GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIP INGRAD CELJE LETO XXV. - ŠT. 4 - 22. APRIL 1983 1. maj - mednarodni praznik dela MEDREPUBLIŠKI DOGOVOR O DRUŽBENOEKONOMSKEM POLOŽAJU DELAVCEV V TUJINI Pomemben dogovor Na 1. kongresu Druge Internacionale 1889. leta v Parizu so delegati, predstavniki naprednega delavskega gibanja Iz celega sveta sklenili, da bo 1. maj mednarodni praznik dela v spomin na množične In krvavo zatirane stavke delavcev, ki so zahtevale od kapitalistov osemurni delavnik In druge vredne človeka delovne pogoje. V devetnajstem stoletju se Je plaz stavk delavcev, ki so se bojevali za svoje pravice, utrgal In se ni nikoli ustavil. Tako Je 1. maj postal simbol borbe vseh delavcev na svetu, to Je delavskega razreda za boljšo prihodnost In za uveljavljanje pravic, ki Izhajajo Iz dela. Pri nas Je drugače. Delavci v naši domovini spadamo s ponosom v tisti del svetovnega delavskega razreda, ki Ima usodo v svojih rokah. In ravno zato nas 1. maj obvezuje, da stopamo naprej. Uresničevanje določil Ustave In Zakona o združenem delu mora krepiti položaj samoupravljalca. S povezovanjem In združevanjem dela In sredstev bomo okrepili ekonomsko moč temeljnih organizacij združenega dela In delovne organizacije. S samoupravnim sporazumevanjem In družbenim dogovarjanjem bomo našli ustrezne rešitve v dohodkovnih odnosih, kjer bo vsak dobil toliko, kolikor Je naredil. Velika udeležba jugoslovanskega gradbeništva, posebno pa še slovenskega, pri izvajanju investicijskih del v tujini in neurejene razmere, oziroma različno reševanje In obravnavanje družbenoekonomskega položaja delavca na teh delih, so zahtevali takojšnjo pravno ureditev. Ugotavljamo, da smo bili pri urejanju te problematike brez prave skupne samoupravne zakonodaje. Zaradi tega naj bi bil do konca meseca maja sprejet medrepubliški družbeni dogovor, ki bi urejal najvažnejša vprašanja s tega področja in bil podlaga za izdelavo republiških družbenih dogovorov. Le ti bi morali biti sprejeti do konca meseca junija in bi morali veljati od prvega julija dalje. Družbeni dogovor prinaša bistvene spremembe od sedanjih zelo različnih pravic, ki jih imajo slovenski in jugoslovanski delavci na delu v tujini. Enotno rešuje družbenoekonomski položaj delavcev in nekatere najpomembnejše spremembe navajamo v tem članku. Družbeni dogovor ureja naslednja področja: 1. samoupravno organiziranje in odločanje; 2. delovni čas; 3. delitev sredstev za osebne dohodke; 4. povračila in izdatke za skupno in individualno porabo na breme materialnih stroškov; Zlata plaketa za Ingrad Na 2. Jugoslovanskem sejmu gradbeništva, ki Je bil od 4. do 10. aprila 1983 v Gornji Radgoni, Je Ingrad prejel najvišje priznanje sejma — zlato plaketo — za montažne konstrukcije kmetijskega programa. Ta prispevek k hitrejšemu »• razvoju kmetijstva in hkrati novo fazo v razvoju montaž-tažnega sistema Ingrad, so pripravili v naši Razvojni službi, avtor programa pa Je Inž. Elza Creplnšek. Več o sejmu preberite na 8. strani glasila. Vlil Šuster 5. zaščita delavcev na delu v tujini. Gradbišča, oziroma delovišča, v tujini bodo organizirana kot delovne enote, v katerih se morajo delavci tako organizirati, da lahko nemoteno izvajajo vse oblike samoupravljanja. Pri tem pa ni pomembno ali so razporejeni na delo v tujini iz ene ali več delovnih organizacij. V osnovi mora biti dana možnost opravljanja prerazporejenega delovnega časa, vendar v povprečju ne sme biti daljši od 42 ur na teden. Dnevno se lahko normalno dela do 10 ur, v izjemnih primerih pa 12 ur. Pri delitvi sredstev za osebne dohodke je najpomembnejše določilo, da se osebni dohodki obračunavajo v dinarjih in bodo znašali v razponu od 2 do 3,5 krat več kot so osebni dohodki za enako, oziroma podobno delo v domovini. V kolikšnem obsegu se bodo osebni dohodki izplačevali v tuji valuti in v kolikšnem obsegu v dinarjih je definirana samo zgornja meja in to največ 70 % v tuji valuti. Pri določitvi razmerja med dinarjem in tujo valuto pa naj se upoštevajo specifični pogoji življenja in dela v posameznih državah, kjer se dela izvajajo. Dodatki za nadurno delo, delo ob praznikih in za delo ponoči naj znašajo od 20 do 30 %. Nadomestilo za praznike naj se plača po povprečju meseca, v katerem se praznuje praznik. Nadomestilo za letni dopust se Izračuna po povprečju, doseženem na delu v tujini za tekoče leto. Nadomestilo za čas bolezni se izračuna na podlagi povprečja izplačanih osebnih dohodkov zadnjih treh mesecev dela v tujini. Nadomestilo osebnega dohodka v času prekinitve dela zaradi višje sile kot pomanjkanje materiala in podobno se ugotovi v višini 70 do 80 % povprečja zadnjih treh mesecev. Za ugotavljanje osnove o-sebnega dohodka, od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se predlaga osebni dohodek, ki je bil ugotovljen za delavca pred njegovim odhodom na delo v tujino. Ta osnova se mora letno, oziroma za posamezni mesec ko- rigirati za % povečanja, ki je ugotovljen za porast osebnih dohodkov v matični delovni organizaciji. Ker to določilo ni popolnoma enako predlogu v novem osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko pričakujemo delno spremenjen predlog v slovenskem družbenem dogovoru. Ugoto- DRŽAVNA ODLIKOVANJA V počastitev dneva OF In praznika dela Je bila v dvorani Ingrad 22. aprila krajša proslava s svečano podelitvijo državnih odlikovanj. Predsedstvo SFRJ Je odlikovalo za posebne zasluge In dosežene uspehe pri delu, ki Je pomembno za napredek države, z redom dela z zlatim vencem Franja Čevnlka (sedaj že u-pokojenec), z redom dela s srebrnim vencem pa Alojza Lakoviča, Romana Marna, Vlada Rajha In Alojza Tlrguš-ka (vsi TOZD Mehanizacija). Čestltamol Vlil Šuster viti je, da je najsmotrneje zagotoviti iz tega naslova delavcu približno take pravice kot jih ima, če bi delal doma. Stroški za osebni družbeni standard naj bi se obravnavali kot materialni stroški in naj bi se izplačevali v obliki terenskih dodatkov. S terenskimi dodatki naj bi delavci krili direktne stroške za prehrano in delno za bivanje. Ostali stroški naj bi bremenili delovne enote v tujini. Na deloviščih v inozemstvu je treba organizirati popolno zaščito delavcev, kar naj bi obsegalo zdravstveno zaščito, varstvo pri delu, primerno prehrano in bivanje glede na klimatske in druge pogoje življenja in ustvarjanja pogojev za družbeno, kulturno-zabavno in športno aktivnost in seveda za organizirano in učinkovito informiranje o delu v tujini kot tudi o razmerah In delu v domovini. Ta družbeni dogovor bodo podpisali Zvezni in Republiški Izvršni sveti, Zvezni In Republiški sveti sindikatov In Zvezna kot republiške Gospodarske zbornice. Franc Berginc Organiziranost delovne organizacije Za smotrno uresničevanje želenih ciljev mora imeti vsaka delovna organizacija u-strezne poslovne zmogljivosti. Te zmogljivosti morajo biti zastopane v ustreznih človeških, materialnih in finančnih izvorih. Strukturo poslovne zmogljivosti lahko opazujemo s tehle vidikov: — ljudje s svojimi znanji in sposobnostmi, — predmeti dela, — delovna sredstva, — delovna sila, — storitve in denar, — delovne metode. Kakovostna, količinska in časovna udeleženost vseh navedenih prvin poslovne zmogljivosti je pogoj za u-spešno doseganje ciljev. V poslovnem sistemu pa nastopa tudi entropija zaradi neustrezne strukture prvin poslovne zmogljivosti, npr. če imamo visoko produktivne stroje in sodobno