Štajerski
Ptuj, četrtek, 4. decembra 2003
letnik LVI . št. 48 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
iN-
Ptuj
Pri Goji
zavračajo očitke Stran 2
Videm
Vroča izredna seja Stran 10
Ptuj
Občina se bo obrisala pod nosom Stran 3
Crni les
Zdravnik upokojen, hotel prodan Stran 4
Podlehnik
Krivi so novinarji Stran 4
Vitomarci
Ob občinskem prazniku Stran 9
Nogomet
Zaključen jesenski del Stran 24
Lenart . Spor na upravni enoti
Nestrokovno delo ali Črni les?
Vodja oddelka za upravne notranje zadeve na Upravni enoti Lenart Anton Bunderla pravi: 'Če bi me načelnik Kraner poslušal, bi bilo še kar nekaj deset ljudi v hotelu Črni les živih. Najin spor je povezan s hotelom Črni les."
Stran 7
Ptuj . Zbor društva upokojencev
Zaradi težav prodajajo hišo
V Društvu upokojencev Ptuj, ki šteje 1080 članov, so na letnem občnem zboru v petek, 28. novembra, soglasno sklenili, da bodo zaradi velikih finančnih težav prodali stavbo v Aškerčevi ulici, v kateri domujejo.
Stran 7
Tehnični pregledi, registracije in zavarovanja vozil
Ponedeljek - petek: 7. - 19. ure Sobota: 7. - 12. ure
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Phii
02 / 788 11 75
Foto: M. Ozmec
Od 1. decembra morajo biti naši jekleni konjički tudi ekološko neoporečni, kar nas bo seveda udarilo po žepu.
Računalniki po odličnih cenah
vvww«coiiitroii*si
Kidričevo • Postopek prodaje Taluma ustavljen
Odločitev državne komisije ni presenetila
Komisija za vodenje in nadzor kapitalske naložbe v družbi Talum je v petek, 28. novembra, v nadaljevanju 12. seje ponovno obravnavala in pretehtala dopolnjeni zavezujoči ponudbi glede nakupa Taluma. Po tehtnem preudarku in glede na to, da se je veljavnost obeh ponudb iztekla 30. novembra, je enotno sklenila, da se postopek prodaje Taluma ustavi. Vodstva Taluma taka odločitev ni presenetila.
Kot je sporočila Mateja Gornik iz službe za stike z javnostmi pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, so ~lani komisije sicer ugotovili, da obe ponudbi formalno ustrezata kriterijem, ki jih je za prodajo dolo~il lastnik -država, izpolnjeni pa so tudi vsi formalni pogoji za veljavnost ter upostevnje ponudb. Oba ponudnika sta pripravila dolgoročna poslovna načrta, ki vsak na svoj
način zagotavlja večjo učinkovitost in nadaljni razvoj družbe. Dejstvo pa je, da so se v letos-njem letu izjemno zaostrili zunanji pogoji gospodarjenja pri proizvodnji aluminija. Zelo se je povečala cena električne energije, ki v tej panogi predstavlja kar četrtino stroškov poslovanja, hkrati pa je panogo močno prizadelo tudi razvrednotenje ameriškega dolarja, medtem ko je borzna cena aluminija ostala še vedno na razmeroma nizkem nivoju. Oba ponudnika sta zaradi skoka cen in omejene ponudbe električne energije vztrajala pri pogojih, ki jih država skladno s pravili trga z električno energijo, ki velja v EU, in skladno s slovenskim pravnim redom ne more zagotoviti. Ponudnika sta namreč zahtevala, da država jamči za
fiksno ceno električne energije za obdobje 10 let, dostop do tujih trgov po načelu recipročnosti v obsegu 100 MW ter konstantno višino cene za uporabo omrežij za naslednjih 10 let. Po intenzivnih posvetovanjih z Agencijo za energijo, glavnim proizvajalcem električne energije v Sloveniji, Holdingom Slovenske elektrarne, ter z Elektrom Slovenije komisiji ni uspelo pridobiti zagotovila, da je možno dolgoročno zagotoviti električno energijo po pogojih, ki jih zahtevata ponudnika, zato so člani komisije soglasno sklenili, da se postopek prodaje Taluma ustavi.
Glavni direktor Taluma, mag. Danilo Toplek je povedal, da ni presenečen, saj je takšno odločitev komisije pričakoval, ker pri pogajanjih že nekaj časa ni
Foto: M. Ozmec
Predsednik Uprave Taluma mag. Danilo Toplek.
bilo opaznega napredka. Prepričan je sicer da je električna energija eden od pomembnih elementov pri proizvodnji aluminija, vendar ne edini, nikakor pa ni pričakovati, da bi katerikoli interesent za nakup Taluma pristal na to, da oskrba z elektriko v prihodnosti ni znana.
Država kot lastnik Taluma se bo vendarle morala odločiti kaj bo storila s svojim premoženjem, meni Toplek, ali bo oskrbo z elektriko uredila tako, kot so to storile ostale evropske države, naprimer Italija, Nemčija in Nizozemska, kjer je raven cene elektrike prav tako visoka in se še naprej izgovarjala, da nečesa ni mogoče storiti zaradi pravil trga z električno energijo, ki veljajo v Evropi; ali pa bo storila tako, kot v ostalih deželah, kjer
so spoznali vso prednost siner-gijskih učinkov vseh proizvo-denj, ki so vezane na aluminij. Dejstvo je, da nihče v Evropi proizvodnje aluminija ne zapira ali ukinja, in dejstvo je, da sodi Talum po vseh elementih med najboljše evropske proizvajalce, pa tudi da ima dolgoročno zagotovljen trg. Toplek zagotavlja, da ima Talum širok program prestrukturiranja, ki bo v naslednjih letih še dodatno zmanjšal svojo odvisnost od proizvodnje električne energije. Prekinitev tega procesa pa bi pomenila ukinitev 1400 produktivnih delovnih mest ter njegovih odvisnih družbah in še vsaj okoli 1000 delovnih mest v družbah, ki so tesno povezane s Talumom.
M. Ozmec
Štajerska budilka vsak delavnik med 5*00 in 9.00 uro
RADIOPTUJ
89.8-98,2 104,3
WWW. radio-ptuj.si
fC-
defCumta myotMO/rÂa.
Doma
Še o izbrisanih
Ljubljana - Skupina 30 poslancev je v državni zbor vložila zahtevo po razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o t. i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Kot je za STA povedal poslanec SDS Franc Pukšič, so zahtevo podprli v poslanskih skupinah SDS (13 poslancev), NSi (8 poslancev) in SNS (štirje poslanci), pa tudi štirje poslanci SLS in en poslanec SMS. Državni svet sicer v torek ni sprejel pobude skupine desetih državnih svetnikov s prvopodpisa-nim Marjanom Maučcem, da bi o zakonu o izbrisanih državljani in državljanke odločali na referendumu, kar so nekateri podpisniki poslanske zahteve označili kot neizkoriščeno ustavno možnost.
Še ena revizija volilne kampanje LDS?
Ljubljana - Na računskem sodišču še ne vedo, ali bodo ponovno naredili revizijo zadnje volilne kampanje LDS. Kot so povedali za časopis Dnevnik, se bodo zaradi "afere Kacin" pristojni za te vrste revizij posvetovali in se odločili, ali bodo revizijo za LDS ponovili ali ne. Kdaj bo znana odločitev o tem, še ni jasno. Jelko Kacin se morebitne vnovične revizije ne boji, za Dnevnik pa je dejal, da je računsko sodišče pri svojih odločitvah neodvisno, vsa potrebna dokumentacija pa je na sedežu stranke.
Zahtevajo odvzem državljanstva
Mežica - V Mežici so konec minulega tedna pričeli zbirati podpise v podporo zahtevi za odvzem slovenskega državljanstva podpredsedniku Društva izbrisanih Slovenije Marku Peraku iz Mežice oz. za revizijo upravne odločbe, po kateri je Perak lani dobil državljanstvo Republike Slovenije. Podpisniki, na čelu s pobudnikom peticije Jožetom Kreuhom iz Mežice, so mnenja, da Perak ni upravičen do enakih pravic kot ostali slovenski državljani, saj ne odobravajo njegovih dejanj pred in ob slovenski osamosvojitveni vojni, kjer se je Perak na Koroškem boril na strani JLA in bil pred napadom na mejni prehod Holmec ranjen. Perak je peticijo, pod katero se je do torka podpisalo okoli 200 oseb, za STA označil kot "razpihovanje ksenofobih razmišljanj'.
Podelili nagrade za inovatorje
Ljubljana - Najuspešnejšim inovatorjem so v torek podelili nagrade sklada za inovacije na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov. Nagrade so dobili Mitja Romih za napravo za branje, Zdravko Tomazini za stol na bergli, več raziskovalcev je prejelo nagrado za samodejni inteligentni bralnik slovenskih besedil, Jurij [vajger pa je nagrado prejel za inovacijo, ki omogoča, da invalidi brez rok uporabljajo osebni računalnik. Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je kot govornik na letošnji že deseti podelitvi nagrad med drugim povedal, da imajo inovacije za invalide praktičen in simbolen pomen, saj omogočajo pogoje za dejavno vključevaje invalidov v življenje na vseh področjih. Opozoril je na še ne sprejeti zakon o enakih možnostih ter na fizične ovire, predvsem pa "ovire v glavah", ko gre za odnos do invalidov.
Po svetu
Zasedanje zunanjih ministrov brez izjave
Maastricht - Dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov 55 držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) se je v nizozemskem Maastrichtu zaključilo brez skupne sklepne izjave. Kot je pojasnil predsedujoči zasedanju, nizozemski zunanji minister Jaap de Hoop Scheffer, je besedilu načrtovane sklepne izjave v delu, ki govori o Gruziji in Moldaviji, nasprotovala Rusija. Predtem je zbrane nagovoril ameriški državni sekretar Colin Powell in ob tem močno kritiziral Rusijo. Slednja je kritike ostro zavrnila. Ministri so tudi sprejeli dokument o novi strategiji OVSE za odzivanje na grožnje varnosti in stabilnosti v 21. stoletju.
Zavračajo ratifikacijo Kjotskega protokola
Moskva - Svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina za ekonomske zadeve Andrej Iliarjonov je zavrnil ratifikacijo Kjot-skega protokola, kar pomeni velik udarec za sklenjen dogovor. "Trenutna oblika protokola pomeni prevelike ovire za gospodarsko rast v Rusiji, " je pojasnil Iliarjonov, ob tem pa dodal, da Rusija protokola v tej obliki "ne more" ratificirati. Na te izjave se je v Milanu, kjer od ponedeljka poteka konferenca o klimatskih spremembah, že odzval tiskovni predstavnik ZN Michael Williams. Kot je dejal, ZN še naprej upajo, da bo Rusija ratificirala Kjotski protokol.
Prihodnji četrtek znan mandatar
Zagreb - Hrvaški predsednik Stipe Mesič bo mandatarja za sestavo nove hrvaške vlade imenoval prihodnji četrtek, 11. decembra, je poročala hrvaška televizija. Po pričakovanju naj bi mandatar postal Ivo Sanader, predsednik najmočnejše parlamentarne stranke, Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), ki si je na parlamentarnih volitvah 23. novembra zagotovila 66 saborskih sedežev. Hrvaška kmečka stranka (HSS) pa seje medtem odločila, da ne bo vstopila v koalicijsko vlado s HDZ.
Reforma radiotelevizije
Rim - Italijanski senat je dokončno sprejel zakon o reformi sistema radiotelevizije, ki bo po mnenju opozicije še bolj skoncentriral lastništvo množičnih občil v rokah predsednika vlade Silvia Berlu-sconija. Za predlog zakona je glasovalo 155 senatorjev, medtem ko jih je bilo 128 proti. Predlog zakona je senat sprejel že julija in ga posredoval poslanski zbornici. Poslanci so nato oktobra predlog zakona prav tako sprejeli, a z manjšimi dopolnili, zato je moral senat danes glasovati še enkrat. Sedaj je zakon dokončno sprejet in bo stopil v veljavo, ko ga bo podpisal predsednik države.
Ptuj • Pri Goji zavračajo vse obtožbe
Je vmes zavist ali kaj drugega?
Prejšnjo sredo je bila na sedežu špedicije Goja, spediterskega in transportnega podjetja iz Ptuja, tiskovna konferenca, ki jo je direktor podjetja Franc Gojčič sklical zaradi nekaterih neresničnih in netočnih informacij, ki so se o tem ptujskem podjetju pojavile v nekaterih slovenskih medijih.
Predvsem naj bi bili to podatki o času ustanovitve podjetja, letnici pridobivanja prvih dovolilnic za mednarodni transport, dovolilnic CEMT ter kupovanju in prodajanju dovolilnic, kar je se posebej ostro zavrnil. Špedicija Goja se omenja tudi kot podjetje, ki naj bi dobilo dovolilnice, ki jih je neki drugi prevoznik v razdelilniku izgubil. Vsakomur, ki se želi v zvezi s tem dokopati do resnice, to omogočajo spletne strani, kjer je mogoče glede razdeljevanja dovolilnic priti do zanimivih, predvsem pa koristnih podatkov, je se posebej poudaril.
Nihče nikomur ne "pobira" dovolilnic tjaven dan, če mu dovoljene uspe porabiti. Druga zgodba pa se odvije, če nekdo v določenem roku ne uspe porabiti dovoljenih dovolilnic. Pri razdeljevanju dovolilnic se je pač dogajalo, da so jih zmanjšali tistim, ki jih v določenem času niso uspeli porabiti. O vzrokih za to Franc Gojčič ne more govoriti, ker jih, kot pravi, ne pozna. Zato ne razume, kako je lahko podje-tje^ Goja prevozništvu Beja Trans iz Šoštanja "pobralo" njegove dovolilnice, če pa jih ni uspel porabiti.
Franc Gojčič je na tiskovni konferenci 26. novembra ostro zavrnil vsako obtoževanje o nakupu in prodajanju dovolilnic z
njegove strani. Omenil pa je, da je letos spomladi nekdo prišel v podjetje in ponujal dovolilnice, a so ga hitro spregledali. Prav tako je bil zelo oster, ko je govoril o manipuliranju z imeni njegovih zaposlenih, predvsem pa z imenom Roka Trstenjaka. "Glede na izoblikovano mnenje nekaterih ljudi, kaj je to 'korupcija', bi očitno s svojo izobrazbo Rok Trstenjak predstavljal 'korupcij-ski problem' v kateremkoli slovenskem podjetju s prometno dejavnostjo," je še poudaril Goj-čič, ki tudi ni pozabil povedati, da so ga avgusta letos obiskali kriminalisti ter iz podjetja odnesli vso dokumentacijo o poslovanju; kdaj jo bodo dobili nazaj, ne ve, niti ne, v kakšni fazi se trenutno nahaja preiskava oziroma ali je s papirji kaj narobe. Doslej tudi ni bilo vložene še nobene ovadbe. Pred avgustovsko preiskavo kriminalistov so bili v podjetju že finančni inšpektorji in pregledali dokumentacijo za dve leti nazaj. Zasežena dokumentacija jim trenutno še ne povzroča škode pri poslovanju, dolgo pa tako ne bodo več mogli delati.
Prve dovolilnice je podjetje pridobivalo že pred enajstimi leti, leta 1992 je bilo namreč vpisano v evidenco mednarodnih prevoznikov pri ministrstvu za promet in zveze, zato je toliko bolj čuden in do danes nepo-
Foto: MG
Franc Gojčič, direktor Špedicije Goja, spediterskega in transportnega podjetja iz Ptuja, je na tiskovni konferenci prejšnji teden demantiral poročanje nekaterih medijev glede kupovanja in prodajanja dovolilnic s strani njegovega podjetja.
jasnjen izbris Goje iz omenjene evidence pri ministrstvu za promet in zveze v letih 1997 in 1998 brez razlage in utemeljitve. Zaradi tega so jih pričeli obravnavati kot popolnoma novega prevoznika. Čeprav pravega odgovora, zakaj je do tega prišlo oziroma zakaj so se njihovi podatki tako čudežno izgubili, še nimajo, pa le ugotavljajo, da so se s tem problemom ukvarjali ljudje, katerih prednostno opravilo je bilo povzročanje zdrah in obtoževanje drugih z natolecavanji o preprodaji dovolilnic, a vedno brez imen. V tistem času, torej dve
Evropska unija in mi
EU proti zlorabi otrok
Svetovno javnost je pred dnevi vznemirala vest o novem domnevnem primeru pedofilije v Združenih državah Amerike. Vest v medije zagotovo ne bi prišla, če ne bi bilo v njej zvezdnika Michaela Jacksona. Pevca je kaznivega dejanja obtožil neki 12-letnik, ki naj bi mu Jackson med drugim plačeval stroške zdravljenja zaradi raka.
Kdo ve, koliko takšnih primerov se zgodi, pa ne vemo zanje, saj nikoli ne pridejo v medije, zlorabljeni otroci o njih nikoli ne upajo spregovoriti. V Evropski uniji za boj proti tovrstnim in drugim oblikam zlorabe otrok pripravljajo več ukrepov, ki naj bi jih v prihodnje izvajala tudi Slovenija. V Evropski uniji se zavedajo, da bo padec meja med državami, ki bodo 1. maja 2004 vstopile v povezavo, prinesel {tevilne koristi, obenem pa tudi {tevilne nove te"ave, predvsem na podro~ju prep-re~evanja organiziranega kriminala, kamor spadata tudi otro{ka pornografija in otro{ka prostitucija. V državah EU se {e danes soo~ajo s {tevilnimi primeri zlorabe otrok
Če pogledamo natančneje, je Evropska komisija tista, ki predlaga ukrepe na večini področij pravosodja in notranjih zadev, skrbi pa tudi za uresničevanje programov, ki so v prvi vrsti namenjeni krepitvi sodelovanja med oblastmi in ostalimi, ki so vključeni v preprečevanje organiziranega kriminala. Na področju izmenjave informacij med državami o trgovanju z belim blagom in spolnem zlorabljanju otrok je Komisija leta 2000 ustanovila program STOP II, ki je nadomestil program STOP, delujoč od leta 1997.
Namen STOP II je ustvariti pogoje za usposabljanje, obveščan-
je, izobraževanje in sodelovanje oseb, ki se ukvarjajo z bojem proti trgovanju z belim blagom in spolni zlorabi otrok v vseh oblikah, deluje pa v povezavi s programom Daphne, ki skrbi za preprečevanje nasilja nad otroki, mladino in ženskami, pomaga žrtvam nasilja in preprečuje nadaljnjo izpostavljenost nasilju. Cilji programa STOP II so: razvijati, uresničevati in ovrednotiti delovanje EU na tem področju; spodbujati in krepiti medsebojno sodelovanje držav pri izmenjavi in širjenju informacij, izkušenj in prakse ter izboljšanje načinov usposabljanja osebja; pritegnitev javnih in zasebnih organizacij, institucij in zvez v državah kandidatkah za članstvo k sodelovanju; pospeševanje sodelovanja s tretjimi državami in ustreznimi regionalnimi in mednarodnimi organizacijami.
STOP II sofinancira projekte, ki jih pripravijo javne in zasebne organizacije, institucije in zveze v državah članicah EU, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam in preprečevanjem in bojem proti trgovanju z belim blagom in spolnemu izkoriščanju otrok. Gre torej za pomoč sodnikom, tožilcem, organom pregona, pa tudi sofinanciranje seminarjev ter drugih izobraževalnih dogodkov in srečanj. Da je projekt sprejet, morajo v njem sodelova-
ti vsaj tri države članice ali vsaj dve državi članici in ena kandidatka, kar dokazuje mednarodno naravo teh projektov. V programu STOP II sodelujejo tudi države pristopnice, in sicer z namenom, da bi čim bolje spoznale zakonodajo EU na področju različnih vrst zlorabe otrok. V obdobju 2001-2002 je EU za program STOP II namenila štiri milijone evrov sredstev, leta 2003 pa ga je skupaj še z nekaterimi drugimi programi boja proti organiziranemu kriminalu združila v program AGIS, ki deluje na podlagi podobnih načel kot STOP II.
Z vstopom v EU bodo nove članice, tudi Slovenija, morale začeti izvajati evropsko zakonodajo na področju zaščite otrok pred vsakršno vrsto zlorabe in upoštevati ukrepe, sprejete na ravni EU, posebej v Svetu EU. Ta je julija lani sprejel okvirno o boju proti trgovanju z belim blagom, v kateri opredeljuje kriminalna dejanja, ki spadajo na to področje, državam nalaga, kako naj v skladu z nacionalno pravno zakonodajo ravnajo s kriminalci ter kako naj poskrbijo za žrtve.
Evropska komisija je Evropskemu parlamentu predložila tudi osnutek okvirne konvencije za boj proti spolnemu zlorabljanju otrok in otroški pornografiji,
leti, so bili prisiljeni voziti samo po Sloveniji, na zunanjem trgu pa so delali s sposojenimi dovolilnicami, saj je takrat pravilnik to še dovoljeval. Delali so tudi na trgih, kjer je bil dostop neomejen, izključeni pa so bili z avstrijskega in italijanskega trga. "Prepričan sem, da sem takrat utrpel največjo škodo," je še posebej poudaril Franc Gojčič, ko je dodatno pojasnjeval svoj neutemeljeni izbris iz evidence av-toprevoznikov pri ministrstvu za promet in zveze v letih 1997 in 1998.
MG
s čimer želi doseči harmonizacijo zakonskih in regulativnih ukrepov v vseh državah članicah EU. Zaenkrat je predlog še v obravnavi v Evropskem parlamentu. V osnutku Komisija kot kazniva dejanja spolne zlorabe otrok opredeljuje: napeljevanje ali prisilo otrok v prostitucijo ali drugo vrsto zlorabe ali omogočanje oziroma služenje dobička s pomočjo prostitucije, napeljevanje otrok v spolne odnose z uporabo prisile ali groženj oziroma v zameno za denar ali druge oblike plačila oziroma s pomočjo avtoritete in vpliva na otrokovo osebnost. Kazniva so: proizvodnja otroške pornografije, distribucija, razdeljevanje ali razširjanje otroške pornografije, ponujanje otroške pornografije, nakup ali posedovanje otroške pornografije.
Komisija države v omenjenem dokumentu poziva k medsebojnemu sodelovanju, izmenjavi informacij in konzultacijam ter uporabi mehanizmov, ki jim na ravni unije pri tem lahko pomagajo (Europol, Eurojust). Nalaga pa jim tudi ustanovitev programov pomoči za otroke žrtve spolne zlorabe.
To je le del ukrepov, ki jih Evropska unija predvideva na področju zaščite otrok pred zlorabo s pornografijo in prostitucijo, iz katerih je razvidno, da se prizadevanja za poenotenje predpisov v državah članicah krepijo, da pa to področje, ki spada pod pravosodje in notranje zadeve, še ni povsem harmonizirano in so številni ukrepi še v domeni držav samih. Za Slovenijo velja omeniti, da je svojo zakonodajo na področju pravosodja in notranjih zadev v celoti uskladila z evropskim pravnim redom.
Anemari Kekec
Ptuj • Ustavno sodišče razveljavilo odlok o KTV
Občina se bo obrisala pod nosom
Prejšnji konec tedna so pobudniki za začetek postopka za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelskega distribucijskega sistema KTV Ptuj prejeli težko pričakovano odločbo Ustavnega sodišča o tem, da se odlok Mestne občine Ptuj o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema KTV Ptuj razveljavi.
O tem, da imajo prav, so verjeli od samega začetka. Prepričani so bili, da za njegov sprejem ni zakonske podlage, ker opravljanje te dejavnosti ne pomeni javne službe oziroma nalog, ki bi bile v pristojnosti mestne občine Ptuj. Premoženje KTV tudi ni javna dobrina, kršena so načela pravne varnosti, kršene so tudi pravice do zasebne lastnine, ker je mestna občina Ptuj s sprejemom omenjenega odloka posredno "nacionalizirala" sredstva, ki so jih pobudniki na podlagi pogodbenih obveznosti vložili v izgradnjo KTV Ptuj.
Gre pa tudi za kršitev svobodne gospodarske pobude, ker je mestna občina Ptuj s sprejemom odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelskega distribucijskega sistema KTV Ptuj posegla tudi na področje 74. člena ustave RS, ki govori o svobodni gospodarski pobudi, glede na to da se dejavnost KTV šteje kot gospodarska dejavnost in ni opredeljena kot javna služba.
"Padel" odlok in vse spremembe
Odločbo o razveljavitvi ptujskega odloka o KTV so ustavni sodniki sprejeli soglasno. Ustavno sodišče je razveljavilo osnovni odlok, ki ga je svet mestne občine Ptuj prejel 28. maja 2001, pa tudi spremembe in dopolnitve odloka, sprejete v letih 2002 in 2003. Pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti so vložili mestna četrt Center, mestna četrt Ljudski vrt, Boris Krajnc, Milan Ostr-man, Rajko Brglez in Janez Rožmarin, ker je svet mestne občine s prejemom odloka neposredno posegel v njihove ustavne in zakonske pravice. Po njihovem prepričanju so bila predvsem sporna določila 3. člena, ki se nanašajo na opredelitve pravic in obveznosti uporabnikov KTV, 4. člena, ki govori o imenovanju upravnega odbora, in 5. člena, ki do-
loča naloge upravnega odbora, pa tudi 9., 10., 11. in 12. člena, ki določajo način izvajanja KTV ter podelitev koncesije. Z omenjenim odlokom je svet mestne občine Ptuj posegel na področje izven svojih z zakonom določenih pristojnosti ter omejil ustavno pravico do upravljanja in uporabe sredstev, ki so jih zagotovili občani za skupno dogovorjene namene, katerih koordinacijo in postopek upravljanja so pobudniki (občani) zaupali četrtim, ter v njihova lastninska upravičenja in svobodno gospodarsko po budo, kar je v neskladju z 2. 33. in 74. členom ustave Repu blike Slovenije ter določbami zakona o lokalni samoupravi so med drugim napisali pobu dniki postopka presoje ustav nosti in zakonitosti odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju KTV Ptuj.
Ena od pobudnic - mestna četrt Center - je 10. februarja letos pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka umaknila. Sklepamo lahko le, da je do tega prišlo, ker je bil predsednik sveta te četrti mag. Metod Grah imenovan za predsednika županove strokovne komisije za ureditev statusa KTV Ptuj.
Ne glede na vloženo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju KTV Ptuj, za katero so v MO Ptuj vedeli, so v mestni občini nadaljevali aktivnosti za ureditev njenega statusa. Kljub temu da je naloga dokončne izbire oblike organiziranosti "pripadala" upravnemu odboru, ki je izbral dvojno komanditno delniško družbo kot obliko nove organiziranosti, ker bi bili v njej najbolj zavarovani interesi občanov oziroma vlagateljev, so jo ptujski mestni svetniki obšli in se z 19 glasovi v nadaljevanju 3. seje, ki je bila 3. februarja letos, odločili za delniško družbo. Ob že delujočem upravnem odboru si je novi ptujski župan omislil tudi strokovno



Foto: Črtomir Goznik
Boris Krajnc, bivši predsednik upravnega odbora KTV Ptuj: "Vedeli smo, da je odlok neustaven in da posega v pravice posameznikov."
Foto: Črtomir Goznik
Janez Rožmarin, zdajšnji predsednik upravnega odbora KTV Ptuj: "Zdaj se zgodba pričenja na novo. Naša predvidevanja o tem, da se je občina želela polastiti sistema, so se potrdila."
komisijo za ureditev statusa KTV Ptuj z osrednjo nalogo, da do konca junija pripravi statut delniške družbe. Iz omenjenih aktivnosti je bil novi upravni odbor KTV Ptuj, za predsednika je bil izvoljen Janez Rožmarin, bolj ali manj izrinjen kot nebodigatreba. V mestni občini Ptuj so se trudili tudi z dopisovanjem Ingelu in mestni četrti Ljudski vrt. Ingel naj bi po novem za vsak poseg v KTV Ptuj dobil pisno so-
glasje oziroma naj bi z vsemi investicijami v KTV Ptuj do vzpostavitve novega sistema orgniziranosti prekinil, nemoteno pa naj bi potekalo financiranje zakonskih obveznosti in najnujnejšega vzdrževanja sistema. Na veliko ogorčenje oblastnikov pa je naletelo uresničevanje sklepa mestne četrti Ljudski vrt, ki je 3. junija letos sklenila, da naj operater pisno obvesti naročnike KTV o finančnem planu KTV za leto 2003 in o predlogih za dokončno obliko organiziranosti KTV Ptuj, ker ljudje, ki so bili fi-nancerji te izgradnje, o tem skoraj nič ne vedo. T. i. "ljudsko" glasovanje ali zbiranje izjav financerjev sistema je bila znova poteza, ki je oblast vznemirila. Zanimivo pri vsem tem je, da niti prejšnji niti sedanji oblastniki, kljub številnim vprašanjem glede KTV sistema, niso imeli interesa ali pa dovolj moči in poguma, da bi tej problematiki posvetili eno od sej mestnega sveta.
Sprejeli statut delniške družbe
Letošnjo jesen so ptujski mestni svetniki nadaljevali aktivnosti pri vzpostavljanju novega sistema organiziranosti, sprejet je bil statut delniške družbe, veljaven pa naj bi bil tudi sklep o delitvi delnic, po katerem naj bi jih mestni občini pripadlo 51 odstotkov. Torej bi bila večinska lastnica, čeprav ni bila največja vlagateljica v sistem - to so bili občani. Medtem je operater Ingel iz mestne občine Ptuj prejel pregled stroškov v zvezi z ustanovitvijo delniške družbe KKS - kabelsko komunikacijskega sistema Ptuj, d.d., v znesku 7 milijonov 447 tisoč tolarjev, ki naj bi jih zagotovil iz cene storitev. Ta obveznost mu je bila naložena na osnovi 9. člena pogodbe o izvajanju storitev kabelske distribucije na območju mestne občine Ptuj. V ta znesek je všteta tudi cenitev sistema v višini
Ta teden
Kakšen je naš interes?
Občini Ormož in Ljutomer ter podjetja Jeruzalem Ormož VVS, Ljutomer-čan in Segrap iz Ljutomera so podpisali dogovor o ustanovitvi konzorcija za turistično revitalizacijo območja Jeruzalem. Kraj Jeruzalem leži v osrčju Ljutomersko-Ormoških goric in je razpoznavni znak za vina vrhunske kakovosti. O njem krožijo legende o križarjih, ki so na poti v sveto deželo kar tukaj našli svoj Jeruzalem in uživali v lepotah in dobrotah narave ter tukajšnjih ljudi.
Takšno podobo bi ljudje, ki tukaj živimo, radi pokazali svetu in jo od nedavnega tudi vnovčili. Načrtuje se trženje turističnega produkta Jeruzalem.
Ideja je čudovita in morda je tudi prav, da se v tej ideji združuje toliko subjektov, saj Ormožani sami niso znali najti poti iz zagate, imenovane Jeruzalem. Na Jeruzalemu, ki geografsko leži v občini Ljutomer, se križajo interesi in najrazličnejša omrežja obeh občin. Gostišče na vrhu Jeruzalema je bilo do sredine lanskega leta last podjetja Jeruzalem Ormož Gostinstvo, to
tomer, zemljišča okrog gostilne pa so še vedno v lasti podjetja Jeruzalem Ormož VVS. Črnega madeža, ki si ga je podjetje prislužilo s to skrajno netaktno potezo, se v Ormožu ne bo moglo tako hitro oprati. Je pa prav ta prodaja na nek način v eksistencialni klinč povezala obe občini in več podjetij, kar je vsekakor pozitivno.
Trenutno je doživetje Jeruzalema za vsakega turista prizor iz nočne more. Stanje objekta na Jeruzalemu je katastrofalno in tudi farsa, ki jo v Ljutomeru imenujejo informacijska pisarna LTO, bo morala dobiti drugo podobo.
Kdo smo torej in kaj hočemo? Kje so naše prioritete? Včasih je treba odločiti tudi po tradiciji, po srcu in zanemariti glas razuma, kot je bilo to potrebno pri prodaji Jeruzalema. Jeruzalem je naša prioriteta, pa četudi so nam to morali dopovedati Ljutomerčani.
viki klemenčič ivanuša
559 tisoč tolarjev, čeprav je cenitev sistema predhodno opravil že upravni odbor KTV za nižjo ceno, 320 tisoč tolarjev, ocenjena vrednost pa je bila pri obeh ceniteljih približno enaka.
Ustavno sodišče v svoji odločbi ugotavlja, da ni sporno, da je bil ptujski KTV sistem zgrajen na podlagi sporazuma o izgradnji in sofinanciranju KTV Ptuj na območju občine Ptuj. Ni tudi sporno, da je glede na takrat veljavno zakonodajo zgrajeni KTV sistem predstavljal družbeno lastnino, krajevne skupnosti pa so bile pooblaščene za njegovo upravljanje. Za odločitev o razveljavitvi odloka je bistvena ugotovitev, da so storitve kabelskega distribucijskega sistema gospodarska dejavnost, ki se opravlja na
trgu. Zato jih občina tudi po kriterijih iz drugega odstavka 1. člena zakona o gospodarskih javnih službah ne more določiti kot lokalno javno službo. "Izpodbijani odlok, s katerim je mestna občina Ptuj določila pravice in obveznosti uporabnikov sistema ter način izvajanja dejavnosti, ki je tržna dejavnost, je zato v neskladju z zakonom in s tem z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo," so še zapisali ustavni sodniki.
Ptujska kabelska zgodba se pričenja na novo. Upamo lahko, da se bo tokratna odvijala skladno z veljavnimi predpisi, ne več po načelih ignorance in podcenjevanja, pri čemer pa morajo biti koristi občanov na prvem mestu.
MG
Ljutomer • Gradnja nadomestne kanalizacije
Spet nekaj "rovljejo"
V neposredni bližini železniške postaje Ljutomer - mesto se je pričela gradnja kanalizacije oziroma nadomestne kanalizacije za fekalne in meteorne vode.
Foto: IVliha Sostaric
V Ljutomeru se je pričela gradnja nadomestne kanalizacije.
Trasa poteka od obstoječega jaška pred železniško progo, prečka železniško progo v neposredni bližini postaje Ljutomer - mesto, nato pa poteka vzporedno s traso obstoječega kanalizacijskega kanala po kmetijskem zemljišču. Kanal, ki ga gradijo ob obstoječem, pobira odpadne vode iz Užiške ulice, po njegovi izgradnji pa bodo obstoječo kanalizacijo opustili.
Investitor predvidene gradnje je občina Ljutomer, pooblaščeni investitor Komunalno stanovanjsko podjetje Ljutomer, izvajalec pa Javno vodnogospodarsko podjetje Mura, d.d., iz Murske Sobote, ki je bilo izbrano na podlagi javnega razpisa.
Zamarkova • Hotel Crni les
Zdravnik upokojen, hotel prodan
Okrog hotela Črni les je vedno se veliko nejasnosti. Prejšnji teden smo poročali, da sta se zakonca Lajh pogovarjala s predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Na sestanku so se dogovorili, da bosta zakonca Lajh predložila vse potrebne dokumente za pridobitev dovoljenj.
Osnovni pogoj za pridobitev potrebnih dovoljenj je urejeno lastništvo hotela ali najemna pogodba. In kdo je lastnik hotela?
V lenar{kem Agrokombinatu so se v devetdesetih letih odločili zgraditi hotel. Takratni časi tak{nemu objektu niso bili naklonjeni, zato je SGP Grosuplje leta 1998 nedograjeni hotel prodalo podjetju Tami turizem, d.o.o. Direktor in lastnik podjetja pa je bil Mile Miloševič, ki je hotel odkupil s pomočjo kredita Hypobanke in z garancijo Probanke Maribor. Hotel je dokončal, vendar je veliko izvajalcev ostalo brez plačila in tudi nekateri računi iz tekočega poslovanja niso plačani. Neuradno smo izvedeli, da ima Probanka vpisano hipoteko v višini 600 milijonov tolarjev
Ob tem se postavlja vprašanje, kje je ta denar, očitno za gradnjo hotela takrat ni bil porabljen. Na Probanki smo vprašali referenta, ki je takrat vodil postopke, a nam je povedal, da naj se obrnemo na tiskovnega predstavnika Probanke. Ta nam je povedal, da zgodovina ni pomembna in da je v petek, 28. novembra, stečajni upravitelj podjetja Tami turizem, d.o.o., Stefan Veren dobil s strani Probanke podpisano pogodbo o nakupu hotela Črni les. To nam je v telefonskem pogovoru potrdil tudi Veren.
