik, ki dospe v kratkem.
"Njegova Visokost," ga je J je obsojen na tri mesece za rV obletaval hotelir. Vaše | pora in da mora plačati od-jtf spremstvo pa se je zelo za- škodnino za odgriznjeno u-^*kesnelo."	| hot se je tako čudil, da kar do
"Bo že, bo že," ga je po- sape ni mogel priti in se je trepljal kurdistanski presto- bridko pritoževal, da je od-lonaslednik blagohotno po griznil samo -- košček uše-racni.	' sa.
Spremstva, pa ni bilo in ni( Tragična svatba. Pred ne-bilo, ravno tako ne prtljage, fegj dnevi se je kmetski mla-in kar je glavno, tudi blagaj- denič Izmet Karadžič iz sa-nik se ni hotel pripeljati po rajeVske okolice poročil s tistem vlaku, ki hitrejše so- hčerko nekega uglednega piha kakor kamniška luka- meščana. Svatbeno veselje
TO**]!®-	„ 'je trajalo do 11. ure zvečer,
Njegova Visokost, je nakar sta novoporočenca nienil hotelir, ali jim ni ostala sama, Kaj se je
dolgčas po spremstvu? 'pozneje zgodilo med nji-O, nikakor ne, počutim ma se ni mogi0 dog.
se prav izborno, ker nimam nati Ve vse toliko da je Iz-nadležnežev okrog sebe,' je met okoli poinoči zapustil jdlostnoi pokimal mladi princ hi§0 in mIado 2eno in odšei Tel se je hotelirju vedno manj neznano kam. 0b dveh pordel za samega — kuril- noči so pri§li orožniki in po-•stanskega princa.	i vedan miadi ženi da se je
Pa jo je čez teden dni po njen ,moi vrge, ^ vlak ki
mmbtrn prihodu mah- ^ je p00pin0ma razmesaril. nil hotelir na policijo pov- Dan p£d poroko je pripo_ it, kaj bi neki s tem kur- vedovaia mjada 2enat so bile nskim princem: In de- , njej §tevi|ne njene tova-jalisomu, da je prišlo že več ^iSice ki so mu očividno pritožb proti Njegovi Viso- meta 2agovoriIe.
.	rt Staro sovraštvo. Ivan Bre-
svoje blidko ofiSene«S Posestnik iz Male«a Ga" j. Lun^«^ bra. Je imel lansko leto
sv^ml SS:» k***
Teh pa se je Zerduicho kljub {a 'e.bil fs ,5f"tuf svoji vlsokorodnosti tako sose£. Posestn k Anton Stro-
prestraSil, da jo je hotel po-	% Up°veda'
pihati kar skozi okno. Strtf- rfe.u8°tdno- ?re®ar se g sk'e" iiiki so visokega gospoda » 1 z.at0 ,nad ,n"m ™5£evat,. prijeli in gnali Ta policijo,	£ f^o-
kjer se je tekom par ur — torek z*eCer- K®. s! ,e tam gre tudi taka stvar bolj J,n ?vfer vraia domov je liitro nego pri nas - ugoto- P^d njegovo h.So nenado-vilo, 3» je Njegova Visokost |"a skoC 1 pred njega Bregar Vurdistanski princ in presto- J®T zakrlCal: Danes t. po-lonaslednik Žerduecho čisto kažem h,udlča v "enutku navaden - slepar in vlomi- Je nameni nanj samokres in
lec, katerega po teh njego- ud'sPr°žl1 Kro8'a vih lastnostih ne poznajo sa- a St,roJ na v j*0^1 del te" mo po raznih krajih Franci- lesa	padel takoj v ne-
je, temveč tudi Amerike.	Se predno so pnšli
, Kralj" je bil le v toliko, ker	s°sedl Pogtedat, kaj se je zgo
je bfl oženjen z lepo Ameri-	d,l°. Je Bre«ar že '?«'ni1-
eanko, katero so nazivali	Strojinova rana je zelo pe-
"kraljlco lepote". Se bolj-kot	varna-, ke.r m" Je odtek'°
"kraljica lepote", je bila nje-	PrffeJ krY'. Pr,edn° 50 8a ,od"
a žena kraljica tujih že-	Pellah v ljubljansko bolnico.
, ki so jI zlasti dišali, Ce	Bregarja so pozneje aretira-
so vsebovali polne listnice.	11 orožniki in ga izročili so-
Oba sta sedaj v zaporu in kraljujeta nad neslanim rl-cetom...
IZ DOMOVBŠfEL
dišču.
V Krtstandolu nad Dolom pri Hrastniku je prejšnjo nedeljo zvečer zmrznil krnet in rudar M. Debelak. Vračal se je iz Dola proti dpmu. Med potjo se je hotel najbrž ma-Grof Karolyi v Mariboru. ^ odpočiti, a je zaspal in se Bivši madžarski ministrski ni več prebudil. .. predsednik grof Mihael Ka- Beg sluge s 50.000 Din. rdyi, ki uživa že dve leti kot Ravnatelj. • "Jugoslovanske begunec gostoljubnost drža* prometne družbe" v Zagrebu ve, se je iz Dubrovnika, kj?r je poslal te dni svojega slugo je dosedaj stalno prebival, Alojzija Leskovška s čekom preselil v Maribor in se na- za 92.000 Din v Eskomptno stani! s svojo rodbino v hote- banko, da vsoto potem izroči lu "Meran". Grof Karolyi pošti za rudarski zavod v Sa-odklanja vsak intervju o po- rajevu. Sluga se ni več vrnil Uličnih vprašanjih.	v pisarno. Z ozirom na viso-
Pohištvo jagod, konzula- ko vsoto je bila takoj obve-ta ▼ Berlinu — na ulici. I z ščena policija, ki je iskala Berlina poročajo, da je ju- Leskovška pri svoji sestri, tjgod. poslaništvo v Berlinu kjer so nanj čakali detektivi, najelo v nekem penzijonu .v, Sele zvečer se je prikazal Atigiburgerstrasse šest sob, Leskovšek, ki je bil takoj kjer so se nahajali uradni aretiran. Leskovšek je rodom Za teh šest sob iz celjskega okraja. Pri poli-
ciji priznal, da si je never i en ena zneaka k
jprej novo obleko, t os ^n zneskom pa je nameraval pobegniti preko meje.
