Praznovanje 16001etnice smrti sv. Viktorina v Ptuju. Dnevi od 2.-8. novembra t. 1. so bili za mesto Ptuj velepomembni, častni in pa obenem dnevi milosti. Jednake svečanosti kakor te dni, PtujCani že od 1. 1844. niso videli. Takrat se je praznovala tisočletnica obstanka mestne farne ptujske cerkve — kakor poroča zgodovina — ob velikanski vdeležbi i meščanov i posebej okoiiškega Ijudstva. Letošnje 16001etnice smrti sv. Viktorina, ptujskega Skcfa in mučenika, nismo tako sijajao obhajali. Ni bilo čutiti po mestu tistega verskega, slavoesti prijaznega duha kakor je vel 1. 1844.; ni se starinsko zidovje veličastne cerkve omladilo v cvetju in vencih; niso spomina vredni napisi pravili dobajajočim, kaj se godi; izvrstno ubrani zvonovi starega in ctemnelega stolpa niso pozdraviii 34 proeesij in naže oko ni uživalo tega veselja, da bi videlo do 50.000 romarjev, kakor je vse to bilo 1. 1844. Verske in politične razmere so se od tistega časa dokaj spremenile. Ni bilo mogoče razviti programa, kakorSen bi bil primeren tej redki in za Ptuj častni svečanosti in kakoržnega bi proizvajali prav gotovo po drugih mestih ob enakih prilikah!! Saj je znano, da je Ornig naS župan! Dasi se je pa slovesnost obhajala v skromnem obsegu, vendar je prav gotovo vsakemu udeležencu napravila veliko dušno veselje. V naslednjih vrstah hočemo orisati kratkoma celi razvoj omenjene svečanosti. Naj tudi Sirni slovenski svet zve, kaj se je godilo v Ptuju, naj se tudi on spominja prednikov, ki so po naših pokrajinah oznanovali in branili sv. katoliško vero! Opozorili so na to slovesnost že 1.1888 naš zdajni prevzv. vladika, takrat Se ces. kr. dvorni kaplan na Dunaju, v knjigi >S v e t i V i k t o r i n«. Za letošnje kanonične vizitacije so pa — kakor tudi poznej v piamih — navduševali za nje dostojno obhajanje. Bilo }e težavno, narediti v današnjih prav neugodnih razmerah povsem in vse zadovoljujoč program. Konečno se je določilo, da se za slovesnost odmeri tridnevnica ali triduum. Cudno-hitro so sv. oče s pismom z dae 5. oktobra 1903 podelili popolne odp u s t k e vsem tistim, ki od 2.-8. novembra prejmejo sv. zakramente in na njih namen molijo pri oltarju sv. Viktorina v cerkvi sv. Jurija v Ptuju. Na posebej v ta namen sklicanem z b orovanju č 6. gg. župnikov ptujske dekanije se je dne 26. oktobra t. 1. sklenilo, da se tudi ljudstvo posameznih župnij vdeleži teh popolnih odpustkov. To mi3el so prvi sprožili naš za duSni blagor tako vneti prevz. knez in Skcf. V posebnem pismu so tudi želeli, da se došlim romarjem v domačem j e z i k u pojasni pomon slovesnosti. Le-ta se je razcepila na dva dela; zvečer je bila nemžka pobožnost za meSčane, predpoldan pa za slovenske romarje iz okolice. Na vernih duš dan ob polu 6. uri zvečer je slovesno petje zvonov s starega stolpa-samoteža oznanilo mestu in okolici otvoritev pomenljivega in milosti polnega časa. Ob 6. uri je čast. gosp. mestni kaplan Pšander imel uvodno pridigo. Po pridigi so bile slovesne večernicez blagoslovoma pri Viktorinovem oltarju, in to vsak veCer tridnevniee. Pri istem oltarju so se v proslavo svetnika te tri dni služile skoro vse sv. maše, kakor tudi velika sv. maša ob četrt 11 vsakega dne. Ganljiv prizor nam je pripravil d a n 3. novembra. Okoli devetih je prisla precejšnja procesija iz Vurberga pod vodstvom vlč. g. župnika G u n č e r i a. Čtoveku se je milo storilo, ko je gledal moleče in pevajoče množice vrveti v prostorno cerkev. Okoli tri četrt 10 so zvonovi pozdravili dobrih 500 Markovčanov, katere je dovedel ondotni gospod kapelan. Ta gospod je nato v navdušeni, živi besedi bodril romarje, naj ostanejo stanovitni v sv. veri! Ker je bil 3. november ravno praznik sv. Viktorina, bila je pri njegovem oltarju pontifikalna sv. maša, katero so ob obilni asistenci služili vlč. g. prošt J. F1 e c k. V večjo proslavo jubileja so veleč. gospod proSt dali na laslne stroške oltar sv. Viktorina prenoviti in v kolikor je bilo mogoče, slogu cerkve prikrojiti, za te dni pa bogato oplesti. — Zvečer ob 6. uri je bila nemška pridiga 5. g. S t u h e c a. Še večje dušno veselje nam je priredila sreda 4. novembra. Dobrih tisoč romarjev je prišlo: s Hajdine, na čelu jim vlč. g. župnik Sorglechner in 6. g. kaplan Rožman; od S7. Mariete pod vodstvom vlč. g. župnika Š u t a; in s