Hotel je do leta 2000 dokaj normalno deloval, če pozabimo na vse zaplete z zaposlenimi, ki niso prejemali plač in najverjetneje tudi niso bili zaposleni. Hotel je Mile Miloševič pod nujno
začel prodajati in avgusta tistega leta sta zakonca Lajh podpisala kupoprodajno pogodbo.
Zelo neobičajno je, da je komaj leta 2002 za podjetje Tami turizem, d.o.o., bil uveden stečajni postopek, kajti neobičajno je, da stečaja ni sprožila Probanka, saj Mile Miloševič ni plačeval anuitet, najemnika, zakonca Lajh, pa tudi nikoli nista dosegla dogovora s Probanko.
Tiskovni predstavnik Proban-ke Branko Vodušek nam je povedal: "Sestanek predstavnikov Črnega lesa s Probanko je bil samo eden od poskusov trajne razrešitve hipotekarne pravice -terjatve banke do nepremičnega premoženja na tej lokaciji. Do njega je prišlo na pobudo ge. Lajh in na osnovi odgovorov na
vprašanja o tem, kaj Probanka želi storiti s svojo hipotekarno pravico na tem objektu, ki decidirano navaja, da je Probanka pripravljena prodati svojo hipo-tekarno pravico; sama se namreč ne namerava ukvarjati z dejavnostjo, kakršno bi ta lokacija omogočala. Je pa ta sestanek bil samo eden od mnogih, ki potekajo že daljše obdobje s številnimi potencialnimi kupci, in je bil povsem neodvisno od zadnjih dogodkov v Črnem lesu, namenjeni pa so dolgoročni oziroma dokončni vnovčitvi Probankine hipotekarne pravice. Tudi na sestanku z Lajhovo so predstavniki Probanke ponovili parametre, ki predpostavljajo trajno poplačilo njihovega hipotekarnega upravičenja. Do konkretnega dogovora
ni prišlo, saj bodo predstavniki Črnega lesa v naslednjih dneh posredovali svoje stališče in odločitev o tem."
Kje je zdravnik
V povezavi z afero hotel Črni les se vedno glasneje govori o nepravilnostih v ptujski zdravstveni ustanovi. Zanimalo nas je, kje se nahaja zdravnik Ratomir Randelovič. V telefonskem pogovoru nam je povedal, da z novinarji ne želi komunicirati in da ima diplomo medicinske fakultete (otem so se namreč širile govorice, op. avt.). Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan pa nam je povedala, da je zdravnik Ratomir Randelovič od 1. decembra naprej upokojen. V ZD Ptuj je bil
uveden interni strokovni nadzor, ugotovitve pa so podali zdravniški zbornici, ki bo o zadevi odločala naprej. Direktorica nam je še povedala, da so pacientom v hotelu Črni les že poslali dopis, v katerem jim sporočajo, da si morajo izbrati novega osebnega zdravnika. To so nam potrdili tudi v hotelu Črni les in dodali, da so dopis prejeli tudi pacienti, ki so že pokojni, in tudi takšni, ki nikoli niso bivali v hotelu.
Neuradno pa smo izvedeli, da policijske preiskave še niso zaključene. Po neuradnih podatkih naj bi jih še razširili, saj se vedno glasneje govori tudi o delitvi sredstev in da so za hotel Črni les vedeli tudi mnogi tisti, ki še danes vedno trdijo, da niso vedeli.
Zmago Šalamun
Kidričevo • Ustanovili Forum proti sežigalnici
V Evropi ukinjajo, mi gradimo?
Pobudniki civilne iniciative proti sežigalnici so v ponedeljek, 1. decembra, v avli kidričevske šole pripravili dobro obiskan ustanovni sestanek Foruma proti sežigalnici v Kidričevem.
Kot sta povedala pobudnica civilne iniciative Marija Skafar-jeva in pobudnik za ustanovitev Foruma dr. Boris Vezjak, so se
to odločili, ker država želi za hrbtom ljudi izigrati z referendumom izrečeno voljo lokalne skupnosti proti sežigalnici in ker potihoma pripravlja zakonodajo, po kateri naj bi v Sloveniji zgradili dve sežigalnici - eno od teh z zmogljivostjo 280 tisoč ton sežganih odpadkov na leto verjetno prav v Kidričevem, drugo v
Trbovljah.
Stališča in argumente proti sežigalnici v Kidričevem in proti sežiganju odpadkov nasploh so na Forumu predstavili še Erika Oblak iz Umanotere, razvojni ekonomist mag. Bojan Radej, Maja Baudaž iz Dea kluba in predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš. Med drugim so povedali, da naj bi slovenska vlada za sežigalnico odštela okoli 130 milijonov dolarjev, s čimer po mnenju razpravljavcev ne more
zgraditi neoporečne sežigalnice z najboljšo možno tehnologijo, saj naj bi sodobne sežigalnice veljale 550 milijonov DEM, tista na Dunaju pa naj bi veljala celo 800 milijonov DEM. Vlada naj bi najprej želela z uredbo o oceni snovi v zraku iz sežigalnic komunalnih odpadkov zvišati mejne vrednosti emisije. V primerjavi z uredbo iz leta 1994 naj bi bi bilo dovoljeno 3 krat več prahu, 4 krat več živega srebra in kadmija, 5 krat več klorovih spojin,
6 krat več žveplovega dioksida, 12 krat več težkih kovin, sploh pa ne predpisuje količine diok-sinov in furanov ter dušikovih oksidov Vendar naj bi to preprečili okoljski nevladni organizaciji Umanotera in Gaja.
Forum proti sežigalnici v Kidričevem se je zavzel za ustavitev vseh postopkov v zvezi z izgradnjo sežigalnic ter 15-letni moratorij na tem področju, odločno pa so zahtevali tudi, da država upošteva voljo občanov, ki so se
Foto: M.Ozmec
Forum proti sežigalnici v Kidričevem so vodili (z leve) Marija Škafar, Erika Oblak, Boris Vezjak, Bojan Radej, Maja Baudaž in Vlado Čus.
leta 2001 na referendumu proti gradnji sežigalnice v Kidričevem. Predstavili so tudi stališča ustanovne listine Foruma proti sežigalnici v Kidričevem, v katerem
je zapisano, da želijo biti demokratična in odprta institucija, zato nimajo nobenega predsedstva.
M. Ozmec
Majsperk • Na 10. seji tudi o proračunu
Zakaj vse več narkomanije?
Svetniki občine Majšperk so na 10. redni seji v četrtek, 27. novembra, sklepali o petih točkah dnevnega reda; o nekaterih spremembah odloka o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča, o prijavi na razpis, o imenovanju članov sveta v knjižnico Ivana Potrča, v splošni obravnavi pa so se seznanili tudi z gradivom za proračun v prihodnjem letu.
Po uvodnem delu so po drugi obravnavi brez pripomb ali amandmajev soglašali s predlaganimi spremembami in dopolnitvami odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki začne veljati s 1. januarjem 2004.
Na pobudo županje Darinke Fakin so sklenili, da se občina prijavi na javni razpis za zbiranje zahtevkov za dodelitev nepovratnih sredstev za izdelavo razvojnih programov podeželja za letošnje in prihodnje leto. V zvezi s tem so soglašali tudi z vsebino predlaganega pisma o nameri, v katerem je med drugim zapisano, da podpisniki soglašajo z ugotovitvijo, da je interes vseh občin in ustanov iz območja Haloz, oziroma iz občin Zavrč, Gorišnica, Videm pri Ptuju, Podlehnik, Žeta-le in Majšperk, da usklajeno in v največji možni meri skupno kandidirajo za pridobitev nepovratnih sredstev za izdelavo raz-
vojnega programa podeželja za območje Haloz.
Za člana sveta zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, kot predstavnika občin ustaniteljic iz desnega brega Drave so po krajši razpravi imenovali Zofijo Topolovec iz občine Majšperk in Marto Bosilj iz občine Zavrč.
Največ razprave pa so namenili splošni obravnavi vsebine občinskega proračuna za leto 2004, ki naj bi po okvirnih oziroma nedokončnih podatkih zajemal okoli 836 milijonov prihodkov ter nekaj čez milijardo tolarjev odhodkov. Za primerjavo naj navedemo, da so z letošnjim rebalansom v občinsko blagajno prigospodarili dobrih 544 milijonov prihodkov ter okoli 745 milijonov odhodkov. Med investicijami naj bi največ denarja, okoli 418 milijonov, namenili za izgradnjo osnovne šole v Majš-perku, okoli 300 milijonov naj
bi vložili v komunalno dejavnost, okoli 20 milijonov naj bi investirali v ceste, okoli 6,5 milijonov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, za kulturo okoli 3 milijone, itd. Sicer pa bodo vsebino in posamezne postavke proračun še podrobneje dorekli in uskladili v prvi in vseh naslednjih obravnavah. Sicer pa smo med drugim slišali, da je občinska uprava z županjo vložila vse napore tudi za pridobitev sredstev iz mednarodnih oziroma evropskih razvojnih in drugih skladov ter da so prvi odzivi že pozitivni.
V splošni razpravi pa velja opozoriti na ugotovitev svetnika Marjana Kokota, da v Majšperku nikogar nič ne skrbi za mlade. Skoraj v vsakem drugem kraju ali vasi na območju občine imajo mladi svoj prostor, kjer se lahko sestajajo in preživljajo prosti čas. V samem Majšperku pa tega ni
in morda je tudi v tem eden od vzrokov, da je po nekaterih ugotovitvah tudi v Majšperku vse več narkomanije. Po mnenju Kokota je občina dolžna zagotoviti ustrezne prostore tudi za mlade, le bolj organizirani bi morali biti.
S tem je soglašal tudi svetnik Ciril Murko, ki je pojasnil, da se mladina že lep čas zbira v poznih večernih urah pod neosvetljenimi topoli pri stari šoli, kjer ni težko ovohati, da kadijo travo, svoje pa povedo tudi injekcijske igle, ki jih je možno najti drugi dan ob cigaretnih ogorkih. Ob večerih se pri mladih pojavljajo čudni "dragi" avtomobili s kranjsko ali varaždinsko registracijo, za katere se med krajani govori, da naj bi bili preprodajalci mamil. Tudi zato je menil Kokot, je v občini potrebno zagotoviti preventivni program za delo z mladimi.
M. Ozmec
Podlehnik • 7. redna seja
So vsega krivi novinarji?
Po prvem neuspelem sklicu in nekaj izrednih sejah občinskega sveta je župan občine Podlehnik Vekoslav Fric v torek, 2. decembra, ponovno sklical 7. redno sejo in zanjo predlagal kar 10 za
(. Zal pa je zaradi nesklep-
občino pomembnih točk. čnosti seja odpadla.
Kot je zbranim novinarjem in 10 občanom Podlehnika, ki so se seje v veliki dvorani udeležili kot zunanji opazovalci, povedal župan Vekoslav Fric, sta svojo odsotnost upravičila svetnika Alojz Novak in Milan Vido-vič, medtem ko svetnika Janez Trafela in Peter Feguš svoje odsotnosti nista upravičila. Povabilu župana so se odzvali le svetnik in podžupan Anton Žerak, svetnik Alojz Gabrovec ter svetnica Jožica Svenšek, zato seja ni bila sklepčna.
Po končani seji je častni občan Ludvik Maučič v imenu vseh prisotnih izrazil nezadovoljstvo, ker se o občini piše toliko slabe-
ga, čaka pa jih veliko odgovornega dela, predvsem pa sprejem rebalansa proračuna, brez katerega občina ne more poslovati. Del krivde za tako stanje je pripisal medijem, ki naj bi o podlehniških sejah poročali zelo različno in neresnično. Na medije pa se je z visokim tonom spravil tudi eden od občanov, češ "zakaj ste se novinarji spravili nad našo občino, vprašajte še nas občane, kaj menimo o tem".
v	-OM
štajerski
TEDNIK
Ptuj • Zupan s predsedniki četrtnih svetov
Kaj je Četrt?
Predsedniki svetov mestnih in primestnih Četrti in njihovi namestniki so se v torek, 25. novembra, sestali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom in nekaterimi njegovimi sodelavci, da bi dosegli kvalitetnejše sodelovanje med organi mestne občine Ptuj in ožjmi deli mestne občine Ptuj.
Pobuda za to je prišla iz četrtnih svetov, kjer je vse bolj prisotno nezadovoljstvo, saj pobud in predlogov, ki prihajajo iz ožjih delov mestne občine Ptuj, nihče ne upošteva. Problematika nekaterih mestnih oziroma primestnih četrti že nekaj časa tudi ne najde postavk v proračunu. V ožjih delih mestne občine Ptuj se zavzemajo za to, da bi se podrobneje opredelile zadeve, ki so lokalnega pomena, za življenje ljudi pa bistvene in v katerih naj bi se tudi obračali na župana, občinsko upravo ali mestni svet. Veliko polemik je bilo v zadnjem času tudi glede premoženja, s katerim upravljajo mestne ali primestne četrti (80. člen statuta), v večini so jih gradili občani, zato predlagajo, da se to premoženje natančno opredeli, dosledno naj bi se tudi opredelilo strokovna dela, ki jih za ožje dele mestne občine opravlja občinski urad, prav tako pa tudi uskladili občinski akti, ki opredeljujejo status in delovanje ožjih delov občin. V torek so se o omenjenih štirih predlogih pogovarjali bolj ali manj načelno, v 14 dneh pa naj bi zadeve
postale že bolj otipljive. Strokovnim službam občinske uprave ni težko pripraviti predloge za rešitev, mestni svetniki pa so tisti, ki bodo v končni fazi odločili, je povedal vodja oddelka za splošne zadeve mestne občine Ptuj mag. Janez Merc. Naj spomnimo, podoben sestanek s podobnimi temami je bil pred sedaj že petimi leti, pa se do danes ni zgodilo nič. V dosedanjem obdobju lokalne samouprave iz občinskih služb predlogov za reševanje odprtih problemov lokalne samouprave, predvsem njenih ožjih delov, ni bilo, tudi tokrat je pobuda za reševanje odprtih problemov prišla iz četrti. Skorajda nemogoče se zdi, da ptujski župan govori o tem, da ptujske mestne četrti niso pravne osebe, oziroma naj bi šlo za invalidne pravne osebe, tako je namreč zapisano v statutu mestne občine Ptuj, pa tudi zakon o lokalni samoupravi govori o tem, da so lahko pravne osebe, je spomnil Stojan Žižek, predsednik sveta mestne četrti Ljudski vrt. Ampak naj bi šlo za pravne osebe, ki so nekaj posebnega, ustanovila jih je občina, niso pa
finančno samostojne, je dodal mag. Metod Grah, predsednik sveta mestne četrti Center. Zanimivo pa je, da so bile četrti vedno pravne osebe, ko je občina imela svoj interes, denimo primer četrti Jezero. Predsednica sveta četrti Jezero Marija Cvetko je lani v imenu četrti podpisala pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih pri gradnji Cero Gajke med mestno občino in mestno četrtjo Jezero. V četrtnih skupnostih so se morali doslej vedno bolj ali manj zadovoljiti z odgovori, saj vas kmalu več ne bo, ker se bodo četrti oziroma ožji deli občin ukinili, tudi sedaj je nad njimi ta grožnja. Ptujski župan dr. Štefan Celan v tem, da sicer podpisuje sklice predsednikov svetov mestnih in primestnih četrti, na sejah pa ne sodeluje, torkova je bila druga v skoraj enoletnem mandatu, na kateri je sodeloval, sklical pa naj bi jih med devet in deset, ne vidi nič spornega, saj jim za sogovornike ponuja kompetentne ljudi, ki jim lahko odgovorijo celo bolje kot on sam, ko gre za določeno problematiko. Da se bo z njimi srečeval, prav tako naj
Destrnik • Razprava o proračunu občine
Med prvimi sprejeli lokalni kulturni program
Prejšnji torek so svetniki občine Destrnik na svoji redni seji sveta glavno pozornost posvetili proračunu občine za leto 2004. Razpravljali so o osnutku proračuna, ki ga je pripravila občinska uprava in župan občine.
Najprej so predsedniki posameznih odborov dajali pripombe na osnutek in pri tem izražali mnenja družbenih dejavnosti, kmetijstva in malega gospodarstva, infrastrukture in požarne varnosti. Predvsem so ugotavljali, da je za razvoj občine denarja premalo. Bistveno premalo bi ga naj bilo za področje kmetijstva in malega gospodarstva ter požarnega varstva. Odbor za infrastrukturo recimo ugotavlja, da je iz leta v leto za infrastrukturo manj denarja, manj ga je tudi za vzdrževanje, kar je nelogično, saj je bilo ve-
dno več investicij, kar pomeni več vzdrževanja.
Svetniki so opozarjali oziroma predlagali opredelitev proračuna za investicije, ki bi prinašale gospodarsko korist in tudi prihodke občine. Tako v proračunu niso zasledili naložb za industrijsko oziroma obrtniško, gospodarsko cono in v tej zvezi sredstev za nakup zemljišč, za novo vrtino. Svetnike pa so na drugi strani zanimali podatki o zvišanju postavk v zvezi s plačami občinske uprave in stoodstotnem predvidenem zvišanju sredstev za delovanje
režijskega obrata občine.
Osnutek proračuna sta obrazložila destrniški župan in direktor občinske uprave, izkazalo se je, da so postavke v proračunu realne glede na zakonske predpise (plačilni razredi, vrtci, šola itd.), da pa je resnično vedno manj državnega denarja za delovanje občin in da morda prihaja čas, ko bo potrebno uvesti tudi občinske davke.
Svetniki bodo dali amandmaje na osnutek proračuna, željeno je, da ob predlaganih spremembah predlagajo tudi morebitne razporeditve.
Cerkvenjak • Seja občinskega sveta
Svetniki o proračunih
V sredo, 26. novembra, so se na 6. redni seji sestali svetniki občinskega sveta Cerkvenjak. V prvem branju so sprejeli proračun za leti 2004 in 2005.
Prihodki za leto 2004 znašajo 245 milijonov tolarjev, odhodki pa 298 milijonov tolarjev. Tako je v prihodnjem letu predviden primanjkljaj v višini 53 milijonov tolarjev. Predvideni prihodki v letu 2005 znašajo
262 milijonov, predvideni odhodki pa 257 milijonov tolarjev. Predvidene investicije v obeh proračunih pa so usklajene z načrtom razvojnih programov. Več investicij bo na področju šolstva, kulture in
zdravstva, tako da bodo nekaj manj sredstev vložili v komunalno infrastrukturo.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš-
bi zagotovil prisotnost mestnih svetnikov na sejah četrtnih svetov, naj bi bila ena od njegovih predvolilnih obljub, je dodatno pojasnil Stojan Žižek. Kakorkoli že, tudi v torek so strokovno upravo mestne občine Ptuj, ki je glede na izjavo Stojana Žižka, da verjetno v občini ni takšnih pravnih strokovnjakov, ki bi poznali odgovore na vse, ogorčena, morali iz četrtnega sveta LV opozoriti na to, da je premoženje KTV Ptuj, ki naj bi bilo po logiki zakona o lokalni samoupravi občinska last, vpisano v poslovne knjige mestne četrti Ljudski vrt kot osnovno sredstvo. "Problem premoženja je potrebno definirati že zaradi vlaganj in vzdrževanja objektov Po zakonu pa je vse imetje, ki je knjiženo v poslovnih knjigah posamezne četrti, tudi njena last. Zato je temu primerno potrebno urediti tudi zemljiško knjižne vpise," je še poudaril Žižek. Po županovem predlogu bi se lastništvo lažje uredilo z ustanovitvijo nove pravne osebe v okviru posameznih četrti, saj tudi mestna občina Ptuj nima nobene želje biti lastnica domov krajanov. Z zakonom o lokalni samoupravi je vse premoženje ožjih delov lokalne samouprave prenešeno v last občine, sporna pa je zakonska podlaga, po kateri naj bi bile četrti pravne osebe, kar je osnovni pogoj za lastninsko pravico. Po predlogu mag. Metoda Graha naj bi vse premoženje posameznih četrti ostalo v lasti občine, s posebnimi pogodbami, to naj bi se vpisalo tudi v zemljiško knjigo, pa naj bi jih prenesli v uprav-
Proračun občine Destrnik predvideva za leto 2004 nekaj manj kot 300 milijonov tolarjev prihodkov in 332 milijonov tolarjev odhodkov. Najeli naj bi kredit v vrednosti 18 milijonov, 4 milijone pa imajo neporavnanih obveznosti. V proračunu je predvideno 27 odstotkov sredstev za investicije in 73 odstotkov za redno dejavnost. Od redne dejavnosti gre največ sredstev za izobraževanje (šola), kar 75 odstotkov, ali 32 odstotkov celotnega proračuna, 10 odstotkov gre za socialne dejavnosti, 10 odstotkov pa za gospodarske dejavnosti.
Proračun občine Destrnik bodo občinski svetniki sprejemali 12. decembra.
Svetniki občine Destrnik so na torkovi seji sprejeli tudi Lokalni kulturni program za obdobje od leta 2004 do 2007. V tem pogledu so med prvimi občinami, ki so ta program že izdelale. Rok je res november, ni pa sankcij za tiste, ki tega ne bodo sprejeli.
Franc Lačen
ča in ga uskladili z zakonodajo. Govorili so tudi o ureditvi razmerij v zvezi s soustanovitelj-stvom javnega zavodov Ljudska univerza in Matična knjižnica Lenart in se odločili, da bodo razmerje urejali s pogodbo. Odločili so se tudi za več sofinanciranj, saj bodo sofinancirali projekt Varna hiša Maribor, Materinski dom in razvojni projekt Medicinske fakultete na Univerzi Maribor. Sprejeli pa so tudi sklep, da bodo še v letošnjem letu nabavili opremo za zdravstveno ambulanto.
Zmago Šalamun
ljanje četrtim. Če pa si v četrtih mestne občine Ptuj resnično prizadevajo za reševanje skupnih problemov v interesu ljudi, naj bi pomagali rešiti tudi vprašanje KTV, je bil salomonski odgovor iz občinske uprave, če je to tudi problem v resnici. Sporno pa je najmanj to, da občanov, ki so gradili KTV sistem, nihče ni vprašal, kakšno organiziranost želijo. Ožji deli mestne občine Ptuj so ljudem bolj blizu, tega bi se morali zavedati tudi v ptujski občinski upravi, je prepričan član sveta Janez Rožmarin iz mestne četrti Breg, kjer je bilo prejšnji teden zelo vroče, ko je eden od občanov po končani seji skoraj povzročil incident, ker si mestna četrt dovoli razpravo o predlogu lokacijskega načrta za odsek hitre ceste Hajdina-Ormož na območju mestne občine Ptuj ter navezovalne in priključne ceste mesta Ptuj, organizirati zgolj v razširjeni sestavi. Žal ima prese-dnik sveta četrti Franc Štrucl, podobno kot drugi predsedniki svetov, omejeno pristojnost, ne more namreč sklicati zbora občanov, to lahko stori le župan. Za lokacijski načrt bi zbor občanov moral biti sklican, so prepričani v četrti Breg, v mestni občini so javno obravnavo lokacijskega načrta sklicali v prostorih mestne občine namesto na terenu. Od tod nejevolja občanov. Meščani Ptuja imajo že nekaj časa omejen dostop do tajništva mestnih in primestnih četrti, ker je njegov sedež v dvoriščnem objektu mestne hiše, en prostor je celo brez dnevne svetlobe. Ali se bo tajništvo četrti se-
lilo ponovno nazaj na Jadransko 6, je vprašanje, ki je zelo pogosto prisotno.
Zgolj vlaganja v Podvincih?
Mestne in primestne četrti dobivajo tudi premalo denarja za pokrivanje funkcionalnih izdatkov, zato namesto 45 tisoč tolarjev predlagajo znesek 70 tisoč tolarjev, s katerimi pa bi te stroške pokrili. V proračunu tega denarja ni kot tudi ne denarja za obljubljene infrastrukturne objekte v Podvincih. Lahko pa bi se dogovorili, da bi se v mestnih in primestnih četrtih za nekaj časa odrekli tem investicijam, tudi sicer vsako leto dobivajo zelo malo, da bi jih lahko uredili v Podvincih. To bi bilo za ptujskega župana idealna rešitev, ker bo potrebno zagotoviti tudi denar za investicijo v OS Ljudski vrt. K temu ga med drugim zavezujejo tudi podpisi 22 mestnih svetnikov.
V roku 14 dni bodo občinske službe izdelale alternativne modele ureditve lastniških in upra-vljalskih odnosov, pri čemer naj bi se upoštevale pripadajoče obveznosti in pravice ter morebitni solastniški deleži glede na dosedanja vlaganja enih in drugih v domove krajanov in drugo premoženje v četrteh. V ponedeljek so se tudi zavzeli za redne mesečne sestanke vodstev četrti in občinske uprave. Po potrebi naj bi se dogovorili tudi za kontaktne osebe.
MG
Prejeli smo
Umor Haloz?
(Odmev na članek, zapisan v Štajerskem tedniku z dne 27.11. 2003)
Na seji kolegija županov občin Spodnjega Podravja, ki je bila 19. novembra 2003 na Ptuju, so v prisotnosti ministra za okolje in prostor mag. Janeza Kopača očitno govorili tudi o težavah pridobivanja gradbenih parcel v povezavi z Zakonom o urejanju prostora. Informacijo o tem sta objavila časopis Delo kot tudi Štajerski tednik. Med ostalim je v sporočilu novinarke Štajerskega tednika zapisano sledeče: "Minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač ocenjuje zakon o urejanju prostora kot rigiden, ker ne omogoča razpršene poselitve in daje prednost le strnjeni gradnji. Meje poselitvenega območja je še mogoče premikati in povečati strnjeno naselje, ni pa več mogoče dobiti posamične parcele. Celo tako je prišlo, da ob stari hiši v Halozah, ki ni primerna več za bivanje, ni mogoče zgraditi nove. Župan občine Žetale in poslanec državnega zbora Anton Butolen ocenjuje, da gre za umor Haloz, če ob stari hiši ne moreš postaviti nove, zato državnim uradnikom predlaga, da bi pred izdajo vsakega soglasja morali oditi na teren. Za ta rigidni zakon naj bi imel največ zaslugposla-nec Alojz Sok, ki je oblasti očital, da hoče vse pozidati in uničiti kmetijstvo."
Ob taki ugotovitvi ministra Kopača bi se kot opozicijski poslanec lahko seveda le nasmehnil in ministrovo izjavoprištel v kategorijo tistih njegovih izjav, ko je na primer rekel, da Maribor nima dovolj strokovnjakov za vodenje holdinga hidroelektrarn, ali ko je na primer izjavil, da pač ni potrebno spoštovati zakonov.
Ker pa vladajoča koalicija tudi sicer neredko obtožuje opozicijo za svoje neuspehe, je na Kopačevo izjavo potrebno odgovoriti.
Zakon o urejanju prostora, kije bil sprejet pred enim letom, je med drugim odpravil 8. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). V8. členu ZKZ pa je bilo določeno, da je za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za kmetijstvo. Kot poslanec, ki se zaveda pomena kmetijskih zemljišč (njiv in vrtov), sem si ves čas prizadeval, da bi to določilo obveljalo tudi v novem zakonu. Takšnega mnenja je bila tudi stroka. Seveda je velika koalicija, ki ji Kopač v parlamentu neredko s palcem kaže, kako je treba glasovati, moj predlog gladko zavrnila. Ministrstvo za kmetijstvo je bilo tako izločeno izpostopkov soglasodajalca in za prostor kot celoto je po novem pristojno Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Z drugimi besedami, v tem trenutku je odgovoren Kopač. Kot izgleda, se je omenjeni minister poskušal pred župani na njihove očitke oprati z lažjo. Česa drugega, kot da laže in krivdo za neživljenjski zakon pripisuje opoziciji, namreč ni mogoče reči. Vsakomur, ki vsaj malo pozna slovensko politično stvarnost, je jasno, da opozicija v slovenskem parlamentu zaradi številčne šibkosti ne more vplivati na sprejem nobenega zakona. O tem, kje je mogoče graditi in kje ne, odloča izključno MOP. Verjetno pa je res, da v tem ministrstvu zaposleni strokovnjaki ne ločijo ha-loških hribov od njivskih površin. Ker smo že takrat vedeli, da je Zakon o urejanju prostora zanič, kot se je po zapisu v Delu o njem izrekel tudi Kopač, smo v Novi Sloveniji, in tudi sam, glasovali proti zakonu. Na drugi strani pa je stranka, katere člana sta Kopač in poslanec Butolen, ki šele sedaj spoznava rigidnost omenjenega zakona in govori o umoru Haloz, omenjeni zakon podprla. To je vsa resnica, ki je v magnetogramih dostopna tudi javnosti, če to želi.
Pričakujem, da se mi bo minister Kopač za nemarno uporabo mojega imena in valjenja krivde na opozicijo opravičil.
Alojz Sok
Ptuj • Mestni svet razpravljal o proračunu
Kako do več denarja?
Ptujski mestni svetniki so se tudi v nadaljevanju razprave o delovnem gradivu proračuna za leto 2004 temeljito poglobili v nekatere postavke. Na 12. seji so se sestali 26. novembra.
Glede na to, da je precej lukenj še na prihodkovni strani, še vedno ne vedo, kako se bo razrešila stvar glede nadomestila Dravskih elektrarn, kjer je predviden izpad v višini 600 milijonov tolarjev, so se precej ukvarjali s tem, kako v proračun pripeljati nekatere druge prihodke. Nekaj možnosti ponuja prodaja nepotrebnega občinskega premoženja, o čemer so govorili že na 11.
seji, nekaj bi lahko prinesle koncesije, velik pa je tudi dolg pri najemninah za poslovne prostore, ki v tem trenutku znaša 110 milijonov tolarjev. Ptujski župan dr. Štefan Celan je svetnike skušal podučiti, da se tako ne dela, da je mesto dogovarjanja in odločanja ptujska Mestna hiša, pri tem je imel v mislih 22 svetniških podpisov v podporo čimprejšnji izgradnji prepotrebnih prostorov
osnovne šole Ljudski vrt. Demokracija v prvi vrsti zahteva red, je poudaril, o takšnih stvareh, kot so izgradnja osnovnošolskega prostora, ki je sicer prednostna naloga v mestni občini Ptuj, se odloča v občinski stavbi in ne zunaj nje. To pa še ne pomeni, da bo njihovo pobudo obšel. V mestni hiši že mesec dni intenzivno potekajo razgovori o tem, kako najti sredstva za investicijo
Ptuj • Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu
Aids zahteva soočenje
Pred blagovnico Mercator so člani Mladega foruma ZLSD Ptuj v soboto postavili stojnico ob dnevu boja proti kugi sedanjega časa - aidsu.
V svetu je že nekaj časa 1. december priznan kot svetovni dan boja proti aidsu, letos poteka pod geslom ""Živi in pusti živeti". Glavni namen je bil tudi letos širšo javnost ozavestiti s problematiko te nevarne (spolno) na-
lezljive bolezni.
V svetu je danes z virusom HIV zaznamovanih 42 milijonov ljudi. V Sloveniji po najnovejših podatkih živi najmanj 137 okuženih z virusom HIV, od tega je 30 bolnikov z aidsem in 107 lju-
Foto: Črtomir Goznik
S tradicionalne stojnice Mladega foruma ZLSD ob svetovnem dnevu boja proti aidsu.
di, ki še niso zboleli.
Člani Mladega foruma ZLSD Ptuj so v soboto naključno mimoidočim, predvsem pa mladim, dali na znanje, da se je potrebno z aidsem soočiti in o tej pereči problematiki, ki posega tudi v naše življenje, javno spregovoriti in pred njo tudi zaščititi. Delili so informativne brošurice, kondome in rdeče pentlje, pa tudi bele pentlje, ki predstavljajo simbol boja proti nasilju nad ženskami, ki je prav tako vse bolj prisotno v našem okolju. Skupaj so razdelili več kot 1500 kondomov in okrog 2000 rdečih in belih pentelj. Predsednica Mladega foruma ZLSD Ptuj Simona Mursec je po končani preventivni akciji v soboto povedala, da so zadovoljni z odzivom Ptujča-nov na njihovo letošnjo akcijo ob svetovnem dnevu boja proti aidsu - 1. decembru.
MG
Ptuj • Dolgo prižiganje četrtih semaforjev
V tem tednu pa zares!
četrti ptujski semaforji, Elsa, podjetje za proizvodnjo, projektiranje, nadzor in inženiring, Gornja Radgona, jih je namestilo že pred nekaj tedni, se dolgo niso hoteli prižgati.
Odgovorni delovodja Emil Ba-bosek o vzrokih za zamudo pri njihovem delovanju za javnost ni želel govoriti, ker ne želi nikogar obtoževati. Na začetku tedna
je za Štajerski tednik povedal, da upa, da se bodo prižgali že v torek oziroma najkasneje do konca tedna, potreben je le manjši komisijski pregled.
Foto: Črtomir Goznik
Križišče Potrčeve z Dornavsko je z namestitvijo semaforjev postalo varnejše. Le še delovati morajo, to pa naj bi se zgodilo v teh dneh.
Sicer pa naj bi se zatikalo, ker so morali še zgraditi nizko napetostni priključek za delovanje semaforjev Investitor postavitve novih ptujskih semaforjev je Direkcija Republike Slovenije za ceste. Ta investicija pa naj bi stala okrog 19 milijonov tolarjev. Potem ko bodo semaforji vključeni, bo vključevanje na glavno cesto z Dornavske ceste lažje in varnejše. Pa tudi trkov, ki so bili na tem delu pogosti, k sreči brez večjih posledic, v bodoče naj ne bi bilo več. Ob prometnih konicah pa bo promet po glavni cesti, ki vodi naprej proti Lenartu, najverjetneje potekal počasneje. V začetku previdevajo, da bodo novi semaforji delovali cel dan, čas pa bo pokazal, ali jih bodo v nočnih urah morda izklapljali. Vse je odvisno od prometne pretočnosti.
MG
Na ureditev že dolgo kliče tudi križišče pri bolnišnici, kjer naj bi uredili nekaj novih parkirišč. Sicer pa občani s Potrčeve že dolgo opozarjajo ptujsko mestno oblast, da mora to cesto temeljito urediti, če se ne želi srečati z oblikami državljanske nepokorščine - podpise so že zbrali.
v OŠ Ljudski vrt. Svetnikom bo kmalu na mizo položil tudi zajetno gradivo o tem, kako so v prejšnjih letih spreminjali sprejete odločitve o investicijah v osnovnošolski prostor, kar šestkrat naj bi se to zgodilo.
S terena prihajajo še druge pobude, ki so prav tako povezane s podpisi. V Podvincih so zbrali 187 podpisov nezadovoljnih krajanov, ker se obljubljene investicije na infrastrukturnem področju še niso pričele izvajati. Krajani zahtevajo tudi sklic zbora občanov Nekaj svetnikov se je na 12. seji zavzelo za to, da bi se za nekaj časa odrekli investicijam na področju infrastrukture, da bi lahko uresničili projekte v znanje, kar bi temu okolju dolgoročno koristilo. Pri tem je s svojo razpravo še posebej izstopal svetnik SMS Robert Križa-nic, ki se je zavzel za miselni zasuk v svetniških glavah. Marjan Kolaric, SDS, pa je prepričan, da k šoli sodi tudi pločnik, ker si želi, da bi se njegov vnuk
tudi vrnil iz šole. Pozval je ptujskega župana, da se v osnutku proračuna območje Podvinc zajame vsaj s postavko javne razsvetljave, sicer nezdovoljstva ljudi več ne bo mogoče obvladovati. Emil Mesaric, LDS, pa se je zavzel za to, da se na odhodkovno stran proračuna uvrsti ureditev Potrčeve, kjer tudi zbirajo podpise, da nam ulica ne bo krojila politike, je še poudaril. Meta Puklavec, DeSUS, je ponovno opozorila na premajhna sredstva za ljudsko kulturo, za katero je trenutno odmerjenih le 1,7 milijona tolarjev Peter Pribožic, NSi, je prepričan, da ni prav, da se Ptuj odpoveduje sejemski dejavnosti. V novem proračunu bi morali zagotoviti potrebna sredstva za ureditev novega sejmišča. Janez Rožmarin, NSi, pa je prepričan, da ni prav, da se mesto odreka svoji mestni godbi s tradicijo in ji za leto 2004 zmanjšuje sofinancerski delež kar za milijon tolarjev. Dejana Levani-ca, ZLSD, pa je zanimalo, kaj
je z načrtovano ureditvijo otroškega igrišča pri trgovini Tuš ob Osojnikovi. Vprašanj in pobud svetnikov glede novega proračuna, ki je v skoraj 90 odstotkih zabetoniran z zakononi, pogodbami in odloki, je bilo še več. Po skoraj štiriurni razpravi je ptujski mestni svet 26. novembra končal drugo razpravo delovnega gradiva proračuna za leto 2004. Do osnutka proračuna, o katerem bo razprava na decembrski seji, pa naj bi že več vedeli o sredstvih na prihodkovni strani, ki so v tem trenutku še odprta. V tem trenutku je višina proračuna mestne občine Ptuj za leto 2004 določena v višini štiri milijarde 792 milijonov tolarjev. V nadaljevanju 12. redne seje so ptujski mestni svetniki po skrajšanem postopku obravnavali tudi več odlokov, ki zadevajo osnovne šole, odlok o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj pa so obravnavali po normalnem postopku.
