Izhajajo 1. in ]5. vsace-Ka meseca. Cena jim je za celo I gltl., za po] leta 50 kr. — Nai'oćriino sprejema J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-yrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
„Katoliško politično društvo za Dolenjsko"
napravi svoj prvi jiiviii stiod 2. septembra — ati-geljsko nedeljo — pri treh igrali tilizo Metlike. Obravnaval bode važne reči sploh — posebno Že za Dolenjsko. Govorili l>odo i^g. : poslanec Pfei-fer, vodja Rili Dolenc, dr. Krek, župnika Bcinveiger in Babitik. Prepričani smo, da se bodete Dolenjci, zlasti Se lîelokraiijci teg"a sboda, ki se bode zaèel ob 4. uri popoldne, prav obilno vdeležili, vsaj imajo gospodje osnovatelji edini namen, istinito koristili vrlemu našemu narodu.
Zbor družbe sv. Cirila in Metoda v Novem Mestu
7. ayij;u.sta se je zvrsil izvanredno veličastno. Vdeležilo se jra je okoli 300 oseb ; posebno dobro je bil zastopan duhovski siaii in ženstvo. Z navadnim jutranjim vlakom so se pripeljali tuji skup-
Šéinarji s KranJskej^a, Stajerskeg'a, Koroškega in Primorskega. Na kolodvoru je pozdravil dosle goste Krajec, kot načelnik novomeške podružnice, potem g. župan Perko v imenu mesta in g', dr. l^oznik v imenu narodnih driiltev, ki so vsa doAIa k vsprejemu. Po sv. masi, ki je bila v frančiškanski cerkyi, je bilo zborovanje v Narodnem domu.
Predi^ednik prof. T. Zupan je otvoril zborovanje in pozdravil riavzože. Na to Je tajnik g. župnik /logar jako lepo in obzirno poroial o družbinem delovanju v preteklem letu. Povdarjal je, kolikega pomena je ta družba /a ves slovenski narod, ker ponemíevanje slovenske mladine se vedno bolj vsiljuje, i druge strani pu Lahi ropajo slovensko deco. Tekom zadnjega leta je priraslo fi novih podružnic, ètevilo članov se množi vedno bolj, Raztie podružnice so prirejale veselice, po katerih je dobila družba precej dohodkov. Šolski zavodi so ostali kakor poprej V Trstu se je razširila Sola v petrazrednico, ki je prva na Primor-
Moli in delaj!
(Kunei;.)
Preteklo je nekaj let po vrnitvi Tomaževi h ječe. Polagoma je biia pozabljena njegova čudna preteklost. Njegova sedanja pridnost in pobožnost, ako smem tako reči, ker Tomaž sedaj ni veČ pozabil Hoga, sploh celo njegovo vzorno obna.^anje in življenje kot kmet in kristijan je bilo v/gledno. Vsak sosed se je rad ž njim pogovarjal in vsi so se prepričali, da Tomaž ni več sovražen Savel, ampak miroljulteii Pavel.
Imeli so ga radi — ljubili so ga — da spoštovali 80 ga !
Vedno je bil prvi v cerkvi, a zadnji h «je. Ni se sramoval držati rožiiega venca v rokah, ni Diu bilo preteŽavno pri opravilu klečati iia golih tleh. Storil je vse to. — Se več!
Njegova pridnost in treznost!
Kekel je navadno: „Skoda zlatega časa, škoda denarja, ěkoda duše", ko so ga prijatelji vabili
na kozarec v krčmo! Ko bi si vsak bralec to zapomnil: Skoda časa, denarja, duše! Toda — taciU spreobriijenib Tomažev je žalibog maio dandanes!
In njegovo delo I O kako vse drugačno je to bilo. Res je, da tudi poprej ni rok križem držal, o ne, delal je, delal za tri druge, toda brez vspeba.
[i\ sedaj ! Ko je stopil z orodjem Čez hišni prag, odkril se je in molil, potem se le se je podal na delo. Spomnil se je vselej besed ranjke : „Moli in delaj!" Bil ji je pokoren, bil tudi hvaležen! Z župiiikovim denarjem si je naredil prijetno stanovanje, nakupil kos zemlje, in to malo je bila vsa njegova sreČa; več ni hotel imeti, da se je le preživel!
Rekli smo že, da je začel Tomaž tudi moliti. Oh, to je bilo najtežavfleje zanjl Kakor je sam priznal, kar ni mu §lo iz srca sedaj. Molil je sicer toda njegova domišljija mu je vedno molitev zmešala, da si je imel v rokah rožni venec, bukve, ali kaj pomaga to. — Sel je na božjo pot k Materi Božji, pri njej je dobil popolni mir srca. Konec vasi stoji prijazno stanovaiye. O kako
skern. Saino za to solo je izdala družba že tiad 20000 \i tega se uvidi, koliko družba po-treliuje. V Velikovcu ua Koi'oikern je družba skuĚala uvesti tiovo lolo pod vodstvom eolskih sester. A stavile 80 se doslej prevelike zapreke, da se ta namera ni še mog-la vresiiiříiti. Enako tudi v Mariboru ni bilo še pravega uspeha.
Družba izdaja tudi mladinske knjižice. Doslej jih je iidala 10 zvezkov; prvi izmed njih so že razprodani. Razven tega je delila med narod tudi dru^e knjižice; v preteklem leiu jih je podarila 1374Í). Posebno so se družbe z durovi spominjale mnog'e slovenske hranilnice in nekareri imovitejši dobrotniki. O, tajnik je koncem govora navedel pesnikove besede, da družba vzf^ojuje pred vsem verne katoličane, potem zveste Slovence, Avstrijane in Slovane.
Gr, predsednik se je potem se posebno spominjal dveii podpornikov te družbe, katere je tekom leta pobrala smrt. To sta : g-ospa Marija M urnik in prelat řV. Kosar.