tehnologijo, nimamo pa ustrezno usposobljenih kadrov. Da lahko zmanjšamo entropijo in izboljšamo rezultate poslovne zmogljivosti, moramo razpolagati z operativnimi metodami in tehnikami. Celotno metodologijo načrtnega izboljševanja rezultata moramo opredeliti z naslednjim zapovrstjem opravil: — s popisom relevantnih podatkov (anamneza), — s preučitvijo zbranih podatkov (analiza), — s spoznavanjem vzrokov (diagnoza), — z opredelitvijo in izbiro metod in tehnike dela (terapija), — z uvajanjem sprememb, — z nadzorom in — s korekturo. Splošni, osnovni cilji vsakega poslovnega in proizvodnega procesa so: — OBSTOJ, — OHRANJANJE ZADOVO-LJIVIL TRENDOV RASTI in — SPLOŠNI NAPREDEK DELOVNE ORGANIZACIJE. Poleg teh osnovnih ciljev se občasno pojavijo še drugi pomembni cilji kot: — reševanje problemov, ki se v poslovnem procesu pojavljajo in — odpravljanje deviacij, ki tudi občasno nastopajo. Tem osnovnim ciljem sledi oblikovanje in uresničevanje konkretnih ciljev. Vsaka organizacijska enota, skupno in tudi posamezniki, imajo postavljene cilje, ki jih morajo doseči. Za zadovoljivo doseganje stopnje rasti oblikujemo med drugimi tudi nekaj naslednjih konkretnih ciljev: — stalno razvijamo tehnologijo obstoječih in novih proizvodov, — osvajamo nova tržišča, — stalno dopolnjujemo organizacijo proizvodnje in poslovanje, primerno pogojem in tudi socialnim spremembam v kolektivu in okolju, — povečujemo stopnjo koriščenja zmogljivosti obstoječih sredstev za delo, jih obnavljamo in nabavljamo nove, Pod tem naslovom, ki bo hkrati tudi nova rubrika v našem časopisu, bomo v prihodnjih nekaj številkah objavljali prispevke službe za organizacijo poslovanja. Prispevke Iz organizacijskega področja bo pripravljal Viktor Opaka, ki ga ob njegovem prvem prispevku tudi predstavljamo. Tovariš Viktor Opaka je magister organizacijskih znanosti. V naši DO je od februarja letos, pred tem pa Je bil samostojni strokovni svetovalec za organizacijsko področje na Razvojnem centru v Celju. Pred tem Je bil več kot dvajset let v Železarni štore, kjer je bil nazadnje vodja službe za organizacijo in AOP. Srečali pa smo ga tudi na celjski Delavski univerzi, kjer Je bil pet let njen direktor. — realiziramo posamezne dele dolgoročnih in srednjeročnih ciljev kot operacionalizirane cilje, — lastne — notranje sposobnosti, ki se nenehno spreminjajo, oblikujemo v cilje in jih realiziramo v okolju v obliki ponudbe, — stalna analiza tržišča vodi k oblikovanju novih konkretnih ciljev. Oblikovanje ciljev je izredno zahtevna naloga, saj morajo biti cilji jasni, izvedljivi, delovati morajo motivacijsko na izvajalce nalog, ki naj te cilje dosegajo v predvidenem času z določenim učinkom. Pri oblikovanju ciljev se moramo izogniti poenostavljanju, posploševanju, pretiravanju, idealiziranju ipd. Uporabiti moramo kvalitativne podatke in informacije, predvideti postopke izvajanja, postopke kontrole, metode in tehnike zasledovanja in obdelave rezultatov, ukrepe v primerih odstopanj od oblikovanih In sprejetih ciljev. S tem uvodom smo želeli opozoriti na to, da smo v naši delovni organizaciji že pričeli z oblikovanjem in realizacijo obsežnega programa na področju reorganiziranja sedanjega načina dela v poslovnem procesu. Kreiranje sistema poslovanja, uvajanje novih metod in tehnik dela, bo dolgotrajna naloga. Vključiti se bodo morali vsi tisti delavci, ki so voljni in sposobni kreirati nove sisteme in tudi vsi tisti, ki so po svoji delovni dolžnosti izvajalci v operativi. V praksi je slišati pogosto očitek, da spremembe najraje uvajamo v operativi in na manj zahtevnih delovnih področjih. Pri nas smo se odločili za obratno pot. Pričeli smo jih pri vrhu ali »glavi« kot pravimo. Doslej smo pripravili že pet organizacijskih predpisov, s katerimi so opredeljene in »u-zakonjene« naslednje aktivnosti za vodilne kadre: — način dela direktorja in koordinatorjev, — pravila obnašanja na koordinacijah in sestankih, — navodila za izdelavo poročil na koordinacijah, — navodila za pisanje zapisnika, — navodila za delo z dokumentom »delovna naloga«, — priprava, vodenje in u-smerjanje koordinacij in — predvideli smo vsebino dela za koordinacije na vseh nivojih. (Navedene organizacijske predpise imajo vsi direktorji in vse tajnice). S to prvo nalogo želimo doseči, da bodo najbolj odgovorni delavci v TOZD in v DSSS veliko bolj racionalno izrabljali delovni čas ter bolj učinkovito vodili vsak svoje področje v tesni povezanosti z vsemi sektorji, TOZD, službami in organizacijskimi enotami. Pripravljena so tudi navodila za PROJEKTNO DELO. Osnovni namen sodobnejšega načina dela je v tem, da u-sposobljeni strokovnjaki kot skupina prevzemajo s polno odgovornostjo izdelavo novih projektov in programov, ki po svoji vsebini zahtevajo strokovno poglobljeno delo. Skupine za izdelavo projektov bodo sestavljene iz različnih področij (TOZD, DSSS in njihove organizacijske enote) in so za čas oblikovanja projekta odgovorni vodji projekta. Na ta način hočemo združiti znanje tudi tistih mladih strokovnjakov in dobrih praktikov, ki doslej iz različnih razlogov niso prišli do izraza, zlasti pri kreiranju zahtevnejših nalog. Oblikovan je tudi predlog za reorganizacijo tehničnih služb, to je projektive in tehničnega sektorja, delno tudi komercialnega sektorja. Načrtujemo namreč močno pripravljalno funkcijo, ki naj bi jo sestavljala dva sektorja (organizacijski enoti) in sicer: PRIPRAVA PROCESOV IN PLAN PROCESOV. Celotni proces od ideje do izvedbe moramo organizirati tako, da bo ta proces predstavljal čvrsto nepretrgano verigo in bo služil izključno ciljem delovne organizacije kot celoti. V sedanji situaciji, oziroma organizacijski strukturi, je namreč mnogo pregrad med službami in TOZD in tudi med TOZD. Te pregrade pa v bistvu pomenijo ovire za doseganje optimalnih poslovnih učinkov. Ta prispevek naj bo vsem članom kolektiva kot prva informacija, da bomo v določenem času tudi pri nas v sodelovanju z vsemi odgovornimi strokovnimi delavci, ob temeljiti pomoči predstavni- kov družbenopolitičnih organizacij in podpori samoupravnih organov, uspeli organizirati delo v zadovoljstvo večine in korist vseh zaposlenih, saj smo prepričani, da smo sposobni oblikovati, sprejeti in izvajati ' sodobne metode dela, ki nas bodo ohranile na tržišču na zavidljivi ravni. Viktor Opaka Sklepi DS Ingrad Pomembnejši sklepi 7. rednega zasedanja delavskega sveta delovne organizacije z dne 11. 4. 