PolenSaka, katere je dovedel vlč. g. župnik V a 1 e n k o. Skoro nedogledno vrsto so tvorili Marjetčani, Polenskim se je pridružilo preeejšnje število Tomaževčanov. — V dobro premišljenem govoru je 6. g. R o ž m a n s Hajdine proslavljal Viktorina. Po3ebno dobro je v uvodu povdarjal, n a j se P t u j ne vstraSi, ko gleda množice ljudi p rihaja ti od raznih strani; saj niso divja druhal in rope-žaljna sodrga, marveč mirno in verno okoliško ljudstvo ; in glasovi, katere je sliSati — saj niso divje bojno vpitje, ampak vroče molitve in pobožno petje! — Ta dan so prisli odpustkov dobivat veleč. gg.: dekan K r a 1 j iz Zavrča, župnik H i r t i iz Siivnice in župnik Moravec od Sv. Lovrenca nad Mariborom. — Na večer ob 6. uri je čast. g. vikar Horvat slavil sv. Viktorina kot eksegeta, kot neustrašenega boritelja zoper krivoverstvo. Njegov vzgled naj bi tudi zdajne prebivalce ptujskega mesta osrčeval, da se kakor nepremagljiva armada postavijo v boj zoper krive preroke današnjih dni!! Častit in slaven dan je bil č e t r t e k 5. n o v e m. Toliko Ijudstva! Vrhtega so Ptuj počastili in rcmarje razveselili s svojim obiskom vlč. g. kanonik Jernej V o h iz Maribora, častni kanonik H a j š e k iz Sloven. Bistrice, dekan Jakob Caf od Sv. Tomaža s svojim gosp. kaplanom Močnikom, župnik Z a dravec od S?. Lenarta, župnik Menhart od Vtl. Nedelje. Gsz 1200 romarjev so privedli 'čč. gg. duSni pastirji od najbolj oddaljenih krajev dekanije, in sicer vlč. g. župnik S i n k o z vlč. g. vp. župnikom R e p i č e m in č. gosp. kaplanom Ocvirkomdo 500 Lovrenčanov; vlč. g. župnik Tomanič sč. g. kaplanom Kozodercem do 500 Vrbanjčanov; okoli 200 Andraševčanov je pa dovedel tamošnji vič. g. župnik O č g e r 1. Reči se mora, da je bil lo najsijajneiši dan cele tridnevnice. V navduSeni in vznositi besedi je sloviti pridigar vlč. g. S i n k o romarjem povedal, zakai so prisli k oltarju sv. Viktorina, jih pa tudi bodril, naj se po vzgledu sv. Viktorina ne dsjo premotiti od nikogar. Neomahljivo naj ostanejo zvesti sv. katol. cerkvi! Katoližko naj bo njihovo misljenje, katolisko njihovo dejanje, katoliško vse njihovo življenje! Po pridigi je bila slovesna sv. maSa, pri kateri so romarji cb spremljaniu krasnih novih orgelj tako navdušeno peli slovenske cerkv. pesmi, da smo bili vsi razočarani. Veleč. in prezaslužni g. prošt J. F 1 e k so imeli na večer sklepno pridigo, v kateri so z miadeniško navduženostjo kazali svojim faranom sv. Viktorina kot mučenika, ki je raje umrl, nego bi dal slovo Kristusu in njegovi cerkvi. Pridobil si je a tem nevenljivi nebeSki venec, v katerega naj mu Ptujčani še vvezejo troje biserov: njih lastno vero, upanje in ljubezen. Kaj ganljivo je bilo, ko so S8 potem pri večernicah molile litanije presv. Srca Jezusovega. Naj bi pač v plamenu ljubezni tega božanskega Srca zgorelo vse, s čemur so ga žalili vdeležniki in nevdeležniki te slovesnosti! Naj bi s tega žarečega ognjiSča ljubezni padel močan plamen ljubezni božje zlasti na mesto Ptuj, da bi odslej slovelo po svoji veri, kakor je postalo slavno po svoji preteklosti in častito po mučeniski krvi sv. Viktorina. Vernemu okoliškemu ljudstvu pa bodi to božje srce kakor doslej »kralj in središče vseh src«, bodi mu »vir življenja in svetosti, »vir vse tolažbe«, končno pa »življenje in vstajenje«! Pred zadnjim blagoslovom se je zapel »Te Deum«. Da, dosti hvale smo Bogu dolžni: za ugodno vreme, da so se mogle vrSiti procesije, brez katerih bi jubilej zgubil gotovo polovico ljubkosti, in pa za to, da se je vse godilo brez najmanjšega nereda in tako nepričakovano svečano. Naslednje dni do večernic v nedeljo so Se vedno prihajali romarji od razaoterih krajev posamič ali v skupinah k oltarju sv. Vik~ torina. Dobrim 3000 vernikom se je te dni podelilo sv. obhajilo. Koliko jih je pa že doma prejelo sv. zakramente! To je bil čas, katerega nam je napravil Gospod! Morebiti temu ali onemu to in ono ni bilo po volji, imel je pa veselje Bog in sv. Viktorin kakor tudi vsako poSteno katoliško srce. Z nekako bojaznostjo smo gledali t tridnevnico, stala je vsestranski mnogo napora in žrtev, ko }e pa minila, smo rekli: Skoda, da to dalje časa ne traja! Božji blagoslov pa, ki so ga pobožne molitve te dni zvabile iz nebes, naj na priproSnjo sv. Viktorina vedno ostane med nami!