Ker je bil družbin blagajnik odsoten, poročal je o denarstvenem stanju g. kurat K o b 1 a r. Čeprav «o tro.ški v družbine namene vedno veČji, vendar je gmotiio stanje družbe lo ieto se ugodnejše, nego je bilo doslej. Ko bi vse podružnice inarno delovale, bil bi uspeh še boljši. Kar je najbolj Častno je to, da med vsemi dohodki ni nobene lire, nobene Diarke, celo nobenega rublja. Vsi doneski so poâteii doinaž denar. Nenièki šulferajn pa tisoče mark dobiva leto za letom iz rajha, da se poneničnjejo slovenski otroci. Nato
je še g. dr. Svetina v imenu nadzornistva poročal, da je blagajnica popolnoma v redu.
Potem je sledila volitev tretjine odbornikov, ki so po pravilih izstopili iz odbora. Vsi (i so bili po predlogu g. Jen kota z vsklikora zopet izvoljeni, kakor tudi udje nadzornistva in raz-sodništva.
Končno je zastopnik tržaške podružnice priporočal, da se otroški vrtec na Greti premesti v priročnejši kraj, kjer bo bolj obiskovan nego je na sedanjem mestu.
Ko je g. predsednik še predlagal, da družba potom okr glavarstva izr;izi sožalje povodom smrti nadvojvode Viljema in čnte /.vestobe in lojalnosti presvitlemu cesarju, zahvalil bc je še vsem navzočim za tako obilno udeležbo in potem sklenil zborovanje
Slavnostni obed je bil na TuČkovem vrtu, kjer je svirala mestna godba. Vrstile so se mnoge napitnine. Na večer so si gostje ogledali še mesto in okolico, posebno se kmetijsko šolo na Grmu.
Ob (i. uri se je začel koncert na Brunerjevem vrtu, ki je bil ta večer mnogo premajhen. Ob 9. pa seje večina gostov odpeljala proti Ljubljani.
liog daj slavni družbi, ki je neobhodno potrebna, obilo blago.slova!
Gospodarske stvari.
vse lepo je tu in mirno! Tu stanuje torej naš spreobrnjeni Tomaž ! Prijazno pozdravljaje gre vsaki dan po svojem opravilu! Vse ga ima rado. Vse k njemu hiti ! Ob hladaih večerih hodijo k njemu mlajši otroci, ker ve jim toliko lepega praviti. Prijazno jim odgovarja na njih prosta vprašanja. Nekdaj ogabni Tomaž postal je priprosti mirni detoljub. Kako spreobrnjenje! In kaj menite; da ni srečen !
O da, da, srečen in zares presrečen! Edino liog, in ne žid in ne denar, edino îîog in ne stra.st in ne napuh, stori človeka srečnega! O, ko bi si drugi, kdor koli zapis«) v srce zlate besede: Moli in delaj! biia bi tudi marsikatera solza na licu osušena, prikrajšano bi bilo marsikatero trpljenje ! Ne svet, iie denar te ne bota iz-veliiala. Več ko imaš, veČ ko vživaS, bolj se čutiš slabega, več poželiš. Moli i» delaj tudi ti, kdorkoli si, po svojem stanu — skusil bos sam, da bo vse drugače ! Želim ti najboljše, toda brez lîoga ne bo šlo! Ljubi Hoga — ohrani sv. vero,
delaj vstrajno in---varuj se žida, in sre-
èen bošl	— z _
Presičja razstava v Novem Mestu.
Kdor se količkaj briga za naše gospodarske razmere, pritrditi nam mora, da je prešiČja reja velevažna za naše kraje. Dokaz temu je to, da je reja presičev po naáili krajih od nekdaj precej razširjena, Če tudi se ne tako, kakor bi bilo želeti.
Koristi prešičjereie so velike, posebno za malega posestnika, kateremu je to večkrat edina domaČa žival, ki mu priiiaša nekaj dohodka k hiši. Dobičkonosna pa je presičja reja tudi za srednje in večje posestnike, katerim donaša poleg govedoreje še največ dohodka.
Z rejo prešičev je pa mogoče doseči še lepše vspelie, se več dohodkov, kakor dosedaj. Dobra krma se ne stori vsega, Če tudi je eden glavnih pogojev za vspeiiio rejo. Veliko je tudi na plemenu ležeče, če hočeš rejo zboljšati. Lahko trdimo, da so dobre plemene živali prvi pogoj za zboljšanje ^ prešičjereje.
Čim boljše živali bodemo redili, tem več koristi bodemo imeli od njih, in tem rajše se bodo oglašali kupci za nje. Sedaj, ko smo dobili na Dolenjskem železnico, je pričikovati, da se bode preéičja kupčija dosti bolj povzdignila, in dobra kupčija bode še največ pripomogla k zboljSanju prešičjereje.
Da pokažemo Jiašim ziviiiorfi.jcem, iiaŠini in tujim kupcem, kaki vspelii se dadó dosegi l rejo domaiili pre,šif;ev, da pokažemo, kako se dajo domaia plemena zboljiati s trojimi aiifileàliimi plemeni, in cia spodbudimo iia§e (fospodarje k boljši reji s tem, da jim pokaíemo, kje je dobiti donre živuli za pleme, za to se bode priredila v Novem Mestu — kot sredisSu Dolenjske — dné 22, oktobra t. 1. razstava presicev, b kateri hode pripeljal labko vsiik posestnik svoj prirejek. Razstava bode tedaj ravno na dan Lukeževeg'a semnja, ki je eden največjih na Dolenjskem. S prešiSjo razstavo bode zdru/.eii tudi preŠif-ji semenj. Zato je upati, da se bode vnela pri razstavi živaluia kupčija, tako da bodo razstavljavci laliko prodali svoje blago, če jim bode na lem ležei'e. Razstava bode 8 tem še iiajla^lje dosegla svoj popo-len namen.
Naýa skrb ima [>a sedaj biti, da se udeležimo razstave in da pripeljemo k njej kolikor iiio-goi'e dosti živali. 1'okazati moramo, da se v resnici zanimamo za napredek in da nam je nekoliko ležeče na tem, da se povzilig-ne reja in kupřija s prešifti.
Z razstavo bodemo privabili domače in vnanje kupce. Skrbeti nam je zaradi tega, da si te kupce tudi zanaprej olirauimo in si s tem za^rotovimo pri nas dober presiSji tr^. To se bode pa le tedaj zgodilo, ce bodo našli kupci dosti tržnega blaga, po katerega se bode izplačalo tudi v bodoèe semkaj zahajati.