Zdmvrtveno stanje v Ljubljani. V dobi od 14. do 20. januarja se je v mestni ottčini (ljubljanski rodilo 21 otrok, umrlo pa je 10 moških in 12 žensk, skupaj torei 22 oseb in sicer: 8 oseb za je-tiko, 2 za rakom, 1 za pljučnico, 1 za možgansko kapjo
9	vsled drughi naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa vsled slučajne smrtne po škodbe.
Maščevanje odpuščenih delavcev. Trije odpuščeni delavci tovarne sladkorja na Čukarici pri Beogradu so
Rrišli ponoči v stanovanje
liloša Rakiča, čuvaja delavskih stanovanj tovarne. Zahtevali so od njega, da jih pusti spati tam, kjer so spali pred odpustom. Rakič pa tega ni hotel storiti, ker mu je poslovodja tovarne prepovedal sprejemati na stanovanje odpuščene delaVce. To je delavce tako razjezilp, da so ubogemu čuvaju zavezali z robcem usta, da ni mogel vpiti in klicati na pomoč, potem so ga pa neusmiljeno pretepli, tako, da so ga našli v nezavesti. Delavci so seveda ušli, ali že naslednji dan je bil eden prijet in je tudi pri-znalf krivdo. Čuvaj je tako "obdelan", je šele po dolgem času v bolnici prišel deloma v zavesti, da je mogel za silo opisati dogodek in na podlagi njegove izpovedi so aretirali enega napadalcev, druga dva pa še iščejo.
Nov samostan v Ptuju. Kakor poročajo iz Ptuja, so hišo št. 16 na Ljutomerski cesti kupili kapucini iz Celja, ki bodotustanovili tudi v Ptuju svoj samostan.
Mati vrgla triletnega sinčka v morje. Te. dni se je sprehajala v Trst ob morju 40 letna Lucija Močilnikar in vodila za roko svojega triletnega sinčka. Nenadoma se je ustavila, pograbila otroka in ga vrgla v morje. Nato jo je počasi in mirno mahnila naprej, kakor' da se ni nič zgodilo. Zločinsko dejanje je opazil neki Josip RoiČi, ki je skočil za otrokom in ga rešil. "Ljubeznivo" mater so aretirala genska se je izgo^ varjala, da je tudi sama hotela skočiti v morje, vendar ji ne verjamejo.'
V	Kranju se je zastrupil poduradnik okrajnega gia-j varstva Modrijan. Pred smrt-,
10	je svoji zaročenki napisal, list, v katerem jo za. svoj čin prosi oproščenja, češ da je obupal nad razmerami!
Na Dobravi je Joža Bašič z nožem napadel delavca Jo-j sipa Boroviča ter mu zadal1 težko rano na glavi. Boroviča so morali oddati v bolnico, Bašiča pa v luknjo.
Na Bledu so vjeli dva pustolovska zaljubljenca. Neki Miljutin Širca je^ poneveril 120 tisoč kron in se s svojo ljubico Vido Jorgovo podal na Bled, tam sta pustolovska j zaljubljenca živela prav raz^ košno in sta s tem vzbudila splošno pozornost. Orožni-Štvo se je začelo za nju zanimati in ju je končno resnično vtaknilo v zapor, kjer bosta obhajala medene tedne vsak za sebe pri ješprenju.
V	št. Vidu pri Ptuju je umrla gospa Enrlija Tom-bah, rojena Vošnjak, v starosti 80 let.
Junaftki rešitelj. V Krčovi-ni pri Ptuju se je dne 15. jan. zgodila nesreča, katere žrtev so skoro postala tri mlada življenja, da jih ni rešil mlad junak. Na velepose-stvu "An«ki dvor" so se sankali trije 4 do 9 letni dečki Fric, Branko in Bojan iz dveh uglednih ptujskih obi-telji. Sankanje jim je šlo prav po volji in v svoji otročji neprevidnosti so se podajali vedno višje v hrib ter se ko-rajžno spuščali navzdol. Naposled pa so sanke z dečki vred bliskovito zdrvele s pobočja ter se preko obrežja v bližnji ribnik in
Vpi -"r/- 'HI 71 " TTI TI---
izginiti pod rahlo h skorjo v globočini. Nesrečo je opazil veleposestnikov sin Cenci Glatz. Brez pomisleka se je pognal za njimi v globino in z nadčloveško požrtvovalnostjo privlekel vse tri zopet na površje. Spravil jih je zopet nazaj k življenju ter jih odpravil k prestrašenim staršem, kjer so si kmalu opomogli. Rešitelj Cenci Glatz, ki je s tveganjem lastnega življenja rešil staršem rodbinsko srečo, zasluži vse priznanje!
Vol. požrl bogastvo, če se kakemu zakoncu pripeti, da tuintam globlje premeri kozarček, ga Žena navadno pozdravi z vljudnostjo: "Piješ ko vol; vse boš zažrl.. Malo drugače pa se je nedavno pripetilo nekemu francoskemu posestniku. Vol — pravi vol — mu je ušel iz hleva. Ko ga je posestnik ujel in privezal nazaj k jas-lom, mu je vol iz žepa potegnil listnico . in jo začel žvečiti. Šele ko je odhajal iz hleva, je posestnik opazil, da mu listnica manjka. Vol je med tem že žvečil zadnji ostanek. V listnici je bilo dvanajst tisoč frankov, kar v naši valuti znaša 80.000 dinarjev. Vol je torej požrl celo bogastvo.
ZA krateiTCAS.
Pri zdravniku.
Jezičnica: "Ah. gospod, vejo, strašno sem bolna." Zdravnik: "No; kaj vam
pa je?"
Jezičnica: "Le poglejte moj jezik!"
Zdravnik: "Res, res, preveč sučete jezik, dajte mu malo miru, pa boste zdravi vi in vaš jezik..|
Maščeval se je.
V	višji dekliški šoli so razposajene gospodične počenjale vsakovrstne neredno-sti, da bi dražile sitnega gospoda profesorja. Tako so mu nekega dne, preden je stopil v razred, zmočile s šolsko gobo stol.
Profesor je prišel, sedel na stol, toda precej odskočil ves razburjen in zakričal: "Katera izmed gospodičen p4 je-fcedela pre) na stolu?"
V	prvem razredu ljudske
šole.
Učitelj: "Kdo ve za kakšno poljsko Žival?"