1983 Delavski svet je na tem zasedanju obravnaval in sklepal o naslednjih zadevah: — Podano mu je bilo poročilo o delu odbora za gospodarjenje. Poročilo je zajemalo predvsem predloge o spremembi cen IGM in Mehanizacije in pa predloge sprememb pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter pravilnika o prejemkih, ki bremenijo materialne stroške. Delavski svet je odobril predlagano povišanje cen IGM in Mehanizacije po predlogu odbora in uskladil spremembe prej navedenih pravilnikov. Usklajen enoten predlog pravilnikov bo poslan še delavskim svetom TOZD v sprejem. — Delavski svet je potrdil zbirnik delitve po zaključnem računu DO GIP Ingrad za leto 1982. Sprejel je tudi letni plan za leto 1983 in srednjeročni plan DO GIP Ingrad za obdobje 1981—1985, srednjeročni plan SOZD Giposs in aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih srednjeročnega plana SOZD Gipos za obdobje 1981—1985. — Imenoval je komisijo za nagrade in priznanja v naslednjem sestavu: 1. Jože Mešl, predsednik IO OOS, 2. Ivan Rebernjak, predsednik DS DO, 3. Franc Berginc, direktor kadrovsko-pravnega sektorja, 4. Rudi Gaberšek, TOZD IGM Medlog, 5. Boris Petan, TOZD GO Ljubljana. Za strokovnega tajnika komisije je imenoval Štefko Krušič, iur. Prejšnji komisiji je potekel mandat, zato je DS imenoval novo. — Verificiral je sprejem sporazuma o zunanjetrgovinskem poslovanju GIP Ingrad in pravilnik o letovanju delavcev GIP Ingrad. Oba samoupravna akta so predhodno sprejeli delavski sveti vseh TOZD in DSSS. Sprejel je spremembe in dopolnitve pravilnika o delih, oziroma nalogah v zunanjetrgovinskem poslovanju, ki jih opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugi strokovni delavci v GIP Ingrad. Sprejel je pogojni sklep o prodaji komplepsa zemljišč v Vodicah pri Ljubljani s tem, da je prodaja tega kompleksa vezana na pridobitev lokacije pri Elektrovodu. V kolikor tega kompleksa ne dobimo, ne bo realizirana prodaja zemljiškega kompleksa v Vodicah. Leon Čreplnšek, dipl. Inž., pomočnik glav. direktorja — Po opravljenem razpisnem postopku je delavski svet imenoval za dela in naloge pomočnika glavnega direktorja za tehnično-komerci-alno področje Leona Crepin-ška, diplomiranega gradbenega inženirja, dosedanjega direktorja tehničnega sektorja v DSSS. — Delavski svet je potrdil poročilo uredniškega odbora za izdajanje Glasila. S tem je potrdil tudi obračun stroškov za izdajanje glasila v letu 1982, ki so znašali (za tisk, klišeje in honorarje) 479.954,80 din in predračun stroškov za izdajanje Glasila v letu 1983 v višini 660.000 din. V predračunu so predvideni stroški za izdajo 8—10 številk Glasila od 6—12 strani v nakladi po 3.000 izvodov. — Odobril je dotacijo organizacijam in društvom v DO GIP Ingrad za leto 1983. — Sprejel je informacijo o poslovanju gradbišča v Iraku za leto 1982. Iz poročila je bilo razvidno, da so dosedanji rezultati ugodni, da pa lahko pričakujemo v bodoče slabše rezultate glede na zaostritev pogojev na tem področju. Trenutno imamo v Iraku zaposlenih 183 delavcev, število teh pa se bo zmanjšalo in je že napravljen plan vračanja delavcev in njihove zaposlitve v tuzemstvu. Delavski svet je bil informiran, da je SOZD Giposs podpisal pogodbo za gradnjo 650 stanovanj v Alžiru. Del teh stanovanj odpade tudi na Ingrad. V pripravi so še nekatere druge ponudbe v okviru Rudisa Trbovlje in SCT Ljubljana, kjer sodeluje tudi Ingrad. Ivica Bezlaj LETNA KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA GIP »INGRAD« Resnost sedanjega trenutka Sindikat je pri nas organiziran tako, da vsako leto pregledamo delovanje, da ugotovimo kakšne in katere uspehe smo dosegli s svojim vsakdanjim živim opredmetenim delom in kakšen napredek je bil storjen na področju boljše delovne In samoupravne organizirano-nosti ter aktivizacije vseh subjektivnih sil. Na letnih članskih sestankih osnovnih organizacij sindikata so delavci najbolj izpostavili naslednja področja, znotraj katerih se pojavljajo problemi in katerim bo potrebno v naši delovni organizaciji posvetiti največ pozornosti ter najti ustrezne rešitve: — zaposlovanje mladih kadrov, zlasti v neposredni proizvodnji; — nagrajevanje po delu in rezultatih dela; — zaščita socialno ogroženih delavcev; — boljša organiziranost poslovanja in dela v delovni organizaciji; — dohodkovno povezovanje med TOZD in svobodna menjava dela in sredstev ter status določenih TOZD; — naraščanje vseh oblik izostankov z dela in zaostritev delovne discipline; — položaj gradbenega delavca v naši družbi. To so področja, v okviru katerih TOZD lahko najdemo problem, neustrezno rešena ali nerešena vprašanja, ki se že ponekod predolgo vlečejo in na katera so delavci v sedanjem gospodarskem položaju bolj energično opozorili, kakor so na to opozarjali poprej. Vsa ta področja so bila obravnavana na letni seji konference osnovnih organizacij sindikata GIP »Ingrad«, 28. marca letos. Razpravljalci in vsi ostali navzoči so menili, da je nujno opozoriti preko delegatov na vseh ravneh, da so zara- di skokovitega naraščanja cen najbolj ogroženi neposredni delavci v proizvodnji in da so zato taki ukrepi nesprejemljivi. Zaradi takega naraščanja cen in drugih u-krepov se srečujemo vsak dan s problemi, kako gradbenega delavca obdržati na gradbišču in mu zagotoviti socialno varnost, ne da bi kršili Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1983. letu. Na podlagi navedene problematike so bili na letni seji konference OOS GIP Ingrad sprejeti naslednji zaključki, usmeritve In sklepi: 1. Konferenca OOS GIP »Ingrad« sprejema poročila: — o delu konference OOS in njenega IO v letu 1982; — o materialnem poslovanju konference od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1982; — nadzornega odbora in druga poročila. 2. Potrebno je usmeriti družbenopolitično delo tako, da bo prišla do izraza možnost kreativnega delovanja slehernega člana sindikalne organizacije. Delovanje 00 je treba organizirati tako, da bodo člani IO 00 delegati baze, z možnostjo in pravico usklajevanja mnoštva interesov, selekcije le-teh ter oblikovanja skupnih interesov, ki se bodo nato usklajevali na višjih organih kot je IO KOOS, občinski sindikalni svet in drugi. 3. Konferenca OOS bo vztrajala na doslednem spoštovanju samoupravnih in drugih aktov ter usmeritev na področju učinkovitega gospodarjenja, zlasti na razvoju tistih področij, ki so višje akumulativna (področja o-brtno instalacijskih in obrtnih del v gradbeni operativi s poudarkom na specializaciji). 4. Konferenca OOS ugotavlja, da je gradbena in obrtniška dejavnost vedno bolj deficitarna glede ka-kadrov. To izhaja iz položaja, v katerem se nahaja gradbeništvo. Zato je potrebno aktivirati vse sile, da bomo gradbenemu delavcu v naši družbi zagotovili takšen položaj, ki mu po težavnostni stopnji del pripada. Pri posebno deficitarnih poklicih znotraj gradbeništva bo potrebno poiskati in uveljaviti takšen sistem nagrajevanja, ki bo dosegel, da bodo ti poklici dovolj zanimivi za mlade kadre. 5. Resnost sedanjega trenutka v naši družbi je tolikšna, da konferenca OOS ocenjuje, da je potrebno maksimalno angažiranje v družbenopolitični akciji za izboljšanje položaja. Menimo, da je nujno opozoriti na neustreznost nekaterih ukrepov, med katerimi je najbolj izpostavljeno skokovito naraščanje cen. Zato je nujno potrebno pripraviti razpravo za letno sejo Občinskega sindikalnega sveta, za seje delavskega odbora sindikata delavcev v gradbeništvu. V tej razpravi je treba opozoriti na položaj gradbeništva kot panoge, na problem delavcev iz drugih republik, kakor tudi na probleme domačih delavcev, na socialno varnost delavcev in tudi na druge probleme, ki jih vsi gradbeniki čutimo. 6. Konferenca OOS zahteva stalno informiranje delavcev preko raznih oblik obveščanja (ponovno je potrebno redno izdajanje »OBVEŠČEVALCA«) o vseh zadevah, ki so pomembne za samoupravno odločanje ter za aktivno družbenopolitično delovanje delavcev. Seveda to ne more zamenjati žive besede, ki je še vedno oblika informiranja in so zanjo zadolženi vsi člani IO OOS in IO KOOS. Delegati so se z razpravami tvorno vključili v delo sindikalne konference 7. Konferenca OOS ugotavlja velik porast izostankov z dela. Izpostavljeno je bilo več vzrokov, med drugimi tudi stopnja medsebojnih odnosov. IO KOOS naj organizira okroglo mizo, na kateri bo možno ugotoviti vzroke in oblikovati predloge za spreminjanje razmer. 