Začnimo se pa že sedaj pripravljati na pred-stoječo raz-itavo in odberimo že sedaj za to pripravne živali. Posebno nam Dolenjcem je pokazati, da nismo glede gospodarskega napredka naj-zadnji in tako malomarni, kakor nas radi opisujejo. Na liant je ležeče, da doiîezemo z razstavo popo-len vspeh, da nan) ona namreč pokaie pota, po katerih imamo priti do lepših doliodkov pri reji prešiČev.
Volilni shod v Trebnjem.
Dné 21*. julija prišli so v Trebnje gospodje : državni poslanec vodja Po vse, in deželna poslanca dr. Papež iii dr. Žitnik povedat svojim volilcem, knkoSiie postave so sklenili zadnjih pet let v državnem iii deíeinem zboru, in katere postave nameravajo v kratkem skleniti. Ueprav je bito nekaj ljudi šlo iia sv. Viharje, nekaj jih^ zadržalo žegnanje pri sv. Ani in so ljudje ob času največjega dela in vročine trudni, vendar ae je bilo zbralo kakih pet sto poslusiilcev iz domuče fare in iz vseh sosednih krajev, med njimi sosedni gospodje župniki in g. dekan iz Žužemberka.
Najprej govoril je gosp deželni poslanec dr. Papež. 'Opomiiil je volilce, naj porabijo V syojo
korist postavo, po kateri dobi, kdor hoče vinograd od trtne uši vničen z ameriškimi trtami zasaditi, od dežele denar na posodo brez obresti. V trebanjskem okraju sicer še ni Čutiti trtne uši, vendar zua kmalu priti. —
V mnogih občinah imajo še „gmajne", od katerih pa nimajo skoraj nobene koristi, če se raz-dele, pa vsak svoj del ložej sebi v korist porabi, l^ostava je ze 11 let stara, da se lahko take „gmajne" razdele, če polovica tistih, ki imajo pravico do nje, hoře razdelitev, po najnovejši postavi pa bo zadosti, če le tretji del občinarjev razdelitev zaliteva, pa tudi stroški bodo manjši in plačilo merjevcn že naprej določeno.
Lovsko postavo bo treba spremeniti, (îospodje pri vladi so spisali tako novo postavo, da bi varovala le lovce in zajce, kmetu bi se pa škoda godila, in če bi hotel odškodnino dobiti, bi imel toliko potov in sitnosti, da bi rajši potrpěl, kakor za par krajcarjev odškodnine toliko se trudil. Moral bi namreč dokazati, da je vse storil, kar je mogoče, <la bi drevesca ali ztdje zajcu ubraiiil, da je bilo vse dobro zaplankano in nobene luknje v plotu itd.
Ali predno se ta postava sklene, poklicali so v Ljubljano nekaj kmetov in nekaj gospodov lovcev. Pri tej „euketi" se je vendar sklenilo, da je zajec ikodljiva živa! (glasno pritrjevaiije: „Resnica je to!") in da je kmeta treba varovati, ne pa zajca. NajemSčina od loya nikakor ni tolika kakor Skoda, ki jo zajec napravi. Posiava še ni sklenjena, se bode že videlo, aH je v deželnem zboru več prijateljev kmeta, ali več prijateljev lova in zajca.
Za trebanjski okraj važno je, da se bo preložila cesta iz Trebnjega na Mirno in naprej čez G-rilov hrib proti Mokronogu. Deželni zbor daje podpore za poškodovane po toČi, vodi, ali drugih nesrečah, in za pokončavanje hrošča, samo občine naj vselej brž prosijo, kedar je treba.
ZfleČ, da hi tudi železnica koristila voliicem, je sklenil gospod dr. Papež svoje poročilo.
Potem je povedal g. državni poslanec PovïSe, kaj so delali poslanci na Dunaju. Skliceval se je na to, da je poročal že v Žužemberku iii lansko leto v Radečah, in je bilo to brati po časopisih. Slovenci so večjidel poljedelci, toraj sloni sreča njihova na dobrem stanji kmečkega stanu Tudi cesarjeva želja je bila, naj se poslanci pečajo z gospodarskimi vprašanji.
Seveda poslanci so iz vseh stanov in za vse stanove, ne samo za kmete, ampak tudi za meSČaue, obrtnike, grajâSake in ;)53 glav je težko pod en klobuk spraviti, težko je postavo narediti, da bi bla za vse prav. Vendar sila priganja, da se bode tudi za kmeta veČ storilo. Posebno je potrebna postava, da bi mogli kmetje priti iz dolgov, kateri požro strašno veliko obresti. V Avstriji je 3000
milijonov sarao intabuliranjh dolgov, od katerih morajo zadolženi žtirikrat več obresti plníevati, kakor plačujejo zemljiákeg-a davka. Ta davek xnasa 30 milijonov na leto, obresti pa znašajo 150 milijonov.
Treba bo postave, da bi se kmetje polag-oma znebiti dolgov, da bi se namreč v nekaj letih splačale obresti in dolgovi ob enem. Kakor so se od leta 1848 naprej polagoma odkupili tlake. G. poslanec obljubi, da bo prihodnje leto o tej stvari volilcem poročal.
Prenaredba davkov je druga vahia reč, posebno zmanjšanje davkov vsakemu knit^tu prijetna struna Mnogi davki so neznosni pa tudi krivični, posebno obrtiii davek, ki je se iz leta 1812. Po tej stari postavi velikim fabrikantom ne morejo dosti velicega davka naložiti, takrat èe niso imeli tolikili Cahrik in toraj niso zanje davka umerili.
Vpeljati hočejo nov davek, osebni davek, ki ga bodo pa le prav premoini plačevali, le kdor ima čez ÔOO goldinarjev čistega dohodka na leio, kmet ho prav malo kateri zadet od tega davka. Kar bode pa ta davek nesel, se bo porab lo, da se bodo drugi davki znižali. Zemljiški davek se bo znižal za 15 od sto, hišni davek za 12 Va od sto, obrtni davek (od mlinov, Žag i. t. d.) pa ,se 25 od sto, t. j. za četrti del bo juanjsi.