MG
Ptuj • Zbor društva upokojencev
Zaradi težav prodajajo hiso
V DruStvu upokojencev Ptuj, ki sodi med najstarejSe v Sloveniji in Steje 1080 članov, so na letnem občnem zboru v petek, 28. novembra, soglasno sklenili, da bodo zaradi velikih finančnih težav prodali stavbo v ASkerčevi ulici, v kateri domujejo.
Foto: M. Ozmec
Andrej Fekonja, predsednik DU Ptuj.
Kot je povedal predsednik Andrej Fekonja, društvo upokojencev Ptuj že vrsto let ne prejema nobenega denarja, tudi od mestne občine ne, edini vir dohodkov je le članarina, ki je do sedaj znašala 1200 tolarjev na leto. Mnogi pa še tega ne zmorejo, zato so bili letos prisiljeni izbrisati 81 članov, ki članarine niso plačali že 3 ali več let.
Čeprav so v letošnjem letu konkurirali za sredstva iz najrazličnejših virov in skladov, so uspeli pridobiti le 360.000 tolarjev namenskih sredstev za socialno varnost upokojencev.
Za zgradbo, v kateri domujejo že od leta 1964, se je lani sklenil denacionalizacijski postopek in ker so obema upravičencema ocenjeno vre-
dnost povrnili iz Odškodninskega sklada, je postalo njen lastnik društvo upokojencev.
Ker je zgradba stara in je že nekaj desetletij ni nihče obnavljal, je v slabem stanju in nujno potrebuje obnove, v društvu pa jim zmajnkuje denarja že za redno dejavnost, kaj šele, da bi imeli za vzdrževanje hiše. Poleg tega so v lanskem letu poslovali z 1,6 milijona izgube, ki jo je povzročila njihova točilnica. Ta je sicer s 1. januarjem letos prenehala obratovati, vendar izgube niso mogli v celoti pokriti, pa tudi ne vseh finančnih obveznosti do natakarice, ki je bila zaposlena.
Kakorkoli že, vodstvo ugotavlja, da so dohodki društva nižji od prihodkov. Da bi izplavali iz finančnih težav in spet
zagotovili normalno poslovanje oziroma delo društva, pa so na predlog Upravnega odbora soglasno sklenili, da bodo prodali svoje edino imetje -mestno hišo v Aškerčevi ulici. Člane upravnega odbora so pri tem pooblastili, da izpeljejo potreben zakonski postopek ter se na podlagi cenitve dogovarjajo za sprejemljivo ceno prodaje.
V nadaljevanju so po tehtni razpravi in tehtanju vseh možnih učinkov sklenili, da tudi zaradi finančnih težav povečajo letno članarino iz sedanjih 1200 na 1500 tolarjev.
Tudi sklepni del razprave je imel grenak priokus, saj je izzvenel v čustvenih izjavah razočaranih upokojencev, nekdaj znanih ptujskih imen, ker nihče od sedanjih oblastnikov nima zanje nobenega posluha, kaj šele razumevanja. Člane mestnega sveta in ptujskega župana pa so opozorili, da bodo tudi oni nekoč upokojenci, če bodo to seveda dočakali, ter da si takšnega ponižujočega odnosa ne zasluži prav nihče.
M. Ozmec

d
Lenart
Spor na upravni enoti
Nestrokovno delo ali Črni les?
Vodja oddelka za upravne notranje zadeve na Upravni enoti Lenart Anton Bunderla pravi: "Če bi me načelnik Kraner posluSal, bi bilo Se kar nekaj deset ljudi v hotelu Črni les živih. Najin spor je povezan s hotelom Črni les."
Anton Bunderla namreč trdi, da je maja letos prejel pošto z vlogo za prijavo smrti s strani hotela Črni les. Zraven je bilo pripisano, da naj izdajo mrliški list, pokojnik pa je bil že pokopan. Po besedah Antona Bun-derla je bilo pripisano še, da pokojni nima sorodnikov, ob koncu dopisa pa še, da naj mrliški list pošljejo tudi njegovi ženi. Istočasno so prijavili tri smrti s čudno diagnozo. O zadevi je obvestil načelnika, sodelavkam pa je naročil, naj bodo pozorne. Z zadevo je seznanil tudi komandirja Policijske postaje Lenart, ki mu je svetoval, naj o svojih opazkah obvesti urad za kriminalistiko v Ljubljani, o zadevi je bil obveščen tudi načelnik. Ta mu
je kasneje naložil, da pripravi analizo smrti v hotelu Črni les. Ko je analizo oddal načelniku, je dobil vedno zavrnjeno zaradi pomanjkljivosti.
Anton Bunderla pravi: "Pri tej analizi se je vse skupaj začelo. Načelnik ni hotel o zadevi hotel Črni les obvestiti kriminalistov, zato si je vedno znova izmišljal dodatne dopolnitve analize. Zaradi nenehnih pritiskov sem moral v bolniško. V tem času pa mi je nekdo vdrl v računalnik in tudi podatke je nekdo prepošiljal. Načelnik mi je vedno govoril, da delam nestrokovno in da sem lenuh. Jaz pa sem prepričan, da se je vse začelo v zvezi z zadevo hotel Črni les."
Dogajanje v Črnem lesu pa
Sv. Ana • Seja občinskega sveta
Prioriteta vodovod in Sola
V petek, 28. novembra, so se na 7. redni seji sestali svetniki občinskega sveta občine Sv. Ana. Pri pobudah in vprašanjih so kar precej časa namenili problematiki parkirnih prostorov v centru Sv. Ane, govorili pa so tudi, kako omejiti hitrost voznikov v centru Sv. Ane. Sprejeli so rebalans proračuna občine, s katerim so zmanjšali prihodke za 23 milijonov, odhodke pa za 25 milijonov tolarjev. Po rebalansu proračuna so se lotili sprejemanja proračuna za leto 2004, v katerem so predvideni prihodki v višini 290 milijonov tolarjev, odhodki pa v višini 312 milijonov tolarjev. Največ sredstev je v predlogu proračuna namenjenih za rekonstrukcijo primarnega regionalnega vodovoda Sp. Žerjavci -Krivi Vrh, kar 37 milijonov tolar-
jev, dobrih 30 milijonov pa bodo namenili tudi za nadaljevanje urejanja prostorov osnovne šole, za računalniško učilnico in nabavo opreme ter investicijsko vzdrževanje. V nadaljevanju seje so se svetniki odločili še, da bodo sofinancirali Medicinsko fakulteto Maribor, Materinski dom Maribor in Varno hišo v Mariboru. Sprejeli pa so tudi sklep o spremembi načina obračuna porabe vode v lokalnem omrežju; v bodoče bodo vodomere popisovali 4 krat letno, strošek popisa pa bodo prišteli kot fiksen strošek na priključek. Sprejeli so tudi odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in tako odlok uskladili z novim zakonom o graditvi objektov.
Zmago Šalamun
Anton Bunderla opisuje: "V meni je bil nemir, čutil sem, da se ljudem pomaga na drugi svet, in ne morem se znebiti občutka, da bi jih več deset lahko bilo še živih, če bi napisali tri stavke in jih poslali na kriminalistično službo; dovolj bi bilo, če bi napisali: 'Obveščamo vas, da smo zapazili, da v hotelu Črni les ljudje - starostniki - umirajo zelo hitro. Sumimo da je nekaj narobe.' Mislim, da bi na podlagi tega kratkega dopisa bilo 44 ljudi še danes živih."
Da obstaja delovni spor z Antonom Bunderlo, nam je potrdil tudi načelnik Upravne enote Lenart Anton Kraner in dodal, da vzrok za spor ni hotel Črni les, ampak vrsta nepravilnosti in nestrokovnosti pri njegovem delu. Zaradi tega je bilo Bunderlu odvzeto tudi pooblastilo za odločanje, ni pa mu bil odvzet status vodje. Načelnik je še povedal, da je zaradi klevetanja proti njemu sprožen disciplinski postopek, zadeva pa nima nič skupnega s hotelom Črni les. O zadevi Črni les ga sploh ni obveščal. Načelnik Kraner dodaja: "Na zadevo Črni les sem postal pozoren, ker je Anton Bunderla izdajal izpiske iz mrliške matične knjige na zahtevo ge. Lajh. Bil sem mnenja, da Duška Lajh ne more dobiti mrliških listov, saj ni njihova sorodnica. Zato sem zahteval, da se naredi analiza, kajti ugotovil sem, da prijave smrti niso pravočasno prihajale. Gospod Bunderla pa tudi trdi, da je odkril velike nepravilnosti v hotelu Črni les. Povedati moram, da se mi od takšnih neresničnih izjav dis-
Foto: Zmago Šalamun
Načelnik Upravne enote Lenart Jožef Kraner
Foto: Zmago Šalamun
Vodja oddelka za upravno -notranje zadeve Anton Bun-derla
tanciramo, kajti nismo pristojni za izvajanje česarkoli takšnega. V mesecu maju pa tudi ni šlo za povečano število prijav smrti s strani hotela Črni les, kot trdi Bunderla. Januarja je bilo 8 prijav smrti, februarja 4, marca 2, v maju 7 in v juniju 7. Trditev, da je on nekaj ugotovil, sploh ne drži."
Po besedah načelnika je ta vodje oddelkov večkrat opozoril na to, da hotel Črni les nima veljavnega dovoljenja. Kljub temu pa je Anton Bunderla v hotelu prijavil dva stanovalca, kar je v nasprotju z veljavno
zakonodajo, saj se stalno prebivališče lahko prijavi samo s soglasjem lastnika, tega pa Duška Lajh ni predložila. Anton Bunderla pa je tudi overil knjigo gostov, kar je po načelniko-vih besedah tudi v nasprotju z veljavno zakonodajo, saj hotel Črni les nima veljavnih dovoljenj za opravljanje hotelske dejavnosti. Na očitke Antona Bunderla, da ga je nagnal iz pisarne, mu vdrl v računalnik in vzel osebne stvari, med drugim tudi radijski sprejemnik, pa načelnik Jože Kraner odgovarja.
"Vse te trditve so neresnične in netočne. Gospod Bunderla je bil nagnan iz pisarne zaradi tega, ker izvajamo reorganizacijo in ukinjamo oddelek. Na ta oddelek želimo vpeljati novega vodjo, ki mora začeti z delom pred reorganizacijo. Kar se tiče vdora v računalnik, trditev ne drži. Zaradi daljše odsotnosti je sistemski administrator, ki ima geslo za dostop, pogledal v elektronsko pošto, ali je na naslov vodje prišla kakšna nujna zadeva, ki bi jo morali takoj opraviti. Tudi računalnika mu nismo odnesli, ampak je zaradi okvare računalnika sistemski vodja za nekaj časa vzel ta računalnik, ker je bil to edini računalnik, na katerega je naložen program za upravno-notranje zadeve, gospod Bunderla pa je bil ta čas v bolniškem staležu. Ker je kršil red in disciplino, je bilo od njega zahtevano, da odstrani radio, ki ga je med delovnim časom poslušal na glas in prebiral časopis."
Zmago Šalamun
in tam
Ptuj • Odprti telefon ZLSD
V	sklopu projekta Da se sliši vas glas Združena lista socialnih demokratov Ptuj uvaja odprti telefon za občane in občanke, kjer bodo prišle do izraza tudi pobude in vprašanja tistih, ki ne sedijo v mestnem svetu. Tako bodo lahko občani in občanke stopili v stik s svetnikoma ZLSD Marijo Magdalene in Dejanom Le-vaničem vsak petek med 9. in 10. uro na tel. številki: 771-24-21 in 041/948-779 ali pa napisali pobudo in jo poslali na zlsdptuj@email. si.
Ptuj • Izredni ob~ni zbor ptujskih {tudentov
Člani Kluba ptujskih študentov so se v soboto, 22. novembra, v Kolnkišti zbrali na izrednem občnem zboru in obravnavali predloge statutarnih sprememb. Tako je občni zbor izglasoval, da mora biti vsaka načrtovana klubska investicija nad milijon tolarjev in vsak načrtovan projekt nad dva milijona tolarjev potrjen s strani izrednega občnega zbora. Prav tako bo občni zbor v prihodnje odločal o prodaji kakršnegakoli deleža podjetja Kultum, d.o.o., kije od nedavnega v celoti v lasti ptujskega študentskega kluba. Predloga, da funkcija predsednika kluba ne bi bila združljiva s funkcijo upravitelja podjetja Kultum, ki upravlja s Kolnki-što, pa prisotni niso izglasovali. Tako lahko predsednik kluba še naprej poleg kluba vodi tudi Info točko, Kultum in posredno tudi Kolnkišto.
Strocja vas • Delavnice za zdravo življenje
Projekt Živimo zdravo se iz Pomurja širi po celotni Sloveniji, te dni pa so prvo srečanje pripravili tudi v Stročji vasi (občina Ljutomer). Povabilu se je odzvalo okoli 40 krajanov krajevne skupnosti Stročja vas, do februarja prihodnje leto pa se bo zvrstilo 14 delavnic - predavali bodo številni strokovnjaki s področja zdravstva, udeleženci bodo spoznavali športne aktivnosti, se seznanjali s pravilnim načinom priprave hrane in opravili meritve psihofizičnih sposobnosti. Krajani so za termin srečanj izbrali vsak torek ob 18.00, vsako srečanje bo trajalo približno dve šolski uri.
Ljutomer • ZLSD za razvoj regije
V	okviru 8. redne seje območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Ljutomer, ki je potekala 27. novembra, so bile obravnavane tudi aktualne teme z območja upravne enote Ljutomer. Tako so menili, da se župani in občinske uprave preveč ukvarjajo samo s svojim delovanjem, pri tem pa pozabljajo na razvojne usmeritve in izgubljajo priložnosti za razvoj regije. Zato v svojem sporočilu za javnost zahtevajo, da se takoj pristopi h konstruktivnemu reševanju vseh aktualnih problemov ter da se jasno opredeli slika dolgoročnega razvoja.
mz, nsk
Ptuj • Podelili priznanja turističnega društva
Sedem najzaslužnejših za lepše mesto
V slavnostni dvorani ptujskega gradu so v sredo, 26. novembra, podelili priznanja Turističnega društva Ptuj sedmim podjetjem in ustanovam, najzaslužnejšim za lepši Ptuj v letu 2003.
Ta priznanja so letos prejeli Center interesnih dejavnosti Ptuj, Hotel Mitra, Klub ptujskih študentov, Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze, Pokrajinski muzej Ptuj in Terme Ptuj.
Predsednik turističnega društva Ptuj Albin Pisek je pojasnil, da je podelitev teh priznanj posledica letošnje akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in čista, saj je Ptuj po petih letih spet dosegel prvo mesto - tokrat v kategoriji "turistični kraji". Največ zaslug za to visoko priznanje imajo prav občani ter posamezne ustanove, med katerimi so letos izbrali sedem najzaslužnejših in jih nagradili.
Za Center interesnih dejavnosti ali CID Ptuj je priznanje prevzel Jure Sarman. Javni zavod, ki je bil ustanovljen leta 1994, deluje kot mladinski center, njegove ciljne skupine pa so otroci, dijaki in študentje, za katere izvaja številne pro-stočasne interesne dejavnosti, uspešno pa razvija tudi razna področja mladinskega dela ter organizira vrsto odmevnih in množičnih prireditev. V imenu Hotela Mitra, ki je najstarejši v
starem mestnem jedru in v najstarejši mestni ulici, je priznanje sprejela Sonja Jelen. Mitra je danes hotel s 23 sobami ter dvema apartmajema. V letošnjem letu so vzorno uredili fasado in tako polepšali ta stari del mestnega jedra. Klub ptujskih studentov, v imenu katerega je priznanje prevzel Peter Ladic, je danes na najvišji točki svojega dosedanjega kakovostnega razvoja. Izstopa po številnih prireditvah in nastopih glasbenih skupin, poleg tega pa so tudi letos uspešno in odmevno izvedli že 3. festival Vino ni voda. Priznanje je prejelo tudi Komunalno podjetje Ptuj, prevzel ga je direktor Jože Cvetko, sicer pa podjetje s svojimi storitvami, čiščenjem javnih površin, vzdrževanjem prometnih površin, urejanjem in vzdrževanjem parkov, vrtov in zelenih površin, vzdrževanjem javne razsvetljave, urejeno tržnico ter organizacijo tradicionalnih sejmov bistveno prispeva k urejenosti Ptuja kot turističnega kraja. V imenu Vinarstva Slovenske Gorice -Haloze je priznanje prejela Tanja Vinkler. Leta 2002 je ptuj-
sko vinarstvo zaživelo v novi obliki organiziranosti, v 100% lasti družbe Perutnine Ptuj, d.d. Poleg odličnih vin, dobitnikov številnih nagrad, za turistično promocijo Ptuja skrbijo tudi v vinski kleti, ki jo letno obišče 13.000 obiskovalcev. Tudi Pokrajinski muzej Ptuj, ki letos praznuje 110-letnico in je največji tovrstni muzej v Sloveniji, je s svojo bogato dejavnostjo, varovanjem kulturne dediščine, urejenimi in obnovljenimi muzejskimi zbirkami ter s številnimi odmevnimi prireditvami in projekti izdatno skrbel za turistično promocijo Ptuja. Priznanje zanj so izročili direktorju Alesu Arihu. Priznanje so prejele tudi Ptujske Terme, izročili so ga direktorju Andreju Klasincu. Eno naših najmlajših termalnih zdravilišč nudi svojim gostom bivanje sredi zelenja, v apartmajskem naselju, bungalovih in kampu, zabavajo se lahko v štirih zunanjih bazenih ter v šestih notranjih.
Vsem Ptujčanom in nagrajencem je čestital predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožic ter poudaril, da
Hrastovec • Podpisali listino o sodelovanju
Avstrijski študentje na praksi
V ponedeljek, 24. novembra, so Zavod Hrastovec - Trate obiskali profesorji in študentje s Sole za socialno delo iz St. Poltna v Avstriji in predstavniki Dunajskega inštituta za socialno delo . Z vodstvom Zavoda Hrastovec - Trate so se pogovarjali o sodelovanju med ustanovama.
Dogovarjajo se o konkretnih skupnih projektih, za katere bi sredstva pridobivali iz EU. Pogovarjali pa so se tudi o opravljanju prakse avstrijskih študentov v Zavodu Hrastovec. Tako kot študentje iz Fakultete za socialno delo iz Ljubljane, ki že opravljajo prakso v zavodu, bi tudi avstrijski študentje bili nekaj mesecev v Zavodu Hrastovec - Trate.
V torek, 26. novembra, pa je v Viteški dvorani gradu Hrastovec potekal svečan podpis listine o sodelovanju Sole za socialno delo iz St. Poltna, Fakultete za socialno delo iz Ljubljane, Dunajskega inštituta za socialno de-loin Zavoda Hrastovec - Trate.
Zmago Šalamun
Foto: Mojca Zemljari'
Listino o sodelovanju so podpisali (od leve) dr. Tom Schmid iz dunajskega instituta za socialno delo, izredni prof. dr. Vito Flaker, dekan Fakultete za socialno delo iz Ljubljane, Josip Lukač,„ direktor Zavoda Hrastovec - Trate in prof. dr. Karl Dvorak iz Šole za socialno delo iz St. Poltna.
Moskanjci • Praznovale mlade lukarce
Tudi mi se imamo radi
Minuli petek je v Moškanjcih pod naslovom Tudi mi se imamo radi potekala četrta tradicionalna prireditev mladih lukaric.
Foto: Mojca Zemljari'
Ob izteku prireditve so se mlade lukarce zahvalile tudi svoji vodji teti Fefi, kot jo kličejo po domače.
Večer je postregel z bogatim kulturnim programom v smislu ohranjanja ljudskega izročila in obujanja kulturne dediščine. Poleg mladih moškanjskih lukaric so nastopili tudi zastavjaki in trio Vetrnica iz Male vasi, tamburaška skupina iz Zagojič in otroška folklorna skupina Klas. Zbrane je nagovorila tudi vodja mladih lukaric, po stažu že stara in pretkana lukarica Genovefa Vučak, ki je poudarila, da je lahko starejšim generacijam v ponos, da njihovi vnuki ohranjajo staro ljudsko izročilo.
Mojca Zemljarič
1	1 1
mM. m. 'j	
	r %
1 .•• • 1 « f r. ; J1	
	
m

NAJBOLJŠI
\iiclu 2003
uu
'uoj

Foto: M. Ozmec
V imenu sedmih najzaslužnejših ustanov so priznanja prejeli (z leve) Jure Šarman, Sonja Jelen, Peter Ladič, Jože Cvetko, Tanja Vinkler, Aleš Arih in Andrej Klasinc.
Ptuj globoko razume vsa priznanja, ki jih dobiva. To je rezultat angažiranja pretežnega dela Ptujčanov, ustanov in kolektivov, zato mu je všeč, da priznanje, ki je bilo dodeljeno mestu, razširjajo na 7 najzaslužnejših. Župan mestne občine Ptuj dr.
Stefan Celan pa je ob čestitki poudaril, da je biti prvi med najboljšimi velik uspeh. Čestital je tudi turističnemu društvu, saj prav po njegovi zaslugi naše mesto vsako leto zacveti, ima pa tudi številne druge zasluge, da je Ptuj lepo in ureje-
no mesto.
Prireditev je z lepo pesmijo popestril moški pevski zbor upokojencev Mestne četrti Jezero pod vodstvom Ladislava Pulka.
M. Ozmec
Zavrh • 18. Maistrovi dnevi
Cas odločitve in Rudolf Maister
V petek, 28. novembra, so na Zavrhu potekali tradicionalni, 18. Maistrovi dnevi, ki so jih organizirali občina Lenart, Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkve-njak, Lenart in Sv. Ana in turistično društvo Rudolf Maister - Vojanov iz Zavrha.
Prireditev se je pričela s predstavitvijo zbornika z naslovom "Čas odločitve", ki ga je izdalo lenarško Območno združenje
veteranov vojne za Slovenijo. Zbornik sta predstavila mag. Marjan Toš in Peter Leopold. "Gre za simbolično in zgodo-
Foto: Zmago Šalamun
Zbornik Čas odločitve 1990-1991 sta predstavila mag. Marjan Toš in Peter Leopold
Foto: Zmago i
V kulturnem programu so nastopili Završki fantje
vinsko korektno vzporednico. Z Maistrom in tudi z njegovim občasnim bivanjem v Slovenskih goricah, ki je koristilo njegovi duši in telesu ter mu dajalo veliko pesniškega navdiha, je povezan tudi nastanek samostojne slovenske države in njenih oboroženih sil," je povedal mag. Marjan Toš. Pri predstavitvi zbornika pa so se oglasili posamezni veterani in tudi podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Anton Kovačič, vsi pa so nekako izpostavljali mačehovski odnos države Slovenije do veteranov vojne za Slovenijo.
Po predstavitvi zbornika sta župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin in načelnik štaba 72. brigade slovenske vojske podpolkovnik Friderik Skamlec položila venec h kipu Rudolfa Maistra. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili učenci glasbene šole Lenart, učenci osnovne šole Voličina in vokalni kvintet Završki fantje. Zbrane so pozdravili župan mag. Ivan Vogrin, podpolkovnik Friderik Skamlec in predsednica turističnega društva Rudolf Maister Dragica Bezjak.
V Zavrhu pa so letos obeležili še eno pomembno obletnico, saj je 21. julija minilo 40 let od postavitve prvega lesenega razglednega stolpa.
Zmago Šalmun
Zabjak • Pridobitve v cestni infrastrukturi
Odprli novi most
V Žabjaku pri Ptuju so minuli petek uporabi slovesno predali novi most čez potok Rogoznica in s tem sprostili promet proti Kicarju, zaprt od 3. novembra.
Kar 14 metrov dolg in 8 metrov širok most, z urejenim enostranskim pločnikom, s katerim so nadomestili dotrajani most s konca 1. svetovne vojne, sta s prerezom traku odprla najstarejša krajanka Žabjaka,
94-letna Štefka Petek, in predsednik sveta Primestne četrti Rogoznica Drago Zorko, most pa je blagoslovil p. Pavel iz župnije Sv. Ožbalt. Sredstva za gradnjo mostu v višini 17 milijonov tolarjev je zagotovila
Novi most v Žabjaku sta s prerezom traku uporabi namenila najstarejša krajanka, 94-letna Štefka Petek, in predsednik sveta Primestne četrti Rogoznica Drago Zorko.
Mestna občina Ptuj, dela pa v dogovorjenem roku izvedlo Cestno podjetje Ptuj. Krajani Žabjaka so petkovo otvoritev mostu, kot je na slovesnosti poudaril domačin in ptujski mestni svetnik Mirko Kekec, doživeli tri desetletja po tem, ko je kraj dobil asfalt. Ta je danes že dotrajan, kot je zaradi povečanega prometa preozka cesta, zato si krajani že vrsto let prizadevajo, da bi jo razširili in ob njej uredili pločnike. Dela so se že pričela, vendar pa denarja zmanjkuje, tako da naj bi bila cesta v celoti posodobljena šele do leta 2006.
Petkove slovesnosti v Žabja-ku, ki je ni mogel zmotiti niti dež, so se ob krajanih udele-želi tudi direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj mag. Stanko Glažar s sodelavci in predstavniki Cestnega podjetja Ptuj.
AK
Veržej • Po dveh letih dobili ureditveni načrt
Stroka in občina soglasna
Veržejski občinski svet v prejšnji sestavi je že leta 2001 od družbe za načrtovanje in inženiring ZEU iz Murske Sobote zahteval ureditveni načrt za osrednji del naselja Veržej, kamor med drugim spadajo Osterčev park, cerkev sv. Mihaela ter pokopališče.
Nosilec projekta je bila Stanka Dešnik, vendar v dveh letih Dešnikova in člani občinskega sveta v Veržeju niso našli skupnega jezika pri ureditvi pomembnega dela Veržeja. Medtem
je Dešnikova zapustila delovno mesto v omenjeni družbi, projekt pa je prevzel Tomaž Lazar, ki je s sedanjim občinskim svetom le uspel dokončno določiti vsebino odloka.
Osterčev trg v Veržeju bodo po novem ureditvenem načrtu lahko spremenili.
Osrednji del naselja Veržej je bil nekdaj spomeniško zaščiteno območje - dediščina, zato so bila v tem delu dovoljena le prenovitvena in vzdrževalna dela. Z novim ureditvenim načrtom bodo v tem delu Veržeja možne tudi rušitve in gradnje novih objektov v skladu s stavbno dediščino. V neposredni bližini cerkve in pokopališča bo sedaj mogoče zgraditi veliko parkirišče za avtomobile, manjši park z doprsnim kipom skladatelja Slavka Osterca pa bodo preuredili v prostor za kulturne prireditve na prostem. Po novem ureditvenem načrtu za osrednji del naselja Veržej je dopustna namestitev novih kulturnih, storitvenih oz. obrtnih programov, ki nimajo negativnih vplivov na prostor, in to v kombinaciji s stanovanjsko funkcijo objektov, da se zagotovi stalna naseljenost kraja.
MŠ
Vitomarci • Ob petem občinskem prazniku
Za investicije 87 milijonov
V občini Sv. Andraž so praznovali 5. občinski praznik.
V	praznovanje so se vključili tudi člani vinogradniško--sadjarskega društva Vitomarci in že tretje leto pripravili razstavo Sadje - vino, letos v vinski kleti Borisa Toša v središču Vitomarcev. Razstavo, na kateri je razstavljalo 52 domačih pridelovalcev sadja in vina, so slovesno odprli v soboto, 29. novembra, ob 9. uri. Na njej so člani lovskega društva Vitomar-ci predstavili avtohtono divjad. Pokrovitelj razstave je bila KZ Ptuj.
V	soboto zvečer pa je v dvorani potekala osrednja slovesnost ob prazniku. Za kulturni program so poskrbeli člani KUD Vitomarci, nastopili so tudi ljudski pevci turističnega društva Vitomarci. Številnim gostom in zbranim občanom je o investicijah govoril župan občine Sv. Andraž Franci Krepša, ki je poudaril, da so v občini letos vložili v investicije 87 milijonov tolarjev, in dodal, da bo priho-
dnje leto glavna investicija gradnja vrtca, šole in telovadnice.
Na prireditvi so podelili tudi občinska priznanja. Plaketo je prejela turistična kmetija "Pri kapeli" Justine Vršič, ki je s svojim možem večino zasluženih sredstev vlagala v ureditev in povečanje prostorov ter dvig kvalitete ponudbe, na predlog župana Francija Krepša pa je grb občine prejel sadjar Ivan Šilec za pomembne dosežke na področju sadjarstva.
Po končani slovesnosti je bilo družabno srečanje.
V nedeljo, 30. novembra, je potekalo pri Sv. Andražu tradicionalno farno žegnanje, letos pa mineva tudi 490 let, odkar so pričeli graditi cerkev. Nedeljsko slovesno praznično sveto mašo je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Po maši je bila pogostitev vseh prisotnih v organizaciji župnijskega sveta.
Zmago [alamun
Foto: Zmago Šalamun
Razstavo Sadje - vino je pripravilo vinogradniško sadjarsko društvo Vitomarci, ki mu predseduje Edi Kupčič (na fotografiji).
Foto: Zmago Šalamun
Plaketo občine je prejela turistična kmetija "Pri kapeli" Justine Vršič (levo), grb občine pa sadjar Ivan Šilec (v sredini) za pomembne dosežke na področju sadjarstva; ob njiju župan občine Sv. Andraž Franci Krepša (desno).
Benedikt • Občinski svet
Največ sredstev za šolo in vrtino
V četrtek, 27. novembra, so se na 9. redni seji sestali svetniki občine Benedikt.
V prvi obravnavi so sprejeli proračun za leto 2004, v katerem prihodki znašajo 421 milijonov tolarjev, odhodki pa 513 milijonov tolarjev, proračunski primanjkljaj je predviden v višini 92 milijonov tolarjev. Za gradnjo športne dvorane in osnovne šole je predvidenih 136 milijonov tolarjev, za izgradnjo geotermalne raziskovalne vrtine pa 100 milijonov tolarjev.
Svetniki so sprejeli tudi Pra-
vilnik za vrednotenje športnih programov, v nadaljevanju pa sprejeli sklep o letnem programu športa za leto 2004, za katerega bodo prihodnje leto namenili 7,9 milijona tolarjev. Odločili so se tudi za nakup zemljišča za namene individualne stanovanjske gradnje. Govorili pa so tudi o postavitvi hitrostnih ovir v občini Benedikt.
Zmago [alamun
Zg. Ložnica • Devetletka
Položili temeljni kamen pri šoli
Za krajane Zgornje Ložnice je bil minuli konec tedna ob polaganju temeljnega kamna za novo telovadnico, prizidek k tamkajšnji šoli za potrebe devetletne šole, vrtca in kulturne dejavnosti pomemben dan.
Celotna naložba - novogradnja v velikosti 1365 kvadratnih metrov (761 m2 telovadnice, 446 m2 prostorov za devetlet-ko in 258 m2 za vrtec) ter 179 m2 adaptacije obstoječe zgradbe z zunanjo ureditvijo okolja, opremo in inventarjem - velja po sedanjih cenah 415 milijonov tolarjev. Od tega prispeva država 123, občina 156 ter krajevna skupnost 136 milijonov tolarjev. Ker so Zgornjeložni-čani s krajevnim samoprispevkom pet let že zbirali sredstva, imajo polovico omenjene vsote, Janko Tomažič, predsednik sveta KS, pa je povedal, da se bodo odločali še o enem krajevnem samoprispevku. Sanje o telovadnici kot večnamenskem prostoru, kjer bosta svoj prostor našla tudi krajevna skupnost in KUD Alojza Avžnerja, ter o širitvi šole so postale resničnost.
Kulturni program so pripravili učenci tamkajšnje šole in malčki iz vrtca ter posamezne sekcije pri KUD Alojz Avžner -moška komorna skupina, Ven-česeljske ljudske pevke ter mladinska folklorna skupina.
O pomenu naložbe za kraj in šolo je povedal nekaj besed tudi ravnatelj osnovne šole Pohorskega odreda Ivo Ajdnik. Župan dr. Ivan Žagar pa je omenil, da so si s pričetkom gradnje oddahnili tako Zgor-
njeložničani kot tudi na občini. Povedal je, da so doslej v občini uspešno sklenili sedem podobnih objektov, čaka pa jih še nekaj drugih zalogajev na tem področju. Med večje šteje druga osnovna šola v Slovenski Bistrici, telovadnica v Makolah in manjše širitve na Prager-skem in v Spodnji Polskavi, na Zgornji Polskavi pa telovadnico že gradijo.
O šolski naložbi na Zgornji Ložnici je govoril tudi Herman Tomažič, državni sekretar na šolskem ministrstvu, zadolžen za naložbe v šolstvu in bistriški rojak in položil temeljni kamen za novo telovadnico, prizidek in adaptacijo skupaj z županom dr. Ivanom Žagarjem in direktorjem ptujskega Gradisa in Jankom Tomažiča.
Kljub temu da bodo nekatere kulturne prireditve v tej sezoni še vedno, kot leta doslej, na pretesnem hodniku, krajani in izvajalci kulturnih prireditev ne bodo slabe volje, saj je gradnja, ki jo bodo sklenili ob začetku prihodnjega šolskega leta, postala resničnost.
Temeljni kamen so položili župan dr. Ivan Žagar, Herman Tomažič, državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, Janko Tomažič, predsednik sveta KS Zg. Ložnica, in direktor ptujskega Gradisa, ki je izvajalec del.
Vida Topolovec
Videm • Vroča druga izredna seja
Sprejeli "davek" na stavbišča
čeprav se je tudi v uvodnem delu 2. izredne seje sveta občine Videm, ki jo je župan Friderik Bračič sklical na pobudo nekaterih svetnikov, kar precej zapletlo zaradi proceduralnih nasprotij, so po skoraj enournem medsebojnem obtoževanju in metanju žogice odgovornosti kot zadnja občina v Sloveniji sprejeli Odlok o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča.
Sicer pa se je zataknilo že na samem začetku, pri obravnavi dnevnega reda, saj je svetnik Andrej Rožman protestiral, ker so dobili gradivo v ponedeljek, izredna seja pa je bila v torek, le dan za tem, vendar je župan Friderik Bračič pojasnil, da je bila izredna seja sklicana v skladu s poslovnikom, to je 3 dni pred sejo. Nekateri so to razumeli, češ da bi morali imeli gradivo v rokah 3 dni pred sejo, eden od svetnikov je menil, da ni bilo razlogov za sklic izredne seje, saj ta pravilnik sprejemajo že 8 let, eden pa je od župana zahteval, naj pove imena svetnikov, ki so zahtevali sklic izredne seje.
Zadevo je pojasnila svetnica Ida Vindiš Belšak in povedala, da so pobudo za sklic seje dali svetniki - člani odbora za gospodarstvo, saj bi nesprejetje tega odloka občino prikrajšalo še za več denarja. Se bolj konkreten je bil Janez Merc, saj je svetnikom
očital, da je občina Videm še edina v državi, ki ji doslej ni uspelo sprejeti tega odloka, ki zajema tudi nezazidana stavbna zemljišča, ter pojasnil, da so zaradi tega v zadnjih 5 letih občinsko blagajno osiromašili za okoli 400 mili-jov.
Spet je bilo slišati nekaj očitkov, češ da bi bil odlok že sprejet, če župan ne bi svetnikom dajal napačnih informacij, na dejstvo, da se o sprejemu tega odloka neuspešno dogovarjajo že več kot 5 let, pa je opozoril tudi svetnik Boris Novak. Svetnike je spomnil, da prične leta 2005 veljati novi zakon o nepremičninah, zato se mu ni zdelo smotrno, da bi odlok sprejemali samo za eno leto in tako državi pripravili osnovo za to, da bo lahko pobirala pristojbine. Čeprav je tudi svetnik Franc Kirbiš menil, da se krši poslovnik, saj naj ne bi bilo razlogov za izredno sejo, so od župana predlagani dnevni red
vendarle sprejeli, saj je od 14 prisotnih zanj glasovalo 9 svetnikov.