Malčki dolgo časa molčijo in premišljujejo, nakar dvigne roko mali Korlček.
Učitelj: "No, Korlček, povej!"
Korlček: "Miška".
Učitelj: "Dobro si povedal. Ali še ve kateri za kako drugo žival?"
Zopet dolgo premišljanje brihtnih glavic. Končno dvigne roko Ožbovtov sinček Boltek.
Učitelj: "Boltek, povej ti, ker drugi riičesar ne vedo."
Boltek: "Se ena miška."
Odrezal se je.
V	Ljubljani se zdaj zidajo velika poslopja. Primarširal je lepega dile Ožbovt Šveg-lja v "Ljubljanco, dolgo vas," in se začuden ustavil pred veliko novozgrajeno palačo.
"Vi," vpraša Ožbovt nekega mimoidočega gospoda: "Za koga pa bo tale graščina?"
"Za ljubljanske norce," odvrne gospod.
"Aha, sem si kar mislil," pravi na to Ožbovt, "samo če ne bo premajhna!"
Z latemo k ljubici.
Ožbovt: "Kam greš s to laterno?"
Gašper:"*4K ljubici."
Ožbovt: "Ko sem jaz hodil vasovat, nisem nikdar nosil laterne s seboj. . ."
Gašper: "Verjamem, saj se tudi vi$, kaj si dobil." Mestna gospodična na deželi.
Mlada ljubljanska frajla je prišla na kmete, z zanimanjem ,vse opazovala ki šla
> vf0]ey. Toda, kako se je ko H je obtičal čc-veljček v mehkem gnoju, i Hlapec, ki ji je vse razkazoval, je hitro priatopil k njej ter jo blagohotno po-trepljal po rami: "Le potolažite se, gospodična* ni vse maslo, kar pride od krave."
Ali bi bilo tako prav?
Zadnjič sta se dva brzojavno poročila.; Ženin je bil v Ljubljani, nevesta pa v Ma-1 riboru. To je po mišljenju I nekaterih zelo priporočljivo, i Tudi zakonsko življenje bi se dalo voditi brzojavno. Izvrstno bi to bilo. Mož bi nikdar ne videl Žene, vsak teden bi jo parkrat brzojavno oštel in ji vsak mesec poslal brzojavno nekaj denarja. , I Ali si morete misliti srečnejši dogodek, če bi mož tako lepega dne dobil brzo-jav: Fant je. Vse zdravo.
-o-
Silvestrova šala.
Avstrijska krona je že zgubila svojo ulogo kot vin-jeta za steklenice, kot plačilni listek itd., kar tudi ni nič čudno, ker je padla pač že pregloboko. Zato je prišla sedaj na vrsto druga valuta, ki se tudi Že bori s smrtjo. V Parizu se je Silvestrovo v enem prvih zabavišč pojavila neka dama, ki je nosila kostum iz samih bankovcev po tisoč nemških.mark. Kostum ni bil eleganten niti lep, toda ideja je ugajala in je bila dama sprejeta z viharnim ploskanjem.
Tudi za naše potomce dovolj premoga.
Z ozirom na poja-zen, da bodo v dogled-* nem času izčrpani naši premogovniki, si razni učenjaki že belijo glave, da iznajdejo sredstva za ogrevanje in kurjavo. Iz Newyorka se sedaj poroča, da je bila poslana posebna komisija na Kitajsko, ki je ugotovila, da je na dalj-njem vzhodu Kitajske toliko premoga, da se z njim za tisoč let lahko preskrbi celi svet. Razen premoga ima Kitajska ogromno množino bakra in drugih kovin.
Pošljite velikonočna darila sedaj, ~ da M spolnijo nade va&h v itari domovtt.
Velika not bo u Val« v stari domovini mnofo lepi« [n prijetne!*« ■ko Jim poiljet« denarno darilo v pomot in v zn«k spomina. St«. rit« to nemudoma, da taisto r pravem tasu prejmejo,
Poslužlte se pri tem nafteia posredovan)«, ker «o cene naj ni i je, po* strežb« točna, « sigurnost v vsakem ozlru zajamčen«.
Vali prihranki »o mnoie vsako leto po 4%, ako jih vloiit« pri n«« n«
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
Ako hočete dobiti kojeg« Valih iz domovine, ali ako hočete potovati sami domov, obrnite se s popolnim z«up«njem n« na«, kjer boste dobili vaa potrebna liavodlla brezplačno.	( f.m.)
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET	NEW YORK, N. T.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.

t ALBIN POLJANEC.
V nedeljo, 25. febr. je umrl v Barbertonu, O. g. Albin Po-ljanec, ki je bolehal že nekaj časa sem. Mr. Poljanec je bil «g£ošno priljubljen medttamoS-njimi naseljenci, imel je gro-cerijsko trgovino. Mr. Poljanec je bil do leta 1915, v Clevelandu, zaposlen je bil pri "Slogi". Vsak, kdor ga je poznal ga ie vzljubil, ta mirni, pošteni, odkriti značaj. Bil je član dr. Kat. Borštnarjev v Clevelandu. Doma je bil iz Ljubljane. Zapušča v Barbertonu soprogo in dve deklici. Pogreb se vrši, v torek, 37. febr. Naše iskreno sožalje družini, pokojniku pa ohranimo zvest spomin. — Nocoj bo ropot v mestni zbornici. Šlo se bo glede cene naravnega plina. Pričakuje se tudi župana Kohlerja.
DEKLE DOBI DELO, d« pomaga pri sptoinem hllnem opravilu. Nič pranja ,nič kuhanja. Dobra pl«Č« in prijazen dom. Telefonirajte Lake-wood 4683.	(27)
NAZNANILO.
Druitvo Danica, it. 11. S.D.Z. vabi Slovenke za pristop v društvo. Prosta pristopnin« v Zvezo in drult-vo in prosta zdravniika preiskava, to •o pogoji, kateri se vam le niao nudili. kar S. D. Zveza obstoji.
Članice društva pa opozarjam, da pridno sgitirajo v sedanji kampanji, vsake članice naj bo trden sklep, da vssj eno novo vpile; odbor se popolnoma zanese na druitvenice, ker so le vselej svoj dolžnost naredile, pa tudi aed«j ne z«ost«nejo.
