rS*8t$a lit.* 4. IčtO. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 2*— V |>®tcR ‘SS* flOVCmfolNcl 1021« Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K- Inozemstvo: Mesečno 50 !C Letno 600 K. Oglasi: *nostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUG0SLA Uredništvo: Woltova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: 'av*»/«/ />a>jfrMariiin trpt & Telefon 44. LJublj, '•in a. Kokopisi se ne vračajo. ;ašanjem je priložiti znamko za odgovor. Konferenca v Portorose. Dunaj, '17. nov. Dunajski korespondenčni urad poroča iz Portorose: Protokol konference se je že določil na seji predsedništva. Podpisal se bo od vseh v Portorose zastopanih držav, tudi od Francije, Velike Britanije in Zedinjenih držav. Posamezni dogovori se bodo podpisali od delegatov nasledstvenih držav s pridržkom, odobritve po dotičnih vladah, kar se mora zgoditi do 1. januarja. Sklepi gospodarske, poštne in brzojavne komisije, ki so »voje delo že dovršile s teni, da so soglasno sprejele dogovore, se bodo še predložili plenarni seji, ki jih bo najbrže sprejela. Podkomisija komisije za promet Je svoje delo skoraj končala. Glede Vprašanja vagonov je došlo do več sklepov, ki dajo upati, da se bodo vagoni mogli uporabljati v čim največji ineri. Tudi razprava italijanskega in avstrijskega načrta glede prometne konvencije se bliža svojemu koncu. Zopetna uvedba direktnih tarifo v, ki jo smatrajo od vseh strani za potrebno, se bo olajšala s tem, da se uvede od Avstrije predlagano izenačenje splošnih tarifnih načel za direktne mednarodne tovorne tarife, in sicer najprej v prometu med r^.sleds tv enimi državami z namenom, da se ta določba razširi kasneje na čim večji del evropskega prometnega ozemlja. V zvezi s tem je avstrijski predlog glede uvedbe enotne valute za mednarodne tarife ter ustanovitev skupnega urada za izenačenje prometa, ki pride tukaj v poštev. Končno se je tudi sprejel avstrijski predlog glede olajšav carinskih formalitet v osebnem in tovornem prometu. Ko bo podkomisija končala razpravo o še nerešenih tarifno-političnih vprašanjih, bo predložila svoje predloge plenumu prometne komisije, da sklepa o njih. Pariz, 17. nov. Po časopisnih vesteh bo francoska vlada, '.'kratkem izročila angleški vladi odgovor na spomenico glede dogovora o Angori. V noti se poudarja, da je francosko vlado pri sklepu dogovora vodila misel vzpostaviti mir v Mali Aziji, ne da bi si pridobila koristi, in da se je ukrenilo vse potrebno za varstvo manjšin. Ekspoxe dr. Benda. Praga, 16. nov. Pri današnji seji I poslanske zbornice je ministrski pred- | sednik dr. Beneš poročal o razvoju »adnjih dogodkov, ki so globoko pretresli politično življenje na Češkoslovaškem. Min. predsednik je ugotovil, da je bil cilj dosežen. Niti Češkoslovaška, niti mala antanta nista madžarski vladi direktno izročili ultimata. V bodoče je pričakovati, da se vprašanje madžarskega prestulona-sledstva reši v soglasju z vsemi udeleženci. Min. predsednik je omenil, 'da je že v Brucku ob Litvi in v Marijanskih Lažnih, kakor tudi med pogajanji o burskem vprašanju nagovarjal madžarske ministre, naj rešijo habsburško vprašanje na miren način. Rešitev vsega kompleksa habsburškega vprašanja bo omogočila normalen razvoj političnih razmer v Madžarski, ki bo morda razumela,. kako strašne hdiarce je zadela ta politika Madžarskemu ljudstvu. Nam bo, je dejal, toftše nadaljnje rniroljubje in stremje-Dje omogočilo »gradnjo onega srednjeevropskega sistema, ki bo pomenilo skupno delo in medsebojno življenje 'z vsemi sosedi. Pri tem ne izključujem Madžarske. Vsi člani male antante so že stopili v stike z Avstrijo. Pri ikorajšnjem sestanku z avstrijskim kancelarjem se bo, kakor je pričakovati, pot do skupnega dela še ogla-dila. Moglo bi priti do sodelovanja tudi z drugimi. Enak cilj zasleduje tudi češkoslovaško - poljska pogodba, katere najvažnejši del tvori sporazum, !da se bodo v bodočnosti predlagala .vsa sporna vprašanja med nami razsodišču, ki bo ali poslovalo pri zvezi ttarodov ali se bo posebej za to sestavilo. Pogodba ni naperjena niti zoper Nemčijo, niti zoper Rusijo, niti zoper Madžarsko. Naše razmerje do Nemčije je bilo od začetka odkrito ter je Nemčija nedvomno naš največji sosed. Gospodarsko smo neposredno navezani na njeno sodelovanje. Naši zgodovinski odnošaji so bili muogobrojni, stalni in naravni. Kakor z drugimi sosedi smo hoteli in hočemo tudi z Nemčijo vzdržavati dostojno, pametno in prijateljsko razmerje, ki bo vedno odlo-čevano po naših ozkih okoliščinah na-pram z-apadu in vzhodu, kakor tudi po razmerju zapada in vzhoda proti Nemčiji. Današnji položaj Nemčije, zlasti gospodarski, ki je silovito težaven in ki se dolgo let ne bo zboljšal, dokazuje, da Nemčija ne more živeti brez urnega zedinenja predvsem z zapadno Evropo, zlasti s svojim glavnim sosedom — Francijo. Češkoslovaška vlada ne zamuja priložnosti, da ne bi tega poudarjala, in delala na to, Bila je prva izmed srednjeevropskih držav, ki se po vojni te politike efektivno udeleževala. Na tem ima Čeho-slovaška neposredne interese. Gledle Gornje Šlezije so vodili nemški listi iz nemške države zoper nas boj, katerega izvor in vzrok nam je danes znan. Kakor v vseh vprašanjih hočemo biti tudi v tem napram Nemčiji pravični in lojalni. Niti v tem niti v kakem drugem vprašanju nimamo vzroka, da a priori nastopamo zoper Nemčijo, zahtevati za moramo, da se izpolnjujejo mirovne pogodbe, katere smo podpisali. Govoreč o posledicah mobilizacije na notranjo politiko, je ugotovil min. predsednik, da je prebivalstvo Vseh narodnosti in vseh krogov izvršilo svojo dolžnost v polni meri. (Tudi na Slovaškem se je mobilizacija izvršila točno. Sklenjeno je že, da se tam prekliče preki sod. Iz zakonodajnega odbora. Beograd, 17. nov. Osmo sejo zakonodajnega odbora je predsednik minister Triflcovič otvoril danes ob J025 dopoldne. Sprejet je bil zapisnik zadnje seje. Nato so se prečitale prošnje in protest narodno - socijalistične stranke proti ukinjenju ministrstva za socijalno politiko, ki se Je odstopil pododboru za proučevanje načrta zakona o centralni upravi. Pred prehodom na dnevni red je prosil predsednik Trifkovič sekcije, naj se požurijo z delom, ker sicer ne bo mogoče končati vsega dela do 28. decembra, kateri rok je za to določen. Nato se je prešlo na dnevni red: nadaljevanja poročila prvega odseka la podrobna debata o naredbi glede nagrade finančnih uradnikov za nabiranje davkov. Ta naredba je bila Včeraj sprejeta v načelu z enim glasom večine. Dr. Laza Markovič predlaga kompromisno rešenje, po katerem naj bi veljala naredba samo do konca tega leta. Poročevalec So-čerov meni, da bi. bilo treba slisati tudi mnenje finančnega ministra v tej zader/i. Poslanec Drofenik protestira proti uvedbi takega koruptiv-nega sistema v Sloveniji, Hrvatski in drugih krajih, kjer se davki, redno plačujejo. Poslanec Ljuba Jovanovič Predlaga, da se to vprašanje odgodi za dva ali tri dni, dokler ne pride dr-Kumanudi na sejo. Odbor je ra predlog in je to vprašanje odložil z dnevnega reda. Sekcija je predlagala, naj se uzakoni odlok mnistrske-ka sveta z dne 24. aprila 1919. ki re- gulira prispevke državnim uslužbencem in družinam umrlih uslužbencev, ki sicer nimajo pravice na penzijo. To vprašanje naj bi se uzakonilo v obliki naredbe, ki bi veljala za vso državo. Treba je za to za enkrat samo prehodne naredbe,^pozneje pa bo treba izposlovati milostni akt Krone, da bi se omogočilo Izdajanje pokojnin z ukazom, to pa samo tistim, ki so brez dohodkov ali ki so nesposobni za delo. Po'sl. Pavle An-gjelič se strinja s predlogom in predlaga naj se to vprašanje predloži narodni skupščini, za enkrat pa naj se sprejme ta prehodna naredba. Posl. Janko Šimrak smatra, da je tako prispevanje dolžnost države in družbe. Predsednik dr. Žerjav stavi predlog, da se ta predlog vrne sekciji v novo redakcijo, kar se sprejme. Posl. dr. Popovič zahteva, da se naredba glede davčne politike odloži toliko časa, dokler se ne izjavi o njej zakonodajni odbor. Zahteval je tudi, da se ta naredba predloži poprej finančnemu odboru. Referent finančnega ministrstva pravi, da to ni potrebno, ker je o njej finančni odbor že razpravljal. Dr. Laza Markovič vpraša referenta, koliko davkov je bilo do-sedaj vplačanih, nakar ta odgovori, da davki iz Srbije in Cme gore še niso v državni blagajni, iz drugih krajev pa še ni podatkov. Posl. Lazič predlaga, naj se ta zakon ponovno vrne finančnemu odboru. Predsednik predlaga glasovanje, ali se naredba glede .vojnih dobičkarjev. sprejme v načelu ali ne. Mnogi poslanci protestirajo in zahtevajo, da se zakon vrne finančnemu odboru. Dr. Popovič zahteva, da se vrne finančnemu odboru in formulira svoj predlog, katerega pa poročevalec Sečevov ne sprejme. Dr. Laza