8. Konferenca OOS ugotavlja nujnost kritičnega odnosa do dela vsakega posameznika. V ta namen je od slehernega zaposlenega potrebno stalno zahtevati odgovoren odnos do dela. Sočasno so OOS dolžne, da s svojim odnosom do najbolj uspešnih delavcev na področju dela, samoupravljanja in drugih področjih, spodbudijo take delovne navade tudi pri drugih delavcih. Poleg uveljavljanja nagrajevanja po delu in rezultatih dela je potrebno upo- rabljati metode stimuliranja s priznanji, nagradami, pohvalami, odlikovanji itd. 9. O perečem problemu zaposlovanja mladih je nujno razpravljati na letni seji Občinskega sindikalnega sveta. Sočasno je potrebno izpostaviti še vedno negativen odnos do fizičnih gradbenih in spremljajočih del. Za razpravo so zadolženi naši delegati v občinskih sindikalnih svetih v vseh občinah, kjer so sedeži naših TOZD. 10. Konferenca OOS izpostavlja nujnost poglobljenega družbenopolitičnega dela. V ta namen bo potrebno organizirati ustrezne oblike u-sposabljanja delavcev. Vsi sklepi so sestavni del programa IO KOOS GIP »Ingrad«. Goran Hočevar delegati in delegacije V teku so razprave o osnutku SS o uresničevanju zdravstvenega varstva in o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pripombe iz zborov delovnih ljudi po TOZD na predlog zakona o pokojninsko-in-validskem zavarovanju bodo objavljene v prihodnji številki. OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU S tem samoupravnim sporazumom se podrobneje določajo pravice in obveznosti glede zdravstvenih storitev in socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Opredeljene so storitve, ki si jih morajo po zakonu zagotoviti delavci v svojih organizacijah združenega dela. To so predvsem storitve, ki zadevajo preventivo, poklicne bolezni in nesreče pri delu. Del sredstev za zdravstvene storitve v zvezi z nesrečami pri delu in poklicnimi boleznimi bo prispevala zdravstvena skupnost, ostalo pa bodo financirale delovne organizacije same. V zvezi s tem je še precej nejasnosti, zato je v tem trenutku težko opredeliti in predvidevati, kakšno finančno obremenitev pomeni ta sporazum za našo delovno organizacijo. Osnutek predvideva, naj bi bila nadomestila nižja pri krajših odsotnostih z dela in višja pri daljših odsotnostih: — za prve 3 dni odsotnosti z dela najmanj 75 % od osnove, — od 4 do 15 dni odsotnosti z dela najmanj 80% od osnove, — od 16 dni odsotnosti z dela in več najmanj 85% od osnove, — za vojaške vojne invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v NOB priznan v vojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945 leta 100 % od osnove, — za delavce In druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, nesreče pri delu, transplantacije živega tkiva ali organov v prid druge osebe ali zavoljo dajanja krvi, 100 % od osnove. Kot osnova za izračun nadomestila je predlagan povprečni mesečni osebni dohodek delavca, dosežen v preteklem letu, v kar se šteje tudi osebni dohodek za nadurno delo, ko je bil delavec dolžan delati preko polnega delovnega časa. Če traja nezmožnost za delo dalj kot 6 mesecev, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka poveča za toliko odstotkov, za kolikor so se v zadnjem času dvignili osebni dohodki v delovni organizaciji, kjer je zaposlen. Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal, oziroma ne more biti nižje od najnižjega osebnega dohodka delavcev v SRS, določenega z zakonom. Delavec nima pravice do nadomestila, če v roku 3 dni ne obvesti svoje organizacije združenega dela, da je zbolel, oziroma če o tem ni obvestil zdravnika, ki je pristojen za ugotavljanje njegove začasne nezmožnosti za delo. Kar zadeva splošne zdravstvene, se ne predvideva bistvenih sprememb v pravicah uporabnikov, pač pa zaostruje kriterije za njihovo uveljavljanje. Novosti zadevajo predvsem standardizacijo storitev, deloma pa tudi doplačila uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev. Participacijo naj bi razširili tudi na nekatere kategorije občanov, ki jih do sedaj niso plačevale. Marta Ograjenšek Analiza nesreč pri delu V letu 1982 se je v GIF »•Ingrad« pripetilo 243 nesreč pri delu. Od tega je bilo 228 nesreč pri delu, 15 nesreč pa na poti na ali z dela. Od 228 nesreč pri delu je bilo 197 nesreč lažjega značaja, 27 nesreč srednje težkega, 3 težke nesreče in 1 smrtna nesreča pri delu. Prav tako se je pripetila ena smrtna nesreča delavcu zasebnega delodajalca na našem gradbišču. Z ozirom na število zaposlenih v letu 1982 v GIF »Ingrad« je 243 nesreč 6,49 procentov, se pravi, da se na vsakih 100 zaposlenih poškoduje 6,49 delavcev. V primerjavi z letom 1981 se je število nesreč pri delu zmanjšalo, prav tako prometnih, dočim se je resnost nesreč, predvsem zaradi dveh smrtnih, povečala, saj v prejšnjih letih nismo imeli smrtnih primerov. Izguba delovnih dni na eno nesrečo znaša 10 dni. V kolikor štejemo še izgube zaradi izpada proizvodnje, zdravljenje, odškodnine, vidimo, da je finančna izguba zaradi nesreč pri delu velika. Vsekakor pa so največje izgube pri zdravju zaposlenih in na žalost tudi zaradi življenj. Po organizacijskih enotah so se nesreče pripetile takole: TOZD število nesreč pri delu prometnih % glede na štev. zaposl. 1. IGM Medlog 21 3 6,27 2. GO Celje 32 3 9,07 3. GO Žalec 8 — 4,79 4. GO Ljubljana 65 2 10,98 5. Proizv. obrati 22 — 7,51 6. Mehanizacija 9 4 3,66 7. Rog. Slatina 29 1 10,10 8. GO Laško 10 — 7,87 9. GO Sl. Konjice 4 1 4,67 10. GO Šentjur 4 — 2,72 11. Lesni obrati 9 — 10,59 12. Projektiva — — — 13. Skupne službe 2 1 0,54 14. Mobilia 4 — 4,04 15. Prevozi 5 — 6,58 16. lraq 4 — 1,97 Skupaj: 228 15 6,49 Težke nesreče so se pripetile v TOZD GO Celje, GO Ljubljana in Proizvodni obrati, smrtne pa v TOZD GO Ljubljana in TOZD GO Laško. Pri analizi nesreč ugotavljamo, da se je največ nesreč pripetilo v mesecu februarju, kar sicer v prejšnjih letih in na splošno ni običaj. Po dnevih v tednu se je največ nesreč pripetilo ob ponedeljkih, dočim prejšnja leta ob torkih in petkih. V letu 1982 je bila peta ura dela tista, ko se je pripetilo največ nesreč. Glede na osebna svojstva poškodovanih se je največ nesreč pripetilo kvalificiranim delavcem, po starosti pa starim od 21 do 30 let. Delavci, ki delajo od 1 do 4 let se V Starem trgu ob Kolpi nova hala po montažnem sistemu Ingrad za Proizvodni obrat vodo-Instalaterskega orodja, Investitor je zreški Unior. Izvajalec del TOZD GO Slovenske Konjice. Izvajalec del na mostu v Šoštanju Je GO Laško, montažne elemente pa so izdelali v IGM največkrat ponesrečijo. Za vsako nesrečo analiziramo, kakšni so viri in vzroki nesreče. Tako se jih je pripetilo največ zaradi nezadostne spretnosti, oziroma nepazljivosti. Sledijo vzroki kot so: — izvajanje delovnih operacij v nasprotju s predpisi, — neuporaba osebnih varovalnih sredstev, — nespoštovanje splošnega režima dela, — delovni prostor po načinu vzdrževanja nasproten varnostnim normam, — neuporaba tehničnih zaščitnih sredstev. Vsekakor je iz tega razvidno, da so to vzroki, ki izvirajo iz takoimenovanega o- Budnost se obrestovala V noči med 1. in 2. marcem letos je ob 0,35 uri Anton Jevšinek, čuvaj v TO Mehanizacija, s svojo budnostjo in prisebnostjo preprečil katastrofalen požar, ki bi delovni organizaciji povzročil o-gromno materialno škodo. Do skorajšnjega požara bi prišlo zaradi že nekaj časa trajajočega tlenja ovčje kož-nate prevleke ter