Se enkrat p« povdarjam, vsaka Slovenka, kateri je mar priti v dobro drultvo, naj pristopi k Danici, bolj-le prilike ne boste imele nikdar. Vse prosto, samo asesment za tekoči mesec je za plačati, članice n« delo, uspeh nam je zagotovljen!
Za Danico
FRANCES HUDOVERNIK, 1261 E. 187th St.
(25)
AKO HOČETE DENAR. Naprodaj hiia za dve družini, izvanredno poceni. Garaža, dobra klet, vse moderne naprave, blizu Sole. Rent $072 na leto. Cena S7800, takoj $5400, drugo na lahke obroke. Vpraiajte na 1146 E. 148th St.
_(29)
ZGUBIL SE JE Collie-pes, 20. febr. stsr 6 mesecev, bele b«rve in male rjave lise. Kdor ve zaaj, naj naznani na 6*28 Metta ave. A
OPREMLJENA SOBA se da v najem. Gorlcots in vse ugodnosti. Vpraiajte na 1001 E. 72nd Place. (25)
SVOJO flttO boste imeli r kratkem ako *e iy*v»ti'iete z nsmi, kako. A. F. LUČIC. Real---
trn ('
mui»mii»iimmni»mt»in»»i»Mmim»»iiiiiiiiiiin»»iiiiiiriiiiMiM»itumuuw
\
Frank J. Lausche
i
ss od*OeiniK
Čez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING
Ob pondeljkih, sredah in petkih večer od 6130 do 8. se oglasite na 6121 ST. CLAIR AVENUE Randolph 7510
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii
SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD
v Se priporoča Slovencem za vse pri. like, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejie slike po zmernih cenah.
John Bukovnik,
SUPERIOR AVE.
7033
blizu Addison Rd. Odprto ob nedeljah od 10. dopi do 5. pop.
30
SLOVENSKA DOBRODELlU ZVEZI,
Cleveland, Ohio. Ust. 1. Januarja, 1921. MLADINSKI ODDELEK. (JUVENILE DEPT.)
tajniška poročila za mesec Januar. 1923. X-25.
Dr. Slovenec, št. 1. Suspendirani : Fr. Zorich, Pavla Zorich, Elsie Kolenc, Edgar Koleno, Williaoi Kolenc; Kari Kolenc, Jennie Kolenc, Tonny Kolenc.
Dr. Sv. Ana, št. 4. Suspendirana: Mary MeSe. Nova članica: št. 612, Amalija Zupančič.
Dr. Kras, št. 8. Novi člani: št. 613 Fortunat Zupančič, št. 614 Frank Valenčič, št. 615 Anna Zupančič.
Pr. Glas Clev. Delavcev, št 9. Suspendirani: Tonny Peterlin, Josephine Peterlin, Joseph Peterlin.
Dr. Mir. št. 10. Prestopila v odrasli oddelek: Frances Cvitko.	*
Dr. Danica, št. 11. Novi člani: št. 616 Louise Komin, št 617 Angela Komin, št. 618 Josephine A. Zalokar, št. 619 William G. Vihtelic, št. 620 Frank M. Vihtelic.
Dr. Bled, št. 20. Novi člani: št. 621 Julija Femec, št 622 Cecliija Femec, št. 623 Angela Femec, št 624 Mary Femec.
Frank Hudovernik, tajnik. KADAR SELITE
«U ob v««kl priliki ko potrebujete pre-voinje, se v«m priporočam, d« me pokličite. Dv« tona White-truck n« razpolago. Nizke cene. Prijazn« postrežba.
JOHN OBLAK,
1161 E. 61st St. Tel. Randolph 217«-!
(27)
VABILO!
Kdor hoče pristopiti k enemu naj« večjih druitev v Clevelandu, je vabljen, da pristopi k dr. sv. Janeza Krat. it. 37. J. S. K. Jednoto Druitvo ima pitat vstop le za kratko dobo Se, torej če se vpiiete takoj, pridete poceni v dobro druitvo. Za podrobnosti se oglaaJte pri tajniku FRANK KACAR, 1231 Addlaon Rd.	U)
JO
^ODIC,
Slovenska GROCERIJA. 1033 E. 6and St
Lepa denarna prilika.
Hlla naprodaj za tri družine, S sob vsaka, kopališče za vaako družino, hrastov les povsod, elektrika. E«r«i«, plin. Izredno Ugodn« prilik«. Hiia prinese renta $1062 na leto. Cena $8500, takoj $4000, druco na lahka odplačila. 1146 E. 148th St. vpraiajte apodaj v hiii	(24)
NAPRODAJ j« jako čeden Hudson Super Six avtomobil. Na novo popravljen in zboljian. Jako poceni za cotov denar. 15342 Lake Shore Blvd. Tel. Eddy 4419-M. (24)
LOT NAPRODAJ na naj bo I i Sem trjov-skem prostoru, vreden dvakrat toliko kot se tanj vpraša. 15307 Waterloo Rd. Colttnveod, O. (v. f. t)
NAPRODAJ GROCERIJA ° in vaa priprav« z« mesarijo, na prometnem prostoru; sa meaarljo so te-le stvari: ledenica, trije bloki. 10 te-
vffev kanter, električni mlinec, in slajser. Te se preda skupno t gro-cerije, ali pa tudi posebej. **— iajte n« 919 E. 140th St Beach kara.
_

In "
1.5 •*■ ' .


Je tako ljubeznivo, da mu Je orko postalo; obrnila se Je dajo, Je konec njemu In govorila prijazno lost." in živahno samo ž njim in Tonček je mahnil z roko semtertja pogledala po stra- in odkimaval; a ona Je govo-nt, kaj poreče Tonček, ko rila počasi ddfje: "Posebno zna ona tudi resna in moška imej usmiljenje z naSo Lenin kratkobesedna biti. A za- čiko, ko vidiS, da ima že do-merila mu je Se hujše, ker se ma dosti nadlog. Kako lahko
Niti Lenčiki niti materi se ni zdelo to smeha vredno in tudi Tončku je presedala ve-selost. Sprejel je prisrčno svoja gosta in ju vodil po hiši, velel skrivaj pogrniti in prinesti kruha in vina in nadejal se, da odide Jerica. A zvesto jih je spremljala dobra deklica.