Markovič zahteva, da se glasuje za predlog dr. Popoviča, naj se ta predlog vrne sekciji. Predlog je bil sprejet z enajstimi proti osmim glasovom. Potem se je govorilo o začasnem zakonu glede razpisa davkov v Srbiji in Črni gori za to leto. Sekcija je predlagala, naj da odbor tetnu zakonu stalen značaj. Dr. Momčilo Ninčič izjavi, da je prišel ta zakon pomotoma na dnevni red in zahteva, da se o tem zakonu razpravlja pozneje, v kar poročevalec privoli. Seja je bila končana ob 32.30. Prihodnja bo v soboto ob 17. z istim dnevnim redom. REPUTACIJA ZEMLJORADNl-KOV PRI KRALJU ALEKSANDRU. Beogfad, 16. nov. Danes ob 17. je kralj Aleksander sprejel dve depu-taciji zemljoradnikov iz Bosne in Hercegovine ter Dalmacije, ki sta jo vodila poslanca Juraj Vrsalovič in Rista Jokič. Deputaciji sta šteli 6 članov in sta izrazili kralju udanost v imenu svojih tovarišev, ki so se udeležili zemljoradniškega kongresa v Veliki Plani in naroda, ki so ga zastopali na kongresu. Deputaciji sta bili na dvoru nad pol ure. Za tem jima je bila prirejena zakuska. Iva večer so zemljoradniki odpotovali domov. TRGOVINSKA POGODBA MED AVSTRIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO. Dunaj, 17. nov. Kakor poročajo listi, sc bo vršil neposredno po sklepu konference v Portorose že dalje časa dogovorjeni sestanek med avstrijskim kancelarjem dr. Schobrom in češkoslovaškim ministrom za zunanje posle dr. Benešem. Namen tega sestanka je ureditev posebnih gospodarskih odnošajev med Avstrijo in Češkoslovaško. Tudi se bo delalo na zaključek trgovinske pogodbe. ITALIJA ZA RAZOROŽITEV? Rim, 16. nov. Listi pozdravljajo pritrditev italijanske delegacije na' \vashingtortski konferenci k Hughesovim predlogom, pri čemer govore o italijanski inicijativi za razorožitev na kopnem. Priznavajo odprto igro velesil, omenjajo pa nekatere pridržke, naglašajoČ instinktivno potrebo obrambe. Rim, 17. nov. Italijanska vlada je priznala albansko vlado. Rim, 17. nov. Zveza narodov bo odposlala preiskovalno komisijo v Albanijo. Rim, 17. nov. Tudi italijanska vlada je v Parizu protestirala proti francoski pogodbi s Kemalisti. ČEŠKOSLOVAŠKI PRORAČUN. Praga, 17. nov. Po naknadnem kreditu k proračunu, ki se je predložil k državnemu proračunu za leto 1921, znašajo skupni izdatki za leto 1921 IS,026.000, dohodki pa 15,399.000 češkoslovaških kron. Da se krijejo izdatki državnih potrebščin, se vlada pooblašča h kreditnim operacijam do zneska 2 milijonov 628.000 kron, ki se ne smejo uporabiti za investicijske svrhe. Izdatki za državne investicije za leto 1921 se določijo na 3,273.000 in se vlada pooblašča, da dobi to vsoto s kreditnimi operacijami. RAZOROŽITVENA KOMISIJA IN JAPONSKA. London, 17. nov. »Times« poročajo iz Tokija od 14. t. m.: Japonski mornariški urad je brzojavno poslal protipred-loge glede razorožitvenega vprašanja japonski delegaciji v Washingtonu. V teh protipredlogih se trdi, da predlogi državnega tajnika Hughesa Japonsko zapostavljajo. Razen tega prosi Japonska, da se ji število velikih bojnih ladij zviša od 10 na 12. Socialistične obline. V vseh večjih slovenskih občinah odločujejo socijalistične stranke. Bodisi, da je socijalistom poverjeno vodstvo občinskih uprav, ali so pa socijalt-stična zastopstva tako močna, da je brez njih občinsko gospodarjenje nemogoče. Desetletja so se socijalistične stranke zaman borile, da bi prišle do upliva v občinskih upravah. Vojna je šele ugladila socijalistični misli tudi pot do občinskih vodstev. Socijalistične večine sprejemajo vodstvo občine pod skrajno neugodnimi razifterami. Vse občinsko upravno delo je med vojno zastalo. Občine so se zadolžile in cbčiusko-gospodarski pogoji so najslabši. Izvedba raznih splošno koristnih občinskih naprav je neodložljiva. Vsaka naprava zahteva danes ogromne kapitalije. Za denarna sredstva se pa morajo najti tudi kritja. Nemogoče je obremeniti Občinarje, ki so navezani izključno le na dohodke od svojih mezd idi plač. Življenski pogoji postajajo vsled kapitalističnega državnega gospodarstva tako neznosni, da je popolnoma izključena vsaka tudi najmanjša nova obremenitev delavnih slojev. Če bo pa hotela socijalistična občina za neodložljive naprave obremeniti kapitalistične sloje, bo to gotovo skušala preprečiti centralna vlada, ki je nasprotna delavnemu ljudstvu. Prav povsod vidimo, da je s socijalističnim vstopom, pričelo živahno delo v občinah. Z vso energijo so se lotile nove sile dela. Marsikaj se je že zboljšalo in odstranile so se najbolj kričeče napake prejšnjih gospodarstev. Resno in temeljito se izvršujejo številni projekti, da bodo po vseh izpolnjenih gospodarskih predpogojih godni za izvršitev. Vsakomur pa mora biti jasno, da je velika občinska dela nemogoče izvršiti čez noč. Še prav posebno ne, ker je potrebno preurediti dosedanje kapU talistične gospodarske metode v socijalistične. Vsaka gospodarska preureditev pa zahteva čas, ker ni škodljivejšega kot gospodarski skoki brez temeljitih predpriprav in predpogojev. Nasprotniki socijalistov nastopajo v občinskih svetih z njipi lastno zlobno nagajivostjo. Socijalističtio delo hočejo onemogočiti. Toda že naprej lahko rečemo, da se namera ne bo posrečila. Navzlic tendencijozno lažnjivi informativni službi kapitalističnega časopisja. Pošteno delo za ljudstvo bo gotovo dobilo priznanje. Minuli so časi, ko delavno ljudstvo še ni znalo ločiti med dobrim in slabim. Minuli so, in to le v škodo meščanske patriarhije in žlahtarstva. To si naj dobro zapomnijo oni, ki precenjujejo svoje veleumstvo v zavijanju in insceniranju epizod, ki nimajo z resnim občinskim delom nobenega opravka. Stilistika,, fraze in teatralne poze so za vedno izgubile bitko z zmagujočo resničnostjo, ki je utemeljena v ljudskih potrebah. izmenjava brzojavk med dr. Beneiem in Pašilem. Beograd, 16. nov; Povodom ugodne rešitve madžarskega vprašanja je min. predsednik in zunanji minister g. Nikola Pašič sprejel od min. predsednika in zunanjega ministra češkoslovaške republike nastopno brzojavko: Praga, 14. nov. V trenutku, ko izgloda, da je odklonjena nevarnost, ki je toliko. ogrožala mir v Srednji Evropi, hitim, da izrazim Vaši ekselenci radost in globoko zadovoljstvo, ki ju čuti naša država, ko vidi ponovno enodušen polet, za katerega sta se naši dve domovini sporazumeli v obrambi skupnih interesov in potom pogodb ustvarjenega stanja. V duhu bratske solidarnosti in trdne odločnosti je triumfi-rala naša skupna stvar In naša zveza je postala čvrstejša in jačja. Dr. Beneš.« Beograd, 16. nov. Na brzojavno čestitko min. predsednika in zuna- njega ministra češkoslovaške republike dr. Beneša povodom ugodne rešitve madžarskega vprašanja je min. predsednik in zunanji minister Nikola Pašič poslal dr. Benešu nastopno brzojavko: »Beograd, 15. novembra. Z velikim zadovoljstvom hitim, da se Vam zahvalim za bratsko besedo, poslano mi v imenu Vašega zavednega naroda povodom odstranitve nevarnosti, ki je grozila našim miroljubnim narodom v Srednji Evropi in da izrazim Vaši ekse-lencl veliko radost, ki jo občuti naša država videč zopet solidarnost naših dveh narodov in pripravljenost, storiti vse v-obrambi mile svobode in drago plačanih pravic. Naša skupna stvar je triumfirala. Bratski odnošaji so postali še izrazitejši in plemenita pripravljenost naših narodov je največje jamstvo naše bodočnosti.« ČEŠKOSLOVAŠKI VOJAŠKI ATAŠE PRI KRALJU ALEKSANDRU. Beograd, 17. nov. Kralj Je danes sprejel češkoslovaškega podpolkovnika Franca Šelicharja, ki mu je v imenu češkoslovaškega 48. pešpolka, ki nosi ime »Jugoslavija«, poklonil kip, ki ga Je izdelal kipar Sturds in ki predstavlja Ikarja. Poklonil mu je tudi knjigo bivšega srbskega dobrovoljca Čer-maka »Zvestobo za zvestobo«. Kralj se je zahvalil za dar In čestital češkoslovaški republiki k njenemu napredku in uspehu mobilizacije O priliki Karlovega puča. JUGOSLAVIJA — UTEŽ V SVETOVNI POLITIKI? Dunaj, 17. nov. Dunajski korespondenčni urad poroča iz Pariza: Svet Zveze narodov je včeraj sklenil, pretresati albansko-jugoslovensko zadevo v javni seji. »Petit Parisien« doznava, da je veleposlaniška konferenca prejela depešo beograjske vlade, v kateri se sprejema odločitev o novih mejah in v kateri se naznanja, da bodo jugosloven-ske čete takoj izpraznile zasedeno albansko ozemlje. VLADNA KRIZA. Beograd, 17. nov. Nocoj se bodo sestali delegati demokratov in radikalcev, da se posvetujejo o daljnem skupnem delu v parlamentu. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo trajala po-' gajanja dva tedna in da bo dotlej že pripravljen volilni zakon, da se v primeru nesporazuma more apelirati na narod. ZASEDBA ZAPADNE MADŽARSKE. Dunaj, 17. nov. Uradno se poroča: Vojaška zasedba dela Zapadrie Madžarske vzhodno Nežiderskega jezera je končana. Naše čete so vkorakale v Illmitz, Pamhagen in Andau, ki ležijo blizu južne meje tega ozemlja. BANKEROT IN NAŠ DINAR? Pariz, 17. nov. Minister za obnovo Loucher je odsekoma za zunanje ppsle in za finance v daljših izvajanjih obrazložil določbe wicsbadenšlc ga dogovora. On meni, da ta dogovor v Nem-finančnih krogli. vpošteva vso občutljivost in vse resnične interese francoskih industrijal-cev in trgovcev ter da nudi Nemčiji možnost, z delom poplačati del tega, kar bi sicer morala plačati z zlatimj markami ali z inozemskimi devizami. Po njegovem mnenju bi bil la dogovor slab in nepotreben, ako se zavezniki ne bi popolnoma priključili politiki Francije. Poudarjal 'je potrebo, da se v Berlinu vzdrži vlada, ki bi morala Neihčijo obvarovati anarhije in ban-kerota. Prevlada vtis, da so nemški kapitalisti morda nameravali bankerot države, da je pa padec marke presegel vsa pričakovanja, tako da se je dvignila proti temu reakcija čiji, in sicer tudi v Zagreb, 17. nov. Devize: Dunaj 5— 5.25, Berlin 114—117, Budimpešta 30.50 —31.50, Italija 1200—1230, London U45—1180, Pariz 2115—2160, Praga 304 —310, Švica 5200—5400. Valute: Dolarji 278—286, avstr, krone 0—6.50, carski rublji 16—25, napoleon. 940—0, nemške marke 128—130, rom. leji 195—0, italijanske lire 1185—0. Praga, 17. nov. Valute: marke 36.10, švic. franki 1775.50, lire 390, francoski franki 685.50, funti 374, dolarji 93.50, leji 57.50, levi 48, avstr, krone 1.32, madžarske krone 9.57 in pol. Curih, 17. nov. Devize: Berlin 2.02, Holandija 185.50, Newyork 528. London 21.16, Pariz 38.30, Milan 22.10, Praga 5.60, Budimpešta 0.55, Zagreb 2, Bukarešta 3.42, Varšava 0.17, Dunaj 0.18, avttrliske krone 0.12. N« igrajte se z ognjem. »Naprej« piše, da so demokrati i* maščevanja razpustili načelstvo bolniške blagajne. Vzrok maščevanja je je ta: Socijalni demokrati so navzlic grožnjam dr. Žerjava nastopili na stran sedanje večine ljubljanskega občinskega sveta. Ravnatelj bolniške blagajne je načelnik JSDS kluba obč. svetovalcev v Ljubljani. Ze pri proračunski debati je omenil Kocmur, da ima vsled svojega proti JDS nastopa pričakovati »nagrado« demokratov. .Vsak poznavalec razmer je Kocmurje-vo izjavo razumel tako, da JDS namerava na gotove ukrepe proti bol-njški blagajni, kjer je Kocmur ravnatelj. Po Kocmurju prerokovani izpad JDS proti bolniški blagajni je potem tudi res prišel. Ministrski svet je sklenil razpust načelstva bolniške blagajne in imenovan je sosvet jn vladni komisar. Zanitnivivejša je druga namera JDS lede bolniške blagajne. JDS ima v načrtu, da odvzame vodstvo bolniške blagajne delavstvu in sicer na ta način, da dofee delodajalci dvetretjinsko in delavci enotretjinsko zastopstvo. Tej nameri se pa mora vse organizirano delavstvo najodločneje upreti. Bolniška blagajna je delavski zavod. Pravici se pljune v obraz, če se zavod odvzame delavskemu vodstvu. Zavod vzdržuje delavstvo. Tudi prispevki delodajalcev so prisluženi z delavskimi žulji in nič drugega, kot indirektni prispevek delavstva. Po liberalnem načrtu pa naj sedaj odločuje delodajalec, delavec pa, ki mora plačevati največji prispevek, naj pa stoji poslušno v kotu kot manjšina. Gospodje pri JDS so zadnji Čas prizadejali marsikatero zaušnico delavstvu; toda vsaka mera je enkrat polna in tako bo moralo tudi za liberalne zaušnice priti dan obračuna. Bolniške blagajne morajo ostati deske in naj potem JDS še tako za-\ ija. če bo delavstvo enkrat sprevidelo, da vsak pravičen argument zadene pri JDS na slepo strankarsko •trast, potem mu ničesar drugega ne bo preostalo, kot da bo izpregovorilo zopet na cesti . . . —• Gospodje okol JDS, ne igrajte se z ognjem. Praško pismo. Kot je bilo pričakovati, bo vlada pod predsedstvom dr. Beneša resnično uspelo privesti češke Nemce do sporazuma z češko večino in češko državno mislijo. Ta sporazum se že ustvarja, počasi sicer, toda gotovo in nemški šoveni pod vodstvom dr. Lodgmana stalno izgubljajo na svojem vplivu. To nišo več samo ugibanja in proro- j ' ovanja. So tu že jasni znaki, ki ne pri- i ' uŠčajo nikakega dvoma več, da so se { i mci streznili in da so pričeli popuščati v svojih za češko večino ne-spremljivih zahtevah. Eden takih jasnih dokazov je oficijelni oklic nemških so-cijalnlh demokratov in nemške parlamentarne zveze ob priliki zadnje mobilizacije, v katerem se poživljajo vsi državljani nemške narodnosti, da naj se točno in brez odpora odzovejo vpoklicu na vojaško službovanje. Ce bi obvladovali. nemški tabor še vedno nemškona-cijonalni ekstremisti, bi tak oklic prav gotbvo nikdar ne zagledal belega dneva in najmanj, kar bi v tem slučaju Nemci storili, bi bilo popolno molčanje. Molčanje pa v takili trenotkih, ko je država v križi in je potrebno složno sodelovanje vseh drkuvlJ&noV, pove lahko mnogo več, kot debele knjige. Ekstremistična nemškonacijonalna Lodgrnanova skupina postaja z vsakim dnem bolj osamljena. Pa tudi v njej sami ne vlada soglasje glede strankine taktike, kar je pokazalo zadnje glasovanje v nemški parlamen. zvezi o vprašanju povratka v parlament. Tudi ustanovitev nemške obrtne stranke, ki bo pravkar zagledala luč sveta in nameravala obnovitev vsenemške stranke, ki se hočeta obedve postaviti nu državotvorno osnovo, bo Število Lodgmanovih pristašev precej zredčila. Lodgmanu torej ne bo v doglednem času preosta-jalo torej ničesar drugega, kot udati se v usodo, popustiti in pozitivno sodelovati v češki državi. Drugače bi svojo politično vlogo doigral. Česko-nemško zbližanje je za notranjo konsolidacijo češkoslovaške republike največjega pomena in ini-nlstrški predsednik dr. BeneŠ ga gotovo pozna dovoij dobro, da bo storil vse, da pride čimpreje do uresničenja tega sporazuma. Kako živi drž. uradnik VI. Snovnega razreda. Uradniške organizacije spe trdno spanje pravičnega in javnost bi utegnila misliti, da je prišlo državno uradništvo pod sedanjim demokratskim režimom v deveto deželo, kjer se' cedi med in mleko. V pomirjenje živcev prinese včasih »Jutro« kako dolgo poročilo o razpravljanju uradniškega vprašanja v Beogradu, kar bi lahko napravilo vtis, da | centralna vlada sploh nima drugega posla, kakor da skrbi za dobrobit svojega uradništva. Resnica pa je, da danes živi uradništvo v taki bedi, kakor še nikoli. Vedno čujemo, da vlada vabi uradništvo na podpisovanje državnega posojila in na razne koncerte, kar priča, da vladni gospodje ne poznajo uradniške ravŠČine, ali je nočejo poznati ali pa imajo posebne denarne vire, katerih uradništvo v splošnem ne pozna. V vladnem žargonu poznajo takozvano višje in nižje uradništvo, zato sem si izbral nekako središče, t. j. uradnika VI. Čin. razreda iz višje kategorije, oženjenega, z dvema otrokoma. Oglejmo st proračun iz gospodinjstva takega gospoda! Njegova mesečna plača znaša okrog 5000 K, njegovi mesečni izdatki pri siromašni hrani po so taki: Stanovanje 300 K j Mleko, 2 1 dnevno a 8 K . 480 K Kruh & 24 K 720 K Služkinja . .340 K Kave 1 kg...........................100 K Cikorije 3 d 16 K....................48 K Sladkor, 5 kg a 58 K . . . . 290 K Mast, 5 kg & 80 K.................. 400 K Moka, 20 kg d 19 K . , , , 380 K Krompir, 45 kg d 5 K , . . . 250 K Meso govejo, 40 dkg dnevno brez petkov...................... 338 K Rrikuha (repa, zelje ali podobno) a 10 K , ...................300 K 10 mesnih Večerij v mesecu d 15 K ......................150 K Riž, 3 kg d 40 K....................120 K Olje, y3 1...........................46 K Jajca, 30 a 7 K 120 K Ocet, 1 i . 8 K Milo, 2 kg...........................44 K Perilo (ovratniki in zunanje, perilo) 100 K Soda, 1 kg 8 K 2 globina 12 K Zdrob, 1 kg........................ 19 K Kurjava v kuhinji.................. 300 K Petrolej, 5 1 d 16 K.................80 K Drobnarija (sol, dišave, peteršil i. t. d........ . 60 K 5103 K Dohodki so tedaj............... 5000 K Izdatki pa po sedanjem proračunu ............................... 5103 K Primanjkljaj je'že tu fnesečrto . 103 K Za obleko ostane * . . . . 0000 K Za obuvalo..................... 0000 K Ža bolezen 0000 K Kulturne potrebe . ..... 0000 K Šolske potrebščine................ 