Da se ne bi skrivali za številkami, je Boris Novak predlagal, da bi o vsem glasovali javno oziroma poimensko in z dvigom rok, vendar predlog ni bil sprejet. Po krajši razpravi se je večina svetnikov strinjala, da o omenjenem odloku sklepajo po skrajšanem postopku.
Čeprav je Janez Merc ponovno predlagal, da bi Odlok o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča sprejeli v predloženi obliki, je bil Anton Jus drugačnega mnenja. Pojasnil je, da se je v prejšnjem mandatu predlog odloka podpiral, sedaj pa ne, ker se mu ne zdi smotrno, da bi občane še dodatno obremenjevali, nekaterim svetnikom pa je zameril, ker naj bi ob pripravi pravilnika za nekatere svoje dejavnosti nižali točke, da bi plačevali manj, očital pa je tudi, da
jim je bilo vse skupaj nepravilno razloženo. Temu mnenju se je pridružil tudi Andrej Rožman ter očital, da bi nekateri, če bo zadeva sprejeta, radi spravili v službo svojega sina in hčerko. Padlo je tudi nekaj grobih očitkov na račun župana, da naj bi v njegovo korist občina plačala že postavljen transformator v Tržcu, kar pa je župan odločno zavrnil. Po krajšem pojasnilu direktorice občinske uprave Darinke Ratajc o nekaterih finančnih posledicah, ki bi jih prineslo nesprejetje odloka, pa so ga z večino glasov (10:5) vendarle sprejeli.
Zanimiva je bila tudi razprava pod točko razno. Svetnik Anton Jus je izjavil, da ne želi več sodelovati v nobenem občinskem odboru in ne v komisiji, ker se počuti nemočnega, saj se njegova mnenja ne upoštevajo in je vedno preglasovan. Županu je očital, da je o nekaterih ključnih zadevah odločal samovoljno ozi-
Župan občine Videm Friderik Bračič.
Foto: M.^ztr
roma protizakonito, saj naj bi za kar sedem zadev izvedel šele na seji sveta, ko je bilo vse sprejeto ali odločeno. Da dela župan samovoljno, sta menila tudi Andrej Rožman ter Franci Kirbiš, plaz očitkov pa je z umirjeno besedo ustavila svetnica Marija Črnila, ki je vse skupaj spomnila na obljube, ki so jih dali ob volitvah, ter dodala, da je čas, da pričnejo delati predvsem v korist občanov.
Župan Friderik Bračič je izrazil prepričanje, da so se s sprejetjem odloka odločili pravilno in da še ni prepozno. Očitke na svoj račun je po ugotovitvi, da jih nekaj morda zasluži, v glavnem zavrnil ter pojasnil, da se je pri vsaki odločitvi obnašal predvsem kot dober gospodar, saj je bilo v večini primerov treba ukre-
pati hitro. Nikoli pa ni o pomembnih stvareh odločal čisto sam, saj naj bi si vedno pridobil mnenje vsaj nekaj svetnikov Tako naj bi dosegel, da so čimbolj poceni pridobili čimveč.
V razpravi so opozorili tudi na dejstvo, da so kljub novemu zdravstvenemu domu v občini Videm trenutno brez zdravnika splošne prakse, saj so iz Zdravstvenega doma v Ptuju sporočili, da zdravnik Randelovic po bolniškem staležu odhaja v pokoj. Obljubili so sicer, da bodo začasno zagotovili nadomestnega zdravnika, svetniki pa so menili, da kljub očitnim kadrovskim težavam čimprej zagotovijo stalnega zdravnika splošne prakse.
M. Ozmec
Ormož • 11. seja občinskega sveta
Sprejeli predlog proračuna 2004
Prvotnim 14 točkam dnevnega reda 11. seje ormoškega občinskega sveta so jih na sami seji dodali še pet. Večina jih je bila sprejetih, dve pa so prekinili.
Osrednja točka dnevnega reda je bila predstavitev predloga proračuna za prihodnje leto. Proračun naj bi znašal 2 milijardi in 537 milijonov tolarjev. Za investicije je predvidenih 26% vsote. Za razliko od lanskega, letošnji proračun ne predvideva nobenega zadolževanja. Za 172 milijonov bo novih tekočih obveznosti. Primerna poraba je ocenjena na 1.296.000.000 tolarjev. Iz naslova dohodnine je 625 milijonov prihodkov. Največji izdatek proračuna (467 milijonov) predstavljajo socialni transferji, pri čemer
je najdražje regresiranje otroškega varstva v vrtcih. Občina za 503 otroke letno porabi 383 milijonov tolarjev ali 762.000 na otroka. Zviševanje stroškov gre pripisati spremenjenim standardom, ki zadnja leta veljajo za vrtce. Drug velik izdatek pa je sofinanciranje oskrbe ostarelih.
Razprave o proračunu ni bilo, glasovanje o tem, ali je to primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, pa je bilo dokaj presenetljivo. Od 24 svetnikov jih je za glasovalo 13, proti pa kar 11. Nekaj jih je svoj glas tudi obrazložilo. Veko-
slav Kosi je tako kot lani povedal, da proračun ni razvojno naravnan, Andrej Pučko je bil proti, ker se proračun nagiba v funkci-onalo, Alojz Sok pa je grajal postopek, v katerem ni razprave, ampak le glasovanje. Ker svetniki opozicije niso vključeni v delovna telesa in pri razpravi ne sodelujejo, je glasoval proti.
Pri razpravi o spremembi odloka o prenosu izvajanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč v KS Kog so svetniki izrazili vrsto pomislekov. Najbolj sporno se jim je zdelo,
da KS ne želi izvajati dejavnosti, ki jih je občina prenesla na njo, in če sedaj "vrača" to dejavnost, bodo jutri na ramena občine preloži morda še organizacijo zimske službe, modernizacijo cest in podobno. Težava je menda v tem, da v KS Kog ne dobijo izvajalca za izkop in zasutje grobov ter izvajanje pogrebnih svečanosti. Župan Vili Trofenik pa je krajevnim skupnostim očital, da se niso sposobne dogovoriti, ker bi sicer lahko nastopale kot močan partner. Številni govorniki so izražali svoje nestrinjanje in obža-
lovanje, da bi KS prenesla del svojih dejavnosti nazaj na občino, zato so točko prekinili in bodo poskušali nagovoriti predlagatelja, naj svojo odločitev ponovno premisli.
Svetniki so sprejeli odlok o izvajanju gospodarske javne službe urejanja javnih parkirišč. Pri tem so zašli v daljšo debato o primernosti ali neprimernosti parkiranja pri tovarni Carrera in kdo je dolžan delavcem zagotoviti parkirne prostore. Med dejavnosti urejanja javnih parkirišč bi namreč sodilo tudi zagotavljanje novih parkirišč. Tako bi z oddajo koncesije na eleganten način rešili več zagat. Seveda bi delavci morali za parkiranje dnevno plačevati okrog 150 tolarjev.
Svetniki so potrdili podlago za ustanovitev mladinskega centra, izrazili pa so pomisleke, da ne bi bil center kot razne druge novodobne pogruntavščine sam sebi
v namen in naj res služi mladim. Za 10% so tudi povišali cene oskrbovanja v vrtcih. Tako sedaj stane vrtec v oddelkih od 1.—3. leta 73.471 SIT, od 3.—6. leta 62.003 SIT, v kombiniranih oddelkih 67.596 SIT in v razvojnem oddelku 153.479 SIT. Cene bodo pričele veljati januarja.
Zelo na hitro pa so svetniki sprejeli sklep o letošnjih dobitnikih priznanj, potrdili so tudi ustanovitev konzorcija za turistično revitalizacijo območja Jeruzalem, sklenili, da se pripravi razvojni program podeželja za območje Prlekije, za direktorja razvojne agencije imenovali dr. Slavka Gre-gureca in za direktorico zavoda za informiranje Jožico Smodek. Vse točke so bile na dnevni red uvrščene naknadno, kar je bilo deležno kritike opozicije, saj svetniki niso imeli možnosti pregledati materialov.
viki klemenčič ivanuša
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo nas obkroža
Prejšnjo nedeljo je komenta-torka POP TV svoje goste po malem panično (in tudi skonstruirano) spra{evala, kaj pomeni za Slovenijo obkrožanje z državami, ki imajo na oblasti desne politične opcije, še zlasti če upoštevamo, da pri nas vlada pretežno levosredinska koalicija z izrazito premočjo liberalne demokracije. Ali to ne pomeni nekakšne blokade slovenske oblasti in ali ne bo morda zaradi tega tudi pri nas prišlo do spremembe političnih sil na oblasti, je med drugim zanimalo komentator-ko. Seveda je bilo vse to povezano z rezultati zadnjih hrvaških parlamentarnih volitev, s padcem Rača-na in vzponom HDZ.
Epizoda s POP TV pravzaprav opozarja na širše stanje duha in na zmedo, ki pri nas vlada, ko gre za
ocenjevanje posameznih mednarodnih političnih dogajanj, morda še posebej dogodkov v naši neposredni okolici. V zvezi z zadnjimi političnimi premiki na Hrvaškem je bilo namreč tako v tisku kot v politiki in diplomaciji izrečenih toliko poenostavljenih (in posplošenih) ocen, da bi lahko sklepali, da je pri nas na vseh področjih na veliko prevladal pragmatizem najslabše vrste, seveda pa bi lahko govorili tudi o splošni površnosti in pomanjkanju volje, da bi posamezna mednarodna gibanja natančneje in predvsem tudi bolj kontinuirano spremljali in analizirali. Med vsemi je spet posebej "blestel" zunanji minister dr. Rupel, ki je pohitel z optimistično, kar navdušujočo izjavo ob napovedanem prevzemu oblasti s strani
HDZ. Vsekakor je naš minister z optimizmom prekašal uradno izjavo Evropske unije, ki je zamenjavo na oblasti na Hrvaškem vendarle sprejela z zadržki.
Sloveniji in njenemu zunanjemu ministru po vseh (slabih) izkušnjah s Tuđmanom in Račanom, ali bolje - hrvaškim političnim okoljem pač ne bi bilo treba hiteti s površnimi izjavami.
Morda je še največji dosežek zadnjih hrvaških volitev potrdilo, da začenja tudi ta država v glavnem "normalno" politično življenje. HDZ ni "absolutni" zmagovalec in nova HDZ potemtakem še zdaleč ni več staro Tuđmanovo hrvaško množično nacionalistično gibanje. Nedvomno je nekaj (nostalgičnih) glasov HDZ tudi tokrat dobila ravno po zaslugi Tuđmana in spomina nanj,
drugače pa je to zdaj stranka, ki bo za razliko od Tuđmanovih časov morala vladati v koaliciji, skupaj z vsemi pastmi in problemi, ki jih takšno vladanje prinaša. Ta vidik in ta rezultat zadnjih hrvaških volitev nekateri pri nas preprosto izgubljajo izpred oči. Prav tako kot se ob čedalje bolj izrazitih slovenskih kritikah hrvaške Račanove vladavine pozablja, da je Račan ves čas vodil eno izmed najbolj nenavadnih in zapletenih koalicij v Evropi. Tako kot so se konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let različne (tudi programsko protislovne) politične sile na Slovenskem in Hrvaškem, morda še zlasti v Sloveniji, (začasno) združevale za boj za samostojnost, tako so se konec devetdesetih let različni politični atkerji na Hrvaškem povezali v prizadevanjih za rušenje Tuđmanove HDZ, njenega vzorca in načina vladanja. Vladanje v takšni združbi je nujno prinašalo neštete (tudi nepredvidljive) zaplete in težave. Zagotovo je bila ena izmed največjih preizkusnih toč (in tudi žrtev) koalicijskih nesporazumov in bojev rav-
no Slovenija.
Zaradi vsega tega še toliko bolj preseneča, da pri nas niti vladajoči niti opozicija nimajo natančnejših raziskav in mnenj o tem, kdo, katere politične sile in osebnosti so in odigravajo še zdaj odločilno (negativno) vlogo v hrvaško-slovenskih odnosih in zakaj. Zoževanje vsega zgolj na Račana in na njegovo SDH je, če nič drugega, preveč enostransko in krivično.
Ne bi smeli pozabiti, da je do prve velike krize v Račanovi koaliciji prišlo ob ratifikaciji slovensko-hrvaškega sporazuma o krški nuklearki. Takrat je prišlo do hudega razkola in tudi razhoda med Račanom in Draženom Bu-dišo, dotlej najpomembnejšim koalicijskim Račanovim partnerjem. Sporazum Račan - Drnovšek o slovensko-hrvaški morski meji je doživel polom v parlamentu ne predvsem po zaslugi Račana in njegove SPD, ampak zaradi nasprotovanja koalicijskih partnerjev in seveda predvsem opozicije (zlasti HDZ). Konec koncev je nakup hrvaških hotelov s strani sloven-
skega Čateža propadel zaradi Hrvaške kmečke stranke, ki je bila s svojim predsednikom Tomičicem eden izmed najbolj nepredvidljivih partnerjev v Račanovi vladi. In prav Tomicicevi kmetje bodo - kot vse kaže - tudi prihodnja štiri leta pomemben jeziček na tehtnici vseh pomembnih odločitev nove vlade HDZ in njenega najverjetnejšega premiera dr. Iva Sanaderja.
Hrvaški predsednik Stjepan Mesic, ki je ob volitvah prvi napovedal in zaznal premike na hrvaški politični sceni, je dejal, da so volivci kaznovali predvsem nenačelne koalicijske igre, nesposobnost koalicijskih Račanovih partnerjev, da bi spoštovali in izvajali skupaj sprejete dogovore in da bi delovali enotno. Nihče ne izključuje možnosti, da se bo takšno stanje nadaljevalo tudi z novo vlado. Zato je prav, da vse to upoštevamo tudi pri nas, da ne bi bili - kljub optimističnim Ruplovim izjavam, da "smo s HDZ in Sanadarjem že pred leti dobro sodelovali" - prehudo razočarani.
Jak Koprive
Bišečki Vrh • Tečaj za predelavo mesa
Priložnost za kmetije
Kmetijska svetovalna služba pri KGZ Ptuj je v novembru pripravila tečaj za predelavo mesa za kmetovalce s ptujskega, ormoškega, lenarskega, slove-njebistriskega in tudi mariborskega območja.
Udeleženci, teh je bilo 37, so pridobili tako teoretično kot praktično znanje. Po končanem izobraževanju bodo pridobili posebno spričevalo, ki jim bo kasneje pomagalo na poti do pridobitve ustrezne izobrazbe za nosilca dejavnosti na kmetiji, vezane na predelavo mesa.
Odziv na tečaj je bil zelo velik, je povedala Terezija Meško iz Kmetijske svetovalne službe Ptuj, ki smo jo skupaj s tečajniki zmotili na kmetiji Požegar v Bišečkem Vrhu, kjer so izvajali praktični del tečaja pod vodstvom Stanka Cartla, učitelja praktičnega pouka mesarstva na Srednji živilski šoli v Mariboru. Meškova je o tečaju in tej, pri nas še ne tako uveljavljeni obliki dopolnilne dejavnosti na kmetiji povedala: "Na našem zavodu smo pripravili tri sklope predavanj, tako smo obdelali veterinarsko-sanitarne zahteve pri predelavi mesa, vpliv pasme in prehrane na kvaliteto mesa, izbira živali za predelavo, vpliv postopkov pred
klanjem na kvaliteto mesa, lotili smo se tudi registracije predelave mesa kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, obravnavali smo področje embalaže, označevanja, trženja in komuniciranja ter HACCP - program čiščenja. Predavatelji so spregovorili tudi na splošno o mesu, njegovi zgradbi, lastnostih, o zakolu živali, postopkih z mesom, obdelali so razsek mesa in oblikovanje, se seznanili s postopki predelave in izdelavo najrazličnejših mesnih izdelkov, seznanili so se tudi z začimbami, ovitki, dodatki, ki jih dajemo k mesnim izdelkom. Posebej so se posvetili izdelavi tunke, suhomesnih izdelkov, salam in klobas, vse to pa so zadnji, četrti dan v praksi preizkusili tudi na kmetiji Požegar v Bišečkem Vrhu, ki je sicer edina kmetija v Podra-vju, registrirana za predelavo mesa in prodajo mesnih izdelkov. Požegarjevi nam bodo zdaj te izdelke posušili, vsi udeleženci pa so dobili tudi neke vrste domačo nalogo, da v zim-
Prva skupina tečajnikov pri uri praktičnega pouka o predelavi mesa na kmetiji Požegar.
skem času, ki je najprimernejši za klanje in predelavo mesa, doma na svoji kmetiji izdelajo vsaj en izdelek. V januarju vse čaka zaključek tečaja z degu-stacijo in ocenjevanjem izdelkov.
Ob koncu bodo tečajniki dobili spričevalo. Sicer pa se v naši kmetijski svetovalni službi zavzemamo, pa tudi v zbornici smo na to opozorili, da bi to vsaj interno priznali tistim, ki bi se kot dopolnilno dejavnost na kmetiji ukvarjali s predelavo mesa."
Kmetija Požegar v Bišečkem Vrhu je za zdaj edina v Podra-vju, ki je uradno registrirana za dopolnilno dejavnost predelave mesa in prodajo mesa in mesnih izdelkov. Zakaj je tako in zakaj pri nas nimamo več takih kmetij? Meškova pravi, da so za to krivi predvsem predpisi, ki so kljub tretjemu spreminjanju še zmeraj preveč zahtevni. Potreben pa je tudi prevelik denarni vložek v takšen obrat. Vendar je Meškova prepričana, da bomo v Podrav-ju kmalu dobili še kako kmetijo, na kateri bo predelava mesa kot dopolnilna dejavnost.
Požegarjevi bodo imeli v februarju prihodnje leto že štiri leta, odkar so pričeli s to dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, v tem času pa so se ob pre-potrebnem izobraževanju tudi veliko naučili, nam je povedal Miha Jančič, ki na kmetiji skrbi za predelavo mesa in prodajo mesnih izdelkov. Tudi tečajnikom so tokrat z veseljem priskočili na pomoč z lastnimi nasveti, sicer pa želijo pridobljeno znanje v prihodnje kar najbolje vnovčiti.
Tatjana Mohorko
Ljubljana • Izbor kmetice leta 2003
Med kandidatkami
Hajdinčanka
Zveza kmetic Slovenije je tudi letos objavila razpis za Kmetico leta, na katerega je upravni odbor Društva žena in deklet občine Hajdina prijavil svojo aktivno in prizadevno članico Dragico Meglič iz Skorbe, ki je bila iz naše bližnje okolice edina kandidatka.
^^^^^^ ^^^^^^^^' ' ■ '_
Foto: Silva BrodnjaK
Dragica Meglič v družbi ministra za kmetijstvo Franca Buta.
Na svečani prireditvi ob mednarodnem prazniku kmetic, 15. oktobra, v Jakopičevi dvorani v Ljubljani je bilo poleg Dragice nominiranih še 14 kandidatk. Naslov je osvojila predstavnica Goriških brd - Kozančanka Afra Prinčič.
Dragici so poleg moža Jožeta prisrčno zaploskale tudi članica društva Frančka Cartl, predsednica Marta Sitar in Marija Kolarič, ena izmed pevk Kulturnega društva Skorba.
Silva Brodnjak
Kidričevo • Obisk s kmetijskega ministrstva
O razvojnih programih
Občino Kidričevo so v petek, 21. novembra, obiskali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Predstavnikom desetih občin Spodnjega Podravja so na delovnem posvetu svetovali o izdelovanju razvojnih programov za podeželje, nato pa so pripravili še ogled in pogovor o komasacijskem območju na Dravskem polju.
Na delovnem posvetu so državna podsekretarka v ministrstvu za kmetijstvo Mihaela Logar s sodelavkama Margareto Atelsek in Evo Pučnik Bitenc predstavnikom desetih občin iz Spodnjega Podravja, kmetijske svetovalne službe ter Poklicne in tehniške kmetijske šole iz Ptuja predstavile kmetijsko strukturno politiko, kmetijsko politiko razvoja podeželja, predvsem pa naloge pri izdelovanju razvojnih programov podeželja.
Župan občine Kidričevo Zvonimir Holc je povedal, da so v letošnjem letu na področju razvoja kmetijstva in podeželja pričeli z uresničevanjem že zastavljenih ciljev, zato so s pomočjo direktorice občine uprave Evelin Makoter Jabločnik in občinske uradnice Mojce Meško navezali na tem področju več novih stikov, povezali pa so se tudi s kmetijskim ministrstvom ter agencijo za kmetijske trge in razvoj. Posledica vsega tega pa je tudi ta obisk iz obeh ustanov in posvet, ki so se ga poleg domače občine Kidričevo udeležili tudi predstavniki občin Majšperk, Hajdina, Juršin-ci, Dornava, Gorišnica, Videm, Markovci, Rače-Fram, Slovenska Bistrica ter Mestne občine Ptuj.
Državna podsekretarka Mihaela Logar je ob predstavitvi nalog na področju razvoja podeželja ugotovila, da število kmetijskih gospodinjstev v Sloveniji nenehno pada, na drugi strani pa se povečuje velikost kmetij. Ocenila je, da so ob vstopu v Evropsko unijo priložnosti slovenskega kmetijstva predvsem v kvaliteti, saj nimamo pogojev za kvantiteto. Vsa prizadevanja pa morajo biti usmerjena v tako smer, da
Foto: M: Ozmec
Udeleženci so si ogledali komasacijski območji Dravsko polje.
bomo tudi na področju kmetijstva primerljivi z evropskimi standardi.
Margareta Atelšek iz sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja pri kmetijskem ministrstvu pa je ob tem opozorila, da se moramo zavedati lastnih vrednot. Slovenija je kot biser v osrčju Evrope. In čeprav nam gre dobro, želimo, da nam bo še boljše. Udeležence posveta je seznanila tudi z možnostmi in pogoji za sodelovanje na razpisih za sredstva iz evropskih skladov, opozorila pa je tudi na velike možnosti, ki jih ima naše kmetijstvo na področju razvoja podeželskega turizma. Ob prizadevanjih za boljši jutri pa je poudarila, da moramo storiti več za to, da bodo mladi ostajali na kmetijah, ne pa obratno.
Ena glavnih ugotovitev Eve Pučnik Bitenc in večine razpravljavcev pa je bila, da možnosti razvoja na področju kmetijstva vsekakor imamo, le bolj načrtno se je treba tega lotiti, zato je v prvi vrsti treba izdelati razvojne programe podeželja, kjer je potrebno poudariti vlogo kmetijstva in drugih z njim povezanih programov. Vse to pa nam bo uspelo le s skupno celostno obravnavo tega področja od spodaj navzgor. V preveritveni fazi je po-
trebno oblikovati posamezna območja, evidentirati vse partnerje, zatem je o tem potrebno podpisati tudi pismo o nameri, opraviti analizo stanja in oceniti dejanske možnosti razvoja kmetijstva in vseh dopolnilnih dejavnosti.
Predstavnike občin pa je med drugim zanimalo predvsem kdo in kako bo razvojne programe financiral in še bolj, od kod denar za realizacijo vseh teh programov. Čeprav so dobili odgovor, da so jih dolžni sofinancirati vsi partnerji na določenem območju, pa je že sedaj jasno, da lahko prav v tem segmentu nastanejo težave.
Po posvetu so se že omenjenim udeležencem pridružili še Metka Cerjak Prijatelj in Janez Lušin iz Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter predstavniki Upravne enote Ptuj, sklada kmetijskih zemljišč in člani komisije za komasacije občine Kidričevo. Skupaj so si na terenu in iz zraka ogledali komasacijski območji Dravsko polje 1 in 2, nato pa so se sestali v prostorih kmetijske srednje šole na Grajenščaku, kjer so obe komasacijski območju podrobneje razčlenili, pogovarjali pa so se tudi o drugih aktualnih nalogah v kmetijstvu.
M. Ozmec
Lancova vas • Društvo podeželskih žena in deklet
■t v	■ ■ I v ■
Vec znanja in druženja
Sredi novembra so se v Lancovi vasi tamkajšnje krajanke zbrale na ustanovnem občnem zboru Društva podeželskih žena in deklet. Do nedavnega so bile vključene v Društvo kmetic občine Videm, poslej pa bodo izobraževanje in druženje pripravljale kar v domači vasi.
Na prvih dveh srečanjih so članice novoustanovljenega društva izdelovale adventne
venčke, prav poseben venček pa so izdelale za videmskega župana Friderika Bračiča. Druš-
Na prvem "delovnem" srečanju so Lacovljanke izdelovale ad-ventne venčke.
tvo podeželskih žena in deklet bo v Lancovi vasi vodila Katarina Krajnc, blagajničarka je postala Jožica Klinc in tajnica Katarina Prelog, na zboru pa so članice potrdile tudi sestavo nadzornega odbora in disciplinske komisije. K. Krajnc je povedala, da se bodo poslej večkrat dobile tako na izobraževalnih urah, kjer bodo pridobivale nova znanja, kot tudi na tečajih in vaških srečanjih. Na začetku jim idej in dobre volje za delo ne manjka, velik pa je tudi interes med posameznicami, saj se jih je samo na ustanovnem zboru zbralo blizu 70 iz krajevne skupnosti.
TM
Foto: TM
Ptuj • Zborovali slovenski arheologi
Nagrada dr. Marijanu Slabetu
Prejšnji torek je imelo Slovensko arheološko društvo svojo redno skupščino na Ptuju. Ptuj so si tokrat izbrali, ker ptujski muzej, kot smo pisali vse leto, slavi 110-letnico delovanja.
Ob svoji redni skupščini so si slovenski arheologi ogledali zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj in restavrirane rimske pi-{~ali v glasbeni zbirki.
Zelo sve~ano pa je bilo popoldne v slavnostni dvorani (vi-te{ka) na ptujskem gradu, ko je predsednica dru{tva dr. Irena Lazar podelila leto{nja priznanja in nagrado Slovenskega arheolo{kega društva.
Nagrado društva za življenjsko delo je dobil dr. Marijan Slabe, ki je ves svoj delovni vek posvetil arheologiji, posebej varovanju in reševanju nje-
nih spomenikov. Začel je leta 1964 kot arheolog - konserva-tor na Zavodu za ureditev stare Ljubljane. V ustanovi, ki je prerasla v Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, je skrbel za pravno in dejansko zavarovanje arheološke dediščine na velikem območju številnih občin od Posavja preko osrednje Slovenije do Notranjske. Marijan Slabe je opravil tudi pomembna izkopavanja. Pod njegovim vodstvom sta bili raziskani rim-skodobno grobišče na Pristavi pri Trebnjem in gotsko grobi-
Dr. Marijan Slabe v družbi direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleša Ariha
Ptuj • 25. dan šole O. Meglic
Dr. Irena Lazar, predsednica Slovenskega arheološkega društva
šče v Dravljah v Ljubljani. Med letoma 1984 in 1991 je bil Slabe direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine in s tem s svojimi sodelavci najbolj odgovoren za varovanje dediščine in razvoj konservatorstva na Slovenskem. Pri svojem raziskovalnem delu se je osredotočil na arheologijo pozne antike, še zlasti na vprašanja germanskih ljudstvev, ki so za krajši čas postala na ozemlju sedanje Slovenije. Iz te teme je njegov doktorat in na tem področju, kot tudi na področju konserva-torstva, se je uveljavil kot predavatelj.
Priznanja Slovenskega arheološkega društva so prejeli: dr. Verena Vidrih Perko za stalno razstavo Železna nit v Gorenjskem muzeju v Kranju ter dr. Janez Duler, Irena Šavel in Sne-ža Tecco Hvala za knjigo Bro-nastodobno naselje Oloris pri Doljnjem Lakošu.
Zaslužno članstvo Slovenskega arheološkega društva so podelili akademskemu kiparju Miranu Pflaumu za delo in sodelovanje s številnimi posamezniki in ustanovami v okviru interdisciplinarnega projekta ISAHTA. Gre za konservatorsko-restavratorski poseg na egipčanski mumiji in krsti iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani.
Na podelitvi nagrade in priznanj je bil slavnostni govornik prof. dr. Mitja Guštin, ki je govoril o pomembnosti arheološke stroke, predvsem pa o izobraževanju mladih arheologov ter pomoči starejših, izkušenih arheologov mlajšim.
Prisotne je pozdravil tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Aleš Arih, za kulturni program pa so poskrbeli kitaristi glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
Franc Lačen
V decembru začetek adaptacije
Prejšnji četrtek in petek so na Osnovni šoli Olge Meglič proslavili 25. dan šole, saj so pouk v bivših prostorih ptujske gimnazije začeli leta 1979 (prvi dan šole je bil na prvi dan pouka v novi šoli).
Tednikova knjigarnica
Petjezični slikovni slovar
Slovarji, knjige z abecedno urejenimi in pojasnjenimi besedami, so potreba in dragocenost, ki nenadomestljivo umešćajo in širijo narodova spoznanja. Slovarske izdaje so praviloma zahteven izdajateljski zalogaj, naj so izvirne, domače ali prevedene, prevzete in prirejene. Tudi zato, ker je jezik živ organizem v nenehni rasti.
Za manjše narode so slovarji še posebej pomembni, saj omogočajo ohranjanje in živost jezika ter jezikovno komunikacijo na vseh ravneh. Ob besedi slovar bralci najprej pomislijo na čiste jezikovne slovarje, na Slovar slovenskega knjižnega jezika, na slovarje tujk, na tuje jezikovne slovarje... A veliko je strokovnih slovarjev, kot so npr.: računalniški, slovarji poslovnih izrazov, ekonomije, filozofski, planinski, gorniški, veterinarski, medicinski, tudi vojaški, ugankarski, multimedijski, bibliotekarski, tudi molitveni... Slovarji so lahko obsežna znanstvena dela, ali pa so poljudne izdaje, velikokrat žepne in priročne, za vsakdanjo rabo. Med uporabniki elektronskih medijev so priljubljeni slovarji v neknjižni, torej elektronski obliki.
Posebne in nujne so izdaje slovarjev za otroke, ki so jim najbolj prijazni slikovni slovarji. Le-ti ob stvarni ilustraciji ali fotografiji pojasnjujejo besede. Takšne slovarje, če stopnja njihove zahtevnosti ni izrecno prilagojena najmlajšim, radi uporabljajo tudi odrasli.
Slednjih, slikovnih in namenjenih najširšemu krogu publike, pravzaprav ni na slovenskem knjižnem trgu, zato je tem bolj razveseljiva novost založbe Slovenska knjiga - Petjezični slikovni slovar, ki temelji na hitrem in intuitivnem učenju vsakdanjega besedišča v slovenskem, angleškem, francoskem, nemškem in italijanskem jeziku. Slovar celovito predstavlja predmete in pojme iz vsakdanjega življenja, vsaka slovarska enota je zapisana v petih evropskih jezikih.
Slovar je, kljub obsežnim štiristotim stranem, priročnega formata in enostavno uporaben. Obsega več kot 6000 in čez 1600 slikovnihpri-kazov ter je razdeljen na tematske sklope, ki se začenjajo s podatki o slovarju in njegovi uporabi ter nadaljujejo s petnajstimi področji: ljudje, zunanji videz, zdravje, dom, storitve, nakupovanje, hrana, jemo zunaj, študij, delo, prevoz, šport, prosti čas, okolje, informacije in zaključujejo z indeksom v petih jezikih. Tematski sklop ljudje začenja z natančno telesno zgradbo človeka, kakor je navada pri anatomiji (npr.: mišičje, muscles, les muscles, die Musklen, i muscoli; ob narisanem telesu so nanizane besede ... mečne mišice, calf, les muscles jumeaux, der Wadenmuskel, ilpolpaccio...). Anatomiji človeka sledi družina, sorodstvena in druga razmerja, čustva, življenjski dogodki in prazniki...
Slovarje urejen zelo nazorno in je primeren za učečo mladino, za družinsko rabo, slikovna jasnost pa bo pritegnila tudi najmlajše. Tistim, ki premorejo tujejezična znanja, bo osvežil spomin in nadgradil besedni zaklad, ob slikah pa bodo tuje jezike spoznavali tudi jezikovno manj vešči.
Petjezični slikovni slovar je bil prvič natisnjen leta 2003 v Veliki Britaniji pri svetovno znani založbi A Dorling Kindersley Limited, A Penguin Company, za slovesnko bralstvo gaje uredila Meta Sluga, prevedla pa Darinka Koderman Patačko (slovenska izdaja je bila natisnjena na Slovaškem).
Liljana Klemen~i~
Ravnatelj Ervin Hojker je dejal, da ob proslavljanju z veseljem ugotavljajo, da se bo 2. decembra pričela obnova in dozidava šole. Po petindvajsetih letih tako zagotavljajo preživetje in bodočnost šole. Dela se bodo začela z rušitvami dveh telovadnic, ki sta življenjsko nevarni, maja pa bo že nastavljena podoba novih telovadnic, ki bosta ena nad drugo. Ob telovadnicah bo zrasla nova medioteka, knjižnica, preuredili bodo jedilnico, kuhinjo in v starem delu zgradbe sanitarije. Dela v glavnem ne bodo
motila pouka, razen v času ru-šitve učencev ne bo v šoli. Po novogradnji se bo pričela rekonstrukcija stare šole ob Ca-fovi in Prešernovi ulici. Leta 2005 bo šola kot devetletka in dvoodelčna delovala z vsemi pogoji, ki so za to potrebni.
Sredstva so zagotovljena s strani Mestne občine Ptuj (70 odstotkov) in Ministrstva za šolstvo (30 odstotkov). Vrednost investicije je od 580 do 620 milijonov tolarjev. Šola bo torej imela v začetku drugega šolskega leta osnovne pogoje za delo. Naslednje leto pa se
Olgica v znamenju plesa
bo uredil tudi drugi del šole.
Ob letošnjem praznovanju so na šoli izdali koledar (tega so se lotili prvič), izkupiček od koledarja pa namenjajo za nakup opreme za računalniško učilnico. O šoli so izdelali tudi film. Po mnenju ravnatelja je bilo v petindvajsetih letih delovanja šole vloženega veliko dela s strani strokovnih delavcev, učencev in tudi staršev. Na šoli so začenjali s številnimi novostmi in s tem prispevali k razvoju strokovnega dela v šolstvu Slovenije. Prvi so pričeli pouk ob pol deveti uri, tudi z učenjem tujega jezika v prvem razredu so bili med prvimi, opozorili so na pomembne osebnosti v svojem okolju (Puh).
Velika zahvala za uspešno delo gre zavzetim strokovnim delavcem, ki so tudi v počitnicah popeljali učence v šolo v naravi, na taborjenje.
Ob šolski obletnici so izdali zbornik, ki kaže zgodovino šole skozi vsa leta delovanja.
V petek je bila osrednja prireditev ob 25. dnevu šole v dvorani Center na Ptuju, ki je v glavnem potekala ob zabavnih ritmih in ob plesu.
Franc Lačen
Ptuj • Literarni vecer v Kolnkišti
Feri Lainšček
V petek, 5. decembra, ob 20. uri bo Feri Lainšček v klubu Kolništa predstavljal svoj novi roman Ločil bom peno od valov.
Odlomke iz romana bo brala Vesna Radovanovič, pogovor s pisateljem pa bo vodila Jelka Ci-glenečki. Takoj za literarnim večerom, ob 21. uri, bo koncert prekmursko-ciganske skupine Halgato, ki med drugim prepeva tudi Lainščkove pesmi v prekmuščini.
Pisatelja Ferija Lainščka ptujski publiki verjetno ni treba posebej predstavljati. Poleg Vlada Kreslina verjetno najpomembnejši ambasador prekmurske melanholije nas je očaral že s številnimi svojimi romani. Naj naštejemo samo najvidnejše: roman Raza iz leta 1986, za katerega je prejel Kajuhovo nagrado, roman Namesto koga roža cveti (nagrada kresnik leta 1991), ki ga poznamo tudi preko odmevnega filma Halgato, Ki jo je megla prinesla iz leta 1993, Trik z vrvjo iz leta 2000 ... Sicer pa pisatelj piše tudi pravljice (za svojo
zbirko Mislice je dobil nagrado večernica za najboljše slovensko mladinsko besedilo), novele, pesmi in radijske igre.
V romanu Ločil bom peno od valov se pisatelj vrača v svoje Prekmurje, v megličast in skrivnosten svet ob Muri, iz katere v času med prvo svetovno vojno ljudje še spirajo zlato, hkrati pa v Mursko Soboto, takrat še večna-cinonalno mesto "z madžarsko arhitekturo, judovsko omiko in slovansko dušo". Glavna junakinja je mlada Elica, ki se poroči z murskosoboškim zlatarskim
mafijcem. Bogato, a dolgočasno življenje se polni s hrepenenjem, z željo po nekakšnem presežku. Skozi ljubezen Elica išče osebno svobodo, odrešitev in na svoji poti odpira številna vprašanja: kje so meje svobode, do kod lahko gremo kljub bolečini naših bližnjih, ali je možno odpuščanje, kaj je prava svoboda, kje so meje med telesnostjo in ljubeznijo ...