"Nič ne bodi žalostna," tolažila je mati. "Saj še nisi prestara. Bo že še kdo povprašal, če ti je namenjen zakonski stan. Če ti pa ni, pomisli, kaj imava dobrega jaz in oče. Ali se ne godi bolje vsakemu hlapcu in vsaki dekli?"
Lenčiki je bilo na jeziku,
je prej vse to nosila, ko je bila mirna; a zdaj trpi ta reva, da se mi smili v srce. Rada te imam, Tonček, in vendar bi hvalila Boga, če bi se ne bil več vrnil k nam. Seveda si ti dobro mislil in hotet nas razvedriti; a po teh jasnih dneh je legla še gostejša megla na naše življenje. Polagoma se bo zopet vse pomiri-
ma
"Le poglej, Lenčika! No beno okno nima zagrinjala,", je dejala. "Kje pa je skled- j hotela žaliti in nik?"	jnevoljna sama
"Tega še nimam."	I tako lahkoverno in lahkoup-
"Sklednika nimaš? 21ični-1 no zapravila dušni mir in hi-ka pa tudi še ne. To je gospe- i tela za pisanimi penami, ki
darstvo, da se Bogu smili. Nič si ne znate moški sami pomagati."
"Saj si naročim kmalu gospodinjo," šalil se je Tonček.
"Skrajni čas," smejala se je Jerica in tekala in prestavljala pohištvo, kakor bi že bila gospodinja.
Vrbanka in hči sta malo govorili, a tem več mislili in kmalu se začeli odpravljati. Tonček se je trudil pridržati ji, stregel in ponujal pri mizi, kolikor je mogel, in stre-
gla in ponujala je ž njim ve- se ne spodobi dekletu.
za to očividno ni brigal.
Ko pa<so poklicali Martina domov in je hotel 2 njim oditi Tonček, ga je zadržala Blaževa žena, češ, da se mu nikamor ne mudi, ker je tako zapuščen v svojem prevelikem domovanju. Ostal je in spretna gospodinja, ki Je bila zapazila mlado napetost, je skušala omečiti trmasti srci, ki sta bili po nje-! lo in pozabilo; ampak pro-nem mnenju kakor ustvar-j sim te, nikar več ne vžnemir-daVtaToče in ""mati pačsa-ji?ni drugo za drugo in za- jaj dekleta. Če že govoriš, nekoliko kriva- a ni ju služit* hvaležnost obeh, po- govoriš, govori resno brez molčala je, sktbevši, da se najdeta so-,vsakega namigavanja in na se da je roc*ni duši, ki sta se bili ne- snubljenja, ki samo glavo koliko zgrešili. Oštela je po meša in srce obteži. Vem, da ženski navadi najprej sestro,1 imajo nekatere to rade in se da je pusta kakor jesenski smejejo in dobrikajo in jim dež.	I je le za šalo; Lenčika pa ni
"Oh, saj je pri jazna," je takšna. Ker je sama resna, dejal Tonček. "Martin se je misli, da govore tudi drugi smejal ves večer in on ve, ž njo zares, in tvoje besede zakaj, Jerica pa tudi." I se ji zde tem resnejše injs-"Jaz nič ne vem," dejala je krenejše, ker te ceni in stavi
________ _ Jerica, "in če misli Martin, nad vse druge. Torej, Ton-
spoznavatiTkako! da ve, potem se motita vidva ček, ne zameri, da govorim ' oba."	j s teboj kakor mati, skrbna
"To bi bilo pa škoda in za za Lenčiko in tudi za te, ker Martina bi mi bilo žal." mu-1 vem da bi ti bilo ;al, če bi zal se je Tonček; ona pa je morala trpeti zaradi besedi, zbežala iz sobe in ni je bilo s katerimi jo hočeš razvedriti."
je odpravljal "Oh, mati," ugovarjal Je
se razlete, ko se jih dotakne roka. Odganjala si je svatov-ske misli, ki so sedale za ser-minsko mizo, in bridko se nasmehnila materinim besedam, da ni še tako stara, in na tihem se začela meriti z Jerico in
šibka je tolažba materina, prav kakor ona sama in njeno drobno lice poleg one krepke polnolične deklice. Tončku ni tolikanj zamerila, pač pa Jerici, ki se je ve- več nazaj, dla po njenih mislih, kakor Tonček
sede in
se
domov samoljubno zadovo-, Tonček, "kako krivo me vi
selooka Jerica, a brez posebnega uspeha; onima se je mudilo domov,
"Kakor hitro utegnem, pridem na Tonček za jima roke in jezil se na tihem na jfeziCio Jerico, ki je ve^no govorna vmes in takoj se ponudila, da pride ž njim v vas.
"Nocoj, Tonček, pa k nam!" se je poslovila in spremila nekaj časa oni dve in žvrgolela, kako moder in de-
Se bolj hud na Jerico pa	Jjen, da je v domačem kraju sodite! Nikdar ne bi odpu-
je bil Tonček- kajti kaj si je	lJub in drag; in kar nič hud stil sam sebi, če bi z Lenčiko nogal misliti Lenčika in nje-!™ Jerico je primerjal Blaže- drugače govoril nego mislil
na mati! Niti par besedi ni	vo družino s Tratenskimi, o tem, kar mi je najbolj pri
Trato," je dejal, mogel sam govoriti ž njima,	Mer je tako žalostno, da se srcu. To je nesrečno nespo-
slovo in stiskal neprijetno, vsiljivo vedenje	boji Človek obiskat jih in po- razumenje, katerega sem ne-
Zato tudi tU šel zvečer v vas |	prašati, kako se jim godi. Pri koliko sam kriv in ki se bo
kžgurju, dasi ga je prišel	skednju ga ustavi Jerica, hitro razpršilo; samo da se
klicat Martin.	4	"Ali ti res misliš," je hitela, pogovorim z Lenčiko. Tam
"Zakaj ga nisi pripeljal s	"da je meni kai za Martina? jO že vidnim pri solnčnicah.".