0000 K Pri tem proračunu srno računali, da sme uradnik VI. Činov nega razreda le 10 krat mesečno večerjati. Kako živi uradništvo X., X., IX., VIII., Vit., in celo V. razreda, če ima po vriju še večjo družino, lahko vsakdo sani izračuna. Primanjkljaj najskromtlejšega državnega uradnika znaša mesečno minimalno 2000 K. Opornnim naj še, da sem zgoraj računal dnevno 40 dkg 'mesa, ker je to cenejše kakor fižol ali krompir. Na ta bedni položaj državnega uradništva je odprto samo eno vprašanje: Kaj pravi k temu osrednja org. drž. urad., kaj pravi k temu državna uprava iu kaj pravijo k temu demokratski poslanci, ki imajo danes vso moč v rokah? AH naj državno uradništvo pogine v revščini in lakoti? Priprave za I. jugosi. vsesok. zlet v Ljubljani Priprave za zlet so v zadnjem času znatno napredovale. Prostor za telovadišče, ki se nahaja na lepem prostoru za juž. kolodvorom ne daleč od artilerijske vojašnice, je zletni odbor kupil ter so se začela vsa potrebna dela za postavitev telovadišča. V preteklih tednih so zborovali posamezni odseki, ki si so v glavnem začrtali nadalnja dela. Iz teh posvetovanj so Že razvidni prvi obrisi ogromnega zleta. Zletni odbor je pozval vsa društva, da prijavijo vsaj približno število telovadcev in ude-ležnikov sploh. Mnoga društva so se že odzvala temu pozivu in iz poslanih prijav se da sklepati na ogromno udeležbo telovadcev in ostalih udeležnikov. »Sletskl Vestnik« je začel izhajati ter bodo ostale številke sledile po potrebi. Zletni odbor se je pomnožil z zastopniki vojaštva in z zastopniki posameznih ministrstev, tako da sodeluje v zletnem odboru 35 članov. Železniški odsek se je konstituiral ter se razdelil v sledeče pododbore: tarifami, vozovni in potovalni. Vsaka župa mora imenovati svojega zaupnika za železniški odsek. Odsek šteje 16 bratov. Stanovanjski odsek je izdelal v glavnem načrtu za nastanitev izletnikov. Po zdajšnem računu bo prostora za 15.000 skupnih prenočišč, razven tega bode na razpolago veliko število privatnih prenočišč in ^ko bode potrebno se postavijo v to svrho šotori. Za vsako prenočišče v skupnih oddelkih se računa 10 kg slame. Celoten proračun stanovanjskega odseka znaša 868.000 K.Za lažji pregled bo razdeljeno mesto na 12 delov. Vsak bo imel svoj pododsek z načelnikom. Zletni odbor I je sklenil, da se zaradi ogromnih stro- i škov zaračuna za skupno prenočišče ! nam na osebo 1 D in za posredovanje privatnih prenočišč 3 D. Tehnični odbor je izdelal v glavnem vse načrte za javno telovadbo v zlet-nih dneh. Izdelane so proste vaje za članstvo, članice, naraščaj in deco, pripravljene so vaje za mednarodno tekmo in tekmo Jug. Sok. Saveza. Vse te vaje se nahajajo v zadnji številki Vestnika TO. Mednaroda tekma se vrši 11. in 12. avgusta. TO zahteva, da se nastani telovadce po možnosti v skupnem prenočišču, ravnotako se naj skrbi, da bodo imelF skupno dobro in izdatno hrano. Stavbeni odsek ima redne seje vsaki ponedeljek ter je začet z ogromnim delom, ki je potrebno za postavitev telovadišča. Stavbni odsek hoče vsa 'preddela Izvršiti tekom letošnje zime, da se vse delo pravočasno izvrši. Tajniški in propagandni odsek si je začrtal glavno delo glede propagande v tu- in inozemstvu ter je že pričel z delom; Da se opozori vse gospodarske kroge na veliki pomen zleta v gospodarskem ozim, se je pozvalo na odsek zastopnike industrijskih in trgovskih krogov. V odsčk so pozvani tudi zastopniki Sokolstvu naklonjenega časopisja. Načrti za plakate so bili v predpisanem terminu predloženi ter bo o njih odločalo * posebno razsodišče. Zdravstyenl odsek je izdelal načrt za zdravniško službo ob Času zleta. Vse župe se pozovejo, da organizirajo sanitetne odseke, katerih naloga bode, da spremljajo župe pri vožnji v Ljubljano in nazaj. Pri vsakem sokolskem vlaku mora biti en zdravnik z vso potrebno opremo. Pri vsakem pošfebncm vlaku se mora skrbeti, da je na razpolago dovolj pitne in zdrave vode. V Ljubljani se ustanovijo ob zletnih dneh stalne rešilne postaje, ki bodo javno kot take označene. Na telovadišču bodo na razpolago dve večji rešilni postaji z vsem potrebnim osobjem in z vso opremo. Obolelim članom bodo v Ljubljani na razpolago gotovi zdravniki, ki bodo označeni v tozadevnih navodilih. Ravno tako je zdravstveni odsek dal potrebna navodila glede naprave potrebnih kopelji, zlasti za telovadce. Vsa skupna prenočišča bodo pod stalnim nadzorsivom zdravnikov. Fotografiranje na zlstu v principu ne bode dovoljeno. Da se omogoči fotografiranje amateurjev in to brez obte-ževanja drugega občinstva, se tern dovoli fotografiranje pod sledečimi pogoji: L vsak amateur sme fotografirati iz svojega prostora brez stativa, 2. imeti mora amateurski odznak, ki ga bode izdal zletni odbor, 3. podpisati mora re-verz, a) da bode fotografiral samo iz svojega prostora, b) da fotografije ne bode izrabljal v obrtne namene, c) da-pošlje do konca oktobra 1922 po eno sliko starešinstvu Jug. Sok. Sav., d) da na zahtevo zletnega odbora posodi starešinstvu negative. V to svrho mora založiti gotovo svoto, ki jo določi odbor kot poroštvo. Zastopniki starešinstva Jug. Sok. Sav. so še mudili v preteklem mesecu v Beogradu, kjer so posredovali pri raznih ministrstvih v zadevi zleta. Ob enem je priredil TO v Beogradu pod vodstvom brata načelnika 3 dnevni vaditeljski tečaj za župne načelnike in vaditelje žup Bačka, Banat in Srbije. Tečaja se je udeležilo veliko število vaditeljev in vaditeljic ter je končal t zelo dobrim uspehom. Gospodarstvo. Občinsko sodišče v Uiiblianl je v svoji seji ž dne 16. novembra 1921 določilo še naslednje maksimalne cene. Meso. Drabnica: koštrunovo meso ao K za kg, jagnjetina 24 K za kg, kozličevina 24 K za /kg. Mleko, i liter mleka 8 K. Kruh. Beli kruh štruca 90 dkg 16 K. Beli kruh štruca 45 dkg 8 K. Črni kruh hlebček 1 kg 10 K Črni kruh hlebček 50 dkg 5 K. Ržen kruh hlebček 90 dkg 12 K. Ržen kruh hlebček 45 dkg 6 K Žemlje navadne kos 5 dkg 1 K. Zemlje navadne i kg 20 K.Žemlje mlečne in maslene nimajo maksimalnih cen ter se prodajajo kot luksusno pecivo. Te cene stopijo v veljavo z dnem 19. novembra 1921. -f-Vodne sile reke Rona. V zadnji številki francoskega lista »Le Progres Civiqtie« zanimivo razpravlja G. Her-riot, poslanec, in župan lyonskega mesta o izkoriščanju vodnih sil reke Rona. Po njegovem načrtu bodo večino reke izkoristili na treh mestih. Glavna elektrarnica bo na gorenjem toku Rone, kmalu potem, ko priteče iz Lemanskega jezera; tu bi dal Ron 510.000 HP, druga manjša 'postaja, tudi na gorenjem toku nad Lyonom bi dala r 15.000 HP, a tretja, na dolnjem toku, s centralo v Mondragontt 520.000 HP, vsega vkup 1 mil. dye-stotisoč HP, kar znači samo del vse energije te najmogočnejše franc, reke, zakaj Ron ima (po Herriotu) več energije ko vse druge severne francoske reke. -f- Glavnica velike antante v Gorenji Sleziji. Vratislavski listi poročajo: V dobro Informiranih krogih se govori, da bi premogove jame v onem delu Gorenje Slezije, ki je pripadel Poljski, rada kupila francoska delniška družba. Ne mine namreč dan, da bi ne prihajali francoski finančniki in rudarski strokovnjaki v premogova podjetja, kjer se informirajo jako natančno o vsem mogočem. Tudi angleški kapital Se trudi, da bi se v Gorenji ■Sleziji temejlito zasidral. + Občna seja smihovske pivovar-nice. 14. t. m. se je vršila v Smihovu 53. občna seja delniške pivov.arnice pod načelstvom K. Dimmerja. Poročila funkcionarjev so bila vzeta na znanje in odobrena; čisti dobiček v znesku 2,652.337 K so pa razdelili ta-* kole: tantijema revizorjem računov, 7200 čs. K, dividenda delničarjem 100.000 čs. K, upravnemu svetu 305.416 čs. K, superdividende delničarjem 1,700.000 čs. K. Ostanek s prenosom iz prejšnjega leta v znesku 1,144.313 čs. K, skupaj torej t milijon 684.034 Čs. K je bil takole razdeljen: nameščencem zavoda 300.000 čs. K, revežem in v dobre namene 100 tisoč ČS. K, reservnemu zakladu 50C tisoč čs. K. Ostanek 784.034 čs. K so prenesli na novi račun v bodočem letu. Dalje so sklenili k vzdrževanju glavnice prideliti iz splošnega reserv, nega fonda 1,000.000 čs. K ter zvišati vrednost delnic z 400 na 800 čs. K, -j- Zvišanje temeljne glavnice se« veronemškega Lloyda. Temeljni kapital severonemškega Lloyda se je povišal za ves dosedanji nominalni kapital v višini 650 milijonov mark. Povišanje se Utemeljuje s tem, da državni odškodninski obroki daleč zaostajajo za stroški, ki jih ima družba pri vzdrževanju vseh parnikov in nabavi ladij v inozemstvu. -f- Vinske cene rasejo. Zagonetno je, da z zboljšavanjem naše valute rasejo cene novemu vinu na Štajerskem. Pred tednom se je plačevalo novo vino po 20—24 K za liter, sedaj pa zahtevajo vinorejci v ljutomerskem okraju že 30—36 K, Haložan 25 do 28 K, v mariborski okolici (Sv. Jurij, Plač, Svečina itd.) 30—32 K, po ostalih Slov. goricah pa 25—38 K. -(- Obrtna kriza na Poljskem. Nit->-ka poljska valuta je do zadnjega časa; jako ugodno vplivala na razmah polj* ske industrije. Zdaj pa prinašajo poljski listi poročila, ki kažejo, da se tudi na Poljskem pojavlja obrtna kriza. Tako je ustavila v Varšavi 8. t. m, tvornica za žico in čevlje svoje obratovanje. Nekaj dni pozneje je (prenehala iz istega vzroka izdelovati žica in žeblje neka druga tvornica, Delniška družba ruske železne obrti, preje B. Hantke.je od to, t. m. omejila produkcijo na tri delovne dni v tednu. Zmanjšanje delavnih dni je prijavil* »Huta Czestochova« in še nekater* druga taka podjetja. »Gazeta Varšavska« poroča, da je cela vrsta srednjih in manjših obrtnih podjetij na deželi odslovila delavce; med njimi je več tvornic za gospodarske stroj® in poljsko orodje. Sodi se, da je to W Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." Henri II., Saint-Andrč in Ronche-rolles so bili edini, ki jih ni pograbil delirij. Toda obkrožal jih je in jih navdajal s takšno tesnobo, da so si želeli smrti. Henri se je krčil vase in pogrezal glavo med dlani. Veliki pro-ios in maršal sta se tiščala drug k drugemu; mozeg jima je ledenel, usta niso bila zmožna besede. A pomalem je tuljenje zamrlo. Umolknil je prvi, za njim drugi in tretji; kmalu je zavladala tišina, v kateri se ni slišalo nič razen hripavega sopenja . . • Nato pa — zdajci — rioV obupen vzkrik! Se eden! Se tretji! Zavpil je kralj! Zavpil je Roncherplles! Zavpil je Salnt-Andrč! Zdaj so bili oni na vrsti! . . . »Kajn! Kajn! Evo tvojega brata, ki prihaja k tebi! . . .