Stepsko melanholijo, ki veje iz romana, bo po pogovoru z avtorjem in branju odlomkov iz romana skušala pričarati prekmursko-ciganska skupina Halgato, ki je na letošnjem Festivalu narečne popevke prejela nagradi za najboljše besedilo in najboljšo skladbo. Sicer pa so nam fantje iz benda zagotovili, da igrajo, dokler se pleše. Za vse ljubitelje dobre literature, Prekmurja in ciganske glasbe je vstop prost.
NM
Vabilo na pravljico z jogo
Ojej, že je prvi četrtek zadnjega meseca leta 2003. In tu je pov^ilo vsem ljubiteljem pravljic: danes, 4. 12. 2003, pridite ob 17. uri v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, kjer vas pričakuje praznično obarvana pravljica. Otroci naj imajo copatke in lahna športna oblačila. Vstopnine ni. Veseli vas bomo!
Ptuj • Društvo iz Marburga podelilo knjige gimnaziji
Več kot dvajset
let plodnega sodelovanja
V petek so na Gimnaziji Ptuj gostili goste iz Marburga, predstavnike Hessensko-slovenskega društva, ki so gimnazijski knjižnici poklonili knjige.
Ob tej priložnosti so v gimnazijski dvorani pripravili kratek kulturni program treh skecev v nemškem jeziku, ki so jih prisrcno odigrali dijaki gimna-
zije. Srečanja so se udeležili: predsednik in podpredsednik Hessensko-slovenskega društva Karl Schnabl in Thomas Neumann ter predsednik
Pa brez zamere
Decimalke
Kot ponavadi, se pravi problem ne skriva v teoriji
Pri najnovejši polemiki med 0,5 in 0,2 sploh ni pomembni), ali ste za znižanje najvišje dovoljene meje alkohola ali ne, srž problema tega osnutka zaklona leži namreč povsem drugje. Menda ga pa ja v vesoljni Sloveniji ni človeka, ki bi bil tako bebast, da bi zagovarjal tezo, da alkohol spada za volan ter da ni prav nič narobe, če po cesti vijugaš mrtvo pijan. Tudi tak se menda ne bi našel, ki bi si upal trditi, da alkohol ne botruje velikemu številu prometnih nesreč, ki se na žalost vse prevečkrat končajo tragično. Ne, takega bebca bi težko našli. Vsi se strinjamo, da je glede prometnih nesreč, še posebej tistih, povezanih z etanolom, treba nekaj storiti. In tukaj se skriva ves štos predlaganega osnutka zaklona. Je znižanje dovoljene stopnje alkohola na 0,2promila res tista magična formula, tista odrešilna formula, ki bo število žrtev naenkrat zbila tam proti nuli? Trdim, da ne. Trdim, da poskušajo pristojni, predvsem pa ministrstvo za notranje zadeve, s tem predlogom zakona zgolj najti nek zasilni alibi za rak rano, ki najeda področje prometne varnosti že od samega začetka, saj ne verjamem, da bi bili na ministrstvu tako butasto naivni, da bi res verjeli, da bodo samo s tem magičnim zakonom in znižanjem alkomeje rešili problem varnosti v prometu. Ne, zdi se, da ta predlog služi zgolj temu, da se ustvari vtis, da se na tem področju nekaj dela. Zakaj?
Pri največ nesrečah, katerih vzrok je alko, nadevanemu vozniku skoraj po pravilu namerijo več kot eno promilo alkohola v telesu. Kaj nam ta podatek pove? To, da tudi zakon, ki je dovoljeval 0,5promila alkohola, ni bil uspešen. Zakaj? Ker velika večina tistih, ki so pijani povzročili nesrečo, ni imela v krvi 0,5, ampak več kot 1 promilo alkohola. Kar preprosto pomeni, da so se ti, ki so pod vplivom povzročili nesrečo, preprosto požvižgali na predpisano mejo alkohola, kakor se bodo tudi vnaprej, če bo ta meja 0,2 ali, povedano še drugače, tisti, ki se že prej niso ozirali na predpisano mejo, se tudi v bodoče ne bodo.
Zdaj pa premislite tole: kaj je bilo narobe z zakonom, ki je dovoljeval 0,5promila, da so se ga ljudje vseeno nabutani zaleteli (v večini primerov) z 1,1 ali še več v krvi, in kako bo to preprečil novi zakon, ko pa je očitno, da tudi obstoječi zakon ni mogel spraviti ravni alkohola za volanom pod 0,5? Navajanje, da že tudi med 0,2 in 0,5 nismo več sposobni za vožnjo, je navadno zavajanje. To sicer drži, ampak če se ozremo na zgoraj povedano, sicer bo morda kdo, ki je prej v gostilni spil en pir ter se odpeljal domov, sedaj namesto tega spil mali pir, ampak problem ni tu. Problem je v tem, da se bodo tisti, ki so se za volan že do zdaj spravljali totalno nadevani (recimo nad 1,1 ali pač koliko), tudi v bodoče za volan spravljali v takem stanju. Ce že prej niso spoštovali meje, zakaj hudiča bi jo pa zdaj?!
Kar nas pripelje do srčike problema: pri vsej stvari ni problem zakonsko dovoljena meja (zaradi mene lahko tudi nula-nula), problem je, kako pripraviti ljudi (in to ne tiste, ki so se do zdaj držali meje 0,5) do tega, da bodo to mejo, pa kakršnakoli že je, spoštovali. To pa je popolnoma drugačna, nedvomno bolj zamotana in težja naloga kot pa ta, da tako rekoč s pritiskom nekaj tipk zbiješ mejo na 0,2. Ali, rečeno še drugače, na papirju marsikatera stvar izgleda super, problem pa nastopi pri uresničevanju, implementaciji le-te. Ce se zakon o najvišji dovoljeni količini alkohola v organizmu ni spoštoval že do zdaj, kateri naivnež pričakuje, da se pa potencialni novi zakon samo zato, ker bo meja znižana na 0,2, bo. Zato trdim, da samo znižanje meje ne bo prav nič pripomoglo k zmanjšanju žrtev na naših cestah. Kar pa bi pripomoglo, je implementacija tega zakona, za katero pa je potrebna popolnoma nova strategija ozaveščanja, vzgoje in kaznovanja. Kar pa je seveda neprimerno težja naloga kot na papir spacati nov zakon ter dvigniti nekaj poslanskih rok.
Gregor Alič
Slovensko-hessenskega društva Gojko Vizovišek ter članica Meta Puklavec, nekdanja ravnateljica Gimnazije Ptuj in ŠC Ptuj.
Ravnateljica gimnazije Mela-nija Centrih se je donatorjem v imenu šole zahvalila za popolnitev šolske knjižnice.
Kot nam je povedala Meta Pu-klavec, je Šolski center Ptuj, ki ga je takrat vodila, že pred več kot dvajsetimi leti začel sodelovati s Hessensko-slovenskim društvom iz Marburga. Društvo so ustanovili Nemci, ki so redno prihajali kot turisti ali poslovneži v naše kraje, ki so se jim očitno priljubili, navezali so stike s Slovenci in organizirali številne dobrodelne akcije za pomoč našim šolam, bolnišni-
cam. Tako je prišlo do sodelovanja med Šolskim centrom Ptuj in društvom iz Marburga, ki je pomagalo pri opremljanju delavnic ptujske kovinarske šole. Hessensko-slovensko društvo je veliko vlogo odigralo tudi pri priznavanju osamosvojene Slovenije in pri zbiranju pomoči.
Danes z društvom uspešno sodeluje Gimnazija Ptuj z obojestranskimi obiski dijakov v Nemčiji oziroma Sloveniji.
V Sloveniji deluje Slovensko-hessensko društvo, ki ga vodi Gojko Vizovišek, članica upravnega odbora pa je tudi Meta Puklavec.
Fl
Ravnateljica Melanija Centrih se je zahvalila Karlu Schnablu, predsedniku Hessensko-slovenskega društva za donacijo
Ljutomer • Glasbene {ole
Devetletka otežuje glasbeno šolstvo
Ljutomerska glasbena šola Slavka Osterca je gostila dvodnevno srečanje Zveze slovenskih glasbenih šol. Tovrstna srečanja sicer potekajo nekajkrat letno, na tokratnem pa so ravnatelji 53 glasbenih šol izpostavili aktualne zadeve v zvezi s prenovo glasbenega šolstva.
Kot je po srečanju pojasnila ravnateljica ljutomerske glasbene šole Dragica Marovič, je srečanje prineslo kar nekaj zanimivih zaključkov: "Glasbena
Foto: Natalija i
Ravnateljica Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer Dragica Marovič
šola ni obvezna šola, na prvem mestu je osnovna šola, in vsi problemi, ki se pojavljajo, so povezani z devetletno osnovno šolo. Vsi vemo, da so sedaj učenci zaradi devetletnega osnovnošolskega izobraževanja dalj časa v šoli, so pa tudi bolj obremenjeni. Glasbene šole učenci obiskujejo izključno v popoldanskem času, sedaj pa se morajo ti termini premakniti na pozne popoldanske ure oz. se moramo prilagajati." Zaradi tega so glasbene šole trenutno nemočne, tudi v prihodnje pa bodo iskale primerne rešitve in spremljale spremembe v devetletnem izobraževanju, saj želijo predvsem ohraniti število učencev.
nsk
Ptuj • Muzeji iz BiH
Predstavlja se Asim Đelilović
Prejšnji četrtek je Pokrajinski muzej Ptuj v sodelovanju z Zavičajnim muzejem iz Travnika pripravil razstavo slik, plakatov in objektov umetnika Asi-ma Đelilovića.
Asim je končal Akademijo za likovno umetnost v Sarajevu na oddelku za industrijsko oblikovanje. Njegov prvi veliki projekt je bila serija sedemindvajsetih plakatov velikega formata o dogajanju na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem Bosne in Hercegovine, ki ga je ustvarjal od leta 1992 do 1997. Od leta 1997 se redno udeležuje nacionalnih razstav Collegium Artisticum v Sarajevu, kjer je že večkrat prejel nagrado v kategoriji plakatov.
O umetniku sta na odprtju spregovorila Stanka Gačnik in dr. Besim Spahič, ki je dejal, da Asim vidi sodobnega človeka kot slednika in potrošnika, ki so mu operativno odstranili čut za odgovornost in skrbnost. Vodilna misel njegovega življenja so igra, zabava in užitek.
Na odprtju razstave je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih orisal, kako je prišlo do sodelovanja med ptujskim muzejem in muzeji v Bosni in Hercegovini (o tem smo v Šta-
Foto: Fl
Asim Đelilović, umetnik iz Travnika
jerskem tedniku že pisali), direktorica Zavičajnog muzeja v Travniku Fatima Mslič pa se je zahvalila za povabilo in predstavila Travnik, ki ga je po kulturni zapuščini primerjala s Ptujem. Razstavo sta odprla direktorica iz Travnika in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Za kulturni program so poskrbeli člani ansambla Invite iz Maribora.
FL
Ptuj • Maturanti že študenti
Tudi Matija je glasbenik
Za današnjo številko Štajerskega tednika smo poklepetali z Matijo Švaganom iz Njiverc pri Kidričevem. Matija pravi, da se je na gimnazijo vpisal, ker je bil že takrat odločen, da se bo po končani srednji šoli odpravil študirat.
V letošnjem študijskem letu je zlati maturant Matija postal študent medicine. Kot je povedal, ga v tem poklicu zaenkrat najbolj mikata kirurgija in pa sama znanstvena plat medicine. Sicer pa se je po Matijevih besedah že ob začetku študijskega leta potrebno zelo veliko učiti in se celo predhodno pripravljati tako na vaje kot tudi predavanja. Glede samega študija je zlati maturant Matija dodal, da je dobro organiziran -čeprav so predavanja zelo zahtevna in se jih ne splača zamujati, vaje pa so tako ali tako obvezne.
Matura, pravi, se mu sama po sebi ni zdela težka (razen angleščine) in zastavljenega cilja - da se vpiše na fakulteto -tako ni bilo težko doseči. Na maturi je zbral 30 točk, sicer pa je bil Matija odličnjak skozi vsa štiri leta gimnazije. Poleg tega, da je bil priden dijak, danes že študent, pa svoj prosti čas zapolnjuje z glasbo. Igra namreč pri kidričevski in ptujski godbi, v ptujskem big bandu in v skupini Admatha. Če je čas, pa priskoči na pomoč tudi cirkov-škim tamburašem.
Mojca Zemljarič
Matija Švagan
Ptuj • Nastopili pihalni orkestri in komorne zasedbe
Od tod in tam
Uspešni nastopi vseh godbenikov
V soboto je Območna izpostava sklada kulturnih dejavnosti Ptuj v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj in Gimnazijo Ptuj pripravila območno revijo pihalnih orkestrov in komornih zasedb. Prireditev je bila v dvorani Gimnazije Ptuj.
Na reviji se je najprej predstavil Instrumentalni trio KD France Prešeren iz Vidma, ki ga vodi Dejan Rihtaric, ki v triu igra fagot. Trio sestavljata še dve flavti. Dopadljivo so zaigrali Humoresko Antona Dvoraka v priredbi Draga Lorberja, Vivace iz Mysliweckovega I. stavka Tria ter Allegretto iz Zimske sonatine Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Pihalni orkester KD Podleh-nik pod vodstvom Milana Fegu-ša je zaigral Kitajsko koračnico Roberta Allmenda ter Prispevek h Glenu Millerju Henryja Gassa. Orkester je kljub maloštevilni zasedbi zaigral z lepim zvokom, s prijetno dinamiko, kar je v pomanjkanju posameznih instrumentov (samo 1 saksofon) težko doseči. V drugi skladbi se je po-
sebej izkazal solist na baritonu.
Domači, ptujski orkester pod vodstvom Štefana Petka je predstavil Giacoma Rossinija v priredbi Roberta Allmenda Koračnico Williama Tella ter koncertne skladbe Franka Sinatra v koncertni obliki v priredbi Norberta Studnitzkyga. Tudi Ptujčane je odlikoval lep zvok, čista intonacija, disciplinirano igranje ter
lepa dinamika, na solo pa se je odlikoval trobentar.
Pihalni orkester Ormož z dirigentom Slavkom Petkom je najprej zaigral Vangellisa v priredbi J. G. Mortimerja The Conquest of Paradise, J. Kandlerja v priredbi J. Treversa New York, New York ter teme iz Muppet Showa Hensona - Pottlea v priredbi W. Hautvasta. Ormožane odlikuje lep poln zvok z lepo dinamiko. Dirigent si je namesto oboe, ki jih orkester ne premore, omislil dve violini, ki pa zaradi šibkega glasu nista prišli do izraza. Verjetno bi jih bilo potrebno več, vsaj pet, ali pa, da bi bile ozvočene.
Revijo je zaključil Pihalni orkester Talum Kidričevo pod vodstvom Stefana Garkova. Zaigrali so Johannesa Brahmsa Madžarski ples, priredbo Rona Sebregt-sta Abba Gold in Johna Williamsa v priredbi Johna Gleneska Mor-timerja Star Wars. Kidričanski orkester se je precej pomladil in tudi številčno povečal, kar se odraža na polnem in lepem zvoku.
Strokovno je revijo spremljal Ervin Hartman, predsednik Zveze pihalnih orkestrov Slovenije. Program je povezoval Peter Kirič. Nastopajoče je nagovorila tudi Nataša Petrovič, vodja ptujske izpostave javnega sklada kulturnih dejavnosti.
Franc Lačen
Vodje pihalnih orkestrov in komornih zasedb z vodjo Območne izpostave sklada kulturnih dejavnosti Ptuj, Natašo Petrovi~ - od leve: Stefan Garkov, Dejan Rihtari~, Slavko Petek, Štefan Petek in Milan Feguš
Sela • Ob 30-letnici kulturnega društva
Ustvarjanju predani le redki
Na Selih v občini Videm so minulo soboto s krajšo slovesnostjo proslavili 30-letnico kulturnega društva in obudili spomin na tri desetletja v ljubiteljski kulturi, kateri so se zapisali mnogi, danes žal že pokojni krajani.
Slovesnosti so se poleg predsednice odbora za družbene dejavnosti v občini Videm Marije černila in predsednika KS Sela Igorja Galiča udeležili tudi predstavniki podružnične šole, društev in številni krajani, prireditev pa je spremljal tudi prijeten kulturni program.
Nekdaj zelo aktivno prosvetno, danes kulturno društvo je imelo v svojih vrstah uspešno gledališko skupino, pevski zbor in mlade nadebudne ustvarjalce, v zadnjih letih pa delujeta le sekciji ljudskih pevk in podeželskih žena. V tridesetih letih je kultura na Selih privabila številne domačine, ki so v društvu našli priložnost za ustvarjanje ter ure-
sničitev svojih želja, vsa ta leta pa so člani društva skrbeli za ohra-njaje kulturnega izročila kraja in okolice, še posebej vzorno pa so skrbeli za društvene prostore.
Martin Beranič, predsednik KD Sela, je v svojem nagovoru na jubilejni prireditvi med drugim povedal: "Prosvetno društvo na Selih se je oblikovalo leta 1972, ko so mladi v kraju pripravljali igre in tako zbirali denar za poznejše ustvarjanje, za prvega predsednika pa so takrat izvolili Rudija Pala, ki pa ga je kmalu zamenjal Franc Tominc. Že prvo leto po nastanku društva so se člani pričeli dogovarjati o zbiranju sredstev in materiala za gradnjo prosvetne dvorane. V letu
Ob 30-letnici so na Selih pripravili prijeten kulturni program, zapele pa so tudi domače ljudske pevke.


Dobitniki jubilejnih društvenih priznanj.
1976 so pripravili dokumentacijo, leto kasneje pa postavili temelje in dvorano spravili pod streho. Potem se je delo ustavilo, v društvu je prišlo do manjših nesoglasij, kljub temu pa so do leta 1985 uspeli dvorano dokončati. Še danes prostori dobro služijo svojemu namenu, čeprav se po opremljenosti dvorana ne more primerjati z nekaterimi okoliškimi, kjer je občina primaknila velik delež sredstev."
Na praznovanju 30-letnice društva so se v prijetnem večeru domačinkam - ljudskim pevkam - pridružili še najmlajši iz podružnične šole Sela, nastopili sta
otroški folklorni skupini iz Lan-cove vasi in Dolene, mladi mu-zikantje Davorin, Primož, Katja in Denis, proslavo pa je z igranjem na tamburice popestril še tamburaški orkester KD Franceta Prešerna iz Vidma.
Ob jubileju so podelili posebna priznanja članom za dolgoletno delo in sodelovanje v kulturi, prejeli pa so jih: Franc in Anica Tominc, Marija Veselič, Lizika Emerič, Jure Lamot, Frančka Beranič, Avgust Mohorko, ljudske pevke, OŠ Sela in Martin Beranič, sedanji predsednik KD Sela.
Tatjana Mohorko
Ptuj • Razstava nekoliko drugače
V razstavišču ptujske Mestne hiše je vedno živahno, avtorji različnih žanrov si kar podajajo roke. Potem ko so se v novembru s prvo razstavo fotografij predstavili člani Fotografske akademije Kluba ptujskih študentov, je decembrsko dogajanje začel profesionalni umetnik. S slikarskimi in kiparskimi deli se predstavlja akademski slikar in kipar Drago Mom iz Ruš pri Mariboru. Avtor prisega na avtonomnost, neodvisnost in absolutno zadostnost medija, v katerem ustvarja. Razstavo je odprl ptujski župan dr. Stefan Celan, zapela pa je pevka Andreja Pralica iz Ljubljane (na fotografiji oba v družbi slikarja Draga Moma). (MG)
Ptuj • Revija mladih pevcev in glasbenikov
V soboto, 8. novembra je bila v refektoriju minoritske-ga samostana na Ptuju 4. revija mladinskih pevskih zborov in glasbenih skupin, ki sojo pripravili p. Janez Ferlež, dekanijski referent za mladino dekanij Ptuj in Zavrč, s predsednikom in skupino Kam. Na reviji so se predstavili: skupina Krik iz Slovenske Bistrice, glasbena skupina Svetnik, kantavtorica Vanja Kampl. Haloška zarja, mladinski pevski zbor Hvalnica in Frančiškovi otroci pod vodstvom p. Janeza Ferleža iz Sv. Trojice v Halozah, ki jih je spremljala plesna skupina Luč Sv. Trojice, ki jo vodi Zdenka Golub. (ZG)
Branko Đurić ĐUTO:
Kaj pa zdaj?
IgNo: K:
Tanja Ribič
ivo Ban WH
Tom Ban
Režija:
Brani<o Đurič Đuro
Clrkovce, sobota 6.12.2003 ob 19.00 uri
Predprodaja vstopnic:
PTUJ: iVIenjainica Luna, KiDRiČEVO: Loterija Siovenije CiRKOVCE: Gostiina Korže
Ptuj • Prvi slovenski mladinski turistični forum
Devetsto postelj je premalo
V prostorih mladinskih prenočišč na Ptuju je 26. novembra potekal prvi slovenski mladinski turistični forum. Organizirali so ga Urad za mladino Republike Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Slovenska turistična organizacija.
Na njem so predstavili strategijo razvoja mladinskega turizma Slovenije in njeno uresničevanje, strategijo slovenskega turizma in mladinski turizem, dogajanja v mladinskem turizmu v letos-njem letu z napovedjo dogajanj v letu 2004. Predstavili so tudi dobre prakse, v delavnicah pa so podrobneje govorili o vizijah in ciljih razvoja mladinskega turizma v Sloveniji, razvoju turističnih programov za mlade in predlogu organiziranosti mladinskega turizma.
O pomenu prvega mladinskega turističnega foruma Slovenije je govoril predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožic. Strategijo je potrebno jemati kot odprto knjigo, da bi se mladinski turizem lahko uspešno razvijal kot sestavni del slovenske turistične strategije. Mladinski turizem je potrebno razvijati v sozvočju javnega, zasebnega in društvenega sektorja, ki je tudi pogoj za pospeševanje njegovega razvoja in trženja. V imenu mestne občine Ptuj je udeležence prvega mladinskega turističnega foruma Slovenije pozdravil ptujski župan dr. Stefan Celan, v imenu Urada Republike Slovenije za mladino pa Sonja Vraber, v d. direktorica, sicer Ptujčanka po rodu. Med
drugim je poudarila, da je ena od prednostnih nalog urada izgradnja dodatnih prostorov za potrebe mladinskega prenočevanja.
Glavne usmeritve strategije razvoja mladinskega turizma v Sloveniji so v oblikovanju ponudbene strani mladinskega turizma in v povpraševanju oziroma promociji le-tega. Sam dokument je razdeljen v tri glavne dele: analitični, razvojni in organizacijski. Trenutno naj bi bilo v Sloveniji 926 postelj za mlade, od tega jih je 230 sezonskega značaja. Po lanski anketi, ki je bila izvedena med mladimi tujimi turisti, ki so obiskali Slovenijo, le-ti v Sloveniji povprečno bivajo skoraj pet dni, kar je več, kot je slovensko povprečje za tuje odrasle goste, ki je znašalo v lanskem letu 3,08 dneva. Dnevno v povprečju mladi turisti potrošijo 32,8 evra. Strategija med drugim ugotavlja, da bo potrebno mladinski turizem v Sloveniji bolje organizirati, zagotoviti boljši pretok informacij med organizacijami in društvi, ki se uk-vrjajo z mladimi in mladinskim turizmom ter izboljšati odnos do mladinskega turizma v sami panogi in družbi nasploh.
Strategijaje bila izdelana na osnovi stanja in trendov, ki se na
Peter Vesenjak je po naročilu Urada za mladino Republike Slovenije izdelal Strategijo razvoja mladinskega turizma Slovenije.
tem področju pojavljajo v svetu in v Sloveniji, je povedal Peter Vesenjak iz podjetja Hosting, ki je tudi izdelalo strategijo.
Mladinski turizem je izziv in priložnost
"Kljub velikemu pomenu mladinskega turizma, ne samo za ekonomski in turistični razvoj dežele, temveč tudi za njegove pozitivne socialne elemente, ta v Sloveniji še ni niti najmanj zadostno razvit. Okrog 900 ležišč v mladinskih nastanitvenih objektih je zelo majhna številka. Mla-
Ptuj • Ob dnevu sladkorne bolezni
V	pričakovanju 30-letnice
V	Narodnem domu na Ptuju je bilo 29. novembra srečanje diabetikov s Ptujskega in Ormoža. Obogatili so ga s kulturnim nastopom učencev glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja in z zdravstvenim predavanjem o zdravi prehrani, ki ga je vodila višja medicinska sestra Metka Rašl. Poudarila je pomen zdrave prehrane pri zdravljenju sladkorne bolezni in zdravja nasploh. Zaslužnim članom so podelili priznanja Zveze društev diabetikov Slovenije in Društva diabetikov Ptuj.
Zdrava prehrana mora biti pestra in bogata s sadjem in zelenjavo. Zelo pomembno je, da pri prehranjevanju uživamo, pomembno pa je tudi gibanje. Predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja je okrog 180 udeležencem sobotnega srečanja, ki je bilo posvečeno mednarodnemu dnevu sladkorne bolezni, predstavila delo v letošnjem letu
in osnutek programa za leto 2004, ki ga bodo sprejeli na občnem zboru, ki bo marca prihodnje leto. V njem dajejo velik poudarek izobraževanju, pridobivanju novih članov, trenutno imajo okrog 900 članov, na območju 16 občin, ki jih s svojim delovanjem pokrivajo, pa živi okrog 4 tisoč sladkornih bolnikov, in družabnemu življenju.
Foto: Črtomir Goznik
Od leve: Zalika Vu~ak, Marija Velikonja, Vera Rogina in Katarina [eruga.
Prihodnje leto, ko bo društvo praznovalo 30-letnico uspešnega dela, bodo na Ptuju organizirali slovensko športno srečanje diabetikov, na katerem pričakujejo okrog 1500 udeležencev V letu 2004 zato pričakujejo tudi večjo podporo občin, na območju katerih delujejo. V letošnjem letu so jim sredstva za njihovo delovanje nakazali le v občinah Ptuj, Dornava, Hajdina, Kidričevo in Videm. Na sobotnem srečanju tudi ni bilo nobenega od 16 županov občin, iz katerih prihajajo njihovi člani; ptujskega je zastopal svetnik SLS Maks Leč-nik. Na sobotnem srečanju so se spomnili tudi nekaterih članov, ki so se v dosedanjem društvenem delu še posebej izkazali. Srebrni plaketi Zveze društev diabetikov Slovenije sta prejeli predsednica Marija Velikonja in tajnica Zalika Vučak, z bronasto plaketo pa je zveza nagradila Anico Prešeren. Zahvalno listino društva sta prejeli Vera Rogina in Katarina Seruga.
MG
dinski turizem v Sloveniji šepa tudi na področju organiziranosti in načinih pospeševanja. Predvsem niso jasno razdeljene vloge med posameznimi nosilci. Na srečo pa že nekaj časa obstaja Urad za mladino Republike Slovenije v okviru ministrstva za šolstvo, ki je že pred nekaj leti pričel z nekaterimi aktivnostmi za pospeševanje razvoja mladinskega turizma v Sloveniji. Aktiven razvoj mladinskega turizma je mogoče doseči le z usklajenimi ukrepi v javnem, zasebnem, lokalnem in društvenem sektorju. Ukrepe pa je po mojem videnju potrebno naravnati v dveh smereh: eno je spodbujanje razvoja ponudbene strani, kar je mogoče doseči s konkretnimi finančnimi podporami z države in lokalne ravni pri izgradnji specializiranih mladinskih turističnih objektov in izdelavo programske ponudbe, primerne za mlade, drugo pa so ukrepi za spodbujanje povpraševanja, kar pomeni, da je potrebno programe za mladinski turizem v čim večji meri vključevati v siceršnje turistične programe. Pri krovni turistični ponudbi Ptuja je potrebno na primer oblikovati poseben program za mlade ter ga enakovredno vključevati v celotno strukturo tržnih komunikacij."
Odziv na predstavitev strategije razvoja mladinskega turizma v Sloveniji v okviru prvega mladinskega turističnega foruma Slovenije je bil dober. Prišlo je okrog 70 udeležencev iz cele Slovenije. To je tudi dokaz, da obstaja v Sloveniji resen interes po kvalitetnejšem razvoju mladinskega turizma. Naslednji korak pa je realizacija konkretnih ukrepov, ki jo bo vodil in spodbujal Urad za mladino Republike Slovenije.
MG
Ptuj • ZLSD opozarja
Nasilje nad ženskami
V slovenski družbi je nasilje nad ženskami še vedno tabuizirana tema. Žrtve o tem skorajda ne govorijo, kaj šele, da bi nasilje prijavile. Po grobih ocenah, zanesljivih statističnih ali drugih raziskovalnih podatkov o tem v našem prostoru ni, je v Sloveniji vsaka peta ženska žrtev nasilja.
Nasilje nad ženskami se najpogosteje dogaja med štirimi stenami, v domovih. Najnevarnejša institucija za žensko je zakon, najnevarnejši prostor dom, najnevarnejša oseba njen partner.
Zakaj žrtve nasilja o tem ne spregovorijo, zakaj nasilje zelo redko prijavijo? Ker se ta problem odriva v zasebno sfero in ker se nemočne žrtve prevečkrat bojijo spregovoriti in poiskati pomoč, ker družba na ta problem gleda kot na individualni, partnerski, zasebni in ne kot na družbeni problem. Ženske o tem problemu ne govorijo, ker se nasilja svojega partnerja sramujejo, bojijo se etikete družbe, češ, da so same krive, da so izzivale, da so si nasilje zaslužile. Zato ženske tako pogosto "padejo po stopnicah" ali se "zaletijo v vrata".
Če je za Slovenijo značilna nizka stopnja tolerance do drugačnosti, pa je hkrati prisotna visoka stopnja tolerance do nasilja. V ptujskem okolju toleranco do nasilja ohranjajo zakoreninjeni predsodki in sterotipi o moški in ženski vlogi v družbi, dodatno pa jo utrjujejo zaostreni socialni
problemi, kot so nezaposlenost, nizki dohodki, alkoholizem itd.
Ravno zato bi se morali aktivno vključiti v akcijo Evropske unije za "ničelno toleranco do nasilja". Ključno vlogo imajo pri tem mediji, ki lahko veliko prispevajo k preprečevanju nasilja z osveščanjem ter opozarjanjem na odgovornost družbe. Neustrezno, senzacionalistično, poročanje o nasilju nad ženskami k temu zanesljivo ne prispeva. Osveščanje mora biti usmerjeno predvsem k žrtvam, da bodo upale povedati, da se ne bodo vdale v usodo, da bodo poiskale pomoč. Državne institucije pa morajo poskrbeti za to, da se bodo žrtve lahko umaknile v zatočišče, da bo njihova varnost zagotovljena z odstranitvijo nasilneža iz stanovanja, zlasti pa je treba doseči večjo občutljivost moških, da se vključijo v boj proti nasilju.
V okviru mednarodnih dne-vov boja proti nasilju Ženski forum ZLSDS poziva Mestni svet MO Ptuj, da razpravlja o tej problematiki, da sprejme stališča in ukrepe.
Mira Janžekovič
Kog • Praznovali srebrni jubilej
Glasilo z dolgo tradicijo
Minulo soboto so na Kogu slovesno obeležili 25 let izhajanja svojega krajevnega glasila Novice.
foto vk
Urednica Novic Slavica Mun-da: "Ob 25-letnici izhajanja Novic smo se odlo~ili, da pripravimo posebno izdajo glasila."
Glasilo je pričelo izhajati decembra 1978 na pobudo SZDL Kog. Iz skromnih začetkov, ko je izhajalo na dveh listih, je do danes izšlo 56 številk. Prvi urednik je bil Drago Zabavnik, tehnično pa jih je urejal Jože Prapotnik. Novice so nastale iz želje pisati in brati ne le o delu in politiki, ampak prikazati tudi vesele strani življenja in še "kakšnega pike-ca poleg". Skozi leta izhajanja so se menjavali sodelavci. Za smešno plat pa je v Novicah skrbel neimenovani krajan dr. Metla, ki je sprva pometal le s tujimi napakami, ko pa je pričel pometati
tudi po Kogu in pisati o domačih ljudeh in njihovih slabostih, pa stvar ni bila več tako smešna. Novice so izhajale in še vedno izhajajo priložnostno, največkrat ob koncu leta in ob kakšnih pomembnih dogodkih. Kot je ugotovil kronist Janko Klajnčar, so vedno bolj lepe, debele in moderne. Iz prvotnih Novic, ki so puščale ne prstih črne sledi, je nastalo času primerno glasilo, opremljeno s kvalitetnimi fotografijami in risbami. V letih izhajanja so zabeležile utrip kraja, življenje in razvoj okolja. Urednica Slavica Munda je povedala, da pri snovanju Novic sodelujejo s šolo, vrtcem, poročajo o delu
Zgodovino glasila je na {aljiv na~in predstavil popularni dr. Metla, Janko Klajn~ar.
društev, zabeležijo pomembnejše dogodke, spomnijo se vseh porok ... Največja težava je predvsem čas, saj vsi sodelujejo pri nastajanju glasila prostovoljno in brez kakršnega koli nadomestila. Novice izhajajo v 330 izvodih, ki jih razmnožujejo na fotokopirnem stroju.
Na sobotni slovesnosti, ki sta se je udeležila tudi podžupan Branko Kukec in poslanec Alojz Sok, je zbrane nagovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Kog Slavko Perc. Povedal je, da so Novice glasilo, v katerem lahko razberemo misli in delo ljudi, ki so živeli na Kogu. Novice so beležile novejšo zgodovino Koga. Se vedno jih vodijo ista tri vodila kot nekoč — iskren namen po objektivnem pisanju, ljudje jih radi ustvarjajo in berejo, in še vedno nastajajo vo-lontersko in so za prejemnike brezplačne. V krajšem kulturnem programu je nastopil kvartet Deteljica in Barbara Zorec, ki jo je na kitari spremljal Srečko Petek.
Ob prazniku so izdali tudi posebno izdajo glasila, v katerem so zbrali članke iz različnih obdobij izhajanja, segajo pa vse nazaj do prve številke.
viki klemenčič ivanusa
Cvetkovci • Srečanje rodbine Majcen
Osemnajst praprapravnukov
Na srečanju potomcev Antona in Julijane Majcen iz Vičancev se je konec novembra v gostišču Ozmec v Cvetkovcih zbralo 115 sorodnikov.
Organizacija srečanja je zahtevala dobro pripravo, je povedal Ivan Majcen, ki danes živi na domačiji. Skupaj s Terezijo Štefančič iz Ormoža je vložil v načrtovanje družinskega dogodka veliko dela in energije. Izdelala sta tudi družinsko deblo, ki
sega v leto 1871 in zajema danes tudi praprapravnuke Antona in Julijane. Potomci so se razselili po Sloveniji, v tujino - Hrvaško, Nemčijo in Avstrijo - veliko pa jih danes živi tudi v okolici Ormoža.
Vabilu na srečanje so se
odzvali domala vsi sorodniki. Najstarejša gostja je bila 85-letna Marija Bulic iz Zagreba, najmlajši pa letos rojeni Žan Tišlarič iz Podgorcev. Rodbina se je prvič uspela zbrati na tako obsežnem srečanju, zato se številni daljni sorodniki med
seboj niti poznali niso. Za premagovanje teh ovir so ob pričetku srečanja vsakemu udeležencu pripeli srček z imenom, na obsežnem družinskem deblu pa je potem vsak zlahka poiskal, v katero vejo kdo sodi.
vki

Na srečanju rodbine Majcen se je zbralo 115 sorodnikov.
Foto Zalar
Skorba • Srečanje starejših
Druženje, ki seže do srca
V domu krajanov v Skorbi je občina Hajdina v petek, 21. novembra, pripravila že tradicionalno srečanje za občane in občanke, stare nad 70 let.
Utrinek s sre~anja starej{ih v Skorbi.
V občini je takih 347, najstarejša pa je bila 84-letna Marija -Mimika Pesek iz Slovenje vasi.