lesene police (na njej so tudi plastične doze parafinske tekočine) v skladišču maziva in goriva v TO Mehanizacija. Omenjeno skladišče je pod šupo z lesenim ostrešjem, dotikajoč se delavnic, ki imajo lesene strope, polnjene z žagovi-no. Le-te so razen elektroser-visa ter glavnega skladišča rezervnih delov last TO Proizvodni obrati. V tem času je bilo v delavnicah in pod šupo ducat zaklenjenih dostavnih avtomobilov, med njimi tudi 2.000-litrska avtocisterna — polna nafte. Hitra intervencija poklicnih gasilcev je preprečila vnetje naftnih derivatov, saj je do njih manjkalo le nekaj centimetrov. Komite za SLO in DS TO Mehanizacije se je sestal takoj zjutraj in ugotovil vrsto nepravilnosti, predvsem pa nesoglasij med obema TO, pri reševanju skladiščenja teh sredstev. sebnega faktorja tako samih poškodovanih kot njihovih vodij. Ob teh vzrokih in težkih nesrečah v lanskem letu je potrebno, da se zamislimo in sklenemo na vseh nivojih, da bomo dosledno izvajali varstvo pri delu. Potrebno je, da se varstvo pri delu izvaja takoj pri vsakem delu in ne šele na opozorilo. Prav tako morajo vodje del ob odrejanju del istočasno odrediti varen način dela in ukreniti vse potrebno, da do nesreče ne pride. Proti osebam, ki ne izpolnjujejo zahtev varstva pri delu in požarne varnosti pa je vsekakor postopati v skladu z zakonom. Hubert Golner je Podvzeti so bili takojšnji ukrepi varnosti parkiranja dostavnih vozil ter ponovne kontrole oddajanja rezervnih ključev od vseh prostorov TO Mehanizacija in TO Proizvodni obrati v vratarnico. Zahtevana je bila tudi takojšnja prestavitev skladišča. Tovarišu Jevšineku pa je komite izrekel vse priznanje in sprejel sklep, da se ga za doslednost In prisebnost primerno nagradi. Enaka pobuda je bila dana tudi s strani Uprave javne varnosti na sklicu sekretarjev OOZK občine Celje. Glede skladišča pa tole: še vedno stoji na starem mestu! Ervin Drgajner Nova dela v SR Hrvatski Pred nekaj dnevi smo podpisali pogodbo z RO »Zdenka« za gradnjo objektov kravje farme. Objekti se bodo izvajali na območju Velikih Zdencev v SR Hrvatski, kjer se bo gojilo preko 600 krav molznic. Ingrad bo izvajal vsa gradbena, obrtna in instalacijska dela, opremo ter zunanjo ureditev. Celotna površina objektov s silosi je blizu 11.000 m2. Pri gradnji teh objektov bomo prvič uporabili Ingradov montažni sistem s področja kmetijskega programa. Prednosti sistema so: možnost prilagajanja vseh tehnologij za gojenje posameznih vrst živali, funkcionalna izvedba, nizka cena, hitra montaža, trajnost In nizki stroški vzdrževanja. Objekti bodo v popolni montažni izvedbi, in sicer od strešnih TT plošč, U nosilcev, stebrov do Izoliranih fasadnih plošč (n montažnih pasovnih temeljev. Rok za začetek del po pogodbi je 4. 5. 1983. Celoten kompleks pa je potrebno predati investitorju do 30. 12. 1983. Izvajalec del bo TOZD GO Ljubljana. Glede na uspešno koordiniranje med projektanti, izdelovalci montažnih elementov in izvajalci, smo prepričani, da bomo objekte dokončali uspešno in v dogovorjenem roku. A. Komelj Štafeta mladosti Dne 26. marca Je Iz Zadra odšla na pot po Jugoslaviji štafeta mladosti. Preko nje bomo mladi Iz cele Jugoslavije prenesli svoje želje, sporočilo In svojo zaprisego, da bomo še naprej hodili po TITOVI poti. V Celju Jo bomo sprejeli v sredo 11. maja ob 19.30 v dvorani Golovec. Štafeta bo sklenila svojo pot 25. maja na osrednjem praznovanju dneva mladosti. Pavel Grabner Hodil sem po poti štirinajste . . . Večkrat sem razmišljal o NOB, o takratnem času in herojstvih borcev in bork za svobodo. Marsikaj težko razumem. Mraz, veter, sneg, dež, blato, bolezen ... Vse to je spremljalo borce partizanskih enot. Kako je v takem času in pogojih biti človek, borec za svobodo, mi ni jasno. »Morda« lahko nekatere reči spoznam, sem si mislil in se udeležil pohoda po poteh 14. divizije. Prvi dan je bil slavnosten, sprejeli smo prapor pohoda, udeležili pa smo se tudi kulturnega programa. Sledil je pohod. Vztrajno smo premagovali pot proti Svetini, skraja hitro, pozneje pa so postajale noge težke. Počitek v mi- ru, brez bojazni, da nas kdo napade, nas je rešil. Zbudili smo se spočiti. Kaj bo danes, nas je gnalo naprej in krenili smo proti Čreš-njicam. Organizacija je bila odlična, saj nas je kmalu pričakala vojaška kuhinja in napolnili smo lačne želodce. »Naprej« je sledilo povelje. Nadaljevali smo pot in začele so se težave prvega dne. Začetni zagnanosti je sledila utrujenost, tudi razmišljanje o marsičem. Lepa sta svoboda in mir, posebno, če si mlad. Mi jo imamo, marsikje pa se preliva kri. Zakaj je tako, na čigav račun? Mi mladi imamo dosti drugih želja. Iz premiš-Ijanja me je zbudilo povelje. Bili smo na cilju drugega dne. Kljub utrujenosti, nas je pogovor s tovarišem Stričkom, borcem legendarne 14. divizije, vzdramil. Vživeli smo se v takratni čas, tovarištvo in junaštva. Tretji in četrti dan smo preživljali podobno kot prva dva, le kraji in ljudje so bili drugi. Pot smo lažje premagovali, spoznali smo se in smo sklepali prijateljstva. Težko je opisati čustva ob slovesu. Vsak od nas je bil bogatejši. Žulji so bili pozabljeni. Skupno je bilo spoznanje, da so ta doživetja nepozabna. Počutili smo se kot naši vrstniki v NOB, odločni, da nadaljujemo tisto, za kar so se oni borili. Peter Novak ŠPORT IN REKREACIJA - ŠPORT IN REKREACIJA - ŠPORT Koordinacijski svet ZSMS razpisuje tradicionalno športno srečanje »IGRE MLADOSTI« Tekmovanje organizira DSSS na športnih terenih v Celju in sicer: Predtekmovanje v soboto 7. maja 1983 1. Kegljanje — 6 tekmovalcev 2. Mali nogomet — 6 tekmovalcev 3. Odbojka — 6 tekmovalcev 4. Plavanje s puško — 3 tekmovalci 5. Namizni tenis — 2 tekmovalca 6. Streljanje — 5 tekmovalcev 7. Šah — 4 tekmovalci 8. Vleka vrvi — 7 tekmovalcev V predtekmovanju bodo že zaključene tekme v kegljanju, plavanju s puško ter streljanju. Vleka vrvi bo izvedena samo kot finalna disciplina. Finale bo v soboto, 21. maja 1983 na Gomllskem, kjer bo tudi srečanje vseh športnikov, podelitev pokalov, medalj in priznanj ter zaključek iger. 21. maja vsi na Gomilsko — SMUČI, KOLO, PA ŠE KAJI Zaključek bo letos še posebno zanimiv. Organizator namreč pripravlja izjemno bogat srečolov, dobitke pa prispevajo skoraj vse TOZD. Glavni dobitki so letos presenečenje — SMUČI, KOLO, pa še več kot sto drugih nagrad. Za ples bo letos prvič živa glasba, za katero bo poskrbel ansambl »INGRAD«. Ker je zadnji dve leti na Gomllskem deževalo, smo letos naročili lepo vreme. Peter Ograjenšek Maturantski izlet Tako kot vsako leto, smo se tudi letos odločili da organiziramo zaključni — maturantski izlet za naše učence. Posebnost letošnjega maturantskega izleta bo v tem, da bosta na njega odšli kar dve generaciji maturantov in sicer bosta obe končali šolanje v letošnjem šolskem letu. Kako to, se boste vprašali? Prvi maturantje — starejši po letih in po dolžini šolanja, so pričeli s šolanjem v šolskem letu 1980/81 in so se šolali še po starem še ne »usmerjenem« programu. Mlajša generacija pa je pričela s šolanjem v letu 1981, samo šolanje pa jim je trajalo dve leti, kajti spadajo pod prvo generacijo usmerjenega izobraževanja, ki že daje nov profil — gradbinec. Pa še malce o samem izletu! Pot nas bo vodila iz Celja preko Bleda, Vršiča, Nove Gorice in Kopra v Piran. Po petih dnevih se bomo z vlakom vrnili domov. Več o samem izletu in vtisih pa seveda po njem! Blaž Lilija ZAKAJ TAKO, MLADINCI? V okviru programa dela s področja idejnopolitičnega izobraževanja smo se mladi iz 00 ZSMS na DSSS dogovorili, da bomo organizirali posebne izobraževalne seminarje. Tako je bil prvi izobraževalni seminar 24. februarja ob 17. uri in sicer na temo o možnostih reševanja stanovanjskega vprašanja mladih. Od 61 vabljenih sva se ga poleg Marije Gazvode udeležila le dva mladinca. Mislim, da komentar ni potreben. Goran Hočevar XXI. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE NAŠI SMUČARJI NAPREDOVALI Predvsem v veleslalomu so naši smučarji letos dosegli izreden uspeh, saj so osvojili izvrstno 3. mesto za Gradbincem in Gradisom. V tekih so bili 17. in nato v skupni uvrstitvi na 7. mestu. Vse te u-vrstitve so najboljše, odkar se udeležujemo zimskih SIG. Tekme so bile 12. in 13. marca na Arehu, moški so tekmovali v štirih starostnih kategorijah, ženske pa v treh. Letos se je upošteval le po en rezultat v vsaki kategoriji, točkovanje pa je ostalo enako — prvi v skupini prejme 100 točk, zadnji 1 točko, ostali pa glede na število udeležencev znotraj skupine. Za Ingrad so točke prispevali: Veleslalom moški — Vinko Čater 100, Dušan Čater 93,70, Karli Gornik 83,75 in Karli Rom 83,20. Dobre uvrstitve so dosegli še Toni Spiljak 85,51, Franci Ramšak 80,50 in Stane Kovač 75,30 točk. Veleslalom ženske — Pavla Jagačič 84,16, Vlasta Šupek 63,50 in Slavica Kolšek 60,75 točk. Teki moški — Viki Urankar 65,60, Franc Ramšak 45,60, Rudi Planinšek 38,25 in Anton Uplaznik 35,65 točk. Teki ženske — Marija Cvetko 36,28, Metka Hrastnik 16,18 in Irena Jager 8,56 točk. V veleslalomu je Ingrad zbral 589,06 točk, v tekih 246,64 in skupaj 835,70 točk. Lep uspeh! Vili S. ■1 M® HOkl ; WW\ - 1 ' mk Veleslalomisti (zgoraj) so tekmovali v snežnem metežu, tekači (spodaj) pa so Imeli ugodne vremenske pogoje §§ pravna posvetovalnica V RAZPRAVI JE DELOVNI OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O INOVACIJSKI DEJAVNOSTI V DO GIP INGRAD CELJE. Strokovna služba je na predlog odbora za racionalizacijo in tehnične izboljšave pripravila osnutek samoupravnega sporazuma o inovacijski dejavnosti, ki je že v javni razpravi. V bistvu gre za uskladitev sedanjega pravilnika z zakonom o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov raziskovanja. V nadaljevanju želimo opozoriti na nekaj bistvenih določb osnutka. Osnovni namen sporazuma je spodbujanje vseh delavcev k snovanju izvirnih idej, k razmišljanju in iskanju novih u-činkovitih delovnih postopkov, kakor tudi omogočiti vsakemu delavcu, da razvije lastne ustvarjalne sposobnosti. V začetnih določbah sporazum razlaga pojme o tem, kaj se šteje za izum, tehnično izboljšavo in koristni predlog. V javni razpravi bi bilo potrebno s pomočjo vseh delavcev razmejiti, kaj se šteje za delovno dolžnost svakega posameznega delavca in kaj se šteje za tehnično izboljšavo, ki se nanaša na opravljanje njegovih del in nalog. Določene naloge na področju inovacij naj bi po o-snutku sporazuma imeli: delavski svet DO, delavski sveti TOZD in DSSS, poslovodni organi, posebne strokovne komisije in pa strokovni tajnik odbora za racionalizacijo. Predvsem bi bilo potrebno razmisliti o delih in nalogah »profesionalnega« delavca, ki bi stalno delal na področju inovacij. Sporazum nadalje obravnava pravice in obveznosti med inovatorji in TOZD, kakor tudi obveznost združevanja sredstev za pospešitev inovacijskih dejavnosti. Vsaka TOZD, oziroma DSSS ima neomejene pravice uporabljati izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, ne glede na to, v kateri TOZD, oziroma DSSS je bila ustanovljena. Sporazum v nadaljevanju obravnava postopek v zvezi s prijavo, postopek v zvezi z oceno koristnosti in uporabljivosti inovacij, kakor tudi višino nadomestila, oziroma odškodnine, ki pripada inovatorju. Z ozirom na to, ker je sporazum precej obširen, ni naš namen, da bi podrobneje razlagali njegovo vsebino, temveč vas želimo s tem sestavkom le opozoriti, da je v razpravi sporazum, katerega določbe se nanašajo na vse delavce v DO GIP Ingrad. Le z boljšim delom ter z iskanjem novih rešitev in z boljšimi in razvitejšimi delovnimi postopki in tehnologijo, si bomo ustvarili boljši jutri. Stefan Gruškovnjak kršitve delovnih obveznosti Skupna disciplinska komisija je v mesecu marcu obravnavala 37 primerov kršitev delovne obveznosti in izrekla 7 opominov, v enem primeru ni izrekla ukrepa, ostalim kršiteljem pa so bili izrečeni naslednji ukrepi: Javni opomin šUMIGA Stjepan, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni — TOZD IGM Medlog: BEGIČ Ferid, odklanjanje dela na gradbišču Železarna štore, TOZD GO Šentjur; OMEROVIČ Hamdo in OSMA-NOVIč Sinan, izostanek z dela 2 delovna dneva in vinjenost — TOZD GO Šentjur; ROŠKARIČ Maks in POKU-PEC Stjepan, odhod iz prostorov TO na neodrejenem izhodu — TOZD PO; LIPOVEC Tone, predčasni odhodi z dela — TOZD GO Ljubljana; DODLEK Franc, zapustitev dela brez dovoljenja nadrejenega ob izrednih pogojih gradbišča (2 dni) — TOZD GO Ljubljana. Denarna kazen BRIŠNIK Drago, malomarno ravnanje z delovnim sredstvom — TOZD Mehanizacija (5 % povzročene škode); VE-LIČ Ramo, odklanjanje dela In žalitev nadrejenih — TOZD GO Ljubljana (10% OD — pogojno na dobo 1 leta). Prenehanje delovnega razmerja — pogojno na dobo 6 mesecev: ALADIČ Ivan, IKANOVIČ Slavko, FUMIC Marko, HALILOVIČ Ale — odklanjanje dela ob »podaljšanih« sredah, vsi TOZD GO Ljubljana; — pogojno na dobo 1 leta ZVEKIČ Husein — neprimeren odnos do dela in nered v DDF in delavskem naselju, TOZD IGM Medlog; PETROVIČ Vukadin, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni ' — TOZD GO Šentjur; TUR-KEš Mile, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni in predčasno odhajanje z dela — TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina; MODRIČ Zdenko, DEMIROVIČ Faruk, VELE-UŠIČ Milenko, DUKIČ Drago, MIDAN Jusuf, odklanjanje dela ob »podaljšanih« sredah — vsi TOZD GO Ljubljana. Prenehanje delovnega razmerja ZORIN Mirko, neopravičen izostanek z dela 17 delovnih dni, DSSS; DIZDAREVIČ Se-nad, neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; ČOLIČ Semeun, neopravičen izostanek z dela 15 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; MORINA Haki, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni, TOZD IGM Med- Danica, Lea in Ludvik upokojeni Prejšnji mesec sta se upokojili naši dolgoletni sodelavki, Danica Rebernišek in Lea Čmak, knjigovodji osebnih dohodkov. Pri delovni organizaciji sta bili že od vsega začetka; delali sta polnih petintrideset let. Delili sta z nami prijetne in težke trenutke in nas marsikdaj poučili o delu, saj sta bili med starejšimi v oddelku. Svoje delo sta opravljali vestno in z dobro voljo, zato ju bomo sodelavci pogrešali. Ob upokojitvi jima sodelavci Iz oddelka želimo veliko zdravja in zadovoljstva v prihodnje. Knjigovodstvo osebnih dohodkov Lei Čmak ob odhodu Čas neizprosno hiti naprej. Občutek trajnosti je varljiv, še včeraj smo razmišljali, kako težko bo slovo od tovarišice Lee ob upokojitvi, danes je to že dejstvo. Lea odhaja. »Saj bom še z vami, če ne drugače ob sredah«, so njene besede. Zeli tiho, skoraj neopazno odditi. V resnici ni bila neopazna. Kot skojevka je že v zgodnji mladosti bila v prvih vrstah bork za socializem, za pravice delovnega človeka. Nadaljevala je kot komunist s svo- V mesecu marcu smo na novo kadrovali 31 delavcev, od tega iz JLA 10. V istem razdobju je odšlo 51 delavcev, od tega v JLA 4. UPOKOJENI SO BILI Starostno: Franc MAJCEN, rojen 24. 