Obrtni davek se bode tako spremenil, da bodo veliki labrikanti, ki imajo veliko delavcev in tudi več dobička, bolj močno obdačeni. Do sedaj je cenil davčni nadzornik in dva molća, kateri niti vedeli niso, koliko dohodkov ima, n. p. kak krČmar, Štacunar, mlinar, in ni pomagalo veliko pritoževati se, če so komu preveč davka odmerili, zanaprej bodo pa obrtniki, krčmarji, rokodelci i. t. d. sami izvolili polovico mož, ki bodo morali po svoji vesti pravično povedati, koliko se jim zdi da ta ali oni zasluži, in pri županstvu bo vsak lahko pogledal, koliko davka drugi obrtniki plačujejo, ter se bo tabko pritožil, če bo videl, da n. pr. kedo drug več izkupi, pa manj davka plača^ kakor on.
Govoril je nadalje g. poslanec o trgovskih pogodbah z drugimi državami, 1'ogodba z Nemčijo bo za kmete koristna, ker se bo smela nasa živina na Nemško prodajati, od tam pa bomo lahko po ceni dobili stroje fmaiine) orodja i. t. d. Pogodba z Laiikim kraljestvom bo pa škodljiva viiio-rejcem, ker sme laěko vino k nam. Seveda koristi pa tistim, ki morajo vino kupovati, pa g. poslanec je vendar glasoval zoper to postavo, pa sklenjena je bila vendar le.
Postava o novem denarju, zlati veljavi, vidi se da ne bo na korist državi, zato so lelos slovenski poslanci, razen enega, glasovali zoper to postavo.
Potem je g, poslanec govoril o politiki, posebno, zakaj je Sest poslancev ostalo v klubu Hohenwartovem. Ostali so pod gotovimi pogoji. G. poslanec upa, morda v malo dneh more dati dokaz, da se bode gimnai^ija v Kraiiju odprla èe letos s 1, in 11. razredom.
Drug pogoj so slovenski razredi na Celjski gimnaziji „Ce ne da vlada paralelk v Celji, ampak se zboji kričanja Nemcev, ve vsak poslanec kaj mu je storiti", m^ bo jih treba pismeno opominjati na njih besedo. G. poslanec zlaga se z resolucijami na Štajerskih shodih.	(Konec sledi,)
Kaj je uorega po avstrijskem ceNarstTU ?
Na Moravském v Brnu je bil^ 30 jul. do 1. avg. prvi češki katoliški shod. Čeprav se je hudo delalo zoper njega, vendar se ga je udeležilo poldrugi tisoč mož. Tudi nadškof olomuski je doSel, razven njega sla bila na shodu ie dva druga škofa. Brnski škof Hauer je izjavil v svojem govoru, da nikdar ni mislil, da se bo temu shodu toliko nasprotovalo. Zato je tem presrčnejše pozdravil vse navzoče, ki se niso zmenili za hujskanje in Žugaiije, Shod je sklenil tehlne resolucije za vse važnejSe zadeve, ki bodo nekako navodilo za prihodnje delovanje če^ko konservativne stranke, S tem shodom se začne na Moravském iii tudi na Češkem odločen preobrat na bolje.
MladoČehi so že popolno obupali, da bi kaj do.ííegli za svoj narod. Zuto iíčejo zaveznikov. Nekateri se skušajo sprijazniti s Staročebi.
Na Koroškem utegnejo konservativni Nemci s pomočjo slovenskih glasov vendsir-le zmagati pri državnozborski volitvi, ker so dobili že nekaj volilnih mož.
Kaj je novega po širokem svetu?
V Italiji so te dni popolno oprostili vse one slavne goljufe, ki so milijone lir poneverili pri banki Romani. Da je slo to tem loiije, ker so mnogo papirjev uničili, ki so zoper nje pričali. Govori se, da zaradi tega morda bivši ministri pridejo na zatožno klop. Dan poprt^je so obsodili nekega Ifiletnega dečka na več dni zapora, ker je ukradel kakih 30 krajcarjev; dan pozneje pa so popolno osvobodili gospode, ki so milijone poneverili. To je pravica, da mora svet strmeti I
Na Francoskem je sedaj najgl asovi tej sa oseba morilec Caserio, katerega so že obsodili v smrt. Se ta teden ga bodo usmrtili. Toda anarhizma s tem ne bodo zatrii, pač pa ga najbrže še bolj vznetili. Take podivjane duliove more ublažiti le katoliška vera.
Piše se nam:
Z Gore pri Sodražici. — V zaĚetku tega meseca imeli smo tukaj j)relepf) slovesnost, kakoršne iiaaa občina Še nikoli ni doživeh. Prevzviseni gospod knezo-skof delili so tukaj prvič zaki-araent sv. birme.
Pred delitvijo sv. birme blagoslovili so prevzvi-šeni dva nova stranska altarja, iiosvečena sv. Antonu
in ST. Jožefu, ktera je umetnik France Jontez
prav krasno izvršil domači z Velikiii LašiČ. Zategadelj
pa smemo priporočati mojiitra preč. duhovščini, ker delo je res lično in po ceni. Delal je tudi novo pri-žnico, božji grob in pred nekaj leti tudi veliki oltar; tako da je dosedaj vse delo njegovo.
Popoldan smo imeli tndi litanije M. B. in tako je bil za nas ta dan pravnik v jiravein pomen», dan, kterega nam je Gospod storil, pravnik veselja, kakor-šnega se nismo občutili.
Pred odhodom se je občinski odbor s svojim županom na čelu, in solska mladina zahvalila prevzviŠe-nemu za milost sv. birme.
Napravili smo v cerkvi tudi spredaj nov šamot-tlak, zadej pa iz cemenUi, in nove sedeže; cerkev zvu-naj in znotraj vso prenovili, tako, da je vsa nekako nova videti.