Starejše občane je pozdravil hajdinski župan Radoslav Simo-nič, ki je med drugim dejal, da se vsako leto znova veseli srečanja s starejšimi. Vsako leto enkrat priredijo predvsem zaradi druženja, je povedal župan, v takih trenutkih pa je priložnost, ko se lahko zahvalijo občinskim svetnikom, predsednikom in članom vaških odborov, društvu upokojencev Hajdina, gasilskim društvom in vsem tistim, ki na kakršenkoli način skozi leto poskrbijo za lepšo jesen starejših občanov. Posebej je pohvalil člane DU Hajdina, saj obiskujejo tudi stanovalce doma
upokojencev na Ptuju, ob praznikih pa na domovih v domači občini obiščejo tiste občane, ki so osamljeni in bolni. Župan Simonič se je ob tej priložnosti zahvalil hajdinskemu župniku Marjanu Feslu, ki vsak prvi petek v mesecu opravlja obiske pri bolnih na domu.
Za veselo in nepozabno druženje so v Skorbi poskrbeli tudi nastopajoči: učenci OŠ Hajdina, ljudske pevke iz Skorbe in domačin Ivan Ogrinc, ki je navdušil z zanimivim skečem, zabava pa je bila "ta prava" s triom Bicikl. Starejši so pozno v petkov popoldan obujali spomine, ob koncu srečanja pa si obljubili, da se ob letu spet snidejo.
T. Mohorko
y
7 SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d.
V mesecu decembru smo za vas pripravili: TRANSAKCIJSKI RAČUN
Ob otvoritvi računa vas čaka lepo presenečenje!
DOLGOROČNI GOTOVINSKI IN NAMENSKI KREDITI
Stimulativne obrestne mere, polovični stroški odobritve kredita
KREDITI ZA NAKUP ALI OBNOVO NEPREMIČNIN
z odplačilno dobo do 10 let, zavarovani pri zavarovalnici, polovični stroški odobritve kredita
ali
z odplačilno dobo do 15 let z zastavno pravico na nepremičnini, polovični stroški odobritve kredita
VARČEVANJE
Tolarski depoziti z valutno klavzulo vezani nad 1 leto in flksno obrestno mero (D + 2,6%) Tolarski depoziti z valutno klavzulo vezani nad 2,3 leta in flksno obrestno mero (D + 3,1%)
PLAČILO POSEBNIH POLOŽNIC SAMO 100 SIT!!!
Za vas poslujemo vsak dan od pon. do pet. od 8.00 do 17.00 ure in vsako soboto od 8.00 do 11.00 ure.
V letu 2004 vam želimo obilo sre~e, zdravja in poslovnih uspehov!
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA, PE PTUJ, Trstenjakova ul. 1, Ptuj, tel.: 02/ 77 87 611 e-pošta: pe-ptuj@szkbanka.si
Obiščite, poidičite ali pišite nam!
prava banka za dobre gospodarje


_ ____ Skrbimo za
CJ "âw ii'lobnejše
bivanje
Novoletni popust za gotovinska piačiia
MCK d.o.o. I
Borovci 64, 2281 Markovci
tel.: 02/754 00 90
fax: 02/754 00 91
Ptujska cesta 17, 2270 Ormož
tel.: 02/741 72 70, fax: 02/741 72 71
' Tuš kabina iz uvoza ■
Tuš icabina TKP - _ opuščeni program Kolpa
Kopainišici elementi gorenje
15% 15%
10%
Keramične ploščice
iz uvoza	_ jm ^ A/
i. kvalitete ■ ClO -40%
opuščeni program Vodovodne
armature (pipe) -20% mariborske livarne

Novoletni popust za gotovinska plačila
Foto: TM
Celje • Peto državno tekmovanje sUkopleskarjev
Porodnišnica v novih barvah
Slovenski slikopleskarji, udeleženci letošnjega petega državnega prvenstva, ki ga je odlično pripravila Območna obrtna zbornica Ptuj oziroma njena gradbena sekcija pod vodstvom Branka Goričana v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije, sponzorji in donatorji, so 28. novembra v rekordnem času prepleskali ginekološko-porodni oddelek Splošne bolnišnice Celje.
Delo, ki so ga opravili v tekmovalnem in humanem delu tekmovanja, sodelovalo je 60 sli-kopleskarjev iz cele Slovenije, je ocenjeno na 9 milijonov tolarjev.
V celjski porodni{nici se letno rodi okrog 1800 otrok, oddelek ima 128 postelj. Kot je povedala direktorica Splo{ne bolni{nice Celje Štefka Presker, so slovenskim slikopleskarjem hvaležni v svojem imenu in v imenu vseh srečnih star{ev Oddelek so prepleskali v barve, ki pomenijo življenje in radost, s katerimi želimo zdravje in srečo. Predstojnik ginekolo{kega-porodnega oddelka celjske bolni{nice prim. Vladimir Weber pa je ob globoki hvaležnosti za opravljeno delo povedal, da je prepričan, da bodo nove barve oddelka dobro delovale na mamice, novorojence in zaposlene. S tekmovanjem, ki je imelo tudi promocijski značaj, so slovenski slikopleskarji promovirali tudi svoj poklic, ki si po njegovem mnenju zasluži večjo pozornost. Za vodstvo celjske bolni{nice so vsi udeleženci pet-
ega državnega tekmovanja sliko-pleskarjev zmagovalci.
O prvih treh mestih so odločale malenkosti, ki so jih opazile le stroge sodni{ke oči. Zmagala je ekipa obrtnika Majdica iz Zavr-tov v občini Menge{ (103 točke), druga je bila ekipa Jurija Gorju-pa iz Milj pri Visokem (99 točk), tretja pa Martina Zagoricnika iz Zagrada pri Ljubljani (96 točk).
V imenu Območne obrtne zbornice Ptuj, ki je bila organizatorica petega državnega prvenstva slikopleskarjev Slovenije, je govoril sekretar Janez Rižnar in poudaril odlično strokovno znanje, ki ga slikopleskarji pokažejo vsakokrat na tem tekmovanju, ob tem pa imajo tudi veliko srce, saj z veseljem sodeljujejo v tej tekmovalno-humanitarni akciji. "Na Ptuju smo ponosni, da sta ideja in pobuda za to tekmovanje pri{li iz na{ih krogov. Dokaz, da na{o idejo in vložek sponzorjev in donatorjev ter prizadevno delo slikopleskarjev cenijo tudi v {ir{em okolju, smo doživeli letos, ko je v akciji Ljudje odprtih
Postavljajo jo že četrto leto, na njej pa prodajajo izdelke Sončka, Ozare in Zavoda dr. Marijana Bor{tnarja. Ob lepih in kvalitetnih izdelkih, ki bodo ob bližnjih praznikih razveselili marsikoga,
Foto: MG
Zmagovalna ekipa pleskarstva Mengeš, ki je prejela tudi veliki prehodni pokal Juba.
V imenu Obmo~ne obrtne zbornice Ptuj je na zaklju~ni slovesnosti govoril sekretar Janez Rižnar (desno), ob njem glavna sestra ginekološko-porodnega oddelka celjske bolnišnice Milica Markovi~ in strokovni sodelavec ptujske zbornice Janez Repi~, ki je skrbel za tehni~no plat tekmovanja.
rok Na{e žene Branko Goričan prejel nagrado Darovalec 2003."
Branko Goričan je tudi letos vodil organizacijski odbor, pripeljal je tudi najmočnej{o humanitarno ekipo, v kateri so se trudili Ivan Šeruga, Alojz Petek, Iztok Čelik, Alojz Rasl in Branko Preložnik, v sodni{ki ekipi sta že po tradiciji sodelovala znana ptujska slikople-skarja Andrej Herega in Vili Kramberger. Ptujske barve sta v Celju zastopala tudi Maks in Simon Černezel, z ormo{kega konca pa je ekipo pripeljal obrtnik Stanko Jurkovic iz Mikla-
vža pri Ormožu, v njej sta bila Andrej Novak in Jožef Kranjc.
V imenu Obrtne zbornice Slovenije je udeležence petega državnega tekmovanja slikople-skarjev pozdravil predsednik upravnega odbora Štefan Pav-linjek. Prepričan je, da se nam vstopa v EU ni bati, saj imamo ljudi, ki znajo delati. To dokazuje tudi vsakoletno tekmovanje slovenskih slikopleskarjev. Tak-{nih tekmovanj bi moralo biti {e več, saj vzbujajo tekmovalnost, obenem pa javnosti prestavljajo najrazličnej{e poklice.
MG
■oto: MG
Direktorica Splošne bolnišnice Celje Štefka Presker, dr. med. spec., se je za prispevek slovenskih slikoplekarjev zahvalila z besedami, da so zanjo vsi tekmovalci tudi zmagovalci.
Ptuj • Lions klub Ptuj
Predpraznična stojnica
Na Novem trgu je v soboto pričela delovati predpraznična stojnica Lions kluba Ptuj.
polnjenju računa Halo v vrednosti 2500 ali 5000 SIT
so na stojnici naprodaj tudi lične vo{čilnice.
Njihova predpraznična stojnica bo delovala {e tri sobote v tem mesecu.
MG
Predprazni~na stojnica Lions kluba Ptuj je bila v soboto, kljub slabemu vremenu, dobro obiskana.
^ nove inobstojece
uporabnike halo
NoKiA 3510i
34.900 SIT
MMSlirWÀP]
» barvni zaslon » polifoniËna zvonjenja » modem
» 500 vnosov v imenik
SiEMENS M50
19.900 SIT
"magic" tipka za hiter dostop do igric kontrastno osvetljen zaslon ohranjevalnik zaslona pošiljanje SMS-ov na več naslovov hkrati
i^ersiT
SiEMENS A50
17.900 SIT
wm
•	vibra zvonjenje
•	ura
•	budilka
•	elegantna oblika
Zimski halo bonus velja za klice v Si.mobil - Vodafone omrežju in traja do 31. 01. 2004.
Po tem obdobju se klici obračunajo v skladu z veljavnim cenikom Si.mobil - Vodafone.
Cene telefonov veljajo do 31. 1. 2004 oz. do prodaje zalog. Vse cene vključujejo DDV.
Celotno ponudbo telefonov in vse dodatne informacije o storitvah in cenah najdete na
www.simobil.si, lahko pa pokličete 080 40 40 40!
Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana | www.simobil.si
Za morebitne napake v tisku se opravičujemo.
Ujemi svet
simobil
Q Vodafone"
»Mami, mami, na našem dvorišču je spet sosedova koza!« "In kaj čakaš? Takoj jo pomol-zi!"
***
"Daj, povej mi, Lojze," je Janko rekel prijatelju, "zakaj politiki stalno menjajo stranke in stopajo iz ene v drugo?' "Pa mi ti povej, zakaj krave zapuščajo travnik, ki so ga popasle, in gredo na pašo tja,
kjer je trave veliko!"
***
Kmetje povedal prijatelju: "Včeraj sem sklenil zavarovanje proti požaru in proti toči!'
"Protipožaru, to že razumem, toda kako narediš točo, tega pa ne!'
***
Ravnatelj je vstopil v razred v trenutku, ko je Roman rekel:
""Jaz je..."
'Počakaj, Roman, to pa ni pravilno!" je rekel ravnatelj "Pravilno se reče: Jaz sem, ne pa jaz je!"
Roman je pogledal svojega učitelja pred tablo, nato pa rekel:
"Jaz sem osebni zaimek!"
***
"Mihec, ali veš kaj se zgodi ljudem, ki ne govorijo resnice?' vpraša učiteljica. "Vem. Z mestnim avtobusom
se vozijo za polovično ceno..' ***
"Kaj misliš, bi bil France Prešeren slaven, če bi živel še danes?' vpraša profesorica slovenščine Bogdana. "Seveda, saj bi bil najstarejši Slovenec!'
***
"No, danes vam bom razložila razliko med ednino in množino!' je rekla učiteljica, ko je vstopila v razred. Ce ena ženska gleda skozi okno, kaj je to?'
"Ednina!" seje oglasila Mateja.
"In kaj je, če skozi okno gleda šest žensk?' je vprašala. "Javna hiša!" se je oglasil Mihec.
***
Ženska, ki je pri kmetu vsak dan kupovala mleko, se je nekega dne pritožila: 'Včeraj je bilo pa mleko čisto vodeno!'
"Kaj pa morem, če so bile krave cel dan na dežjuf je rekel kmet.
Mladi dopisniki
Tehniški dan na temo božiča
V sredo, 26. novembra, smo na osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas organizirali tehni{ki dan na temo božiča za učence 5., 6., 8. in 9. razredov. Učenci so se razporedili v dvanajst delavnic, v katerih so lahko ustvarjali po svojih željah: jaslice iz lesa in furnirja, različne okraske za jelko, adventne koledarje, ven-čke iz slanega testa, okrašene z jabolki in hruškami iz slanega testa, iz papirja so pregibali in oblikovali Božička ter druge figurice, igrali božične pesmi na Orffove inštrumente, pekli drobno pecivo (ruske čepice, orehove svinčnike, čokoladne kroglice, poljubčke z rozinami), izdelovali adventne venčke iz smrečja, jih okrasili in nanje pritrdi-
Ustvarjalčki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ,
li sveče, risali zimske motive v posebnem programu na računalniku in izdelovali voščilnice, slikali božične motive na svilo, slikali božične motive na steklo, raziskovali, kako so ljudje nekoč praznovali božič in kako ga praznujejo danes, kako je ta praznik sploh nastal, mladi novinarji so zbirali različne podatke (sodelujoče, cilje delavnic, potek ...) in slike, urejali in zapisovali, s tem pa so pripomogli k izdaji biltena.
Praznovanje božiča v našem kraju nekoč
čeprav je sestavek naslovljen z "nekoč", se na enak način v mnogih družinah praznuje {e danes, le da je zunanja podoba praznika bolj "skomercializirana".
Božični večer nastopi, ko v cerkvi odzvoni avemarijo (večerno zvonje-
RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel
nje). Vsa družina je zaposlena. Oče in otroci postavljajo smreko in jo okrasijo z jabolki, s keksi, storži, s pobarvanimi orehi in z zavitimi bonboni. Dobrote s smreke so lahko otroci začeli trgati in jesti {ele po 6. januarju — po svetih treh kraljih.
V kot ob mizi ali pod smreko so na mah postavili jaslice. Iz lesa narejen in s slamo krit hlev, v njem pa figure izdelane iz lesa ali mavca. Vanj so postavili Jezusa (novorojenca) v jasli, Marijo, Jožefa, vola, osla in pastirje. Pred hlevom so postavljeni sveti trije kralji, okrog hleva je prikazano tudi okolje (pokrajina, hrib, potok ...).
Žene so spekle potico in sadni kruh. Družina se je zbrala ob peči, molila in pela božične pesmi. Večerjali so kruh, orehe, jabolka, spili čaj in se odpravili k polnočnici. Na poti so si svetili z "lehterno". Po vrnitvi s polnočnice so jedli potico.
Na božični večer otroci niso dobivali daril. Obdaril jih je sv. Miklavž (zvečer 5. decembra). Mo{ki iz vasi se je oblekel v {kofa, spremljala sta ga angela. Pred vrati je čakal hudiček — "parkelj", s katerim so stra{ili poredne otroke. Ko je otrok zmolil molitev in obljubil, da bo celo leto priden, je dobil darilo.
6. januar je praznik svetih treh kraljev. Na večer pred praznikom se oblečejo trije mo{ki v kralje, hodijo od hi{e do hi{e in pojejo pesmi. Ljudje jih povabijo v hi{o in pogostijo.
Učenci OŠ Destrnik
knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 9. decembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalčkov v 47. številki Štajerskega tednika je:
Žan Krivec, Čermožiše 43, 2287 ŽETALE.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAI.QŽBA KAKAJHTAjriJA
s/eukD zfl^çmte?!
LTJBLJAH-A; BTC, HALA A NOVO ME6TQ: BTO WOVO ME8T0 HOVA QOEIGA: DEKPUJOVA 12
Povežite številke od 1 do 27!
POKSCHE
Zanimivosti
Beckhamova zasenčila kraljičine dragulje
London (STA/dpa) - David Beckham (28) in njegova soproga Victoria (29) sta na slovesnosti ob odlikovanju slavnega nogometa{a z redom britanskega imperija s svojim dragocenim nakitom popolnoma zasen~ila dragulje britanske kraljice Elizabete II. Po po-ro~anju britanskega ~asnika Times si je namre~ Beckham posebej za ~etrtkov sprejem v Buckinghamski pala~i pri draguljarju naro-~il tri kose nakita. Na levici je tako nosil prstan z 32-karatnim rumenim diamantom, vreden okoli 560.000 evrov, desnico mu je krasilpreprost diamantni prstan v vrednosti 14.000 evrov, v ušesu pa se je bleš~al diamantni uhan za 21.000 evrov. Na Victorijinem prstu se je lesketal prstan s 15-karatnim smaragdom in številnimi majhnimi diamanti, vreden kar 2,8 milijona evrov, ki naj bi ga nekdanja ~lanica popularne glasbene skupine Spice Girls sama oblikovala. Kraljica pa je tokrat pokazala le par bisernih uhanov, ki so po oceni priznane draguljarne Tiffany vredni "samo" 12.600 evrov.
Avstralija bo imela potni list, ki ga ni mogoče ponarediti
Sidney (STA/AFP) - V okviru boja proti terorizmu in nezakonitemu priseljevanju je Avstralija dobila nov potni list, ki ga ni mogo~e ponarediti. Kot je povedal avstralski zunanji minister Alexander Downer, ki je v Canberri predstavil nov dokument, gre za "najbolj varen potni list, kadarkoli izdelan v Avstraliji', izdajati pa ga bodo za~eli predvidoma prihodnji teden. "Novi potni list predstavlja vrhunec tehnologije na tem podro~ju in nam bo pomagal v boju proti razli~nim prevaram, v katere so vpletene osebe, ki se ukvarjajo z ilegalnim priseljevanjem, terorizmom in drugimi oblikami mednarodnega kriminala, " je še povedal Downer. Potni list ima na strani, kjer je napisano ime lastnika, hologram v obliki kenguruja, ki pri premikanju dokumenta "ska~e" in katerega ponaredek je po zagotovilih ministra prakti~no nemogo~. "Zahva-ljujo~ motivu na hologramu bo dokument po vsem svetu prepoznaven kot avtenti~en avstralski potni list, " je še dodal.
S pomo~jo ra~unalnika prvi~ prevedli mačji jezik
Tokio (STA/Itar-Tass) - V petek se je v trgovinah pojavil poseben ra~unalni{ki prevajalnik japonske družbe Takara, vodilnega proizvajalca igra~, ki omogo~a razumevanje ma~jega mijavkanja. Gre za majceno napravo, ki je sposobna razlo~evati glasove ma~k 14 razli~nih pasem, jih raz~leniti in pretvoriti v eno od 200 fraz, shranjenih v njen pomnilnik. Ti glasovi izražajo ob~utke in želje živali, kot so lakota, zadovoljstvo, dolg~as in podobno, zato bo skrb za te doma~e živali odslej veliko bolj preprosta. Napravo so razvili s pomo~jo biologov in strokovnjakov japonskega nacionalnega inštituta za preu~evanje zvoka, njena izdelava pa je bila veliko bolj zapletena od izdelave podobne naprave za pse. Pri Takari so namre~ pred tem že razvili napravo, ki pretvarja v ~loveško govorico pasje lajanje. Psi so po besedah strokovnjakov veliko bolj odkriti, jasno izražajo svoje želje, medtem ko so ma~ke precej zadržane. Cena ma~jega prevajalnika je 80 dolarjev, ra~unajo pa, da jih bodo do marca naslednje leto prodali vsaj300.000.
Snemal ženske, ki so prihajale na pregled h ginekologu
Tel Aviv (STA/Hina) - Sodiš~e v Tel Avivu je obsodilo nekega 37-letnega Izraelca na 42 mesecev zapora, ker je skozi okno ginekološke klinike snemal pacientke. Profesionalni frizer je v minulih osmih letih posnel in fotografiral ve~ kot 400 žensk, ki so bile ni~ hudega slute~ na pregledu pri svojem ginekologu. Poleg tega je v straniš~u svojega frizerskega salona izvrtal luknjo, v katero je postavil kamero, ki je snemala ženske med opravljanjem potrebe. Njihove fotografije je hranil v zasebnem ra~unalniku. Izraelska policija ga je prijela pred nekaj meseci, ko je skušal posneti neko žensko v njenem stanovanju v Tel Avivu, piše ~asnik Haaretz.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROaLNlCA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
aerobike:
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Franc Pernat
naslov:
Župe^a vas 14,2384 Lovrenc na Dr. po^u
ime in pkiimek
David Širovnik
naslov:
Ul. Anice Kolarie 8,8880 Ptiu
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Podgorci • V turističnem društvu zadovoljni
Izdali zloženko in ocenili okolje
Na prireditvi v domu krajanov v Podgorcih je prejšnjo soboto, 22. novembra, tamkajšnje turistično društvo predstavilo zloženko kraja. Obenem so razglasili rezultate letošnjega ocenjevanja okolja. Obiskovalcem je zapel Ormoški oktet, sledila pa sta pogostitev in klepet o zloženki.
Turistično zloženko je predstavil Slavko Prejac, ki je napisal tudi tekst zanjo, prispeval poleg Cirila Ambroža tudi nekaj fotografij in s Francem Milosi-čem naredil idejno zasnovo. Zloženka je izsla v nakladi 5000 izvodov, njen nastanek pa je omogočilo TD Podgorci, njihov prizadevni predsednik Franček Lah ter 21 ponudnikov storitev iz Podgorcev. Naslovna stran je opremljena z manj poznano fotografijo Podgorcev, ki zre v svet, proti cesti Ptuj-Ormož, seveda pa ne manjka niti dobro znani pogled z velike ceste, s cerkvijo sv. Lenarta v sredini. Snovalci so lepo našteli svoje atribute. Poskušali so biti odraz duše svojega okolja in so na simbolen način vključili setev in žetev, pesem in ples, gorice in vino, trgatev, hrano za telo in dušo, izdelke človeških rok in izdelke narave. Barve se prelivajo od spomladansko svetlo zelene do zimske beline. Na zadnji strani je tudi karta krajevne skupnosti Podgorci z vrisano vinsko turistično cesto VTC 14 in ponudniki ob njej. Ponudniki so se v soboto zvečer predstavili tudi s priložnostno razstavo svoje ponudbe.
Komisija TD, ki so jo sestavljali Alojz [krjanec, Zdenka Rakuša, Ciril Ambrož in Marta Peršak, predsedovala pa ji je Mateja Kovačec, je ocenjevala tudi urejenost okolja. Ogledali so si 60 objektov, ki so jih razdelili v kategorije kmečko okolje, stanovanjski objekti, zidanice, gostinski lokali in gasilski domovi. Ocenjevali so zelene površine, cvetlične grede, urejenost hiš, fasade, cvetje na oknih, izbor rastlin, sadni in zelenjavni vrt, urejenost dvorišč, dovozov, ograje, dovozne poti, čistočo in celoten vtis. Vse objekte, ki so jih po-
Foto vki
Franček Lah je bil motor, ki je poganjal aktivnosti za izdelavo zloženke.
zitivno ocenili za lepo urejenost, so tudi predstavili s projekcijo na platno. Splošna ugotovitev je bila, da so okolja lepo urejena in da je viden napredek. Opozorili so, da predvsem pri zidavi in obnovi objektov lastniki nimajo koga vprašati za nasvet, zato pogosto sledijo tujim vzorom ali pa okusu soseda. To se še posebej nesrečno odraža v številnih ograjah najrazličnejših oblik. Klasične "planke" pa so utonile v pozabo. Priznanje za lepo urejeno kmečko okolje so prejeli Peter in Marija Oz-mec, Mirko in Štefka Horvat ter Branka Bezjak. Za bivalno okolje so posebej pohvalili Stanislava in Zdenko Rakuša, Vekoslava in Cecilijo Prejac, Marjana in Marijo Roškar, Stanka in Olgo Kos ter Marijo in Antona Marin. Cecilija Umek in Marta ter Stanko Žiher so prejeli priznanje za zidanice, med lokali Gostišče Ozmec in PGD Podgorci za urejenost svojega gasilskega doma. Člani komisije so zbrane po-
Podiehnik • 3. martinovanje
Izbrali vinogradnika leta
V Podlehniku že tretje leto pripravljajo martinovanje.
Letošnje se je pričelo že 9. novembra pri Novi Cerkvi. Na zahvalno nedeljo po maši je p. Alojz Klemenčič blagoslovil mošt v sodelovanju s člani Župnijskega pastoralnega sveta in s Turističnim društvom Podlehnik.
Osrednja prireditev martinovanja pa je bila v soboto, 15. novembra, v krajevni dvorani, kjer se je zbralo veliko ljubiteljev žlahtne kapljice. Na priredi-
tvi so zapele pevke ljudskih pesmi Tr-stenke Turističnega društva Podlehnik, ki jih vodi Lojzka Merc. Prvič so tudi proglasili vinogradnika leta 2003/2004. V letošnjem letu je bil za to izbran Stanko Prevolšek. Na prireditvi so izbrane razveseljevali tudi ljudski godci Sosedje pod vodstvom Hinka Lozinška in ljudski godec Dušan Gabrovec.
Zdenka Goiub
skušali navdušiti, da bolj upoštevajo svojo umeščenost v okolje, ki je kmečko. Zato ni potrebno potegniti ostre ločnice med vrtom in naravo. Številne divje rastoče rastline bodo lepo popestrile vsak vrt. Opozorili so na to, da so bile nekoč rože le na nekaterih oknih - dekleta so gojila nageljne, fajgle, več-nice, grandije in vodenke. Zato ključ do lepo urejenega okolja ni le v množini rož in tekmovanju, katera gospodinja jih bo imela več, saj se v takšni tekmi izgubi občutek za lepo. Rože naj bodo odsev srca.
vki
Last Minute Center*
ILIRIKA TURIZEM, Miklošičeva 2, Ptuj 02/771 05 88, Teletekst SLO i-str. 286
ČATEŽ
_ do 19.12. - 22.900 sit
App 1/3-4** - najem, kopanje
IfflSE,-29-12.-39.900 sit
Hotel ••• - 6 dni, zajtrk, avtobus
•S2S)-30.12.-20.400
sit
HotelJugoslavija ** - 4 dni, zajtrk, avtobus £fllii#-7.,l4-l2.-68.500 sit
Hotel 3/4* - 7 dni, vse vključeno, :
SEME-7.,14.12.-47.150
sit
Hotel ***-7dni, nočitev,!

Hotel •*•• +izleti ydni, polpenzion, :
p 6.,13.12.-51.500 sit
: iz Lj
ISUJEni december 82.000 sit - letalska vozovnica
! Plačilo do 12 obrokov I
MARIBOR, Vetrinjska 30 - 02/228 88 88 www.iastminutecenter.si
Foto: Laura
Blagoslov mošta; vinogradnik leta 2003/2004 Stanko Prevolšek (z ročko).
PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana, Sončkov klub, kopanje, šport, izleti, odličen programi
5,12.12y2D/POL 12.590 ŽUSTERNA,Son£kovklub
3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
5,12.12y2D/POL .<|13.990 CESARJEVViKEND, Dobrna
Sončkov klub: kopanje, kopeli, energijsko sproščanje, izleti...
5,12.12y2D/POL 14.990
UMAG, novo leto
3* dep. Park, silvestrska večerja, bazen in nov Wellnes center
27.12.-4.173D/POL 32.900 PREDBOŽIČNI PARIZ
avtobus, ogledi pariških znamenitosti in >fersaillesa
10.12./5D/NZ 39.900 Radoživa TURŠKA RIViERA
potovanje s slov. vodnikom, dobri hoteli, polet z Gradca
13.12./8D/POL 45.900 TENERIFFE
3* Fiesta Oasis Paraiso, odhodi z avstrijskih letališč
5,12.12y7D/POL 63.500 SKOK V PEKING
ogledi s slovenskim vodnikom: kitajski zid. Prepovedano mesto...
23.12./5D/POL 159.900
SONČEK
PTUJ,Slomikova5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 OSO 22 EUROPARK, 02/33 00 915
TUl potovalni center
Nagradno turistiCno vpra{anje
Ptuj kasni s praznično preobleko
V	teh za nekatere že prazničnih dneh je veliko govora o ptujskem turizmu, predvsem v tistem delu, ki naj bi bil podprt s sredstvi proračuna mestne občine Ptuj.
Podatek o tem, da naj bi bilo za promocijo turizma v letu 2004 na voljo iz tega vira le milijon tolarjev, je zaskrbljujoč. Zadnji pogovori in dogovori so sicer vlili nekaj optimizma, kajti sredstva za promocijo naj bi se povečala za šest milijonov tolarjev. To pa je še vedno premalo, saj to komajda zadostuje za malo boljši prospekt, ki ga Ptuj in okolica več kot nujnopotre-bujeta.
V	zadnjih letih je ptujski turizem bolj ali manj životaril. Tudi menjavanje organizacijskih oblik mu ni prineslo koristi. Zdaj se s pomočjo "grozde-nja" obeta uspešnejši razvoj. Turistični grozd Ptuja, ki seje oblikoval v letih 2002 in 2003, povezuje 40 subjektov in sodeluje z vsemi večjimi institucijami, je povedal direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec, kjer poteka operativni del grozda. Nosilec turističnega grozda so Terme Ptuj, organizatorica Simona Kašman iz ZRS Bistra, njegov koordinator pa Aleksander Dolenc iz podjetja Radix.
Foto: Črtomir Goznik
Bo Orfejev spomenik letošnjo zimo preživel brez »pokrivala«? V prejšnjih letih so ga v tem času že odeli.
Grozdenje v turizmu je ena od pomembnejših oblik povezovanja, za doseganje dobrih rezultatov v turizmu je namreč izrednega pomena sodelovanje privatnega in javnega sektorja. V letu 2003je turistični grozd Ptuja uspel realizirati za 18,7 milijona tolarjev aktivnosti. V okviru turističnega grozda in v sodelovanju z lTo Ptuj je bilo narejeno veliko. Izdelana je bila spletna predstavitvena stran Ptuja in okolice, tik pred izdajo je nov promocijski katalog Ptuja z naslovom "Kultura, narava, sprostitev in zabava", ki bo izšel v nakladi 50 tisoč izvodov v petih jezikih, trenutno pa poteka v okviru ministrstva za kulturo in Slovenske turistične organizacije izbor mest za snemanje filmov, v katerem sodeluje tudi Ptuj. Se letos bodo na Ptuju postavili tudi novo informativno tablo, namenjeno turistom. Vzpostavljeno je dobro sodelovanje s Slovensko turistično organizacijo, polni se baza potrebnih podatkov in kontaktov za nemoteno delovanje incoming agencije Ptuj, ki bo s polnim zagonom pričela delovati ob koncu letošnjega
leta s ciljem, povečati stacionarnega turizma na Ptuju.
***
Kurentovanje 2004 bo že 44. po vrsti, se glasi odgovor na naše prejšnje turistično vprašanje. Nagrado bo prejela Otilija Privšek, Kariževa 2, 2250 Ptuj.
Prireditve 44. kurentovanja bodo potekale od 14. do 24. februarja, uvodna prireditev pa bo srečanje pustnih mask in likov Slovenije. Tokrat vprašujemo, katero po vrsti bo. Nagrada za pravilen odgovor je prepustnica 2004, ki omogoča obisk karnevalskega šotora vseh deset dni brezplačno. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 12. decembra.
Termalni Park
I TérmePtuj
I
/ v
SILVESTROVANJE V KOPALNIH PLAŠČIH
Odgovori na
premoženjska
vprašanja
a

Vprašanje #1:
Imam 50.000 EUR in se ne morem odločiti, kam bi jih investiral. Banke so zelo znižale obrestne mere, s skladi še nisem posloval, najbolj me mikajo delnice. Nakup nepremičnine mi tudi ne diši. Kakšen je vaš nasvet? Naj še pripomnim, da denarja ne bom potreboval približno 3 leta. Odgovor:
Če teh50.000EUR ne bostepotrebo-vali vsaj 3 leta, vam svetujem, da jih razpršite v nekaj različnih naložb, in sicer 80% v tuje sklade (npr 70% v HEDGE SKLADE, 20% v vzajemne uravnotežene sklade in 10% v sklade z garantiranim donosom 3+). Poleg tega je prednost pri vlaganju v tuje sklade dejstvo, da vam ni treba plačati davka na kapitalski dobiček, tudi če dvignete denar iz njih prej kot v treh letih. Ostalih 20% (10.000 EUR)pa - 80% naložite v domače vzajemne sklade - npr v Modro kombinacijo, Galileo ali Alfo in delnice posameznih podjetij.
Preostalih 2.000 EUR pa bi vložili v delnice podjetja Juteks, kije zelo špe-kulativna, a potencialno tudi zelo donosna naložba. To bi bila optimalna razpršitev denarja za nekoga, ki želi doseči v treh letih nadpovprečni realni donos okoli 20-25% v evrih na leto ob izognitiviplačila davka na kapitalski dobiček. Vprašanje #2:
Zanima me, ali je mogoče pri istem vzajemnem skladu odpreti več računov. Kako poteka poslovanje oz. vloga in dvig iz vzajemnega sklada? Ali se vsak račun vodi posebej? To pomeni, da lahko iz drugega računa dvignem, medtem ko mi na prvem ostane stanje nespremenjeno,
čeprav sem na prvi račun vlagal prej?
Odgovor:
Pri istem vzajemnem skladu ima lahko ena oseba le en investicijski račun. Vsak polog na račun se vodi posebej. To pomeni, da pri dvigovanju denarja DZU uporablja FIFO metodo (kar prvo prispe na račun, gre tudi prvo z računa). Tako ima tudi vsak polog drugačen pomen pri obdavčitvi, če seveda dvigujete denar prej kot v treh letih. Vprašanje #3:
Ze nekaj časa se odločam za varčevanje v vzajemnih skladih. Imam pomisleke glede slovenskih skladov, saj se mi zaradi geografske kon-centriranosti ne zdijo preveč varni, poleg tega pa me skrbi njihovo poslovanje v času, ko bomo prišli v EU. Zanima me, ali so moje skrbi upravičene.
Odgovor:
Res je, kar ste omenili: slovenski trg je majhen in temu primerno "zaprt". Dokler bomo imeli na obzorju prevzeme, pritok kapitala iz bank na trg kapitala, potem vse lepo in prav, kaj pa potem? Kratkoročno bo vlaganje v naše sklade še zanimivo, dolgoročno pa bo potrebno sredstva plasirati tudi na globalni trg.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko swUyvmtje
Prejeli smo
Termična obdelava odpadkov
(Odgovor na vprašanje Civilne iniciative proti sežigalnici Kidričevo)
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ste z dopisom zaprosili za pojasnilo in informacije v zvezi z ukrepi in cilji na podro~ju ravnanja z odpadki in zaprosilo poslali tudi v objavo medijem (Ve-~er: 16. 07. 2003, [tajerski tednik: 24. 07. 2003). Z dopisom {t.: 354-01-14/97 smo vam odgovorili dne 07. 08. 2003.
V	odgovoru smo pojasnili, da so vsi klju~ni podatki, ukrepi, ki se izvajajo ali se jih na~rtuje v prihodnje skupaj z analizami in utemeljitvami dostopni v dokumentu z naslovom "Operativni program odstranjevanja odpadkov". Ta dokument je bil v ~asu na{ega odgovora v postopku javne obravnave. Hkrati s tem pa smo vas obvestili, da vam bomo z veseljem posredovali morebitna dodatna pojasnila in obrazložitve.
Ker do danes od vas nismo prejeli komentarjev, vpra{anj, pripomb in predlogov v zvezi z zgoraj citiranim operativnim programom oziroma na{im odgovorom z dne 07. 08. 2003, smo nemalo prese-ne~eni, da nas ponovno pozivate (va{ dopis z dne 05. 11. 2003), da odgovorimo na zastavljena vpra-{anja.
V	zvezi z zgoraj citiranim operativnim programom vas obve{~a-mo, da je v pripravi popravljeno in dopolnjeno besedilo, kjer se sku-{a v najve~ji meri upo{tevati doslej prispele pripombe in predloge. Popravki in dopolnila operativnega programa bodo predvidoma kon~ani v roku 14 dni.
dr. Jani Zore, univ. dipl. inž., državni podsekretar
Javno pismo MOP
Nevtralizacija odpora Kidričevega
Pa smo ga do~akali. Operativni program odstranjevanja odpadkov s strategijo zmanj{evanja odloženih koli~in bilo{ko razgradljivih odpadkov za obdobje 2003-2008. Biser veleumnih mož in stroke bo-do~ega slovenskega sežigalni{tva. Seznam držav, ki ne bodo gradile novih sežigalnic komunalnih odpadkov, se vztrajno pove~uje. To obenem pomeni, da bodo obsto-je~e sežigalnice nadomestile dru-ga~ne tehnologije. V Sloveniji pa Ministrstvo za okolje in prostor, ve-~ina komunalnih podjetij in potencialnih investitorjev hlastavo ~aka na gradnjo prve (Kidri~evo) in
nato {e druge sežigalnice (Trbovlje). Prvi, da prikrijejo dolgoletno spanje na podro~ju raziskave sobodnih in manj nevarnih tehnologij zmanj{evanja komunalnih odpadkov in zmanj{evanja koli~in odpadkov nasploh, obenem pa da dokažejo svojo jalovo mo~ z re{it-vijo problema ~ez no~ (sežiganjem odpadkov). Drugi, ki imajo polne deponije in se jim s sežiganjem res mudi, jim pa je za druge metode obdelave odpadkov kaj malo mar, ~e vemo, da jih bo sežigalnica od-re{ila prostorske stiske, živeli pa bodo tako in tako lepo {e naprej, saj nam ob~anom vse pridno za-ra~unavajo. O tretjih pa ni kaj dosti izgubljati besed: sodobni turbo kapitalist z najbolj{imi zvezami pri vladajo~i kliki, ki jih posel zanima izklju~no zaradi denarja, predvsem pa polnjenja lastnih žepov.