« »Saint-Andrč, glej Mafijo, ki vstaja iz groba! . . .« »Rončherolles, evo Renauda, evo ga! . . •* , Troje strašnih, brezumnih krikov ... In spet tišina . . . V tej tišini pa je začul kralj človeški glas, poln laskave milobe; »Sire,« mu je zamrmral ha Uho, »ali n&i vam dam FlorUO? • » »« Hetlfi II. se je zdrznil od Čuvstva, ki je družilo v sebi radost in strah, Toda strah ga je naglo minil Ih ne- j ;ukroina strast je v širokem vatu zalila njegovo dušo. »Florizo?« je zajecljal. ' »Da. Ako. hočete, Vam jo clam, Jaz edini vam jo morerh dati . . . Nihče, razen mene ne more storiti, da bi prišla radovoljno k vam . • .« »Sama pride k meni? . . .« »Jutri, ako želite! ...» »Kaj naj storim, da pride?« je zahropel kralj. »Pokličite Nostradama In ukažite vsem tem nadležnikom, naj odidejo.« Groza, delirij, klici skrivnostnih glasov, muka težke 'vesti, spomin o davnih zločinih — vse to je izginilo iz kraljeve duše. Samo še strast je živela v njem, samo še FloriZa. Pripravljen je bil dati Nostradamu vse, karkoli bi zahteval. Z molitvenim glasom, ki Je čudno zazvenel v tišino, je dcliknll; »Nostradamus!...« Še tisti hip je preplavila dvorano bleščeča luč- Kralj je najprej trepetaje zatisnil oči. Ko jih je odprl, je zagledal Nostradama v velikaški dvorni obleki od črnega baršuna, z mečem ob boku in baretom v levici, kako še mu klanja do Pasu. govoreč: ( »Evo me, sire! Vaš sluga priča- J kujem vaših ukazov.« I V množici je završalo, Ko pa so uzrli pred seboj Nostradama, človeka, podobnega vsem drugim ljudem — takrat je vzhrumelo vse, od policijskega častnika, Roncherollesa in Saint-Andrčja pa do najzadnjega vojnika. »Imamo ga!... Imamo ga!...« 1 Montgomeryju se je vrtilo v gla- j vi. Srepo je upiral oči v vladarja in stiskal svoje bodalo, pripravljen ubi-, ti — koga?... Nostradama?..* Henrija? ... Tega ali onega? ... »Vojniki!« je kriknil oficir, »zgrabite tega Človeka!« »V imenu kralja!« je zagrmel Roncherollles, polunor o kakor tudi m. magistrat absolutno ne privaliti v podražitev. Z* danes Je kruh predrag. Ljubljanski peki se nimajo kar nič pritoževati. Prodajajo štruce, ki tehtajo 80 do 85 dkg, a bi morale tehtati 1 kg. =* /z Most. Prijatelj lista nas prosi za objavo sledečih vrstic: V Mostah imamo lepo šolsko poslopje, kjer se naša Šolska mladina uči vseh potrebnih predmetov. Za otroka je velika dobrota ljudska šola, tako tudi za manj premožne stariše, osobito delavca, ki s svojo malo plačo ne more svojega otroka pustiti šolati na srednjih šolah. Vsak oče pa je vesel, če njegov otrok nekaj več razume, kakor samo pisati in Citati in da mn da nekoliko Večjo izobrazbo, kot mu jo more dati ljudska Sola. Namen teh vrstic je namreč opozoriti pokrajinski Šolski svet na nujno potrebo preosnova/i šolo v Mostah v meščansko šolo, ker le ta nam bode vzgojila boljše kvalificiran Obrtni in trgovski naraščaj. Otroci iz povsem delavskega okraja, kot so Moste so povečini naraščaj obrtništva, v kar so pač primorani, že l ozirom ha slab gmotni položaj njih starišev. Koliko pa je vredna pfedizobrazba, v tej ..smeri pa ni treba posebej povdarjati. Imamo pa še eno željo in prošnjo do našega učiteljstva in Sicer to, da bi se tudi ono posvetilo nekoliko splošni izobrazbi ljudskih mas in si*eer s predavanji itd. Razmotrivalo bi se lahko alkoholno vprašanje, dalje higiena telesa in vpliv stanovanja na zdravje. Naši otroci, žal že skoro podivjani, so nujno potrebni j pametnega poduka, ki naj jipi ga nudijo stariši in šola izven šolskega reda. Dostikrat sp tudi nevedni starši, krivi poznejše 'nesreče sVojil) lastnih otrok. In vse to bi se dalo polagoma odpraviti ali vsaj obla/iti, ako bi se dobilo par sposobnih in- požrtvovalnih učiteljskih moči, katere bi se posvetile temu tako nujno potrebnemu požrtvovalnemu in hvaležnemu delu. Uspeh je gotov, kakor tudi uvidevanje in hvaležnost občinstva. Poživljam tudi naše sokolstvo v Mostah, da se tudi ono zanima za našo mladino, bodoči naraščaj, ker s prirejanjem samih veselic se utalia sokolska stvar. Treba je tudi drugega dela. Žrtvujmo se za naše delavstvo, osobito za našo nežno mladino v prid naroda in naše ujedinjene države. — V. B. ~ Pobegli poneverjenih. , Strojni pomočnik Radisiav Požar,, 21. let star, doma iz Kapele pri Brežicah je ukradel svojemu sostanovalcu zasebnemu uradniku I. Kregarju več perila in 20 kron denarja ter Je neznano kam pobegnil. = Volni ubežnik. Aktivni podnarednik Miroslav Pibrovec, roj. v Sp. Šiški, pristojen v Kropo pri Radovljici je pobesni! od 2. baterije 11. polj. diviziona Moravskog art. pulta. Odnesel je redovu Luki Kovačeviču tudi 50 din. denarja. =» Zaplenjeno kolo. Policija je zaplenila kolo znamke »Waffenrad« št. 130813, katero je prodal neznanec za 1500 kron Ferdinandu Jenkotu iz Zapuž. Kolo je ukradeno, lastuik naj se javi na policiji. =■= Zaplenjena jajca. Včeraj zjutraj je zaplenil na glavnem kolodvoru pol. detektiv železničarjevi soprogi Mariji Gajser 206 jajc, katere j® hotela odpeljati proti Mariboru ih od tam bržkone preko meje v Nemčija Na ta način izginjajo jajca iz ljubljanskega trga. Culi smo, da se več žensk iz Ljubljane in bližnje ^ okolice bavi z nakupom jajc. katere pptem prodajajo po visokih cenah v Inozemstvo. Opozarjamo, da bomo omenjene slučaje navedli imenoma, če dotične osebe takoj ne opuste te umazane kupčije. — *= Tat v mrtvašnici. V mrtvašnici javne bolnice je ukradel neznan žepar medicincu I. M. iz telovnika listnico, v kateri je bilo 400 K denarja, = Obolel je že pred par dnevi podpredsednik deželnega sodišča in predsednik bratovske skladnlce g. Regally — Žrtev poklica. Pred o s ni i mi dnevi je padel z vlaka strojevodja juž. Žel. g. Anton Bergant in se težko poškodoval. Vsled dobljenih poškodb je tnoi v dež. bolnici umrl, pogreb se vrši danes ob 4. pop. na pokopališče v Dravljah. — — Umrl je v Ljubljani poštni uradnik g. Karel Mehora, zelo marljiv ln zaveden narodni delavec, ki je bil za Časa svojega službovanja v Št. Petru na Krasu duša Vsega narodnega in društvenega delovanja, posebno za našo šolsko družbo sv. C. in Metoda. Blag mu spomini Maribor. Slučaj Waldhauser v mestni plinarni postaja vedno bolj zanimiv. Tega zavednega našega državljana koroškega Slovenca, se hočejo v mestni plinarni na vsak način znebiti, ker je nekaterim sozaposlencem trn v peti menda ravno za to, ker ie Slovenec. Znan je dogodek, ki se je pripetil pred par tedni. VValdhauser je bil poklican kmalu potem na orožne vaje, katerim Se je seveda takoj odzval.. Sedaj se je vrnil In je hotel Iti takoj drugi dan na delo. Pa ga niso sprejeli, Češ, da ga ne potrebujejo. Še bolj zanimivo pa je, da se Waldhauserju sainemu služba ni niti odpovedala. Torej orožne vaje so bile ravno povod, da se ga je odpustilo, ne da bi se mu odpovedalo. Ali Je to pravilno pri mestnem podjetju? Ali tudi z drugimi zaposlenci ravnajo tako strogo, k! niso ne naše narodnosti, ne pripadniki naše države. Zato, ker je spolnil svoje državne dolžnosti, se ga Je vrglo na cesto. Upamo pa, da ta žalostna in značilna zadeva ni še povsem končana. Mi bomo njen razvoj zavlačevali ln o nlej še poročali. U Halje n« gospoda JSDS. V upravnem svetu »Mestne občinske hranilnice« sta bila tudi gg. Hojnik ln Poštrak kot za5tdfonlka občine od stranke JSDS. Pri zadnji seji sta ta dva stavila neki protest ln ker ni bil sprejet, sta užaljena odložila svoji mesti V upravnem svetu... Čudna praksa! In vendar ni res, da Je Ml dr. Leskovar imenovan pravnim zastopnikom mesta Maribora, četudi to trdi »Tabor«, Zastopstvo se oddaja po sklepu od slučaja do slučaja. In tako je sklenil mestni svet v svoji zadnji seji, da se kupna pogodba glede prodaje vojašnic poveri dr. Leskovarju. Iz tega slučaja pa ne sledi, da bode dr. Leskovar tudi v bodoče poverjen z vsemi zastopstvi. »Kdor nima denarja, naj ne kupi!