sebojsprejela je Jerica	Nič, kar nič." In solze so jo "Torej lepo in prijazno se
Martina. "Saj se tiščeta ved-	polile. "In ti misliš, da sem pogovorita za slovo in potem
no drug drugega."	jaz huda in neprijazna. Saj naj bo konec! je sklenila
"Najbrž pojde na Trato. Lej, Jerica, kako se človek
laven mladenič da je Tonček, moti. Prej sem mislil, da ho-"Nikamor ne zahaja razen k di Tonček na Trato samo, nam; kajti z Žgurjem sta si ker je bil tam vzgojen; zdaj * od mladega prijatelja. Meni pa vidim, da so povsod žen-
ni res, Tonček. Naj bi bil ti mati, stisnila mu roko in po-videl Lenčiko na Trati, kako časi ^e vrnila žalostna proti hude jeze je ta! Jaz jo po- domu. znam, ker sem služila gori.1 "Zdrava, Lenčika!" je po-Njen ženin, Albin, jo je ho- zdravil Tonček deklico, ki je tel enkrat prijeti črez pas, a pridno kopala po zelniku in
že nagajajo ljudje, da je pri	ske vmes." In zaupljivo je mu je tako pripeljala, da je le še bolj povesila glavo ob
nas kuhan in pečen. Toda	pripovedoval, kaj da se je Albii^ tri dni legal po Šmar- tem pozdravu,
povprašal še ni. Ti veš, Len-	bilo zgodilo v gostilni, kako jeti da ga zobje bole. Lenči- Zdrav, Tonček!, je odgo-
čika, da sem imela jaz .že	je napil Albin Tončku in ne- ka je huda, ne jaz. Ampak,1 vorila mirno,
dobre snubce; ampak zdaj	vesti njegovi in kako se je Tonček, pridi kmalu zopet. Nič mi ne daš roke? ji
vem hvalo, da se nisem zme-	spri Tonček z očetom. Saj te imamo vsi radi. Lah- je oponosel in ldvil z žuljavo
nila za nje. Zaradi Tončka	"Ah, to ni nič," dejala je ko noč!" s i desnico pridno roko, ki se ni
bi se kesala. Ti ne veš, kako	Jerica zamolklo in negotovo.' Nikdar ni Tonček s toliko hotela odtegniti delu.
ljubezniv je ta fantt, koliko	"To ne more biti; saj ni ni- hvaležnostjo stisnil prijatelj- Prav, da si prišel, je de-
je skusil po svetu, kako za-	koli nič omenil." ske roke nego ta večer Jeri- iala črez nekaj časa in poda-
nimivo zna pripovedovati.	"Meili tudi nič mar ni," ci, ki se je veselila na tihem, la mu roko. "Želela sem, da
Kar cele večere bi ga poslu- zmignil je Martin z rameni šala."	"jaz povem, kar sem slišal.
da je naredila konec nespo- se kot prijatelja posloviva, razumenju, in ni slutila siro- "Sam Bog razumej tebe in
Molče je poslušala Lenči-	Z Jerico se ni dalo nič več	ta, da je dosegla ba^, kar je mater, ki govorita tako čud-
ka ta slavospev; tudi če bi se	govoriti; na mah je bila izgi-	hotela preprečiti. Naredila no!"
ji bilo ljubilo, ne bi bila pri-	nila prešerna veselost in	je konec drugemu nespora- "Medve, Tonček, govoriva
šla do besede; kajti Jerica je	umeknila se burnemu nemi-	zumenju in razpršila vse naravnost in resnično in za
govorila za vse tri, »in karko-	ru. Uverjala se je, da so vse	druge pomisleke.	(šale nimaVa ne časa ne volje,
li je vprašala oni dve, si je	te besede neutemeljena dom- Zgodno jutro drugega dne Poslušaj me in nikar mi ne
sama takoj odgovorila. |nevanja in sumnje, kakr-"Lenčika," je dejala skriv- (šnim ne odide noben fant, če nostno in se nagnila k nje- j izpregovori s kakšnim de-nemu ušesu, "ali boš druži-; kletom; a pomirila se ni. Žica? A nikomur nič ne povej, vahno se je začela spominja-ker ni še tako daleč." Veselo (ti vsake prijazne besede Ton-so se ji svetile oči in gledale čkove, kdaj ji je stisnil roko,
v zamišljeno tovarišico, ki se je obotavljala z odgovorom. "Torej z Bogom, mati] Z Bogom, Lenčika! Ampak molči, veš?" se je poslovila in veselo drobnela proti domu in polglasno si zapela: "Moj
fantič se izmed vseh spo-»»
zna.
Vrbanka in hči pa sta šli tiho svojo pot, zatopljeni v iste grenke misli.
"Da bodo zelo šle za njim," je prekinila molčanje mati, "to sem veiela; a nisem mislila, da bo izbral tako hitro."
"Čemu sva Šli vendar doli, mati!" je dejala Lenčika in zaihtela.
"Ker si ti tako želela. In spodobilo se je, da ga obiščemo mi enkrat, ker je bil on tudi pri nas. Saj smo vendar prijatelji."
"Oh, prijatelji!" vzdihnila je Lenčika. "Kdo je prijatelj nesrečnim ljudem. Vsak se jih ogiblje, da se ne naleze žalosti. In pri nas je tako, da si Želi včasih človek umreti. Če bi vas in očeta ne bilo več, služit bi Šla kamor si bodi rajša nego živeti v takšni hiši." !

je že dobilo Tončka na potu ustavljaj, besede. Razveselila tja, kjer ga že toliko časa ni sem se te. Tonček, ko si pri-bilo, dasi so ga tako težko W Po dolgih letih zopet k čakali; in srce mu je plalo, nam- Mislila^em, da sva osta-kakor da hoče pred njim do- ,a oba takšnih misli in tak. speti do zaželjenega cilja in šne8a SI*ca, kakršna sva bila popraviti in poravnati, kar kot otroka. A spoznala sem, so bile zakrivile nesrečne da se je mnogo izpremenilo. razmere in lastna nepremi- si vjdel mnogo sveta in šljena lahkovernost.	i mnogo doživel, jaz sem osta-
A vedno so naše nade ka- v domačem kraju in ne Ker pa Tončka več dni ni j kor tudi naš strah večje od zna™ drugače govoriti nego bilo v vas je začela popraše- pričakovane radosti ali ne- mislim. Tebi se je iz žalosti vati, kdo da se mu je zame- sreče. Kakor med tujce je rodilo veselje in sreča, meni ril, da treba poizvedeti. Blaž stopil Tonček v znano hišo. narobe, in ni bilo prav, da sam je šel po moškega mla-1 Mati ga je sprejela prijazno, sem hotela priti kozarcu tvo-deniča. A če se je resno držal | a ni se ga oklenila kakor Je radosti nekaf našega peli-
prej ; oče mu je Stisnil roko'na» ni bilo prav, da sem te 12 in pokimal; a govorila sta samoljubnosti napačno ume-starša hladno in mirno ka- la navadne šale za resne be-kor s človekom, ki ga spo- sede. Kriva sem bila sama, a nimata ker nisem bila previdnejša za svojega.	. in opreznejša. Žal mi je se-
"Kje je Lenčika?" vprašal daj; toda sreča, da je še poje Tonček pobit in užaljen. ,zneie ni prišlo spoznanje!"