Ko sem za~el brati osnutek Operativnega programa odstranjevanja odpadkov (OPOO) in ga naposled odložil, sem dobil ob~utek, ki bi ga na kratko lahko opisal takole: kar se ti~e kon~ne obdelave odpadkov, se v Sloveniji ni~ ne spla-~a, razen sežiganja. Za recikliranje in druga~no snovno izrabo smo premajhni, torej je najbolje seži-gati. To, kar naj bi v reciklažo zdaj vozili v tujino, ker smo pa~ premajhni, bi bilo potem smotrno tukaj sežigati. Zaradi tega, ker odpadki brez trga kon~ujejo v me{anih odpadkih in s tem na deponijah (so pa podjetja za lo~eno zbiranje frakcij na pragu rentabilnosti), bi bilo najbolje te me{ane odpadke seži-gati in pobrati iz njih toplotno in elektri~no energijo. Zmanj{ati moramo emisije toplogrednih plinov, kar spet najbolje dosežemo s sežiganjem. Da je tehni~no mo~ izrabiti skoraj vse frakcije odpadkov, po ekonomski logiki bistveno manj, ostane torej sežiganje. Zanimivo je, da ni v OPOO omenjena niti ena sama konkuren~na tehnologija, ki bi se "spla~ala" s ~love{kega, z ekolo{kega ali materialno obnovljivega stali{~a. Niti za {pe~ec primerjave s sežiganjem! Iz dobro znanega razloga: ker sežiganje ob drugih variantah "pogori".
Bi pa ob tem postavil snovalcem OPOO nekaj vpra{anj:
1. Eden od osnovnih ciljev vklju-~evanja javnosti v projekte za ran-vanje s komunalnimi odpadki je tudi "nevtraliziranje odpora proti spremembam v bivalnem okoju", kot ste lepo zapisali. Ne vem sicer, s kak{nimi prijemi (upam, da ne z vojsko ali pa plinom, kot v Dacha-uu), prav gotovo pa bi bil korak pri seznanjanju ljudi že osnovni ~love{ki pristop. V Kidri~evem ni med ljudi doslej pri{el niti en sam predstavnik MOP-a, ki bi razložil namere in dogovoril na na{a vpra-{anja. Ker se ob tem omenja tudi "doseganje razumevanja s strani javnosti" in "pridobitev sodelovanja prebivalstva", vas javno spra{u-jem, na kak{en na~in boste dosegli "nevtraliziranje odpora, doseganje
Duševno zdravje
Alkoholizem III.
v kateri smeri gre sodobno zdravljenje alkoholizma?
Sodobno zdravljenje odvisnosti od alkohola vsekakor sledi sodobnim družbenim trendom. To pomeni, da ne smemo razumeti zdravljenja zgolj v ozkem medicinskem smislu, saj to zajema zgolj zdravljenje le telesnih in duševnih posledic odvisnosti od alkohola, ki jih lahko označimo kot bolezen, ostali vidiki zdravljenja pa so odvisni predvsem od različnih psiho-socialnih metod in je trend usmerjen predvsem v oblike samopomoči, ki ne bremenijo zdravstvenih blagajn in korenite spremembe ravnanja družbe in načina življenja (majhna dostopnost alkohola, poudarjanje gibanja in zdrave prehrane, poudarjanje vednosti o tem, da mora in kako mora vsak človek sam skrbeti za svoje zdravje, skrb za socialno-ekonomsko varnost ljudi, solidarnost, sprejemanje drugačnosti ipd.).
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
razumevanja in pridobitev sodelovanja prebivalstva"?
2.	Na MOP-u ste pri sežigalni{-tvu izbrali gverilsko taktiko: ni~ komunikacije, ni~ stikov s prebivalstvom, obenem pa na skrivaj in potihem ume{ate sežigalnico v Kidri~evo, odporu navkljub. Je to posledica "nevtralizacije odpora prebivalstva"? Kaj boste ~ez nekaj let rekli kmetom Dravksega in Ptujskega polja, ko zaradi prevelikih odmerkov dioksinov ne bodo smeli ve~ oddajati mleka, kot se to dogaja v Evropi? kako zagovarjate dejstvo, da je Dravsko polje najve-~ji bazen pitne vode v Sloveniji, ki je prekomerno onesnažen že sedaj in bo nad njim lebdela ekolo{-ka bomba v obliki deponije pepela in žlindre, ki sta dokazano najve-~ja nosilca dioksinov in furanov? Naj razumemo to kot obliko "razumevanja s strani javnosti"?
3.	V OPOO omenjate sanacijo starega bremena - halde rde~ega blata s prekritjem ve~ sto tiso~ ton pepela in žlindre iz sežigalnice. Oprostite, a se temu re~e sanacija?
4.	Dve stvari sta v tem Operativnem programu skregani do onemoglosti: prva govori o obve-zujo~em vrstnem redu obravnave odpadkov (prepre~evanje, snovna izraba in recikliranje in kon~na oskrba (sežig in odlaganje), druga pa poudarja, da je na{a država premajhna za lo~eno zbiranje odpadkov, sortiranje in uporabo frakcij. To sovpada z informacijami, da nam na{a komunalna podjetja postavljajo ekolo{ke otoke, kamor lahko nosimo odpadno steklo, plastiko, papir in {e kaj, nato pa ve~ino tega po tehtanju koli~in preprosto odložijo na deponijo. V isti sapi (nekaj strani naprej) pa preberem, da "zakonitost trga sekundarnih surovin brez ustreznih stimulacij in majhnost prostora ne omogo~ata ve~jega deleža snovne izrabe odpadkov, med postopki kon~ne oskrbe odpadkov pa je na voljo skorajda samo odlaganje". Ni~ pa o državni finan~ni stimulaciji predelovalcem surovin: najbo-lj{a varianta je torej spet sežiganje. Torej so ti ekolo{ki otoki zgolj pesek v o~i, da se dela v smeri recikliranja! Komu torej lažete, nam ali sami sebi?
5.	Zagotovo najlep{a cvetka iz Operativnega programa je, da "so odpadki obnovljiv vir energije"? Kako le, ~e se jih bo skurilo! Ste morda mislili na to, da bodo ve-~no pritekali? Tak{na sežiglani{ko naravnana miselnost potrjuje, da je MOP-u edini na~in razmi{ljanja o obdelavi odpadkov samo sežiganje, ki pa zaradi velikosti investicije v sežigalnico mora vsakodnevno goltati stotine ton dragocenih surovin, ki pa so v resnici obnovljiv vir energije. Če "proizvedemo" v Sloveniji premalo reciklatov, zakaj pa ne bi za denar predelovali tujih in obenem odprli {e lepo {tevilo novih delovnih mest?
6.	In nenazadnje: kak{no ceno bosta imela zdravje in na{e premoženje, ~e bo tukaj stala sežigalnica? Boste tudi pretirano smrtnost Kidri~evega, Ptuja in ostalih krajev v polmeru dvajsetih kilometrov preprosto pometli pod preprogo kot v primeru 1600 "nedokazanih" smrti .Anhovega zadnjih nekaj desetletij? Nam boste dopla~ali razliko do polne cene manjvrednega premoženja, ~e bomo želeli prodati svoje hi{e, stanovanja, kmetije in oditi drugam samo zato, ker nam ustava ne zagotavlja ve~ osnovne pravice do zdravega življenja?
Pa nekako odgovore že vnaprej vem: zaviti bodo deloma v ljubljansko meglo, deloma v celofan. Po potrebi pa~. Birokratsko suhoparni, sodili bodo v tisti predal, kjer pi{e: Obve{~anje javnosti. Ali pa sosednjega: Nevtralizacija odpora javnosti. Če bi bili druga~ni, bi bili pravi ~udež.
Stanko Curin, Kidričevo
Hanin kotiček
Glasba
Zvok je gotovo starejši kot človek.Glasba, ki jo ustvarja narava, pa je vsekakor najstarejša. Torej če verjamemo pregovoru, da vaja dela mojstra, in če mojster dela vajo, je glasba narave ali bolje rečeno zvok narave popoln. In vsi največji mojstri glasbe so ravno v naravi našli navdih za svoje veličastne stvaritve.
Sodoben človek pa seje oddaljil od svojega lastnega bistva. V ihti za boljšim življenjem drvi mimo življenja. Ne opazi sončnih vzhodov, kapljic jutranje rose, šumenja vetra in pesmi čričkov. Če pa že, pa le v redkih trenutkih stika z naravo.
Vendar ptice pojejo vsak dan. In krošnje šumijo, slapovi bu-čijo in reke žuborijo vsak dan. Tam, kjer je vojna, veselje, sreča ali žalost, narava ne oziraje se na to poje svojo pesem.
Nimamo časa. Pogosto je res, a menim, da je še pogosteje to fraza, ki jo podajamo naprej, ne da bi se prav zavedali, koliko je v nekem trenutku resnična. Kaj res ni več časa?
Potem pa v tem kratkem času, ki nam je na razpolago, naredimo kaj zase.
Nedolgo tega sem zasledila oddajo o muzikoterapiji, ki jo uvajajo kot metodo zdravljenja na psihiatričnem oddelku bolnišnice v Ljubljani. Zdravljenje ima baje odlične uspehe in nobenih stranskih učinkov, kot jih imajo zdravila. Poznam kar nekaj učiteljev in vzgojiteljev, ki so pri svojem delu uporabili glasbo klasikov, povezano z zvoki narave, da so pri učencih dosegli večjo zbrnost in umirjenost. Tudi majhnim otrokom in doječim materam je ta glasba pomagala pri premnogih težavah, ki v tem začetnem obdobju novega življenja obema povzroča mnogo nemirov.
Tako modne, a po mojem tudi zelo potrebne vaje za sproščanje so mnogo učinkovitejše, če jih spremlja primerna glasba, ki omogoča lažjo in krajšo pot do zaželenega cilja. Tudi pri vsakdanjih opravilih in v službi smo premalo pozorni na to, da zvoki, ki nas obkrožajo, lahko negativno vplivajo na naše počutje. Včasih se niti ne zavedamo, da poslušamo radio, televizijo ali kakšen moteč hrup, ki na nas vpliva slabo.
Preženimo razdražljivost in nemir
Mnogo načinov je in glasba, ki nas pomirja, sprošča in v nas budi prijetne občutke, je eden teh.
V	času največjih obdarovanj, ki prihaja, pa je zgoščenka glasov narave s klasiki lahko sporočilo ljubim osebam in tudi poslovnim partnerjem, da jim želimo v letu, ki se bliža, veliko osebnega miru in zbranih misli. To pa seveda potrebujemo vsi.
V	trgovini Hana na Slomškovi 18 na Ptuju vam ponujamo naravo v obliki daril.
Zdenka BAŠ
NAGRADNO VPRAŠANJE	
Naš tej vsaj tri naslove zgoščenk, ki jih lahko kupite v trgovini Hana.	
Ime in priimek:	
Naslov:	
Davčna številka:	
Nagrajenec bo v trgovini Hana prejel kaseto z omenjeno glasbo. Nagrajenka iz št. 46: Helena Frangež, Rimska ploščad 11, 2250 Ptuj.	SJenktfSècds.p., Qêhm^ lAa 18, 'VSm/ ld^m02?7] 0836
Krvodajalci
24. november - Martina Mar, Str-janci 36/a; Bojan Kokol, Bresnica 11; .Andrej Žuran, Mihovci 76; Janez Verti~, Lo~i~ 1/b; Jože Lon~a-ri~, Zg. Hajdina 188; Milorad Lazic, Ormo{ka 50/a, Ptuj; Marija Kolbl, Žabjak 45; Emil Munda, Strni{~e 27; Franc Lendero, Apa~e 297; Slavko Vek, Tovarni{ka c. 21, Kidri-~evo; Matejka Virt Lazic, Ormo{ka 50/a, Ptuj; Boris Gori{ek, Skrblej 8; Bojan Merc, Sovi~e 12; Stanislav Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Ki-dri~evo; Vekoslav Cestnik, Zg. Hajdina 98; Jožef Korez, Jan{ki Vrh 51; Stanko Munda, La~aves 60; Albin Avgu{tin, Lovrenc na Dr. polju 6; Matevž Mohorko, Apa~e 3; Franc Mar, Strjanci 36/a; Dejan Dokl, Ore-{je 15; Boris Kosi, Mil~inskega 14, Maribor; Borut [alamun, Nova vas 101; Janez Mur{ec, Zg. Hajdina 48; Marjan Murko, Podvinci 130.
27. november - Vincenc Krajnc, Bukovci 182; .Anton Cenar, Mez-govci 55; Danijel Sor{ak, Draženci 35/c; Majda Zmazek, Ribi{ka pot
20,	Ptuj; Drago Galinec, Strmec 51/a; Stanko Vojsk, Kicar 45/b; Dragica Leskovar, Cirkovce 60/g; Bogdan Kerle, Ob železnici 4, Kid-ri~evo; Verica Inkret, Kraigherjeva
21,	Ptuj; Branko Mohorko, Apa~e 284; Darinka Jernej{ek, Stoperce 52; Bogdan Kores, Medvedce 2/a; Boris Železnik, Nadole 4; .Alojz Mesari~, Zagorci 88; Tatjana Horvat, Apa~e 284; Mirko Fruk, Apa-~e 221; Janez Čeh, Volkmerjeva 9, Ptuj; Branimir Avgu{tin, Stopno 14/a; Marijan Pernek, Ul. B. Kraigherja 1, Kidri~evo; Aleksander Krajnc, Zg. Hajdina 7/e; Janko Moravec, Vi~anci 87/a; Franc Ču~ek, Podvinci 38; Marjan Megli~, Spuh-lja 65.
Info
Glasbene novice!
Zgoščenost informacij in podatkov je dandanes neverjetna, saj internet in ostali elektronski mediji nudijo popoln vpogled v glasbeni svet!
Navadno začnem Info - glasbene novice z najbolj vročimi novostmi, vendar vam tokrat ponujam širok spisek slovenskih glasbenih novosti, ki najbolj valujejo na naših radijskih postajah: Nisem lahek plen - PIKA BOŽIČ, Daj da spet čutim tvoj poljub -SOUND ATTACK, Kjer ste vi - TINKARA KOVAČ, V ogenj zdaj obleci me - NUŠA DERENDA, Party Boy - VICTORY, Črno na belem -YUHUBANDA, Joj - 6 PACK CUKUR, Odpri oči - FRENK NOVA, Bodi tu - HAJDI KOROŠEC, Tisočkrat - PLATIN, To sem jaz - REBEKA DREMELJ, Na sončni strani ulice - RITEM PLANET, Nov dan - VERA TRAFELLA, Smeh in solze - VILI RESNIK, Princeska - VIVIAN, Patricija - ZABLUJENA GENERACIJA, Ženska - POWER DANCERS, Misel dobra vodi me - SLAPOVI, Zate na vrh - NATALIJA VERBOTEN in Verjemi - ROK KOSMAČ.
Britanski mačo ROBBIE WILLIAMS je svojim oboževalcem ponudil pravo ekstazo, ki jo lahko doživite ob njegovem s pozitivno energijo nabitem albumu Live Summer 2003. Vse njegove mega uspešnice zvenijo na v živo posnetem albumu še pristneje in aktualna zadeva HOT FUDGE (****) ima v sebi čarobni naboj in jo najdete tudi na pevčevi studijski različici albuma Escapology!
Odkritje rockovske scene leta 2003 so EVANESCENCE, ki so zares zažgali s hitom Bring Me To Life iz filma Dare Devil. Jeseni je kvartet ponovno razgibal sceno z manjšim hitom Going Under in zgoščenko Fallen. Presenečenje številka tri je band pripravil s klavirsko epsko balado MY IMMORTAL (***), v kateri pride v ospredje ponovno izredna vokalna moč pevke Amy Lee.
Največji bum je v letu 2003 naredila BEYONCE (sicer članica skupine Destiny's Child), saj je bila skupaj z dvema hitoma Crazy In Love in Baby Boy kar 18 tednov na prvem mestu ameri{ke glasbene lestvice. To si lahko ogledate na internetnem naslovu www.billboard.com. Ena najbolj seksi izvajalk v glasbenem svetu je v komadu ME MYSELF AND I (***) malo umirila ritem ter nudi klasične prvine soul glasbe.
Po skupini in pevki leta vam predstavljam {e pevca leta, ki je nedvomno JUSTIN TIMBERLAKE, ki je bil nekoč član skupine N'Sync. Njegova velika plo{ča Justifed je preskočila pet milijonov prodanih izvodov in z nje poznamo pesmi Like I Love You, Cry Me A River, Rock Your Body in Senorita. Cviled princ popa sledi v komadu IM LOVIN IT (***) svoji znadlni kombinaciji groovy r&b in pop stilu, ki ga je s svojo produkcijo ponovno opremil Neptunes.
Glasbeniki so dobesedno napolnili police s plo{čami z naslednjimi novimi albumi izdanimi v mesecu novembru: In Time (Best of1988-2003) - REM, Gaze - BEAUTIFUL SOUTH, Three - SU-GABABES, Shoot From The Hip - SOPHIE ELLIS BEXTOR, Guilty -BLUE, Home Grown - UB40, This Left Feels Right - BON JOVI, Ladies Night - ATOMIC KITTEN, The Essential - BRUCE SPRINGSTEEN, Unlimited - TONI BRAXTON, Try This - PINK, Aftergrown - SARAH McLACHLAN, Coldpaly Live - COLDPLAY, Break On Through - JEA-NETTE, Key To My Soul - SARAH CONNOR, Lost Dogs - PEARL JAM, Number Ones - MICHAEL JACKSON, A Present For Everyone - BUSTED , Greatest Hits - RED HOT CHILI PEPPERS, Body Language - KYLIE MINOGUE, Let It Be - Naked - BEATLES, Beg For Mercy -G UNIT, In The Zone - BRITNEY SPEARS, Turn It On - RONANKEATING, Blink 182 - BLINK 182, The Black Album - JAY Z, Ressurecti-on - TUPAC, Closer -JOSH GROBAN, Pop Art - PET SHOP BOYS, 7 -ENRIQUE IGLESIAS in Turn Around - WESTLIFE.
David Breznik
aXX
Britney Spears ^g.SLDW- KylieMinog IT;SMY life-No Dau'ht ë/wftI-TE FLAG - Dido HE/IS THE LOVE - Black Eyed Peâs VMÀNDY-WestlifB-^ ' ^ , B.H'EYYA-Dutkast 3. LDVE'SDIVIN-d^Sea» ID. THOUBLE - Pink
VsalciP s>o\?o\:o med 21. in	uro
Kdo je glavni igralec v filmu Skrivnostna reka?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
NAGRADNO
K i M VPRAŠANJE
"n
o
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Evelina Jurgec, Župečja vas 1f, 2324 Lovrenc. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Otfsorare pošljite do ponedeljla, 1. septenàn, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Kylie Minogue: Body Language
Parlophone, 2003. Distribucija: Dallas
Začela se je velika tekma za prestol najbolj oboževane seksi pop izvajalke. Hudi konkurenci med velikimi zvezdnicami, kot so Britney Spears, Beyonce, Christina Aguilera in celo mama Madonna, se pridružuje tudi Kylie. Katera bo bolj trendy, bolj zapeljiva, bolj privlačna za mase? Ali pa je prostora dovolj za vse?
Kakorkoli že, Kylie se je s prejšnjim albumom in uspešnicami, kot je Can't Get You Out Of My Head, vpisala visoko na seznam najbolj zaželenih Zemljank. Vprašanje pa je, kako daleč bo šla z novim albumom Body Language.
Prvi single Slow je že uspešnica, predvsem po zaslugi zapeljivega videospota z močnim erotičnim nabojem, sicer pa ob albumu Body Language ne moremo reči, da gre za kakšno novost. Prej korak nazaj oziroma še bolje, korak na mestu v malce manj divjih ritmih kot prej.
Album je namreč precej bolj zaspan od prejšnjega, mala Av-
Filmski kotiček
Skrivnostna reka
Jimmy Markum, Dave Boyle in Sean Devine so odraščali skupaj v neprijazni delavski četrti južnega Bostona in se kot večina fantov cele dneve podili za žogo. Njihovo brezskrbno otroštvo pa je zaznamoval tragičen dogodek, ki jim je za vedno spremenil življenja in jih ločil.
Sredi igre, podpisovanja imen v svež beton, se na ulici ustavi avto in starejši gospod jih oka-ra, potem pa pod pretvezo zvabi enega izmed njih, Davea, v avto. S kolegom, drugim gospodom, preprostega fanta štiri dni posi-ljujeta, dokler le-ta naposled ne pobegne skozi gozd. Toda to zaznamuje tri mlada življenja za vedno.
Odtlej so se drug drugega izogibali, kot da bi tako na dogodek lažje pozabili. Petindvajset let pozneje jih usoda spet združi: njihove poti se prekrižajo zaradi umora Jimmyjeve 19-letne hčere Katie. Sean je zdaj policaj in skupaj s partnerjem Whiteyjem
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kakšen je naslov zadnjega albuma skupine Siddharta?
Ime in priimek: Naslov:
V nagradni igri bomo podelili tri vstopnice za koncert skupine Siddharta. Koncert bo v športni dvorani Center na Ptuju in sicer 13. decembra. Predprodaja kart: TIC, Big Bang, tu-risti~na agencija Ilirika in Drogerie Markt.
IÏ^IaI i
stralka pa se kot pijanec plota oklepa elektro ritmov, kar jo zna morda celo vreci iz konkurence popy princesk.
Lično opremljen album s fotografijami, ki bi jih z veseljem objavili tudi v Playboyu, je sicer mikaven na pogled, zato pa manj za uho. Način petja na veliko žalost ostaja v mejah na trenutke zategnjenega punčkastega vokala (a la Britney in a la Madonna v pesmi True Blue), kar je za pevko, ki je pred mnogimi leti odlično odpela vokal v duetu z Nikom Caveom, res škoda. Album morda preveč cilja na Kyliejin sek-sapil, toda lahko bi iz nje kot pevke iztisnili kaj več. Resda ne toliko kot od recimo Christine ali Beyonce, pa vendar več od Britney.
Body language ima morda res isto rdečo nit kot njen predhodnik, toda takrat je bila to neka dobrodošla osvežitev Zdaj pa lahko rečemo le: napol prežvečeno in manj udarno. Verjetno bo ekipa okrog Kylie vse te primanjkljaje



il'
poskušala kompenzirati z vizua-lizacijo pesmi, beri izjemno se-ksi, drznimi videospoti. Kar bo verjetno zadostovalo za nek uspeh, toda vprašanje je, če bo mali dami to dovolj. Morda nekolko izstopa le tretja pesem na albumu, Secret (Take You Home), vse ostalo pa je bolj ali manj, vsaj na prvo uho, obračanje in prearan-žiranje trenutne uspešnice Slow. Morda pa je to dobro — tako vsaj že po prvem komadu vemo, kaj lahko pričakujemo. Moderen elektro s številnimi efekti, zavit v
paket Kylie punčkastega vokala. Na albumu se sicer nahaja 12 pesmi z zgovornimi naslovi: na primer Chocolate, Obsession, 1 Feel For You, Loving Days, Promises. Kdor zna vsaj trohico angle{~i-ne, bo takoj vedel, da gre pretežno za ljubezen, zapeljevanje in ženska ~ustva. 1n pri tem tudi ostane. Kljub vsemu pa smo prep-ri~ani, da bodo Kyliejine pesmice ob hudem medijskem pompu in reklami ob stotem poslu{anju vseeno na{le pot v uho.
Grega Kavčič
rešuje prav ta primer. Čas ju preganja, saj tudi Jimmy kot obseden išče hčerinega morilca. Z zločinom pa je povezan tudi Dave, ki se mora soočiti s temnimi sencami svoje preteklosti. Njegov zakon je na preizkušnji, prihodnost je negotova. Hkrati s preiskavo se odvija žalostna zgodba o prijateljstvu, družini in prezgodaj izgubljeni nedolžnosti.
Zgodba se zaplete, ko Dave na večer umora vidi Jimmyjevo hči v istem lokalu, a tega sprva ne pove policiji. Isti večer namreč tudi sam zagreši zločin — domov pride pozno ponoči okrvavljen in z zgodbo, da naj bi ga nekdo napadel. V svojih travmah
iz otroštva niti sam ni prepričan, kaj je stroril, nedvomno pa je hudo prebunkal nekega človeka. Žena je sprva zelo razumevajoča, dogodka ne prijavita policiji, toda ko naslednje dni spremljata črno kroniko v časopisih, se nikjer ne pojavi nobeno truplo ali incident. Medtem se začne zapletati preiskava v zvezi z umorom Jimmyjeve hčere in žena začne sumiti Davea, da je morda vpleten prav v umor, ki se je pripetil isto noč. Posledično se začne žena zapirati pred njim (odlična igra), obenem pa večino časa preživi z užaloščenimi starši umorjene Katie. Tu spoznamo, da Dave ni popolnoma duševno zdrav, da nikoli ni prebolel travme iz otroštva.
Medtem Jimmy s svojimi Divjaki — nekakšno batovščino — in svojim vzkipljivim karakterjem išče morilca na lastno pest. Zgodba med Jimmyjem in Daveom
Skrivnostna reka
Mystic River.
Drama, misteriozni, triler. Dolžina: 137 min. Režija: Clint Eastwood. Producent: Judie G. Hoyt, Clint Eastwood, Judie Hoyt, Robert Lorenz. Scenarij: Dennis Lehane, Brian Helgeland. Igrajo: Laura Linney, Sean Penn, Tim Robbins, Kevin Bacon, Laurence Fishburne.
se vse bolj zapleta, tudi z mladim fantom, ki ga Jimmy ne mara in je bil, ne da bi kdorkoli razen dveh Katiejinih prijateljic vedel, fant, s katerim naj bi naslednji dan Katie pobegnila v Las Vegas. Fant je sin starega Jimmyjevega pajdaša, s katerim imata neporavnane račune. Kdo od njih ima krvave roke? Potencialnih morilcev je kar nekaj. Jimmy umor rešuje na lastno pest in ulovi domnevnega morilca malo pred policijo. Z napačnim tudi na svoj način poravna račune.
Film je pretresljiv Čeprav je dolg 137 minut, se ne boste dolgočasili. Glavna zgodba se odlično prepleta z detajli vzporednih zgodb, še posebej pa je treba pohvaliti igro glavnih igralcev, ki je naravnost brilijantna. Ne manjka pa tudi nekaj duhovitih momentov, ki odsevajo inteligenten črni humor. Precej neameriško, ni tipičnega konca in ni tipične kriminalne zgodbe. Zelo priporočamo!
Grega Kavčič
CID
Sobota, 6. 12., ob 10. uri: ustvarjalna delavnica "NOVOLETNE VOŠČILNICE'
Sreda, 10. 12., ob 18. uri: odprtje razstave Mladinskega
odseka Planinskega društva Ptuj
CID je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10.
do 13. ure. Prijave in informacije vsak delavnik od 8. do 15.
ure.
Kuharski nasveti
Cimet, klinčki, kardamom
Začimbe pogosto uporabljamo v predpra-zničnem ~asu, ko želimo, da v kuhinji prijetno in lepo diši.
V srednjem veku so bile začimbe v Evropi znamenje premožnosti in gospodarska spodbuda za raziskovanje sveta. V skupino začimb, ki lepo dišijo, spadajo muskatni oreh in muškatni cvet, cimet, kardamom, klinčki, piment in brinove jagode. Vse naštete začimbe uporabljamo najpogosteje pri pripravi sladkih jedi.
Pri nas pri pripravi sladkih jedi najpogosteje uporabljamo cimet, klinčke in kardamom in ravno te začimbe najpogosteje zaznamo v decemebrskem času.
Cimet je edina začimba iz drevesenga lubja, ko jo uporabljamo v sodobni kuhinji. Izvira iz cimetovca. V Evropi največ uporabljamo pravi cejlonski cimet, v nekaterih neevropskih državah pa kot cimet pogosto uporabljajo kasijo, ki ima nekoliko ostrejši okus od cimeta. Ka-sija je temnejša, prodajajo pa jo v bolj ploskih koščkih. Sladek, orehom podoben okus pravega cimeta se ohrani tudi, ko cimet zmeljemo in zmešamo z drugimi začimbami in sestavinami.
Zmlet cimet uporabljamo najpogosteje pri peki drobnih piškotov in drugega namiznega peciva. Z mletim cimetom pot-resemo kuhane pudinge in začinimo jabolčne sladice. Skupaj s surovim maslom je tradicio-
nalna začimba za pečene buče. V Nemčiji cimet zraven slaščic uporabljajo tudi za pripravo pi-vove juhe. Cimet spada tudi med sestavine grških jedi, kot so različne mesne pastete. Tudi pri pripravi sladkih omak pogo-
Najboljši klinčki rastejo blizu morja. Majhni žebljičkom podobni klinčki so kot nalašč primerni tudi za zatikanje v zelenjavo in meso. Uporabljamo jih pri močnih jedeh, kot so tudi enolončnice in goste juhe. Pogosto jih pred kuhanjem zataknemo v čebulo, da jih kasneje iz jedi enostavno odstranimo. Se vedno pa najpogosteje klinčke uporabljamo za sladke jedi, sploh če sladica vsebuje tudi jabolka. V primerjavi s cimetom damo klinčkov vedno vsaj 2/3 manj, ker je njihov okus močnejši in izrazitejši in bi v drugačnem razmerju popolnoma prekril okus cimeta.
Pogosto v mešanici sladkih začimb uporabljamo tudi kar-damom. Najpogosteje uporab-
Dišavni piškoti s cimetom (iz knjige Moja prva velika kuharska knjiga, založba Mladinska knjiga)
sto uporabljamo cele cimetove palčke, a jih pred serviranjem odstranimo.
Klinčki ali nageljnove žbice so ostrejšega okusa kot cimet, vendar jih uporabljamo podobno. Tako pogosto v različne piškote mešamo mleti cimet in klinčke.
Klinčki so drobni posušeni cvetni popki dišečega žbičevca, ki jih oberejo, preden se odpro.
Mokri smrček
Vprašanje bralke Irene: Imamo mlade muce. Pri treh muckih se je pojavil močno povečan trebušček. Zgledalo je kot balon napolnjen s tekočino. Mucki so močno shirali in kljub pomoči veterinarja poginili. Ali je lahko pri tako mladih mucih vzrok za pogin trebušna vodenica in zakaj se pojavi?
Odgovor: Trebušna vodenica (hidrops-ascites) pomeni kopičenje velikih količin tekočine (transudata) v trebušni votlini. Ascites je posledica določenih notranjih bolezni in nikoli ne poteka samostojno. Največkrat ga srečamo pri perutnini (piščanci brojlerji), mačkah, psih.
Vzroki za kopičenje velikih količin tekočine v trebuhu so zelo različni, večinoma pa je trebušna vodenica znak, da gre za težka akutna ali kronična obolenja notranjih organov (ciroze in distrofije jeter, srčnega popuščanja, ciroze ledvic, tumorjev, zamašitve portalnih ven oz. vene kave kavdalis, tudi izrazi-
ljamo tako imenovani zeleni kardamom, katerega plodovi se med sušenjem včasih pobelijo. V kuhinji ga uporabljamo največ pri pripravi slaščic iz krhkega testa. Posebej okusne pa so tudi sadne juhe in kompoti, ki jih začinimo s kardamomom, včasih lahko zaznamo, da tudi kavne mešanice izboljšajo z aromo mletega kardamoma.
Iz cimeta si lahko pripravimo številne slaščice iz krhkega, kva-
tega pomankanja beljakovin ter najrazličnejših virusov, ki okvarijo notranje organe, kar ima za posledico prekomerno nabiranje tekočine v trebušni votlini).
Pri vseh boleznih, kjer se ascites (trebušna vodenica) pojavi, je skupni imenovalec motena cirkulacija in moten krvni pritisk, vsled česar prične tekočina iz krvožilnega sistema (krvne žile, limfne žile) izstopati in se nabirati v trebušni votlini. Živali imajo trebuh podoben žabjemu - poln "vode". Pri nekaterih je te tekočine več pri drugih zopet manj, odvisno od stopnje okvare, lahko pa se je nabere tudi nekaj litrov (3-5 litrov pri večjem psu). Pri razvitem ascite-su tekočina močno pritiska na trebušne organe in diafragmo, oteženo je dihanje, oslabi se srce, živali odklanjajo hrano in močno hujšajo.
Ustrezne terapije pri odpravljanju ascitesa ni, saj je trebušna vodenica samo simptom internih bolezni, ki pa jih je mnogokrat zelo zapleteno zdraviti in tudi uspešno pozdraviti. Punkcije trebuha in predpisovanje diuretika (Furosemid) blažijo neželjene učinke, nikakor pa ne odpravljajo etiologije nastanka. Pri mladih mucih je pogost vzrok nabiranja tekočine
šenega in umešanega testa. S cimetom pa dišavimo tudi vse vrste medenega testa, ki ga prav tako najpogosteje pripravljamo v decembrskem času.
Cimetove preste pripravimo tako, da presejemo pol kilograma gladke moke, dodamo 12 dekagramov sladkorja v prahu, 1 jajce, 1 rumenjak, 1 deciliter kisle smetane, malo soli in grobo premešamo, nato dodamo še 25 dekagramov masla. Na hitro zgnetemo gladko testo, ga zavijemo v folijo in ga damo 2 uri na hladno v hladilnik. Nato pekač narahlo premažemo z margarino, delovno površino dobro po-mokamo in na njej razvaljamo testo približno pol centimetra na debelo. Iz testa narežemo dolge trakove, na primer 15 centimetrov dolge in 1 cm široke, jih oblikujemo v preste in položimo na pomaščen pekač. Pečemo jih pri 200°C 10 minut. Posebej damo v globok krožnik 4 žlice mletega cimeta in 4 žlice sladkorja v prahu in dobro premešamo. V mešanici sladkorja in cimeta povaljamo še tople preste, nato jih položimo na mrežo, da se ohladijo.
Kekse, odišavljene s cimetom in klinčki, pa naredimo tako, da 30 dag gladke moke presejemo v skledo, na sredini naredimo jamico in vanjo damo 2 žlici cimeta, 1 žličko mletih klinčkov, 15 dekagramov sladkorja v prahu, 2 jajci in beljak ter zmešamo z malo moke. Dodamo 15 dekagramov masla in na hitro zagnetemo gladko testo. Testo damo počivat na hladno vsaj eno uro. Nato ga na pomokani delovni površini razvaljamo za pol centimetra na debelo. Z različnimi modeli izrežemo poljubne oblike. Polagamo jih na pomaščen pekač. Pred peko jih premažemo z mešanico rumenjaka in žlice ruma. Pečemo pri 180 do 200°C 10 do 15 minut. Preden ponudimo, jih po želji povaljamo v sladkorju v prahu.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
v trebuhu virus, ki povzroča hudo vnetje potrebušnice in jeter. Praviloma zboli več živali hkrati. Kljub ustreznim terapijam so takšne živali žal izgubljene, saj virusi povzročijo nepopravljive poškodbe jetrnega parenhima, zaradi česar nastopi trebušna vodenica, zlatenica (rumeno obarvane sluznice), srčno popuščanje, av-tointoksikacija in pogin živali.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM-V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Zeleni vrtovi po katarininem ■ ■■
sivijo
Sončno in toplo jesensko vreme je vrtno rastje dobro pripravilo na prezimitev. Sklenilo se je ob katarininem, po katerem se začenja turobnej{a in hladnej{a v meglo ovita siva jesen, v kateri pa bo {e nekaj priložnosti za obdelavo vrtnih tal in druga predzimska opravila. V SADNEM VRTU se po odpadanju listja prične obdobje zimskega mirovanja sadnega drevja. V času mirovanja opravljamo v sadovnjaku opravila, ki bi bila med rastjo v času vegetacije za drevesa moteča, kot so sajenje in presajanje sadnega drevja, zimska rez, nega dreves za varstvo pred zimsko zalego {kodljivcev in bolezni, pomlajevanje
sadnega drevja ter globoka obdelava tal. Za zimsko praho prekopljemo ali prelopatamo drevesne kolobarje zlasti mlajsim drevesom vseh sadnih plemen. Jablanam in hru-{kam, cepljenim na {ibkorastočih podlagah, breskvam, grmičevju in jagodičevju pa obdelamo zemljo po vsej po-vrsini. Drevesne kolobarje letno povečujemo za Sirino lopate, globina rahljanja pa naj se ravna po rasti korenin tako, da doseže vrhnje, ne da bi jih pri prekopavanju po-Skodovali. Globoka jesenska kop je potrebna v težji glinasti zemlji in pri gnojenju s hlevskim gnojem ali zelenim podorom. Brazde ne poravnavamo, rudninska gnojila potrosimo po grobi brazdi, da se bodo bolje z zimskimi padavinami splavila v območje korenin. Za osnovno gnojenje z rudninskimi gnojili v tem času ne trosimo gnojil s primesjo duSika, ker se ne veže na delce tal in se do začetka vegetacije, ko bi ga drevo potrebovalo, izpere.