« tako je rekla kmetica Toplak Matilda iz Šinar-jete v torek na trgu, ko je zahteval tržni nadzornik, da mora prodati 4 in pol 1 flri-nešenega mleka po maksimalnih cenah. Prt teh besedah je zlila vse mleko po tleh in Se oškropila 1 uto tržnega nadzornika. Od- vedli so jo k predsedniku obč. razsodišča J svetniku dr. Vidoviču. Ali res ni sredstva, i da bi se prišli) V okorrt takim nadutim in ; bahatim ženskam? »Pogrebni zavod« oziroma njegovega k. ravnatelja prosimo, da pošilja na pošto ljudi. ki so zmožni slovenščine. Saj menda vendar ima tudi slovenščine zmožne ljudi in ni ta zavod tako trdna nemška postojanka kakor n. pr. mestna plinarna. Bivši višji magistratni uradnik Bern* kopf je bil svoj čas odpuščen iz službe. Ker je bil odpuščen brez pokojnine je zahteval odškodnino. Magistrat je bil privoljen mu dati prav čedno vsoto. On pa s tem ni bil zadovoljetr ter Je nastopil tožno pot In zahteval 180.000 K odškodnine. Pri tožbi je pa sedaj pogorel In bode moral nositi še pravdne stroške. Trmast Nemec mora biti na vsak način ilastnik hotela »Meran«, Friedl. Svoj čaš je bli primoran odpustiti svojega zagrizenega natakarja nekega Radija, ker je preveč očito nastopal proti Slovencem in Srbom ter se potogoval za Nemce. Sedaj ga Je pa gospod Friedl zopet sprejel v službo. Radij pa se ni prav nič poboljšal v tem času. Ampak ravno nasprotno. Gospod Radij je namreč zopet vznemirjal dva Srba vpričo gostov, Češ, da ju je treba vreči na cesto. Zahtevamo od oblasti, da pouči oba gospoda Friedla in Radija, kje se nahajata in kako morata ravnati napram našim ljuČem, če hočeta imeti pri nas obrt. Upamo, da ne bode občinstvo samb prisiljeno poseči vmes! Glede nabave 400 krst za mestni pogrebni zavod je stavil ravnatelj tega zavoda mestnemu svetu predlog, da se odda ta nabava trem mizarjem, ki so že do sedaj oskrbovali zavod s krstami. Podžupan g. Roglič (NSS) pa je bil proti temu z ozirom na svoječasni sklep mestnega sveta, da se vse nabave razpišejo ter je zahteval, da se razpiše tudi ta nabava. Njegov, predlog je bii sprejet in tako se bodo dela in zaslužka udeležili lahko tudi slovenski obrtniki. Najdražjl biljard v Mariboru je gotovo v kavarni »Beograd«, kjer je zahteval ka-varnar dne 15. t. m. zvečer 50 kron na uro za osebo, dočim je obična taksa 8—16 K. Ta večer niti ni bilo koncerta, kar je tembolj značilno. V sredo opoldne je prišel v hotel »Dunaj« na Aleksandrovi cesti vojaško oblečen mladenič kakih 25 let. Najel sl je sobo in se je vpisal v zglasilno knjigo z imenom Ivan Gadič iz Raborova. Vsled njegovega sumijivega obnašanja Je hotelsko osobje poklicalo stražo, ki je potem pozvala vojaško patruljo. Odveden Je bil na poveljstvo, kjer je trdil, da je prinesel važne dokumente z neke tuje komande. Vsled tega ga Je spremil neki narednik zopet v hotel. Tam pa je mladenič pobegnil čez stopnice v drugo nadstropje, kjer se je nahajala njegova soba. Skočil je skozi okno na Cafovo ulico, kjer Je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v vojaško bolnico, kjer pa je na dobljenih notranjih poškodbah zvečer umrl. Iz zapiskov, ki so jih našli pri njem, bi se smelo sklepati, da je kak tuji vohun, ozir. morda komunist, vendar pa glede njegove osebe ni nobene Jasnosti. Sestanek slovenskih lovcev v svrho ustanovitve podružnice slovenskega lovskega društva se vrši v hotelu Union v petek ob 8. url zvečer in< ne ob 6. uri, kakor je bilo pomotoma poročano. V gostilni pri Zlatcu konju se je skušal baje vsled nezaposlenosti v četrtek zjutraj usmrtiti s strelom iz revolverja 221etni kovač Anton Kališnik. Ifestrel pa mu je obtičal v desnem sencu. Rešilna postaja ga je prepeljala v Javno bolnico, kjer je pa že po preteku pol ure umrl. V sredo opoldan je vstopil neki pijanec v prodajalno Marije Kaiser na Meljski cesti in zahteval, da se mu da zastonj Jedi in pijače. Ker prodajalka tega seveda ni hotela storiti, je pričel razgrajati, nakar ea je navzoči mož imenovane vrgel na cesto. To pa je pilančka tako razjarilo, da le pograbil neko v bližini se nahajajočo lopato ter z njo razbil okna prodajalne. Nato pa Jo je urnih krač pobrisal. Stanje knezoškoia dr, Napotnika se po zadnjih poročilih še vedno ni izboljšalo. Z ozirom na visoko bolnikovo starost značaj bolezni še vedno ne izključuje resnih komplikacij. Vojna oblast je priznala absolventom državne vinarske in sadjarske šole v Ma-' rlboru ugodnost 14 mesečne vojaške službe, to pa s pogojem, da se po dovršenju šole res posvetijo kmetijstvu na svojem domu. Kdor bi pa vstopil v državno službo. Izgubi pravico do te olajšave. Gojencem imenovane šole se glede vojaške službe dovoljuje tadi preložitev nastopa v to dovršenje študija. Potrebne prošnje je treba takoj pri novačenju predložiti Komandi dravskega vojnega okruga potom ravnateljstva Sole. Ptui. Celie. Organizacija lavnih nameščencev v Celju sklicuje za prihodnji pondeljek zvečer v veliko dvorano Narodnega doma zborovanje na katerem bo poročal poslanec Rels-ner. Jadranska banka Je prevzela te dni večino delnic WildiJeVe tovarne za ekstrakte na Polzeli. Mestno gledališč« v Celju. V soboto dne 19. nov. ob 8. url zvečer se uprizori Sudermannova »Sreča v zatišju«. Igro režira in gostuje v vlogi RScknitza , g. Danilo iz Ljubljane. Igra je v abonemeht in se ne ponavlja. Delniška* pivovarna v Laškem ima 29. nov. v Celju svoj občni zbor. Uporaba elektrike. Mestni magistrat celjski razglaša: Zaradi preobloženosti električnega omrežja se vsi lastniki elektr. motorjev opozorijo, da naj se vrši električni obrat pozimi samo do 16. ure, od 16. do 22. ure pa morajo motorji na Vsak način počivati. Ako Je delo nujno, se potem motor lahko rabi od 22. ure dalj«. Prestopki proti temu se prvič kaznujejo z denarno globo, drugič pa se bode ukinil tok. — Občipstvo se Istočasno opozarja, da se ne dotika pretrganih telefonskih in električnih žic, ker je to za življenje nevarno. Kadar vid! kako aetrgapo tako Žico, na| to Javi mestni sktratni. Policijska kronika. Zaradi tatvin in vla-čugarstva je bila aretirana v Celju 191etna Matilda Vaupotič Iz Radvanja pri Mariboru. — Svojemu gospodarji* mesarju Zavodniku Je ukradla služkinja Ana Mak zapestno uro in bila aretirana. — Anton Korošec Je bil aretiran, ker Je pijan nadlegoval goste po gostilnah t beračenjem ln opeharil razne gostilničarje «a |ed ln pijačo. — Vsi tički so oddani v zafJore okrajnega sodišča. Prvenstvo v nogometu v Celju je prisodit Ljubljanski nogometni podsavez celjskemu »Athletlk - Sportklubu«. Naročajte »Jugoslavijo4*! Podružnica stanovanjskih najemnikov za Slovenijo se je ustanovila dne 15. t. m. Namen društva Je, zastopati koristi najemnikov in podnajemnikov neglede na njihovo strankino pripadnost. K društvu pristopi lahko vsak najemnik in podnajemnik iz Ptuja in okolice. Vsak, kdor hoče biti član, mora plačati enkratno vpisnino 1 krono in mesečno članarino 2 krone. Društvo bode imelo redne javne seje, ki se bodo vedno posebej naznanile. Na teh sejah se bode razpravljalo o vseh stanovanjskih zadevah posameznih članov. Ker je društvo nepolitično, se je tudi odbor izvolil lz članov, ki pripadajo vsem strankam in sicer: preds.: Mihuletič, sodni kanclist; podpreds.: Vajda, gimn. ravn.; odborniki: Kristanič, krojaški mojster, Petek, višji poštni oflcijal, Saga-tin, tajnik okr. zast., dr. Gosak, odvetnik, dr. Lj. Jenko, zdravnik, Zveglič, sodni ofic. v p., Horvatič, mizarski mojster in Honlgs-mann, vodja bnln. blagajne. Učiteljstvo mestne Glasbene šole namerava prirediti prve dni meseca decembra koncert Igrala se bode tokrat le komorna godba, na kar se že sedaj opozarja občinstvo. Klub »Soča« se namerava ustauoviti v Ptuju. Na živinskem sejmu dne 15. t. m. je bila kupčija še precej živahna. Cim se je odprl izvoz v Italijo, je poskočila ceiia klavni živini prve vrste do 4 krone pri kg. — Živini, ki je za ptujski trg zgodna, je cena padla. , —- Prodajalo se je od 5 kron do 20 kron kg j žive teže. Najemninski vinar za ptujsko mesto. Pokrajinska uprava je dovolila, kakor že objavljeno, pobiranje najemninskega vinarja od letne najemnine do 800 kron 8 %, do 1600 kron 12% in nad to svoto 15%, po-čenši s 1. januarjem 1921. Vrhutega Je dovolila pobiranje 1 % od najemnine kot kanalsko pristojbino. Najemninski vinar in kanalsko pristojbino plačujejo brezizjemno vsi najemniki (podnajemniki) in hišni lastniki za prostore, ki jih uporabljajo. Ker je došel odlok pokr. uprave še le 9. okt. t. 1., se dostavita hišnim lastnikom meseca novembra dva računa: prvi je redni mesečni račun, drugi za diferenco od preteklih 10 mesecev. Da ne bo treba povpraševati na magistratu naj služi to pojasnilo: I. Redni mesečni račun za november: Prva stran obsega celotno svoto najemninskega vinarja, ki jo odda hišni posestnik za se In vse stranke mestni občini; celotno vsoto kanalske