2. 1938, zidar na Celju, delo je združeval v naši organizaciji od 16. 5. 1973 do 18. 3. 1983. Stalno bivališče ima Cesta v Laško 1, Celje. Ivan KLANČNIK, rojen 16. 3. 1923, vodja zahtevnega gradbišča v Žalcu od 1. 3. 1970 do 31. 3. 1983. Stalno bivališče, Gotovlje 90, Žalec. Jože MIKOLIČ, rojen 1. 2. 1923, skupinovodja v Medlogu, od 3. 8. 1961 do 23. 2. 1983. Naslov ima Tekačevo 41, Rogaška Slatina. log; ANDREJEK Peter, KUR-TOVIC Saud, odklanjanje dela ob »podaljšanih« sredah, vsi TOZD GO Ljubljana; CO-POT Matija, neopravičen izostanek z dela 4 mesece — TOZD GO Ljubljana. Štefka Krušič jo aktivnostjo na vseh področjih, posebno v sindikatu. Ljudje v stiski smo se radi srečevali s teboj. Za večino problemov si našla rešitev. Sočasno pa nisi bila prizanesljiva do tistih, ki so po tvojem mnenju premalo prispevali za ZK, samoupravljanje... Takšni ljudje kot si ti, ne morejo popolnoma odditi. Preveč je njihovega ostalo v generacijah, ki so ostale. Lea ČMAK, rojena 28. 10. 1931, knjigovodja v skupnih službah, delo je združevala od 19. 8. 1947 do 31. 3. 1983. Stalno bivališče, Vrunčeva 1, Celje. Jože SOSTER, rojen 19. 1. 1923, skladiščnik v skupnih službah, delo je združeval od 1. 2. 1949 do 31.3.1983. Stalno bivališče, Jakob 7, Šentjur. Invalidsko: Jakob PURKAT, skladiščnik v TO Prevozi, delo je združeval do 8. 3. 1983. Na novo življenjsko pot so stopili: Mujaga Hairlahovič in Jovan Firulovič oba iz Medloga ter Božo Djurič iz Šentjurja. Naraščaj v družini so dobili: Juro Dražetič sina Gorana, Milenko Zobič hči Sandro oba iz Celja; Peter Tomaš sina Anta iz Laškega; Franc Skok hči Meto iz Medloga; Dragutin Fiket sina Davora iz Proizvodnih obratov. Na delu v Iraku je meseca marca bilo 173 delavcev. Marija Pšaker Ze v letu 1951 se je Ludvik Zbiljski vključil v gradbeništvo pri takratnem »Betonu« v Celju. S svojo vztrajnostjo in marljivostjo je preko tečajev pridobil naziv inštruktorja. Veliko mladih, ki so bili željni izučiti se za poklic zidarja, je usposabljal in jim nudil strokovno praktične nasvete. Tudi na družbenopolitičnem področju se je rad vključeval, prav tako v delo samoupravnih organov v delovni organizaciji in zunaj nje. Ko je leta 1973 prišel na delo v TOZD GO Žalec — takrat še sektor — je nadaljeval s svojim marljivim delom. Zaradi izkušenosti in z dodatnim izpopolnjevanjem je na žalski TOZD delal kot gradbeni delovodja. Tudi z družbenopolitično aktivnostjo je nadaljeval, saj je že leta 1975 prevzel funkcijo predsednika OOS in to nalogo vestno opravljal vse do leta 1981. V tem letu pa je začel boj z boleznijo ter iskanjem zdravja po raznih zdravstvenih u-stanovah. Po daljših preiskavah mu je bila priznana invalidnost I. stopnje in kot tak je bil v mesecu decembru 1982 invalidsko upokojen. Za ves vložen trud na vseh področjih se mu sodelavci zahvaljujemo in mu iz srca želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. stanko Dro|c (v imenu sodelavcev) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame KATARINE JAMNIšEK se Iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Mehanizacija za darovano cvetje in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Sin Franc Jamnišek z družino Jože Mešl kadrovske vesti bomo letovali? Kje in kdaj Za letošnjo sezono sindikalnega letovanja v počitniških kapacitetah GIF Ingrad, je 28. 3. 1983 izšel razpis s cenikom storitev. Vsi zainteresirani dobijo razpis in prijavnico za letovanje pri tajnicah TOZD, oziroma sekretarja na DSSS. Kje, kdaj In kako bomo lahko letos letovali? GIF Ingrad ima za svoje delavce in druge goste na voljo naslednje počitniške kapacitete: Počitniški dom v Piranu. Dom bo letos odprt od 23. 6. do 1. 9. Izmene bodo vsakih 7 oziroma 14 dni. Dom slovi po zelo dobrih in izdatnih treh obrokih hrane dnevno. Počitniški dom Petrčane pri Zadru (dom je last PAP Ljubljana). Dom bo za Ingra-dove goste odprt od 1. 7. do 31. 8. Izmene bodo vsakih 10 dni. Dom nudi polno oskrbo s tremi obroki dnevno. Počitniški dom v Bašaniji pri Savudriji In v Miholjaščlcl na Cresu, počitniška hiša v Portorožu In brunarica na Rogli nudijo pogoje za samostojno pripravljanje hrane, ker imajo objekti kuhinje, opremljene s potrebnim priborom. Koristniki morajo s seboj prinesti le posteljino (rjuhe in prevleke za zglavnike). Brunarica na Rogli je odprta skozi vse leto. Za zimsko sezono od 15. 12. 1983 do 1.5. 1984 pa bo izšel poseben razpis. Hišice v Bašaniji bodo na voljo koristnikom od 1. 5. do 1. 10. 1983. Hišice na Cresu in hiša v Portorožu bodo odprte od 27. 4. do 3. 5. 1983 in nato od 10. 5. do 1. 10. 1983. Izmene bodo predvidoma vsakih 10 dni, razen na Rogli, kjer bodo izmene praviloma na 7 dni. Avtomobilske prikolice v avtokampu Straško v Novaljl na Pagu, Zablače pri Baški na Krku, v Medvejl pri Opatiji in v avtokampu Cikat na Malem Lošinju so opremljene z vsem potrebnim priborom za samostojno pripravo jedi. U-porabniki so dolžni s seboj prinesti le rjuhe in prevleke za blazine. Vsi, ki bodo letovali v avtokampu Straško v Novalji, naj ob dvigu napotnice za letovanje prinesejo s seboj osebne izkaznice za vse prijavljene odrasle osebe. Prikolice bodo na voljo od 20. 6. do 30. 9. 1983. Izmene bodo vsakih 10 dni. In cene? Kako bo s plačilom? Vse tiste, ki bodo prejeli odločbe o odobrenem letovanju v počitniških kapacitetah GIP Ingrad, obveščamo, da bo akontacijo potrebno vplačati do 15. 6. 1983 v višini 1.300 din po osebi za Piran in Petrčane ter 650 din za vse ostale počitniške kapacitete Ingrada. Doplačilo do polnega zneska letovanja bodo u-porabniki dolžni poravnati najkasneje 10 dni pred nastopom letovanja. Za prvomajske praznike (od 27. 4. do 3. 5. 1983) bodo odprte počitniške hišice na Cresu in v Portorožu. Koriščenje v tem času ne bo vplivalo na možnost letovanja v času poletnih počitnic. Tudi letos bo prijavljene v počitniške kapacitete razporejala tričlanska komisija, izvoljena od Izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata GIP Ingrad. V kolikor želite še dodatne informacije v zvezi z letova- Razdalje Iz Celja — Piran 191 km, Portorož 187, Bašani-ja 210, Medveja 196, Baška 269, Miholjaščlca (trajekt Brestova—Porozine) 265 km, Mali Lošinj 295 km, Novalja (vla Reka, trajekt Jablanac) 305 km, Novalja (vla Karlovac, Obrovac) 424 In Petrčane (Via Karlovac) 399 km. ' Ctm polntg« peni iona C ena potnega penzionaCelodnevna nejeavtlna zaKomunalna ut lug« na o»a navno navno te otr e a ,°'ya °** ' **"* •elani Ja-Savudrija •ernardln - Portorož Hall Lollnj HlholeKIca - Cres Petrčane - Zadar Rogla - Pohorje 3»«.- 3M,- *$•.- 550,- 195,- m.* j*.- 350,- 135,- m.« 121.«* 112,- 112,- 13$.- 1»,- 102,- 1*3,- 1M,- 1*3,- 1*3,- 112,- 1*3,- •e,- 50,- 70,- $0,- 50,- 40,- $0,- 97,- ts,- 31.- 55,- «$.- 97,- 45,- Cene veljajo od 1. 4. 