Seveda je to mnogo stalo, in veliko skrbi in truda delalo našemu dušnemu pastirju g. Dominiku J a-nežu. Zahvaliti se iim imamo, ki so se z veliko vnemo za Čast božjo trudili skozi ves čas, da se je to vse tako v redu izvršilo. Zahvaliti se imamo pa vsira prijateljem, dobrotnikom in dobrotnicam naše občine za milodare k popravi nase cerkvice. Bog in Mati Božja povrni stotei'no vsem, kateri so kaj iwniogli.
Iz Dobrnve, dné 9. avguata. — (Novi mož-narji. Nova maša in di'ugo.) Dne 4. avgusta kupili so dobrovski občani pri g. Miitileisen-n v Ljubljani za taro šest novih litih možnaijev. Free istega dne popohidne napravili so ž njimi prve in — zadnje poskuse slovesnem delapustnem zvonenji pred novo maso, Dasiravno so te možnarje le navai no basali, razletelo se je jrec ob prvem poskus« vseh Šest. Največjega raznese je že prvi strel ; ti'ije raztreščili so se ob drugem, zadnja dva pa ob ti-etjem strelu. Materijal, iz katerega so bili vliti, bil je pod vso kritiko zanič, kar se je le prenčitno videlo na razletelili in nabranih kosih. Vse je bilo rahlo, šnplo in Uiknjičasto; med njim so bili celo drateni žreblji, s katerimi je bilo nekaj zunanjih lukenj gladko zabitih in z neko tvarino — železno barvo — zamazanih. Da se sicer kaka neizogibna nesreča zgodila ni, pripisovati je le previdnosti -streljalcev, kateri so nove možnarje zažigali^ z «žigalnim motvozom, ne m naravnost z razbeljenim železom, kakor se to god pri starih, že preskuSenih inožnarjih. Ko bi take možnarje dobili nevešči in neakušeni streljalci, kje tam v samotnih hribih v roke, zgodile bi se iahko največje nesreče, ker bi se ž njimi lahko vii — pobili. Previdnost pri kupovanji novih možnarjevl Se ve, da prodajalec v Ljubljani ne more hiti zato po vsem odgovoren, nego temveč tovarna, katera tak židovski „švindelj" izdeluje in med svet razpošilja — ljudem v smrt. Taka tovarna pa zasluži najstrožjo preiskavo in občutno kazen.
Dne 5. t, m. obhajala se je tukaj kaj slovesno nova sv. maša, katero je daroval tukajšnji domačin, v. č. g. Ivan Dolinar, po domače Pleakov iz Dobrove h. št. 15. Pred to bila je zadnja nova maša ravno pred 13. leti ; daroval jo je bi'atranec sedanjega novega niašnika, v. č. g. Franjo Dolinar, sedanji nzorni
župnik pri sv. Katarini (v Topolu). Ta Vfli gospod imel je tudi ob novej maši svojega bratranca tukaj dne 5. t. m. slavnosti kaj primeren, temeljit in krasen govor. Dobrovská yas, osobito pa dom novomašnikov, farna cerkev, farovž in sola bili) je z maji, venci, zastavami in tudi primernimi napisi kiasno ozaljšano. Nebo je bilo tej lepej slavnosti kaj milo in prijazno. Ljudstva zbralo se je k novi maši obila množica. Med mnogoštevilnimi svati vladala je najlepša edinost, veselje in prava božja ljubezen. Radost in pravo nebeško veselje presevalo je vso slavnost od prvega začetka do zadnjega konca. Slavnosti primernih napitnic ni se manjkalo; posebno na svojem mestu bile so one vrlega g. profesorja dr. Marinko-ta. Da, reci se mora: dan zadnje nove mase bil je za vso faro dobrov-sko dan, ki ga je Gospod naredil.
To slavnost poveličali so tudi p. n. gg. župniki iz sosednjih fara in nekateri gg. bogoslovci. Slava jiml Slava vsem skupaj ! Gi^spoda novomašnika naj pa povsod spremlja blagoslov božji in božja pomoč!
Mlatva se dobro obnaša; pozni poljski pridelki kažejo lepo. Jabolčno drevje po sadovnjakih pa letos tukaj precej zelo napada iieka listna bolezen, podobna trtnej peronosperi. Zato pa sadeži zelo zaostajajo v svojem'razvoji — osol)ito gambovci,
Zdravstvo je sploh prav povoljno.
Zelo občutno soparnega vremena imeli smo tukaj zadnji Čas precej obilo. Drugih posebnosti ni. Bog!
Domaće vesti.
(Dnhovske premembe.) G. Ant. Krainer je imenovan župnikom v Polomu. Kot drugi knpelaii pride v Semič g. Fra u Pavlin iz Toplic, v Toplice pa pride novomašnik g, Anton Mlakar.
(Poslanec Šukije) je imel 1. avgusta v Metliki volilni shod. Poročal je o svojem delovanju v državnem zboru v smislu koalicije. Volilci so mu sicer izrekli zaupanje, a v marsičem njegovo delovanje ne zasluži pohvale in zaganja,
(Slavnost) Povodom rojstnega dné našfga presvillega ceaai'ja, namerava prirediti „uniformirana novomeška garda" v družbi i'azličnih tukajšnjih društev v nedeljo dné 2fi. avgusta izlet. Kraj izleta se bo pozneje določil. S to veselico bo tudi sklenjeno sreč-kaiije v koridt godbe Podrobneje bodo naznanili prilepljeni listi na mestnih oglih,
(V bolnišnici „Usmiljenih bratov v Kandiji) se je sidravilo meseca julija 77 bolnikov z 807 oski'bnimi dnevi. Ozdravljenih je bilo 44., deloma ozdravljenih 7 ; umrl ni nobeden. Ostalo jih je še v zdiavniškem oskrbovanju 25,
(Čitalnica v Kostanjevici) priredila je přetečeno nedeljo velik koncert, kterega je prav odlično občinstvo in v velikem .številu obiskalo. Tudi iz raznih drugih krajev pripeljalo se je mnogo gostov, kljub »retečemu slabemu vremenu. Petje bilo je kaj lepo, n vse točke s ploskanjem sprejete. Očaralo pa je goste krasno igranje na tamburicah. Na Čitalnično vabilo prišle so namreč vrle tamburašinje in tamburaši iz Brežic ter prijazno sodelovali, in to s toliko spretnostjo, da smejo mej najbolj razvajenim občinstvom v večjih mestiii nastopiti.