"Z doma je šla," je dejal "Kakšne uganke govoriš, oče tiho.	Lenčika!" ustavil jo je Ton-
"Kam?"	ček. "Tebi je žal, da si mi da-
"Mislim da je v zelniku." besedo! Kaj sem vendar "Jaz grem za njo," je dejal takšnega zagrešil! Jaz imam Tonček in obrnil se. -	mirno vest."
"Par besed, Tonček, par "Blagor ti, Tonček! Ti si besed!" zadržavala ga je ma- se najbrž tudi sam motil. Ka-ti in hitela za njim in prijela dar pride človek po dolgih ga za roko. "Nekaj te mo- letih v stari kra), pričakuje ram prositi. Ti si brnek fant, in išče stare sreče. A ker se Tonček, in nič čudno ni, Če ie izpremenil sam, se .mu se marsikatero dekle ozre za kmalu zazdi, da se je izpre-teboi. Ampak pameten mo- menil kraj. Morebiti si ti od raš biti in previden, ker de- začetka res tako govori!, ka-kleta se hitro zagledajo in kor ti je velelo srce; a ko je
kako pomenljivo jo pogledal.
"Ah, če laže beseda, oči vendar ne lažejo," si je mislila.
on, Še resnejša je tpala ona. Malomarno je odzdravila, na kratko odgovarjala in modro govorila.
"Ljudje govore," je dejal štujeta in Čislata, Tonček, "da je moj oče otel Črešnjice, ki bi bile vse pogorele, če bi se bil o pravem času pripeljal načelnik og-njegascev."
"Ah, ljudje!" je dejala Jerica. "Danes govore tako, jutri tako."
"Javornik sam se je prišel njemu in meni zahvalit."
"Torej vendar še nekaj hvaležnih ljudi na svetu."
"Kaj si pa danes tako hu* da, Jerioa ?" je vprašal Martin.
"Saj se nihče ne zmeni, ali sem huda ali dobra."
"Kako s? motiš!" dejal je Martin in nasmehnila se mu
ho((a in in sumničenje in očitki in po-praševanje, ki naj bi prikrilo in pokrilo izpremislek. Vse odveč, Tonček, vse odveč!"
"Same domišljije, Lenčika! Koliko krivico mi delaš! Kar sem govoril, ni bila šala in nobene besede ne vzamem nazaj. Žal pa mi je res in ke-sam se, da nisem takof odgnal sumljivih misli. Saj veš, kdo je kriv. Zavedla me je ljubezen in.. zdaj se sramujem in kesam in te prosim:' Odpusti mi!" <
"Vse ti odpuščam, Tonček; samo posloviva se! Idiva narazen ker nisva drug drugemu namenjena."
"Če je tako, Lenčika, in se ti ne daš pregovoriti in prepričati, čemu sem se vrm'1 jaz v domovino! Prodal bom vse in šel po svetu. Zaradi tebe sem prišel, zaradi tebe pojdem. A da ti tako hudo zameriš, to ni prav. Človek' se lžihko zmoti; a pogovoriti se je treba, da se zmota spozna in popravi. Razžalil sem te proti svoji volji; a le še rajši te imam Lenčika, po nesrečni zmoti, v katero ne zabredem nikoli več."
"Oh, Tonček, lahko bi ti rekla: Preden bo petelin dvakrat zapel —. Ti ne veš, kaj je sumnja. Zdaj se slepiš, da si ozdravljen in da vidiš vse, kakor je bilo v istini; a najmanjši prah v očesu zagrne razgled po najlepšem kraju. Prej si se motil o meni in zdaj se motiš o sebi. Stara sumnja te ne izpusti več; napadla bi te tudi v zakonu in postavila se med naju kakor mrzla stena in trpela bi oba, ti po krivici, jaz po nedolžnem. Sreče je več v mislih nego v dejanstVu in od daleč se lepše vidijo pokrajine. Ti boš srečen s tisto, ki jo boš osrečil; pri nas pa je nesreča doma. Z Bogom!"
"Torej vsaka beseda, vsaka prošnja zaman?"
"Moja ljubezen sta za Bogom oče in mati." In obrnila se je k delu; Tonček pa se je rotil, da je nesrečen tisti dan, ko se je vrnil v domovino, nesrečna ura, ko se je naselil v vasi, in nesrečna misel, ki ga je slepila 7. nado srečnega življenja v domačem kraju. Pomeknil je% klobuk na očj in odšel.
Pred hišo je sreča! starega Vrbana.
"Kako je, Tonček, kako? vprašal je starček.
"Žalostno, oče, žalostno, je dejal Tonček. "Žalosten postane, kdor je vas prej videl in vas vidi sedaj. A-meni se ne godi bolje. Lenčika ne mara več za me."
"Tako, tako, Tonček? Ne kaj sem slišal govoriti. Ženski sta se obe pri jokali oni dan s tvojega domovanja in tarnali, da je vse pri kraju. Toda ženske se rade solze in za dežjem solnce sije. Morda se bosta še kako pogovorila."
"Govorite, oče, vi za me! K vam sem se zatekel, ko mi je umrl* mati, k vam sedaj, ko mi umira sreča in veselje na svetu. Ali menite, da se bom jaz trudil sam za se? Razvajen nisem in za življenje je kmalu dosti; a če bi moral sam živeti v svoji hiši, bi me umoril dolg čas.1— Tako imamo vsak svoje nadloge. Siliti pa Lenčike jaz ne morem, če res v srcu ne mara za me, v božjem imenu! Če pa so drugi vzroki, oprav-ljlve besede ali kakšna zamera, dopovejte ji vi, da naj prezre in presliši vse takšne laži in n£ žali sebe in mene. Boe vas obvarul, oče!"