1983 dalje. V cenah ni upoštevana turistična in kopališka taksa. njem, se obrnite na Gorana Hočevarja, DSSS, Lava 7, Celje, telefon 27-612 interni 202, ki je tudi pripravil to informacijo. celje - celje - celje - celje - celje OČISTIMO OKOLJE — V krajevnih skupnostih v celjski občini je akcija potekala v dveh sobotah, 9. In 16. aprila, med tem časom pa tudi v organizacijah združenega dela. Prvi vtis je, da je uspela bolj kot katera koli doslej. Ali to pomeni, da smo se začeli zavedati, kaj nam pomeni urejeno in čisto delovno ter življenjsko okolje? In če je tako, potem bi morale biti takšne akcije vsak dan, kar pomeni, da moramo na vsakem koraku in ob vsakem času paziti na okolje. Tudi na naših gradbiščih! OBČINSKA SKUPŠČINA — Osrednja pozornost aprilskega zasedanja celjske občinske skupščine (26. aprila) bo veljala poročilu o zagotavljanju preskrbe s prehrambenimi proizvodi v občini, sicer pa bodo delegati ocenili tudi uresničevanje varstva samoupravnih pravic, varstva družbenega premoženja in izpopolnjevanje sistema družbene samozaščite v občini v minulem letu. Poleg drugega bodo sklenili podeliti domicilno listino šesti slovenski udarni brigadi Slavka Šlandra. 5. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije - celje 1983 Organizacijske priprave tečejo pospešeno, saj se 7. junij, ko se bo srečanje pričelo, hitro približuje. Zaključene so prijave, posamezne žirije so že opravile svoje delo. Za likovno področje se je prijavilo 40 avtorjev z več kot sto deli. Žirija je izbrala za razstavo 54 eksponatov. Fotografov se je prijavilo 17 z 68 fotografijami, žirija jih je izbrala 30 za razstavo. Natečaja ročnih del se je udeležilo 6 kandidatov z 10 tapiserijami, žirija je izbrala 7 najboljših izdelkov. Od 27 literatov smo prejeli 83 pesmi in 2 deli v prozi. Žirija je izbrala za nastop 27 literarnih del. Dramske skupine so se prijavile štiri. Na glasbenem področju se je prijavilo 8 pevskh zborov, 1 oktet n 1 kvartet, godba na pihala in 3 instrumentalni ansambli. Na prireditvi bo tako skupno sodelovalo okrog 450 udeležencev. Vili Šuster Na Rogli se sneg obdrži vse do maja, zato je prenočišč vedno premalo. Novih 19 hišic (od 40-tlh) Je zgradila TOZD GO Slovenske Konjice PRISPEVEK ŠD INGRAD Upravni odbor Športnega društva Ingrad je na svoji seji 12. aprila letos sklenil, da z dotacijo 50.000 din pomaga k uspešnejši organizaciji 5. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije, katerega prireditelj Je Ingrad. Organizacijski odbor 5. kulturnega srečanja se za Izredno pomoč zahvaljuje In že sedaj vabi športnike Ingrada na ogled prireditev od 4. do 10. junija 1983 v Celju. V. S. novice PREPRIČLJIVO PRVI V Kranju so se 9. aprila pričele letošnje športne igre gradbincev. Organizator tekmovanja v šahu Je bil »Gradbinec«, sodelovalo pa je 18 ekip. Naši šahlsti so prepričljivo zmagovali In osvojili 1. mesto (87 točk) pred Konstruktorjem (81,5) In Gradisom (67,5 točk). Za Ingrad so tekmovali Franc Brinovec, Jože Zorko, Zvonko Strelcher, Tomo Stud-nlčka, Milan OJstrež In Darko Plahuta. Čestitamo! V. S. PREDAVANJE ZA GRADBENE TEHNIKE Za mlajši tehnični kader v gradbeni operatlvl smo organizirali v aprilu več predavanj. Ponovno se Je Izkazalo, da so ta predavanja potrebna, saj se ob tej priložnosti razčistijo marsikatera vprašanja, ki zlasti obračunske tehnike na gradbiščih pogosto mučijo. Predvsem slišimo, kako bi se moralo delati, žal pa Je dostikrat drugače. Predavatelji so bili naši strokovnjaki, ki na teh področjih delajo. Vsi po vrsti so že v pripravah na predavanje poudarjali, da so takšna predavanja nujno potrebna, saj ti najbolj opažajo, da se ne dela vedno tako, kot bi se moralo. Sodelovali so: Alojz Urankar, Marija Vrečko, Karel VI-dall, Marjeta Klinc, Ing. Drago Skubic, Srečko Pišorn, Jože Jeraša, Jelka Sturm, Lea Čmak in Ivo Steble. Tako se tudi zdaj zahvaljujemo vsem predavateljem za njihovo sodelovanje. Edita Čebela »Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grlč, tehnični urednik: Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk In klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, Je časnik oproščen davka na promet prozivodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). Ingrad na sejmu Ingrad se je na sejmu predstavil v okviru SOZD Gi-poss. Lesene montažne stene, hotelska vrata, leseni strop JUGOSLOVANSKI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV Z MEDNARODNO UDELEŽBO <£ 4.-10. aprila 1983 GORNJA RADGONA iv 'ijflhbiii (sestavljali so poslovni prostor paviljona) in vzorčni izdelek serijske proizvodnje pohištva, je prikazala TOZD Mo-bilia. S fotografijami dograjenih objektov je sodelovala TOZD Gradbena operativa Slovenske Konjice. Velike pozornosti obiskovalcev sejma je bil deležen z maketami predstavljen kmetijski program z montažnim sistemom Ingrad (slika makete je na 1. strani Glasila), z ilustriranim prospektom pa smo informacijo o programu še dopolnili. TOZD IGM Medlog je na sejmu predstavil betonske izdelke in sicer INAS okna, o-kenske police, preklade, vo- ‘Slamlo INORAfc MpONt M WOMLNl tfp©aT CP6N ep >UMM0V|H nviičerie-?ev rado KLADA 7A SEKANJ« Pos tetice •>R<4N7p- N7A jac not* ODOLfNJe" Altlc sklepov ANAUKV0 Svetlo PIVO TANEK. fcdViNVkj UST SLOVENILA SUKAAM SLoVevsa tovtKA R6VI7A Niotno IMF UpobAlKA- C«MCl> mesije hJt, KAKTl 7 ib 5" 11- Metro v s&bili | v /vNAt>n< 10 hi 11 31 71 i CCuPTOV. to MCA so 1»o (-?■ ilLA ODVODNICA 1? L).TOVARNA ZA vet POSODA ZA AlOjce 2. 22. j *roJ!A/ A z. ttvm SAE l*jU>M 12. K. MtVAtlU PETJIOL 18 27.APRIL j DAN OSVV- j »ODIUJC FRONT* NMlLtJA ŽENSKA, Te«owvf- 1LA S7 71 JAN CZ alddg-nt MILANO PREBIVALKA L LAV. MESTA 14+ mesto 0» umu voLse BSTON6C > RiMtKA ntoitofi. TA KI*AN7B e •f. IMS LA« TN© STEL .TOICA 1? CiLASILO INCiRAD V6*t>i7eVA or«OA n 32 FK.TetLe*, OfU.ANtX.A- 2.3 ARETIRANA ZuL-jeui- por 51 KO KO — b BISTVO 17 v opis, oEn-r IS 1<4©R paetna* (Teur.KAtA lcoi>aA 75" ‘•D SODoOfNj i $ LOVFNStj likovnik Cme^k-o) 11 <(UT> A Ul. I*(13 V) 8 53 K. (LAIKA TK.AČ6VA VOTMIK SPLAVA 58 P*. PISAT. CHATAAU-*K‘ANDA V 17 T6MC S BUŠKAH 40 NClčDANje zonuieNjc omltnikov 611 KALNI taimac. ko NIKOLAJ OMETZ.SA TOMISLAV NCRAUČ OrtlLMA Vc 12. 35" čLAŠILO INdRAt) MAJHCN f*.T 4 VTKAtt ?6WltrVtKI NIKOLAJ Vf RLAt> otiOTeK. me NOVI NAJUtf Kofitijev« 93 fKUTol- IM IVA VELIKA 17AL. ROKA >8 > ETIOPSKI V EU KAS JUCHM-D NIVON lili 16, BOL4AR.-SK* PR.I -*TAN\?č* TANTAL IS ANICA, ILUMgn. TA OLAtlue INLAV ArW7A 13 V6LIKO DALMATIN MCSTO S2, S6> i/MRL KITAJKI VOOlTei) (ce Tuwt 4 Z 3 7 S- 7 8 -9 40 44 12. 13 17 V?. 15 i(, 17 18 19 2o 24 22. 13 27 25" 26, 27 28 z? 3X7 34 n. 33 31 35- 37" 38 3*3) Ho 71 IZ 13 77 75" IG 17- 78 79 50 5*1 VL 53 57 55" 51 5> 5^ tlake, pohodne plošče in nov tip hlevskih gredic. Obrat IGM iz Rogaške Slatine je razstavil skupaj s TSN dopolnjen model montažne trafo postaje. TOZD Projektiva pa je nazorno prikazala več možnosti prilagodljivih stanovanj. Vili Šuster AFORIZMI VRANA VRANI NE IZKLJUJE OCl — DOKLER SE NE USTRAŠI ZA STOLČEK EDEN OD ČUDEŽEV NARAVE JE TUDI — DA MNOGI KLJUB JASNEMU VREMENU ŽIVIJO V OBLAKIH KAJ Tl POMAGA, Čl Sl SVETOVNI PRVAK V PLAVANJU — ČE NE MOREŠ IZPLAVATI IZ GOSPODARSKE KRIZE Marjan Bradač, Celje uredništva Glasila. Zadošča, da odrežete izpolnjen spodnji lik in ga pošljite do 10. maja 1983 na uredništvo Glasila. Nagrade so enake kot za novoletno križanko. NAGRADNA KRIŽANKA Tokrat je križanka posvečena bližnjemu prazniku in je nagradna. Označene črke v križanki prenesite v spodnji lik, kjer dobite sporočilo Delavci TOZD Mehanizacija so nas obvestili o pravilno urejenem gradbišču na Hudinji, kjer TOZD Gradbena operativa Celje gradi nove stanovanjske bloke. Predlagali so, naj to gradbišče objavimo v Glasilu kot zgled drugim. (Daljši zapis s tega gradbišča bo v prihodnji številki). Poudarili so, da utrjeni dovozi do izkopnih jam preprečijo marsikatero okvaro na avtomobilih, dela potekajo nemoteno in vsi so zadovoljni. V. š.