'(Konjska dirka) v St. Jerneju bo letos 10. septembra. — Zanimanja za to dirko je mej občinstvom dovelj ; zato se nam dozdeva ta dan slabo odbran, ker je v Ljubljani sejm in tudi v Novem Meatu je mesečni sejm za živino.
(Gimnazija v Krunji) se bo zopet otvorila ter se namerava polagama vse razrede vpeljati. Za Dastojmo šolsko leto odpre se prvi in drugi razred. Privoščimo kranjskemu mestu áolo, žal pa nam je po gospodu prof. Novaku, ki so ga iz naše giuniazije tje prestavili.
(Sesti glavni zbor „Za veze slo venskili učiteljskih društev") vršil se bode 15, in 16. avgusta t. 1. y Gorici po tem-le vsporedu: V sredo, 15. avgusta: ob 8. uri zvečer seja upravnega odbora v Slov. Čitalnici. V četrtek, 16 avgusta dopoludiie;
1.	ob 7. un zjutraj zborovanje odposlancev. !i. ob 10. uri zjutraj zborovanje odsekov, in sicer v c. kr. ženskem učiteljišči, zboruje: a) Slomšekov odsek. t)J Odsek za šolsko vrtnarstvo, cj Odsek za raïna učila, dj Odbor za ocenjevanje mladinskih spisov. ej Še kak drugi odsek, ako zbor odposlancev to za potrebno spozna, Popoludne : 3. ob 1, uri skupni obed. 4. ob 4, uri glavni zbor po vsporedu, kakor ga bode določil zbor odposlancev, v c. ki', ženskem učiteljišči, — Po glavnem zborn zborovanje odposlancev, da se voli novi upravni odbor. 6. ob 8. mi zvečer „Beseda" v Slov. Čitalnici.
Ućit, društvo za guriškl okraj pa je uRznnnilo, da priredi p. n. udeležencem šestega glavnega zbora „Zaveze" 1. v petek, 17, avgusta zjutraj ogled Gorice (mesta) in okolice in ob 7. uri zjuti'aj i/.tet v Cerkno,
2.	v soboto, 18. avgusta: ob 8, uri zjutraj sv. maša v Cerknem, ob 10, uri zjutraj odkritje spominske plošče dr. Frančišku Močniku, ob 12. uri skupni obed in prosta zabava.
(Potniška pisarna K, Schmarda) v Ljubljani priredi dne iiT). avgusta t. 1 posebni vlak iz Novega mesta in llibnice v Lesce-Bled i« k Mariji Pomagaj pod jako ugodnimi pogoji, Voj'.ni red in zelo znižane cene objavile se bodo v kratkem s posebnimi oznanili.
(„Danica") se imenuje im^o društvo, kiitero so ustanovili kiiMserviitivni slovenski vseučilisčniki trn JJunuju, ker se ne strinjuju s síičuitn društvom „Slu-venijit". Celih 15 mesecev se je pletla t;i zadeva, predno je. bila potrjena, lloteio je oblastvo društvo zabraniti zar;Mli slovenskega nbčeviilnega jf-zika in zaradi slt^venske trubojnice, katei'i trak bodo diuštveni člani nosili. Miiiistei'stv<i pa. je I 1. julija t. 1, društvo jxitrdilo. „Danico" z veseljem pi»zdravlj;iiiio in jej voščimo umog<i vrliJi, delavnib f.ljinov. Na jesen začne društvo delovati.
Kaziie vesti.
* (Skrbna soproga.) Neki zdravnik pripoveduje iz lastne skušnje; V bulnišnic" so prinesli piiiiesrečenca, ki je bil navidezno mrtev, nosilnieo je sla njegova sopniga. „Milev je", |)ravi zdi'avnik. Bolnik se rahlo zgane in zašepeče: „Še ne pO])oliio!" Vsi .-ie začudijo; sopmga pa priskoči k njemu in jiravi: „Bodi miren, zdravnik gotovo bolje ve!" — Ne ver-jiimemo, da bi bil bolnik to pritrdil.
Smešnice.
obsaditi sè samim grahom, in 2. da mora od pridelanega graha desetino dajati. Pa komu? Pomisli človek! Pravico do polne vreče graha ima vsaki mož v župniji, kateri more spričati, da je bil skozi celo leto on gospodar v hiši, a ne žena. Vsako leto, ko je grah dozorel, je župnik z lece oznanil vsebino omenjene oporoke, a zastonj ; ni ga bilo nikoli nikogar po grah. Slednjič vendar pride nekdo. — „Gospod župnik!" pravi, „danes popoldne, ko pridem domu, bo poteklo ravno leto dni, kar ste me poročili z mojo ženo, in celo leto sem gospodoval vedno le jaz v svoji hiši. Prosim, dajte mi grah, kateri mi pripada po pravici. Ne potrebujein sicer graha, a gre mi bolj za čast, nego za grah". — „Dobro, dobro", reče nato župnik „to je lepo in pošteno, in prav veseli me, da imamo vsaj enega moža v župniji. Le pripravite svojo vrečo, jaz pa bom poskrbel, da se prinese grah". — Ni dolgo in župnik se vrne, za njim pa sopilia dekla, ki komaj nese veliko vrečo gralm, toliko ga je bilo. — „Ljubi prijatelji" nagovori župnik možit, „zakaj pa niste prinesli veče vreče, ta je preniala, to je vrečica, ne pa vreča!" — „Ej, saj sem hotel", veli mož ; — „saj sem rekel svoji ženi, Ti, to je premalo. Pa kaj se liočeV Saj veste, kakošue da so ženske. Njena mora obvel)ati", — „Tako? tako!" nasmeje se župnik, „tedhj taka je zvami? Le vzemite spet svojo vreiico in vrnite se ž njo prazni domu. Kecite pa doma svoji ženi, da jo lepo pozdravim, pa naročite jej, da naj vam popolnoma piepttsi-i gospodarstvo V hiši vsaj diiigo leto in tudi takrat, kadar boste sli po grah".