pristojbine in skupno vsoto obeh. Redni mesečni račun se pošilja hišnemu lastniku, ki pobira najemninski vinar od vseh strank. Na drugi strani so navedene vse v poslopju stanujoče stranke, koliko vsaka plača najemninskega vinarja ln koliko kanalske pristojbine. Ker so bo zanaprej ta vsota enakomerno vsak mesec pobirala, zato se izstavi ta detajlirani račun samo tokrat. Hišni lastniki si ga naj toraj shranijo, najemniki pa zabeležijo na nje odpadajočo vsoto. — II. Račun za dlierenco: Na prvi strani je v prvi vrsti označena celotna svota najemninskega vinarja, ki bi jo moral hišni lastnik po novem predpisu oddati od vseh preteklih 10 mesecev t. 1. mestni občini za se in vse stranke. Druga vrsta pove, koliko je v preteklih mesecih hišni lastnik že oddal mestni občini najemninskega vinarja. Na strani je označena razlika obeh vsot, ki se toraj še mora oddati. V tretji vrsti je povedano, koliko znaša celotna vsota kanalske pristojbine za vso preteklo dobo, v četrti, koliko jo je oddane mestni občini; na strani, kakšna je razlika,, ki se še mora oddati. V peti vrsti je skupna vsota obeh razlik, to-raj celotna diferenca. Ker je pobirala mestna občina do sedaj najemninski vinar še vedno po predpisu za davčno dobo 1917— 1919 in sicer po 6 %, Je, razlika za 10 mesecev v nekaterih slučajih precejšna. Na drugi računski strani so navedene vse stranke, koliko odpade na vsako za vso preteklo dob.o najemninskega vinarja ln koliko kanalske pristojbine. Koliko od te vsote je najemnik že odplačal hišnemu lastniku, tega mestna uprava ne more vedeti, vesta to le hišni lastnik in najemnik, ki morata med seboj dognati, koliko Je hišni lastnik sprejel in koliko mu mora še dati najemnik. Najemnikom (podnajemnikom) se Je doklada predpisala na podlagi napovedane najemnine za dobo od 1. jan. do 31. okt. t. 1. po hišnih lastnikih na magistratu od 17.—20. okt. t. L, hišnim lastnikom pa na podlagi predpisa davčnega oblastva za preteklo leto. Vsled tega pojasnila bo povpraševanje nepotrebno; ako pa še vseeno kdo po sprejetih računih želi pojasnil*, naj se oglasi dne 9. ali 10. decembra med uradnimi urami v mestni upravi pri referentu g. Fer-lešu. Sokolstvo. Zletnl Vestnik. Prva številka zletnega Vestnika je že izšla ter prinaša vsa poročila o pripravah za zlet. Prvo številko smo razposlali vsem sokolskim društvom po Več Izvodov, da Jo razširijo med svojim članstvom. Številka stane 50 para. Zletnl Vestnik se naroča pri Jugoslovenskem Sokolskem Savezu v Ljubljani, Narodni dom. Druga številka izide v drugi polovici meseca novembra. Sokolske razglednice«. Jugotlovenskl Sokolski Savez ima v zalogi večje število umetniško izdelanih sokolskih razglednic. Poživljamo vsa sokolska društva, da Jih naročajo ter širijo med članstvom. Ne kupujte razglednic, ki so po večini nemškega izvora, dolžnost vsakega Sokola je, da kupuje sokolske razglednice. Razne vesti. * Hčerka ie postala svoji materi teta. Na Korziki, kjer so družinske razmere večkrat zelo zapletene, odkrit je te dni rodbinski problem, ki prekaša vse dosedanje. Neka Katarina Malfatti se je poročila s svojim prastricem, čigar prva žena je bila stara mati njegove sedanje soproge-Rezultat te poroke je, da je Malfatti postala svakinja svoje stare matere in teta svoje matere. * Zakaj sl ljudje jemljejo življenje? Te dni si je v Parizu končal življenje mladenič, ameriški državljan, kateri je za časa vojne kot vojak prišel na Francosko. Samomor se je izvršil pred precej tajinstvenimi okolnosti-mi, tako, da je policija že mislila, da se je zgodil zločin. Med tem se je pa našlo pismo samomorilca, katero je pojasnilo celo zadevo. V njem pripoveduje samomorilec, da sc ie odločil vzeti si življenje, ker hi zelo rud vedel, kaj se zgodi z njim po sumi. * Katera moška leta so V katerih letih so volilu i šili svoja najboljša dela? To nje je stavila neka angicika rt-vija. Dobila je mnogo odgovorov - k-.t-kor je že navada na Anglcikcm -in vsi odgovori so bili soglasni. \ :,;t mnenja so se vjemala v tem, Ja moški od 30 do 35 let ustvarja svoja najboljša dela. Sledi nekaj dokazov: Dickens je prišel v sloves književnika v 32. letu. Browning in Swinbur-ne sta bila samo za par let starejša. Stephenson je konstituiral svojo prvo lokomotivo v 33. letu, tudi Edison in Marconi nista imela preko 35 let, ko sta postala slavna. Tndi brata Wright izumitelja aeroplana sta bila ravno v 30. letih, ko se je svet začel zanimati za njihove poizkuse. * V tramvaju. V tramvaj vstopi gospodična z dečkom. »Dajte mi en cel in en polovični vozni listek,« reče sprevodniku. »To ni noben otrok več,« odvrne sprevodnik, ■ »ker ima že dolge hlače.« »Ali ne vidite, da Je Še otrok.« razburi se gospodična, mar mislite, da hočem tramvaj za teh par vinarjev oškodovati? Dajte torej cela dva vozna listka! Nisem mislila, da pri tramvaju taksirate ljudi po hlačah. Če smo že ravno tako natančni, potem bi jaz morala imeti polovični vozni listek, ker imam kratke hlače.«' — »Prav imate gospodična,« se oglasi iz bližnjega kota kmetica, »če bi šlo res tako natanko, bi meni ne bilo treba nobenega Ustka, ker jaz sploh nimam hlač.« * D’ Annunzio pleni tujci hiše. Pred kratkim se je vrnila na svoje posestvo v Italijo vdova znanega umetnika Henri Thodea, ki je pred časom umrl vsled španske bolezni v Kopenhagenu. Ko je stopila v svojo svojo vilo, je našla tam nastanjenega reškega harlekina Gabriela D’ An-nunzia, kateri ji je hišo enostavno anektiral, gospej pa milostno dovoM, da sme stanovati v neki mali utici na vrtu. Gospa Thode se je vsled tega pritožila pri italijanski vladi, toda njen trud je bil seveda brezuspešen. Nato je podvzela energične korake pri danski vladi, kjer odločno zahteva, da se ji hiša vrne. * Zlato in dragulji v maslu in jajcih. Pri pregledovanju vlaka D na progi proti Berlinu so našli pri nekem trgovcu z maslom in jajci zlata in draguljev za 13 milijonov mark. Zlati denar je bil zakopan v maslu, dragulji pa v jajčnih lupinah. Trafike in trgovine! Naročite najnoveJSe žalne koleke D. C N. ter jih priporočajte v nakup I Zabavni kotiček. Premila kazen. Pri pregledovanju raportne knjige sem prišel na sledečo utemeljitev 2 dnevnega strogega zapora: »Ker je utrgal svojemu pred njim jezdečemu stotniku nekaj las iz repa«. Izvrsten zagovornik. Nekdo je vrgel svojega osebnega neprijatelja po stopnjicah. Sledila je tožba.' Ift žagbvornik tožencev je rekel1: »Obtoženec je vrgel svojega neprijatelja- le s .prve stopnice, po ostalih se. je tpžnik sam podrsal. Ker pa se to, da se spustim eno stopnico navzdol, ne more imenovati padec, torej ga toženec sploh ni vrgel po stopni* t:ah. Toženec torej ni kriv«. Amerikanska stava. Mlad ameriški pesnik v Ne\vyorku je s svojimi prijatelji stavil, da bo na potovanju iz Newyorka do San Frančiška dobil iooo pojubov od mladih deklic. Eden njegovih znancev ga bo na potu spremljal in vodil zapisnik dobljenih poljubov. Določeno je, da poljubi ne smejo biti vzeti, temveč prostovoljrio naklonjeni. Dokaz. Ljubimec: Kako te ljubim, Marje* ta, Bodi moja! Ona: Ne maram tel Ljubimec: Dokažem ti, da me ljubiš. Ona: Dokaži! Ljubimec: Jaz te ljubim. Ljubimce pa ljubi ves svet. Jaz sem tvoj ljubimec, torej me ljubi ves svet. Tl si pa za mene ves svet in vsled tega me ljubiš, Kritika auflerja. Kritik gledaliških predstav'je zapisal koncem svoje kritike te-le besede: »Ne smertio pa pozabiti tudi suflerja, ter se mu zahvaliti za njegovo izredno glasno, jasno in razločno izgovorjavo.