"Tudi tebe, Tonček, ki si dobrega srca. Lenčikf ne bi bilo pri tebi nič sile; toda to ie nekdaj tako: kadar se kdo ženi, razveže vse jezike. /Vfamka božja vama porhagaj, da bo za oba prav!" XIII.
Žibert je zvesto izpolnjeval Hribarjeve ukaze in izvedel, seveda pod pogojem, da nikomur nič ne pove, od oremetenega Blaža, koliko da ima ta dolgav oni jenajja

m
1
- -M
46,647 ______
ton
VIA CHERBOURG)
na rodnih tleh ste v osmih dneh.
trežbo se vozite brez vsake skrbi do vsie hiie. rans, postrežba nenadkrHjiva. Preskrbite ti tako)
X
v
S posebno po* Udobnost, hra prostor.
Za nasvete, cene in drugo vprašajte pri ka terikoli agenciji.
LINE
CUNARD
Hotel Cleveland Cleveland, Ohio.
v posojilnici, koliko je ta potegnil, drugi zopet vložil. Hribar pa je hodil po vaseh, napeljeval pogovor na poso-jilnične raz-mere in polagoma zapazil, da se ujemajo popolnoma zapiski v posojilnici z izdanimi knjižicami.> Žgurju je prigovarjal, da naj odloži načelništvo, češ, denarne zavede so zamotane, da jih težko razbere preprost človek. Nekaka sopara je legala na Šmarjeto in zgoščavala s^ nad posojilnico. Župan je bil slabe volje, ne da bi vedel, zakaj, Albin nemiren, da se je jezil in razburjal za vsako malenkost.
Nekega dne pa prinese j)i-smonos Lojze novine, ki so vznemirle vso vas, kakor če potrka kdo na poln panj čebel. Naj bo namreč kak dopis v katerih si bodi novinah še tako aboten, prebere ga vendar vsakdo od konca do kraja, ako se tiče domačih razmer, in zlasti če se bere črno na belem, da je sosed goljuf ali slepar ali kar si bodi slabega. Tako je razna-šal Lojze novine s skrivnostno pripomnjo, da stoji notri nekaj imenitnega iz Šmarje* te.
(Dalje prihodnjič) ....... O
—	Iz urada policijskega clerka, iz glavnega policijskega stanu so neznani ljudje odnesli v nedeljo 53 varščin, pozivov pričam in vse dokaze proti • 53 kršilcem prohibicijske postave. Vsi ti slučaji bi morali priti na vrsto ta teden, in sedaj bo sod-nija imela največje sitnosti, da pridejo kršilci prohibicije na vrsto, kajti ukradeni so bil vsi papirji, ki se rabijo na sodniji.
—	Župan Kohler se je vrrtil iz New Yorka in je v nedeljo se vozil celo popoldne in zvečer po mestu ter pregledal vse mestno poslovanje, če je še v takem redu kot tedaj, ko je odšel vN.Y.
" POZOR ROJAKI! ~~
IŠČE SE ŽENSKA za pranje, in Cittenje. 340 Dalwood blizu Lake Shore Blvd. in St. Tel. Eddy 870&-M.
PRILIKA
BITI
NEODVISEN.
Ravno zdaj in vsak dan vam daje Inter* national Building In Loan Co. priliko^ da postanete neodvisni, ko boste stari let. 85 procentov ljudi pri tej Starosti v Združenih drža« vah je odvisnih od drugih za podporo. 6e vi vložite samo $5 vsak teden za dvajset let, boste tedaj imeli $8876.80. (Vaš denar nosi 5 obresti, ki se vsakega pol leta pripišejo lu.)
Vi lahko dvignete de* nar kadar hočete, če rabite in obresti vam do plačane na dvignete denar.
Internaiion
BUILMNG t LOAN CO. 6233 St. Clair Avta*
Dobili smo par dobrih hifta in poceni. Dosedaj te hiie ie niso bile naprodaj. Hiia 8 sob, za dve druiini na Edna aye. Cena $5500, takoj $2000. Hiia 5 sob, za eno družino, elektrika, toilet, cena samo $4000. Tkkoj $1800. Hiia 7 sob, velik lot, 3 garaže, vse udobnosti, cena $7000. Zidana hiia za 4 družine, 24 sob, vse udobnosti, rent na mesec $165, cena $17,000, takoj $3000. Imamo tudi dobro farmo, ki jo zamenjamo za vaio hiio. Vse podrobnosti zveste na 6122 St Clair ave. zraven fotografa.
(24)
•••
Naznanilo
•••
IftčE SE STAREJftA ŽENSKA, da bi pazila na otroke. 3867 Lakeside ave.	(25)
NAPRODAJ 3 in en četrt akra zemlje .Wickliff vas, stop 25*4 Euclid ave. Voda in elektrika na lotu. Ja-{ ko lahka odplačila, ali pa se zamenja za posestvo v Clevelandu. Pokličite lastnika C. A. Gardner, Kenmore 170, stop I27J4 Shore Line.	(28)
Moški dobe delo
takoj, stalno. Dolge ure. The Union Salt Co. Addison Rd. <E. 65th St.) in New York Central R'y.	(27)
Za »mesiji to delo in točno
rtrežbo ss plnsibersks Is ms-dela pokličite
A. J.
BUDNICK & CO.
6703 ST. OLAIR AVE
Randolph Nottingham 238-M
Mi tednom d« i.
d« t. zvočer.
DR. ZUPNIK-A
1.	*
ZOBOZDRAVNIKA
S tem bi rad naznanil ce- | njenemu slovenskemu činstvu, ki prihaja v u&d, da si popravi zobe, se nahaja moj urad na lu St. Clair Ave. in 63. c< in da je edini vhod do ga urada samo na vogalu ceste. Ker so se v okolici vršile nekatere izpremc kar moti ljudi, me je to potilo, da sporočim javn« to naznanilo.
V uradu na St Clair Ave. se nahajam že zadnjih let, toda pred kratkim sem preselil svoj urad v večje prostore, ravno nad North American banko v Knauso-vem poslopju, in moj urad lahko najdete, ako pogledate na napis banke, ki je ravno spredaj mojega urada. - Edini vh'od do mojega urada je okoli vogala St Clair ave. in 6a. ceste in jaz nimam nobenega drugega vhoda do mojega urada, in tudi nisem v zvezi z nobenim drugim uradom na St Clair Ave.

_
_____