(To so možje). — Pred nekoliko leti, je živel v Parizu premožen mož, ki je bil sicer prebrisan, pa tudi zadosti muliast. Še v svoji oporoki je kazal po-eebne mulie. Mej di'uzim je volil župnistvu velik kos prav dobrega, rodovitnega vrta in sicer pod temi pogoji; 1. da mora dotični župnik ve» vrt vsako leto
V Novo Mesto vračujoča se pisma:
Maak, Hamburg — Gasperi, Kamingítein — Rus Fi'iesach — lîrudar, Wieii — Mali, Trebuše — Ljubet Vitidjana — Anibi'' žÍL-, Gi'eat-Kalis — Skok, Steinacli — Steigar, Biiikjat — Ucmun, Aleglionia — Golob, Marion Con — Udnčič, Kibiiik — Mihelčič, Brčka — Basso, Vieiia — Hiilerle, iMasuliel.
Darovi za napravo dijaške kuhinje v Novem Mestu:
líii/iiinu Jurij, žiiimik 2 ^liî., A. Knlovic, tmiliSki zdrnvuik 5 frid., U". (iniiiliiii, 80'liiik T) yiiî , m. g prošt Urli ',■'6 glJ,, St;«e Aluj)!Îj, žnjiiiik ň ^Hd.. J. Kumljtuieti, iirofesur 5 ttlil, Javoru k .l(isii), trgiiveu 10 tHil., An^;. Kuin;, trjruviíeó gld., Iiiiki»vec Jt., iuiuiik 10 jfid., Griišid Jus,, žnimik' 5 t'id.s Zftjjar ,)ua., kaplan 5 ^^Id-, Ivan l'ievauii! ň lîld., Neiiiitiiiovaii duhoven 5 gld., Jua, ZiiM, fjoBtiliiiiar ň gid,, Neiiiieiiovaii dulinveii 1 (ild., l\''art(il 1'., žujinik V V 5 ^Id.. Prostoalav liulenec glil., ,1. Vesel, dekan JO gUl, dr. J, Svťtiím jS «Id., Veiiedig Vilibalil û gl<i., Svetec Luka, notar 5 gld„ Kritiik .lanlto, uurar ň gld, dr, Iv, Pekolj 5 gld., dr. Stefnii Krant 2 gld., Ignni.>ij Kliiio, ilavknr 1 gld.
Loterijske Številke.
Trat 4. avgusta 81 41 18 72 20 Gradec 11. „	82 62 64 JO 75
Zahvala.
(l&8)
NačeluiSivo novomeške pndmžnice družbe sv, Cirila in Metoda izreka tem potoni toplo zahvalo vsini, ki so pri))oniijgli, da .se je velika skupščina družbe sv, Cirila in Metoda vršila tako povoljno, posebno pa si. mestnemu županstvu, preČ. 1'raiič samostanu, p. n. gosp. vodju dež. kmet. šole na Grnm, „Dol, pevskemu društvu" za izboi'no petje, p. ii. zastopnikom narodnih društev in p, n. lastnikonn voz, kteri bo iste prijazno v porabo piepuatili. Vsim lepa hvala!
XAHYALA.
Zii ekftzano soĚutje mej bole/iiijfí in oli smrti iia-Ěega nepraablieuc^fa brnta, ntiroina smmiga in oieta, iij)o,štuvaiiega
Fraiice-ta Sajc,
iz Hrušovca h. it. 5.
■M i)l)i!o spremstvo k ijosleiiiijemii poíitku v Stražo ilolen.ju, izrckaiiiu ^lavtieiuu uliûiiiKtvu, višem mroiltiikum, prijateljem m Kiioiu^em uajtuiilejšu zaUvaki,
Ostali žalujoči sorodniki Saja
Hrušovec, »luê 13. avíjusta 18f(i,
f155)
Zaradi konjske dirke, ki se. bo vršila 10, sept, v Št. Jerneju, bo dirkališče iia oiidotnem žrebetisíu prihodnje dni odprt» vsaki dan od 11. do 2. ure, iu zvečer od 6. do 9. ure, da se oiidi zamore konje vaditi in za vajo voziti.	{I09-1)
Podružnica c. kr. kmet. družbe v Št. Jerneji.
nri v Černomlju na glavnem trgu, se da v najem,
katera obsega: 3 sobe, t kuliinjo, 1 klet U L. in 1 dervarnico, ako je treba tudi nekaj vrta; vse skupaj na mesec za 13 gld Več pove Martin Malnerfč.	(154-1)

sv. Imiúh íotiiGia 5rîa,
v Rimu blagoslovljene
s prilepljenim potrdilom istinitosti,
na svili ali na platnu, črne ali barvaste, ima v raznih velikostih na iirodaj
Jože Vesel,
V Zamostecii, pošta Sodražica. ■	^	(157-1)
Učenec
lepega vedenja in priaiernili šolskih vednosti se takoj sprejme v proilajalnicij v Novem mestu.
Kje pove iz prijaznosti upravništvo „Dol. Novic".
Na prodaj mlin z žago. I
v Žužemhergu ob Krki ležeiii mlin z ža^o se z 'vsim orodjem takoj proti gotovi plaći proda. Mlin ima pet tečajev.
Ponudbe pošiljajo naj se do 25. avgusta knez Auerspergovem gozdarskem uradu v Soteski, p. Dvor.
Velika množina
I Ovsa in veliko prav dobreg^a vina
je ceno iia prodaj na lïiO"<>l'>' V'i iNovcni mostu.
F. ť. Alđie & Comp.
V Ljubljani, Slonove ulice, JJi^™ priporočajo po najnižji ceni
Zarezane strešnike (Falïzieg'el), pripoznano najboljše kakovosti.
Lončene peci v vseh | Ckamotineinportland-
■	- A
ha r vali i u oblikah, Cevi iz kamenine za vodovode in stranišča,
Nasadi za dimnike iz tt
kamenine.
cementne plošče za tlak.