« i Razpis ANi>£g0PO<šON Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode in okrajna bolniška blagajna za Slovenijo v Ljubljani nameravata zgraditi v Ljubljani ua stavbišču ob ‘Miklošičevi cesti nasproti justične palače skupno uradno poslov ie in razpisujeta za pridobitev načrtov javen natečaj, ki je omejen na arhitekte prebivajoče v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Udeležiti se /norejo natečaja tudi inozemski arhitekti, morajo pa biti jugoslovanske narodnosti. Osnutki, ki jili je v smislu razpisanega programa in pogojev izdelati v merilu 1 :200, morajo biti izročeni do dne 15 januarja 1922 ob dvanajstih gradbenemu odseku v Ljubljani, Šolski drevored 2, I. nadstropje v zapečatenih ovojih z geslom. - , V presojevalno komisijo so izvoljeni sledeči gg.: Ing. Anton Klinar, gradbeni direktor kot predsednik, dr. Demeter Bleiwcis, šefzdravnik okr. bol. blagajne, ing. Jaroslav Foerster, namestnik ravnatelja tehnične srednje šole, ing. Ciril Koch, mestni gradbeni višji svetnik. Ivan Kocmur, ravnatelj okr. bol blagajne, dr. ing. Alojzij Kral, univerzitetni profesor, ing. Matko Prclovšek, mestni višji gradbeni svetnik, dr. Anton Sagadin, ravnatelj delavske zavarovalnice in ing. Viktor Skaberne, višji gradbeni svetnik vsi stanujoči v Ljubljani. Za osnutke, ki jih bo presojevalna komisija spoznala za najboljše, so določene tri nagrade in sicer: 1. nagrada v znesku 10.000 din. H. nagrada v znesku 7-000 din. III. nagrada v znesku 5.000 d!n. Za eventualni nakup nadaljnih treh osnutkov, ki sicer ne bi bili odlikovani, pač pa od presojevalne komisije v nakup priporočeni, je določenih trikrat po 2.000 din. Za izgotovitev konkurenčnih načrtov potrebne pripomočke, razpisane pogoje in druge podatke dobijo interesenti poštnine prosto pri podpisanem gradbenemu odseku. V Ljubljani, dne 14. novembra'1921. Gradbeni odsek Delavske zavarovalnice zoper nezgode in okrajne bolniške blagajne. najboljše sredstvo proti izpadanju las in brade razpoSiija BALOH in ROSINA, Maribor steklenice 80 kro«, poštnina »e zaračuna posebej. za vodo, plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto Jtsbesta, klingerita, ko-tidplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo ..PROMET* tehn. inl podjetje Ljubljana. razmnoževalni aparat kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene, na poštni predal 74 v Ljubljani pod „Opalograf“. Raznovrstno mizarski delovodja za Beograd starejši izkušen delavec, popolnoma samostojen v splošnem mizarstvu, špecijelno v stavbenih delih in dela tudi sam. Pogoji prosto stanovanje in hrana ter polna oskrba. Plača dobra po • dogovoru in po sposobnosti. Josip Mihel, mizarska delavnica Beograd, Bitoljska ulica It 6. na drohno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peci, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah ta prvovrstnega materiala In v vsaki množini. Prevze majo se tudi stare pile v novo nasekan!.?. :OI,ENC, Mirna, Do! Cene zmerne, izvršitev točna. RNA. PMEf', tulil!, inl podjetje LJUBLJANA. Pazite na znamko: BRAK: Mnogo (asa in denarja si prihranite ako takoi naroClte kotno računarlco. ,.Ekspres" je zakonito zavarovana je najmodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje. »Ekspres" je zakonito zavarovana tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din Naroča se pri siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah Promet ZVEZNI TISKARNI V LJUBLJANI. fehn. industr. podjetje, Ljubljana. UDBOOtVBBB! Prof. S. Santel •.VMm V trgovini Tvomka klobas so ravnokar izšle, ter se dobijo po vseh trgovinah 2 papirjem, knjigarnah In trafikah. Božiine razglednice so umetno izdelane v raznih barvah In tiskane na finem Chromo papirju. Serija 6 raz.ej&dnic 2*50 din. Naroča se direktno pri ZVHMl TISKARNI in ICN3B6ARN! v LjfjfeSjasn Wolfova ulica štev. 1. z električnim obratom, delikatesna trgovina in gostilna v velikem mestu v Sloveniji se proda. Naslov pove uprava ,Jugoslavije". Mestni trg štev. 5 mr se tiobS še po Jako nizki ceni: moške obleke................ ... od 650 K naprej moške raglane ........... od 1100 K naprej moške hlače od 150 K naprej damske suknje.....................od 550 K naprej damske kostume od GOO K naprej damske modne obleke . ...........od 900 K naprej damska krila . . . ..............od 300 K naprej In kožuhovina od 300 K naprej I! Ogleda se lahko vsaki las!! Pama pekarna Jean SchP©y-a naslednik Jakob Kavčič LJUBLJANA GRADIŠČE S naznanja slavnemu občinstvu, da lahko večkiat na dan postreže s svežim in vsakovrstnim pecivom. Priporoča se za najobil. naročila. Prodala se v nasSednllh prodajalnah; Prešernova ul. 26. M. Strauss, Škofja ul. M. Bergant, Spodnja Šiška 61. Zanoškar, Poljanska c. /,abnikar, Kongr trg 5. Svetel, Tržaška c. Cernak, Tržaška c. Kat. Konzule, mlekarna, Poljanska c. 1 iyiiiifi| prvovrsten 1 iiiilllfif kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih* v dveh lično izdelanih oblikah 12x7in6x4cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro Hmanem papirju. Naroča se direktno pri Zvezni knjigarni in tiskarni v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. Tiska »Zvezna tiskat oa« x LJubU*111, Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin, Drobiž. Časopisi, dopisnice in tisk. Glasom najnovejše poštne Statistike porablja Nemčija največ dopisnic, namreč eno milijardo in 394 milijonov na leto. Anglija porabi 800 milijonov, Zedinjene države 712 milijonov, Japonska 665 milijonov, Indija 104 milijone, Francija 39 milijonov, Italija 35 milijonov. — Največ pisem razpošiljajo Zedinjene države, namreč 5 milijard 302 milijona. Druga je Anglija z 2 miljardi 694 milijoni, potem Nemčija 1 milijarda 967 milijonov, Francija 1011 milijonov, Rusija 474 milijonov. Tudi glede časopisov nadkriljuje Amerika vse ostale države, ker izdaja na leto nad štiri milijarde časopisov. Takoj za Zedinjenimi državami pride Francija, ki izdaja na leto 1 milijardo 745 milijonov časopisov. Zakaj Umije spijo v cerkvi? — To vprašanje je rešil z vsemi sredstvi moderne znanosti francoski psiholog. Po njegovem mnenju ni vzrok zatohli zrak v cerkvi, ker bi sicer ljudje pred pri-uigo zadremali, a spanec pride le med pridigo. Vzrok je potemtakem le prevelika pozornost na pridigo, ker verniki koncentrirajo poglej iz misli na en predmet, ali pa pridigarja ali ua prižnico ter se na ta način nehote hipnotizirajo. Zato se je dosedaj godila krivica cerkvenim zaspancem, ker zaslužijo pravzaprav največjo pohvalo za njih naporni trnd. da bi sledili besedam pridigarja. IJrakticni Japonci. Japonci imajo še jako malo časa svoj parlament ali1 vseeno jim je bilo jako nepriličuo, ako jih je kak govornik predolgo moril s svojimi suhoparnimi dokazovanji. Pa praktični Japonci so si znali pomagati. In* žener Jamahava je izdelal v to svrho jako praktično pripravo. Govorniški oder bi imel dvojna tla, pod katerimi bi bil nek cevnat sistem posebne vrste. Vsaka cev bi imela začetek pri sede-f.u vsakega poslanca. Vsak poslanec ima pa določeno število svinčenih krog-ljie na razpolago. Ako se poslanci naveličajo kakega suhoparnega govornika, mečejo suhoparne krogljice v cev. Krogljice se potem nabirajo pod dvoj-natim odrom toliko časa, da se gotovi protiuteži vzdignejo in tribuna z govornikom vred zgine v' tla. V takem parlamentu torej ni treba nič vpiti, ne se pretepati in zmerjati; vsa stvar se izvrši popolnoma tiho, brez vsakega šu- ma. Take naprave bi bile naravnost idealne za marsikateri evropski parlament. Us] p ElsafH - to se zii! Lešaraar Felier - Statuta! Proda se: KER RABIM DENAR prodani hišo enonadstropno z lepim vrtom, 30 minut od Bleda oddaljeno za 30.000 Din. Pismene ponudbe pod Bled na upravništvo »Jugoslavije«. 2297 ŠTIRI STAVBENE PARCELE se proda. Poizve se pri E. Čeme, zidarski mojster, Dravlje pri Ljubljani. 2286. STEREOAPARAT format 45XlOT dobro ohranjen se proda. Naslov poye upravo lista. 2?8ff. TRGOVSKI LOKAL z vsem inventarjem v bližini Ljubljane se proda. Več se poizve Krakovski nasip št. 14 I. nadst. Ljubljana. 2294. j RADI OPUSTITVE TRGOVINE ! v najboljšem stanju se nahajoča regi-j strirna blagajna se proda. Ogleda se lahko vsaki dan pri tvrdki Fr. Bar, Cankarjevo nabr. 2289. NOVOZ1DANA HIŠA j na Hajdini pri Ptuju, tik župne liiSo s tremi j sobami, spodnjo kletjo itd., vse ziuano in z i opeko krito. Zraven je tudi lep vrt. Oglasiti j se je takoj na Spodnji Hajdini št. 62. 2291. STROJ ZA IZDELOVANJE ŽELEZA (fiisenfressmaschine) nemškega izvora še nerabljen, se po ugodni ceni proda. Na-tanfinejša pojasnila in cena se izvejo pri M. Rižnar, trgovec v Ljutomeru. 2281 I ' Službe: ZOBOTEHNIK perfekten v delih na zlato in kavčuk išče ; službe. Nastop takoj. Cenj. ponudbe pod j št. >2290« na upravo tega lista. DVA DOBRA MIZARJA za pohištvo sprejme v trajno delo proti dobri plači tvrdka Andrei Kurent, Višnja-gora. 2204. MLADA GOSPA, ŠIVILJA želi vstopiti k privatni družini za šivanje j staro in novo za dobo dveli mesecev samo i za hrano in stanovanje v Ljubljani. Vzrok j odsotnost in stanovanjske razmere. Ponud-i be pod »stanovanje« na upravo. 2295 ODDAM 17-LETNEGA MOČNEGA DEČKA v nk. najraje v kako trgovino z mešano ali manufakturno trgovino. Fant je poštenih starišev, oz. sirota in ima 4 gimnazije. Najraje k trgovcu z vso oskrbo v hiši. Cenj. ponudbe prosim na upravo lista pod it »2293«. 2293. SPRETNEGA MLINARJA zmožnega tudi manipulacijskih in nadzornih del, sprejme Kolinska tovarna v LJubljanL , 22» Razno s OPI^EMLJENO SOEO išče mirna gospodična pri solidni stranki po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod šifro »J. M. 26910« na upravo »Jugoslavije«. 2290 DVE SOBI, nemeblovani, se oddasta s 1. decembrom t. 1. Naslov v upravnlštvu »Jugoslavije«. 2301 ENO ALI DVE SOBI oddam pod gotovimi pogoji do 1. marca v sredini mesta. Ponudbe pod »1. Marec*, poštnoležeče Ljubljana. * 2302. SOBO Z OSKRBO v Ljubljani išče starejši gospod — uradnik, samec. Najrajši pri kaki samostojni vdovi ali starejši gospodični. Gre tudi v skupno gospodarstvo. Ponudbe na upravništvo »Jugoslavije« pod »Sam«. 2303.