Asfaltni in terrazzo-
tlak, Carbolineum,

Cevi odvodnice (drai- Stresni lepilni papir,
nage),	Neizgorljive opeke,
Romanski in portland- M P'oće moka,
ski cement,	j Stavbinski okraski,
isto tako vsi v stavbinsko stroko spadajoči predmeti.	{123-5)
Mlin na prodaj
v Vrhpolji št. 2, pri Št. Jerneji, na 4 tečaje, zraven njega je tudi vrt in travnik, — Već pove lastnik lože Cvelbar, v Dol. Stari vasi.	(146-2)
ima	(Ml—I)
„Isterska vinarska zadruga"
v Poli
Zli cp1(i Dolenjsko, v Kandiji ňt. 2 (v Roainoveni gradn) l)o nizki ceni.
Kdor hoče pristna isterska vina v kateii k<di množini ku]iih, n;ij se obrne na ])redst(»jnika zaloge Eduard Rosina, v Kandiji ])ri Novem Mestu,
E. Schmarda
priporoča p. n. potujočemu občinstva svojo oblastveno dovoljeno
potniško pisarno,
s pravico za preskrbovanje navadnih, naročniških in obhodnih voznih listov, za prirejanje zabavnih, romai'skih in druzih posebnih vlakov, dalje za podajanje pojasnil potnikom za tu-iîi inozemstvo po železnici in po morju.
OPOMN JA :
Ker «e v znit-
Pisarna je v Ljubljani,
àeletilmrfïove nlioe St, R.
njem Sašu prirejajo ptiseliii vlaki tmli ikI tiepuklitMiiie ill iieopraviĚPne straiii, upojani si opuzarjati slavno ubiîiiistvo, lift gem storil proti tem posemam v moja koncosijonirano obrt jirimerue Iiorake pri priatojtii ka-KeiiHki oblastvi. Sluviw obíiiist.vo blagovoli naj se Éeilaj íibraíati v vsuli v stroko potovalne pisarne fliiadajoC-ili aadevali v evujem lastnem interesu jedino le dtt moje pisarne, ker iia Kranjskem uima jiiliíe đmgi jednake kotieesye.	(lf>3)
9
I
m ! I
Ot. v«r.ien.ie nove p r o d a .i a 1 n 1 c e Î

SiliiipaDjec 0(1 znane gražke tvrdke bratov Xlemosclieg!
— ft" ^

ADOLF PAUSEll nilajSi
uljudilo iiařuaiija Rlaviiemii obéliistvu mesta in okolice, da je v Novem Westu na Glavnem Trgu v nekdaj Marinovi hiši oivoril
prodajalnico s špecerijskim blagom. |
Obljubiije, da se bode trudil řastitini kupovalcem ?. hiiro poř?treiljo, dobrim in svežim blagom, kakor iudi z nizko ceno postreři,	(i50-a)
<( o
a.
œ B
œ'
B
O •<
Utvorionie novti prodaiJiliiici?!
(143-3j
se takoj sprejme v mojo špecerijsko in železninsko prodajalnico.
Franc Gustin,
v Metliki.
P^ Stanovanje.
v Novem Mestu na stari poŠti je lepo stanovanje, obstoječe \z treh sob, kuhinje itJ. Odda se lahko 1. oktobra.	(144-3)
V najem se da takoj S^ Mlm H v Metliki,		S 6inii tečaji, 6înii stopami, travnikom in njivo. Več se zve pri Furlanu,
		
	(147-2)	
(HB—3)

v kleti dežflne kmetijske šole na Grmu, je na prodaj veř, belega, rudečega ter črnega eno- in dvoletnega vina lastnega pridelka.
Vodstvo nn Wrnm dné If!, julija lb94.
oa
je v Kandiji pri Novenii Mestu, obsega dve prostorni sobi in vse go.-ípoíiartjke prostore ; vse v dobrem stanii. Poleg hiše je mali vrt in njiva za osem meruikov posetve. Veô se izvé ravno tam,
Terezija StaniŠe,
(1*0-3)	Kandija št. U
g Gostilna pri Jirantu" S J!
na Jakobovem trgu št. 2, v Ljnbljanj.
Podpisani priporoča avoje izvrstna vina, jedila in novo opravljene sobe za tujce po prav nizki ceni. Naznanja tudi, da k vsakemu vlaku (na Dolenjski kolodvor [Gi'iinbergJ pri Ljubljani) poáilja hlapca, da prenaša tovore. SV^ Velik vrt in kegljišče na razpolago. "M K obilnemu obisku se priporoía s spoštovanjem
AvffUit Weixel,
Kovaški učenec,
148-2
kteri je priiiieviio trdnega zdravja in lepega vedenja,
se takoj sprejme v poduk; po okolnosti bi se mu tndi
obleka preskrbljevala.	o^^rA
BOZlC, Novo luesto.

Otvoritev ^^n^
urarskega posla!
Spodaj ptjfh'iswii ilijvoli Bi uBKiioiiiti, da je t Zužemperku liiS. it. 2 utvořil urarsko Jelalnioa m prodajalnico. Koji je že lii. let, iiri tem poklicu deloval, pririvojil KÍ je toliko, da bode v vsakeni ozini P. n. občinstvu iwstreiíel, uaj .si bude v cenah kakor tuJi v postrežbi. Vsa, kakor tndi najtežavnejša dela v to svrho fiimdajoùa, i^sdelovaln se bodejo v laitm delalnid izvrstiuj iti solidno, sia katera jamiSilo se bode eelo leto.
Potem prijiorijía svojo aalogo Dunajskih, črno-gozdnih in Škotskih stenskili ur, kakor tudi kuhinjskih ill iiisarniškiti ur, izvrstue Atnerikantike budilnioe. Švicarskih, „System Glashiitte" in urebruih Tulia-iepnih ur la gospode in dame, kak«! tudi »rebrne verižicc.
Priporoča se iiajtopl^Se si. občinstvu
Franz Balleg^
(139-3)	urar v Zužemperku.
Kowmwito: OdgoToini uradnik iotip Benkovl6. — Udajatelj, «»Južnik in tiskar 1. Kr*l«o.