V	OKRASNEM VRTU je letošnja topla jesen ugodno vplivala na podaljšano dobo rasti in cvetenja jesenskega cvetja. Med taksnimi so krizanteme, ki so preživele oktobrske slane. V tem času, koncem novembra, odcvetajo. Občutljivejše zvrsti pred zimo z vrta umaknemo, manj zahtevne pa lahko ostanejo na prostem. Porežemo jim stebla do tal, koreninsko grudo pa pokrijemo s suhim gnojem ali steljo, zadošča pa tudi, če jo za pedenj visoko, zasipljemo z rahlo vrtno prstjo ali kompostovko, da bodo korenine zavarovane pred zimsko pozebo, kar je še posebej potrebno v brez-snežni zimi.
Dokler zemlja še ne zmrzuje, še lahko sadimo vse vrste zgodaj spomladi cvetočih čebulnic. Sadimo le zdrave, dobro razvite čebulice, ovenele ali nekoliko osušene pa nekaj ur pred sajenjem namakamo, da se bodo lažje vkorenini-le.
Sadike iglavcev, posajene v letošnji zgodnji jeseni, vsakih deset dni ali dva tedna zalijemo, če vmes ni izdatnejših padavin. Igličevje ima pri drevesih enako vlogo kot zeleni listi, zato potrebuje talno vlago tudi pozimi, ko se v iglicah vrši asimilacija, dihanje in izhlapevanje vode. Ve-nenje pri iglavcih, dokler nimajo razvitih dovolj korenin, ni tako opazno kot pri listavcih, ko pa iglice zaradi pomanjkanja vlage že odpadejo, je za preživetje mlade rastline prepozno.
V	ZELENJAVNEM VRTU se je v letošnjih vremenskih razmerah obrestovalo tistim, ki niso hiteli s spravilom pozne zelenjave, ker se še dobro drži na prostem. V času, ko temperature ne padajo na ledišče, zelenjava naj ne bo pokrita s prekrivali. Pridelke, ki so hranjeni v kleteh, zaprtih gredah ali zasipnicah, redno zračimo in sproti izločamo po bolezni načete ali poškodovane plodove. Preložimo in prerahljamo letošnje rastlinske odpadke na kompostišču. Razpadanje in trohnenje je z dostopom zraka pospešeno.
Miran Glu{ič, ing. agr.
4-četrtek	5-Petek #	6-Sobota è	7-Nedelja
8-Ponedeljek	9-Torek	10-Sreda	
KELTSKA BOGINJA PLODNOSTI
RAZPRTIJA
DROBNO ZMLET LOJEVEC, SMUKEC
PISANA TROPSKA PAPIGA
NIKEU
NEMŠKA GLASBENA SKUPINA
AMERIŠKI POPEVKAR (JOHNNY 1932-2003)
PRAČLOVĚK
HIŠNI SVET
SILVA NOVUAN
NAŠ ILUSTRATOR
NAJVEČJI DEL ČLOVEŠKEGA TELESA
IVO ANDRIČ
SLAVKO LUKANC
PRIJETEN DUH
NADAUE-VANJE GESLA
AM. IGRALKA (PATSY)
HERBERT .. KARAJAN
FR. KOŠARK KLUB
HRVAŠKO MESTO
KRAJ PRI POSTOJNI
KRAJ PRI KRŠKEM
ZDRAVILO Z OPIJEM
PRITOK GANGESA
NAŠA PISA-TEUICA (1922-2001)
CVETA ORAŽEM
POVOJ (ZASTAR.)
OTILIJA (UUBK.)
LUKNJIČAST OKRASNI IZDELEK IZ SUKANCA
TNALO
PETER OBLAK
ISKRA, OGOREK
TEKOČINA V ŽILAH
OMEJEN
ČAS PAPEŽEVO POKRIVALO
NAŠ PUBLICIST (JURE)
KANADSKI TELEKOMUNIKACIJSKI SATELIT
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: skoba, kotel, aroma, mlin, Pietresz, Stranic, oleum, stisk, Lausane, Smaščanka, obet, cofotanje, Stan, vod, sestra, JA, stela, Era, krtar, sarma, RN, NN, sij, Art, imenik, kitare, Alja, Arataca, Akimov, Blaž, Korotan. Ugankarski slovarček: ANIK = kanadski telekomunikacijski satelit, ECHO = nemška glasbena skupina, HAR = del imena nobelovega nagrajenca biologa Khorana (... Gobhind), KOCHE = slovenski publicist (Jure), ROSMERTA = keltska boginja plodnosti in bogastva z vzdevkom Skrbeča, SKRIPTOR = poklicni prepisovalec, pisar, SLOOTS = pravo ime angleške filmske igralke Susan Shaw (Patsy), SMRK = vetrni vrtinec, SON = desni pritok Gangesa v severni Indiji.
)vori se ...
da so videmski svetniki doživeli razsvetljenje in kot zadnji v Sloveniji sprejeli občinski davek na stavbna zemljišča. Skoraj preveč bi bilo pričakovati še eno razsvetljenje: da bi se odločili sprejeti v poslovno-stanovanjski objekt kaj drugega kot zrak (redno ogrevan in čiš-čen).
... da je prvi mož slovenskega turizma na ptujskem gradu ves navdušen
čestital ptujskim vinarjem za odlično vino, ki so ga pili - in jih spravil v zadrego, saj vino ni bilo iz ^ njihove kleti. Teknilo pa je tudi njim! (Mogoče bi tudi nam...)
... da bodo na ptujski občini potrebovali velik robček, da se bodo z njim obrisali pod nosom za denar kabelske televizije, saj jim je ustavno sodišče do-povedalo, da denar ni od občine, ampak od občanov.
... da bodo na ormoškem občinskem svetu morali ukiniti sejnine in večur-nemu mučenju primerno uvesti mučnine.
... da na Kogu ni zdravo umreti, saj se krajevna skupnost in občina nikakor ne moreta dogovoriti, kdo bo tam skrbel za pogrebno dejavnost. Morda pa bi bilo potrebno sprejeti začasni odlok o spremembi odloka o prepovedi umiranja in na vpadnici v KS Kog na-
pisati: Smrti vstop prepovedan. Lahko bi bili še odločnejši: Smrti vstop STROGO prepovedan.
Vidi se ...
... da banane pri ljudeh takoj vzpodbudijo spomine na čase, ko smo še brezskrbo skakali z veje na vejo, se veselo praskali po glavi in nismo imeli nobenih skrbi glede tega, ali bomo za kulturo dobili kaj denarja iz občinskega proračuna ali ne.
Lujzek • Dober den vsoki den
Srečno november, dober den december -mesec Mikloša, Božička, d e d e k a Mraza in drugih, ki nam kaj prinesejo ali pa tudi odnesejo. Tudi Silvester je pred nami. To je tudi eden tokih svetnikov, ki nam mošje prozni, nas za eno leto boj store naredi, pa če smo slabi ali pa vredi. To je pač ena redkih resnic in pravic, da se nam leta vsem po enem pravili obročajo in sučejo, seštevlejo in odštev-lejo. Mi ta sivi in plešasti se pač tolažimo s tem, da še nismo stori, samo dugo smo že na sveti ...
Najbrž mi nebote vervali, da jaz gnes, ko vam pišem toto pismo v nedelo, 30. listofrča, sedim pod brajdami, oblečeni v bundo, brez dugih got in sen kak provi tovariš - gospod. Na termofori, pardon termometri kože deset stopinj Celzija. Na bregi sunce sije, v grabi pa se megla pose. Nič še po snegi ne diši, jaz se ga niti ne veselim, saj rajši na suhem živim. Z Mico sma že v gorici trseke obrezovala, v šumi listje grablala, da bi
naša kravica na toplem spala. Dnevi so lepi in je pač treba delati, če si zdrav in nemaš pod pazduhami žuljev, če maš delodiš te pa lehko vse nardiš...
Glih zaj mi mobitel zvuni, zove me sosidJuža, ki ga montra vejki problem, naj mu pridem na pomoč, saj mu je s proznega polovjoka doj padna en obroč. Vete, to so hujde težove, če je v polovjoki praznina brez vina, se polovjok razširi in je treba drugega na pipo djati, da ne bi žejni bli faloti. Zaj se piše in guči, da bomo lehko meli Slovenci, ki smo rajši v senci kak na sunci, v krvi samo 0,2 promila oziroma grama alkohola, če nas bo dobila in napihala policija in njihova alkoholna piščalka, ki naj bi bila varovalka za manj prometnih nesreč. To pomeni, da Prleki, Haložani in drugi iz vinorodne dežele Slovenije sploh nemo več smeli na ceste, saj je pri nas alkohol že v lufti, pa če pijemo kaj ali ne. Jaz sen za red, nisem pa za oslarije, ki bi jih radi uzakonili ...
Pa smo na kunci. Na zdrovje za 0,2 za varno in srečno vožnjo, za poslance, ki bodo o tem glasov ali in sami sebi lagali.Vas lepo podavlja 0,2 vejki vinogradnik LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 4. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop (Kakšen dan bo danes). 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Kajuhova ulica na Ptuju. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PETEK, 5. decembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 Novice (še ob
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SOBOTA, 6. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00
SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). NEDELJA, 7. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PONEDELJEK, 8. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).
10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). TOREK, 9. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Za ljudi odprtih src. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 PORO-
ČILA. 18.00 V ŽIVO: Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). SREDA, 10. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
To bodo dnevi, ko se boste v glavnem trudili, da uredite razmere v domačem okolju, vendar bodite pozorni, ker to lahko postane za vas hudo breme. V torek boste depresivni, v nedeljo pa bo že boljše.
BIK
V vaše življenje se bo vrnilo nekaj iz preteklosti - ali boste srečali nekdanjega partnerja aH pa boste obnovili prijateljsko vez. Četrtek in petek bosta prinesla zelo dobre novice glede novih projektov.
DVOJČKA
^^ Pred vami je odličen teden, saj boste vitalni in polni f	energije. Z dosežki tega
tedna boste lahko zelo zadovoljni, ker boste pridni kot mravljica. Najbolj ugodna poslovna dneva bosta ponedeljek in ~etrtek.
RAK
Na poslovnih področjih boste samozavestno stopali naprej in veliko naredili za sebe in svoje podjetje, pri vsem tem pa nikakor ne pozabite na svojo kondicijo. Posvetite se telovadbi in zdravi prehrani.
LEV
Pred vami je umirjen teden, v katerem boste zelo dobro reševali finan~ne težave. Na poslovnih podro~jih se bo vam utmila zelo dobra zamisel ali pa priložnost za dober nakup. Vaše zdravje bo vsak dan boljše.
DEVICA
Zelo naporen teden je pred vami, predvsem na poslu bodo pove~ani pritiski in zahteve, ki jim boste izpostavljeni. Pri tem vam bo pijateljsko prisko~ila na pomo~ sodelavka. V soboto boste zelo ~ustveni.
TEHTNICA
V	tem tednu bo v ospredju poslovni del, saj boste ugotovili, da lahko z malo ve~ truda izboljšate zaslužek aH pa pridobite nove
dogovore. Prihajajo~i teden bo ugoden za razne nakupe, predvsem v soboto.
[KORPIJON
Pred vami so zelo živahni dnevi predvsem na poslovnem podro~ju. Imeli boste zanimive zamisli, ki bodo pritegnilekdelutudi druge sodelavce, v soboto pa boste doživeli zelo prijetno poslovno presenečenje.
STRELEC
Teden se bo začel zelo ugodno, saj boste imeli več energije kot ponavadi, s tem pa tudi veliko idej. Na poslovnem podorčju se bodo začeli dogajati novi dogovori, dobre novice in s tem tudi več optimizma.
KOZOROG
V	tem tednu se boste morali soočiti s težavami, na katere boste naleteli v službi, povezane pa bodo z avtoritativno osebo aH pa
uradno ustanovo. Nekaj boste morali razčistiti, a pri tem ohranite samozavest.
VODNAR
Pred vami je srečen in uspešen teden, predvsem poslovno, kljub temu pa se boste morali še naprej truditi, da boste svoja hotenja in želje prilagodili sodelavcem. Najboj ugodna dneva bosta petek in sreda.
RIBI
V	tem tednu se bo umiril vaš življenjski ritem. V petek bo v službi zelo naporno in stresno, saj boste morali napeti vse
svoje sile in znanje. V nedeljo pa se razveselite v krogu svoje družine.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
ytM
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	■ Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Od Gorice do Ptuja
V anketah pred sezono 2003/04 so poznavalci razmer v slovenskem nogometu dajali med sedmimi potencialnimi kandidati za gornji del lestvice najmanj možnosti ekipama Gorice in Kopra. A bosta prav ti dve ekipi prezimili na prvem in drugem mestu lige Simobil, čeprav si kakšne občutne prednosti nista priigrali. Ce za merilo vzamemo dosežene in prejete zadetke, potem sta na vrhu zasluženo primorski ekipi: Gorica je najučinkovitejša ekipa (42 zadetkov, oz. 2,4 zadetka na tekmo), Koprčani pa so prejeli najmanj zadetkov (11, oz. 0,6 zadetka na tekmo). Primorci (Gorica, Koper in Primorje) so brez velikega pompa štartali v to prvenstvo, a so z lahkoto držali korak s papirnatimi favoriti, med katere smo prištevali Maribor, Olimpijo, Publikum in Muro. Vse te ekipe pa so pokazale preveč slabosti, da bi lahko zasedle vrh lestvice. Mariborčani so bili slabi predvsem v nišu jesenskega dela, Mura je katastrofalno začela prvenstvo (pod taktirko Miroslava Blaževiča, ki je bil kmalu zamenjan), Olimpija je točke prepuščala predvsem slabše uvrščenim ekipam, Celjani pa so doživeli kar sedem porazov v 18 kolih, kar je za ekipo, ki seje poleti borila za naslov državnega prvaka, vendarle preveč.
Spomladi bo na sporedu še šest kol rednega dela, nato pa se bodo ekipe razvrstile v dve skupini; prva se bo borila za naslov državnega prvaka, druga za obstanek. Prva je odločen boj za prvaka napovedala Olimpija, za katere je pogodbo že podpisal Sebastjan Cimerotič, ki bo zagotovo strah in trepet vratarjev (če bo le uspešno saniral poškodbo). Križem rok zagotovo ne bodo stali Mariborčani, ki kljub nezavidljivemu nančnemu položaju ostajajo favorit za končno zmago, predvsem zaradi izkušenosti in fanatičnih navijačev, ki bodo v zaključku prvenstva lahko še kako pomagali svojim ljubljencem. Nevarna bo tudi Mura, vendar samo v primeru, če bo znala uspešno reševati težave z nediscipliniranimi igralci, zaradi katerih je izgubila kar nekaj dragocenih točk. Za Goričane in Koprčane pa bo zagotovo veljalo, da je lažje na vrh priti, kot pa tam obstati, pritisk pa se bo proti koncu še stopnjeval. Razplet bo v veliki meri odvisen tudi od morebitnih prestopov nogometašev in trenerjev v zimskem prestopnem roku, že sedaj pa se omenja kar nekaj sprememb.
Od tega, kako bo na tej "nogometni tržnici" trgovala ptujska Kumho Drava, pa bo precej odvisna tudi njihova usoda. Ptujča-ni so prav v zadnjem krogu jesenskega dela zdrsnili na zadnje mesto. V18 kolih so dosegli 19 in prejeli 35 zadetkov, zabeležili pa le dve zmagi (obeproti Dravogradu) in 5 remijev (domaproti Kopru, [martnemu in Mariboru, v gosteh pa proti Ljubljani in Primorju). Trener Borut Jarc, ki je po sedmih krogih zamenjal Silva Berka, je dobro začel z zbiranjem točk do 14. kroga, v nišu pa je s svojo ekipo dosegel štiri zaporedne ničle. Za nogometaše je sedaj čas zasluženega počitka, na sceno pa stopa uprava. V javnost curljajo informacije o velikih spremembah, pravo sliko pa bomo videli šele konec februarja, ko se začne spomladanski del prvenstva. Upamo, da uspešnejši kot jesenski!
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 18. kroga: Maribor Pivovarna Laško - Domžale 1:0 (0:0), Dravograd - Ljubljana 1:3 (1:1), Mura - Primorje 4:3 (2:2), Gorica -Kumho Drava 3:0 (0:0), CMC Publikum - [martno 5:0 (2:0), KD Olimpija - Koper Sport Line 2:1 (1:0)
1. GORICA	18	10	5	3	43:19	35
2. SPORT LINE KOPER	18	9	5	4	22:11	32
3. KD OLIMPIJA	18	9	5	4	32:22	32
4. MARIBOR PIVO. LAŠKO	18	9	5	4	22:20	32
5. PRIMORJE	18	7	8	3	38:19	29
6. MURA	18	8	4	6	36:38	28
7. CMC PUBLIKUM	18	8	3	7	39:27	27
8. ŠMARTNO	18	6	6	6	25:27	24
9. DOMŽALE	18	6	2	10	21:36	20
10. DRAVOGRAD	18	3	4	11	19:40	13
11. LJUBLJANA	18	3	4	11	17:39	13
12. KUMHO DRAVA	18	2	5	11	19:35	11
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 18. kroga: Izola-Argeta - Dravinja 0:4(0:1), Brda - Tabor Sežana 1:3(0:1), Supernova Triglav - Zagorje 1:2(0:2), Aluminij - Bela Krajina 3:1(2:0), Svoboda - Livar 0:0, Rudar V. - Krško Posavje 4:0(2:0)
1. RUDAR V.	18	13	3	2	58:21	42
2. ZAGORJE	18	11	3	4	33:22	36
3. DRAVINJA	18	9	6	3	37:18	33
4. BELA KRAJINA	18	9	4	5	29:21	31
5. LIVAR	18	7	8	3	24:23	29
6. ALUMINIJ	18	7	4	7	25:23	25
7. KR{KO POSAVJE	18	5	8	5	23:29	23
8. SUPERNOVA TRIGLAV	18	5	5	8	22:30	20
9. IZOLA-ARGETA	18	4	6	8	17:29	18
10. BRDA	18	2	7	9	14:29	13
11. TABOR SEŽANA	18	3	4	11	20:47	13
12. SVOBODA	18	2	4	12	19:29	10
Nogomet • 1. SNL: Gorica - Kumho Drava 3:0 (0:0)
Gorica na vrhu, Drava na za~elju
STRELCI: 1:0 Težački (58), 2:0 Kršic (80), 3:0 M. Kovačevič (87)
KUMHO DRAVA: Germič, [ter-bal, Emeršič, Bingo, Zajc, Lenart, Kamberovič (od 77. Korez), Anel Smajlovič, Krepek, Majcen, Go-rinšek (od 60. Adnan Smajlovič), Trener: Borut Jarc.
Gostovanje pri vodeči ekipi po 18. odigranih krogih je vsekakor svojevrstno doživetje in motiv, še posebej za nogometaše Kumho Drave, ki se krčevito borijo za vsako točko obstanka v prvoligaški konkurenci. Za Goričane je veljala samo zmaga, saj bi potem pred nadaljevanjem prvenstva imeli tri točke prednosti, Ptujčani pa bi bili z morebitno točko zelo zadovoljni. Prvi polčas je minil v rahli terenski premoči domačih, ki pa niso bili v takšnih položajih, da bi lahko načeli mrežo gostujočega vratarja Germiča. [e najbližje je bil Srebrnič, vendar tudi nogo-
Mitja Pirih (Gorica) in Gorazd Gorinšek (Kumho Drava)
Anel Smajlovič (Kumho Drava) in Robert Težački (Gorica)
Nogomet • 2. SNL
Zmaga za miren sen
ALUMINIJ - BELA KRAJINA 3:1 (2:0)
metaš Kumho Drave Bingo ni bil daleč, da bi zamrznil novogoriški športni park. Priložnost za domačine je imel še najboljši strelec Gorice Mladen Kovačevič, vendar je bil vratar Ptujčanov na mestu.
Drugi polčas je ponudil povsem drugačno sliko, saj so domačini pričeli bolj odločno, predvsem pa napadalno, vendar je bilo težko prebiti dobro postavljeno obrambo gostov iz Ptuja. Rodič je v 47. minuti zadel vratnico, kar je bila napoved za še večji pritisk Goričanov. V 58. minuti pa je bilo dovolj, da je za trenutek koncentracija v obrambi gostov popustila in izkušenemu
hrvaškemu nogometašu v dresu domačih Težačkemu ni bilo težko premagati Germiča. Dokončni potop je sledil deset minut pred koncem srečanja, ko se je za strel odločil Kršič in z razdalje preko 25 metrov žogo poslal v sam desni zgornji kot vratarj a Kumha Drave Germiča. Zadnji zadetek pa je bil samo še pika na i in potrditev zmage Gorice nad ptujsko ekipo, ki je zaigrala po svojih zmožnostih in v zadnjem srečanju v letu 2003 doživela sicer pričakovani poraz proti liderju v 1. SNL - Gorici.
Danilo Klajnšek
STRELCI: 1:0 Fridauer (15), 2:0 Kelenc (37), 2:1 Pezdirc (57), 3:1 Kneževič (90).
ALUMINIJ: Milkovič, Koren, Topolovec, Murko, Golob, Prap-rotnik, Dončec (Flašker od 46. minute), Panikvar, Kneževič, Kelenc (Rumež od 70. minute), Fri-dauer (Repina od 85. minute). Trener: M. Emeršič.
Renomirani sodnik Kos iz Raven je na igrišče pripeljal ekipi ter že v prvih minutah dal vedeti, da ne bo dovolil grobosti in tako je že v 5. minuti Kneževiču in v 6. minuti Murku pokazal rumeni karton. Domačini so prevzeli pobudo in že na začetku izsilili dva kota, ki pa sta ostala neizkoriščena. Tudi Muhar je za goste zamudil priložnost, ko je žogo s 5 metrov poslal preko vrat. Sledili so trenutki nepovezane igre, ki se je odvijala med obema kazenskima prostoroma, dokler ni uspelo Fridauerju v 15. minuti doseči gola. Kmalu zatem so imeli priložnost gostje, ko je [pelič
poslal žogo z glavo ob vratnici v golavt, v naslednjem trenutku pa je bil po prodoru nenatančen
z 10 metrov. Pri zvišanju vodstva za domačine je Kelencu uspelo od vratarja odbito žogo poslati v mrežo.
Gostje so po odmoru pričeli bolj zbrano in so nevarno oblegali domača vrata. Zato je imela obramba polne roke dela. Pez-dircu je v tem obdobju uspelo vodstvo znižati. Ko se je igra že prevesila v zadnji del, so se domači napadalci nekajkrat osme-
šili, ko so v ugodnih situacijah zgrešili vrata ali pa so zamujali pri strelih. Nekajkrat je dobro posredoval tudi vratar gostov. Tik pred zadnjim sodnikovim žvižgom je Kneževič, ki je imel pred tem nekaj 100-odstotnih priložnosti, le uspel poslati žogo v mrežo in postaviti končni izid. S to zmago bodo Kidričani prezimili v sredini lestvice 2. SNL.
anc
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so se z zmago poslovili od svojih najzvestejših privržencev
Rokomet • 1. A SRL - moški
Se bodo Nedeljani le prebudili?
VELIKA NEDELJA -PREVENT 26:30
(9:9)
VELIKA NEDELJA: Kovacec, Gotal 7, Mesarec 3, Trofenik 2, Cvetko 1, Potocnjak 1, Kumer 2, Pla-ninc 5, Stojinovic, Kukec 1, [antl 1, Kozomara 3, Kisovec, Okre{a.
Serija porazov rokometašev Velike Nedelje se nadaljuje, vendar je ta zadnji poraz pokazal, da se Nedeljanom forma vzpenja. Proti "ježkom" iz Slovenj Gradca so zaigrali dobro in z malo vec srece in bolj korektnim sojenjem bi bili lahko celo presenetili. Izgleda, da je sojenje največja rak rana slovenskega rokometa. Ne da opravičujemo klube iz našega področja, vendar jim je tolmačenje pravil svojevrstno in inovativno. Kako bi bilo, če bi igral lanskoletni prvi strelec 1. SRL Robi Bezjak, pa lahko samo ugibamo. Spor bodo razrešili znotraj kluba, seveda v interesu samega kluba in dolgoletne tradicije.
V	prvem polčasu so bili domači rokometaši tisti, ki so ves čas vodili, tudi s tremi zadetki prednosti (6:3), vendar ob tem delali še preveč napak. Do odhoda na odmor so jih gostje ujeli. Igra v obrambi - da, igra v napadu - ne. Tu se nekaj ni ujemalo, predvsem pa je bilo premalo prodorov s strani.
V	drugem polčasu smo videli podobno igro, izredno motivirano, zbudili so se tudi navijači. Vendar je to trajalo do 40. minute, ko so imeli domači rokometa-ši še zadetek prednosti. Predvsem
Foto: Danilo Klajnši
Velikonedeljani so se dobro upirali ježkom iz Slovenj Gradca.
smo pri rokometaših Velike Nedelje pogrešali hitre nasprotne napade, ki jih je omogočila dobra obramba, in pa odlične poteze vratarja Stojinoviča. Po 48. minuti pa je pričelo vse padati. Na plan sta stopila sodnika z nekaj sumljivimi odločitvami, predvsem pa sta povsem padla pod vpliv najboljšega strelca ježkov Maksiča, ki bi moral biti "sufler" v gledališču in ne na igrišču. Prevent je naredil v tem obdobju dovolj veliko razliko, da jo je v finišu zlahka obdržal. Kaj pomaga rokometašem Velike Nedelje, da sodnika po tekmi rečeta, da nista sodila tako, kot znata, točke so namreč odpotovale v Slovenj Gradec.
Danilo Klajnsek
ADRIA KRKA - JERUZALEM ORMOŽ
33:22 (11:9)
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 9. KROGA. Velika Nedelja - Prevent 26:30 (9:9), Gorenje - Rudar Trbovlje 29:27 (18:15), Adria Krka - Jeruzalem Ormož 33:22 (11:9), Trimo - Cimos Koper 28:28 (13:15), Inles Riko - Prule 67 25:31 (16:15). Termo - Celje Pivovarna La{ko je bilo odigrano v~eraj.
1.	GORENJE
2.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO
3.	PRULE 67
4.	PREVENT
5.	RUDAR TRBOVLJE
6.	CIMOS KOPER
7.	TERMO
8.	TRIMO
9.	JERUZALEM ORMO@
10.	ADRIA KRKA
11.	VELIKA NEDELJA
12.	INLES RIKO
16 15 15 14 10 9 8 7 5 4 2 0
Kikboks
Zlati kikbokserji
V Kickboxing centru Ptuj je potekal sprejem za uspe{ne ptujske kikbokserje, ki so se vrnili z nedavnega Svetovnega prvenstva v Parizu s {tirimi medaljami.
Najuspe{nej{a slovenska tekmovalka Nadja Sibila je ubranila
naslov svetovne prvakinje v disciplini semi kontakt, v disciplini light kontakt pa je osvojila naslov podprvakinje sveta. Marcel Fe-konja je prav tako osvojil naslov svetovnega prvaka, in sicer v disciplini light kontakt. Uspeh Ptujskih
Člani Upravnega odbora in dobitniki priznanj in nagrad.
JERUZALEM: G. Čudi~, Bel{ak 1, M. Horvat 5, Mesarec 6 (1), Ko-ražija 1, Bezjak 2, Grabovac, Iva-nu{a 2, Kiri~ 2, Kosaber, Hanželi~ 1, Lollo 1, B. Čudi~ 1, Dog{a. Trener: Sa{a Prapotnik.
Ormožani so v Novem mestu razo~arali in zasluženo doživeli najvi{ji poraz v tem prvenstvu. Doma~ini so takoj na za~etku za-~eli silovito, v vratih so imeli izjemno razpoloženega Medveda in povedli s 3:0 in 4:1. Edini žarek upanja za uspeh Ormožanov je posijal nekaj minut pred koncem pol~asa, ko so rezultat izena~ili na 9:9. Za~etne minute drugega pol~asa so bile usodne za „jeruza-lem~ke". Doma~ini so hitro povedli za {est golov (17:11) in razliko {e pove~evali. Najve~ji zaostanek Ormožanov je že zna{al dvanajst zadetkov. Omeniti je treba 42. minuto, ko sta sodnika Požežnik in Repen{ek zahtevala in dosegla odstranitev gostujo~ih navija~ev iz dvorane, zaradi neprimernega navijanja!?! Po nekajminutni prekinitvi so dvorano zapustili vsi navij a~i rokometnega kluba Ormož. Kaj takega, kot se je dogajalo ormo{-kim navija~em v Novem mestu že pred in med samim sre~anjem, se ni dogajalo niti v biv{i skupni državi.
O~iten je tudi padec forme Or-možanov ob koncu prvega dela prvenstva, tudi po{kodbe so terjale svoj davek. Kljub vsemu bodo Ormožani strnili svoje vrste in storili vse, da v soboto ob 19. uri ob podpori polne dvorane premagajo mo{tvo Cimosa iz Kopra.
Uros Krstić
tekmovalcev je dopolnil Aleksander Kolednik z osvojenim tretjim mestom v semi kontaktu.
Slovenski reprezentanci je letos uspelo nekaj, kar ni noben pomislil niti v sanjah. Po osvojenih 11 kolajnah na SP v Mariboru 2001 je bilo težko predvidevati ta-k{en uspeh, saj je bilo pri~akovati dosti ve~jo konkurenco. Pri~ako-vanja so se potrdila, saj je sodelovalo 62 držav, kar pomeni veliko ve~ kot v Mariboru (27 držav). Vendar so na{i fantje in dekleta dokazali, da spadamo v sam svetovni vrh v tej {portni disciplini. Osvojenih je 9 kolajn, od tega 4 zlate, 2 srebrni in 3 bronaste. Med nosilci medalj so spet najuspe{-nej{i ~lani Kluba borilnih ve{~in Ptuj, katerega trener je tudi selektor reprezentance Slovenije Vladimir Sitar.
Z izre~enimi pohvalami in denarnimi nagradami je Upravni odbor ptujskega kluba kon~al sprejem z zaklju~nim govorom direktorja marketinga Franca Slo-dnjaka in predsednika kluba dr. Zoltan Mileta.
Franc Blodnjak
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL - moški
Nepotreben poraz Gorišnice
1. B SRL MO[KI
REZULTATI 9. KROGA: Sviš -Gorišnica 32:31, Gorica Leasing -Slovan 31:26, Mitol Sežana - Dol TKI Hrastnik 26:25, Mokerc - Chio 34:31, Pekarna Grosuplje - Sevnica 36:23, Črnomelj - Gold Club 19:30
1. GOLD CLUB	9	9	0	0	18
2. GORICA LEASING	9	7	0	2	14
3. GORIŠNICA	9	5	2	2	12
4. SVIŠ	9	6	0	3	12
5. PEKARNA GROSUPLJE9		5	0	4	10
6. SLOVAN	9	5	0	4	10
7. DOL TKI HRASTNIK	9	4	1	4	9
8. MITOL SEŽANA	9	3	1	4	7
9. MOKERC	9	2	0	7	4
10. ČRNOMELJ	9	2	0	7	4
11. CHIO KRANJ	9	1	1	7	3
12. SEVNICA	9	1	1	7	3
SVI[ - GORI[NICA 32:21 (13:21)
GORISNICA: Valenko, Sok, Vajda 2, I. Ivančič 6, Buzeti 7, [tr-bal, D. Ivančič 9, Sapač, Firbas 3, Kumer, Pisar 4, Klemenčič, Fištra-vec. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši Gorišnice so v Ivan-čni Gorici zamudili priložnost za zmago. V prvem polčasu so igrali odlično in si priigrali prednost osmih zadetkov. Verjetno pa je bila ta prednost zelo zavajajoča, saj v drugem polčasu niso ponovili igre. Njihov sistem igre je razpadel in domačini so v zadnji minuti prišli v vodstvo. Gorišni-čanom je ostalo v zadnjem napadu še dvajset sekund, vendar niso uspeli, zatresti mreže domačega
vratarja in si priboriti vsaj to~ko, ~eprav so imeli že dve v žepu. Na žalost je pa~ tako, da se igra tudi drugi pol~as do sirene, ki zaklju~uje sre~anje. Prednosti osmih zadetkov se ne da kar tako zapraviti, zato je to morebiti dobra {ola za v prihodnje. Škoda, saj so pokazali, da znajo in zmorejo.
Danilo Klajnšek
2. SRL MO[KI
REZULTATI 9. KROGA: Arcont Radgona - Drava Ptuj 31:23, Do-bova - Gr~a Ko~evje 33:29, Atom Kr{ko - Šmartno 99 30:25, Alples Železniki - Rade~e 24:18, Izola -Ajdov{~ina 29:21, Cerklje - Radovljica 26:20.
1.	DOBOVA	9 8 0 1 16
2.	CERKLJE	9 7 1 1 15
3.	ŠMARTNO 99 9 6 1 2 13
4.	ATOM KRŠKO 9 5 2 2 12
5.	IZOLA	9 6 0 3 12
6.	ARCONT RADGONA 9 4 14 9
7.	AJDOVŠČINA
8.	RADOVLJICA
9.	ALPLES ŽELEZNIKI
10.	GRČA KOČEVJE
11.	DRAVA PTUJ
12.	RADEČE
9	4	0	3
9	2	3	4
9	2	2	5
9	2	1	6
9	1	1	6
9	0	2	7
ARCONT RADGONA - DRAVA PTUJ
31:23 (13:13)
ARCONT RADGONA: L. Klun, Buzeti 8, Petra{, Hojs 7, Zorko 6, Kolmanko 3, Merica, Vere{, N. Klun 6, Đuki~, Krajnc, Žinkovi~, Karnet 1, Pu~ko.
DRAVA PTUJ: Klinc, Kelenc, Rutar 3, Predikaka 1, Skaza, Majcen, Bra~i~ 7, Simoni~, Štanger, Mijatovi~ 5, Selin{ek 4, Zeki~, Gonc, Zajc 3.
Pred {tevilnimi ljubitelji rokometa v dvorani OŠ Apa~e so rokometa{i Arconta v lokalnem derbiju premagali ptujsko Dravo. Čeprav je ptujska ekipa v dosedanjem delu prvenstva zbrala le tri to~ke in je na predzadnjem mestu v ligi, se je {e enkrat ve~ izkazalo, da stanje na lestvici v obra~unih sosedskih ekip ne pomeni veliko. Na prvi pogled je kon~na razlika kar velika, a je bila tekma ve~ji del zelo izena~ena in razburljiva. V prvem pol~asu so imeli rahlo pobudo gostje, ki so si najve~jo prednost (2:5) priigrali že na samem za~etku tekme, a so jih doma~ini hitro ujeli na peti to~ki. V nadaljevanju prvega dela so bili gostje ves ~as v prednosti enega ali dveh golov. Tudi na za-~etku drugege pol~asa so gostje do izena~enja na 17:17 ves ~as vodili za en gol, takrat pa je gostiteljem uspel delni rezultat 4:0. Prelomna je bila 44. minuta, v kateri so doma~ini ob bu~nem spodbujanju navija~ev z igralcem manj dosegli dva zadetka, ob tem pa je doma~i vratar Vere{ ubranil {e sedemmetrovko gostujo~emu kapetanu Selin{ku. Od takrat naprej se je prednost doma~ih le {e ve~ala do kon~nih 31:23.
M[
Nogometna akademija Ptuj
Poudarjena skrb za podmladek
Nogometna akademija Ptuj je bila ustanovljena 1. 9. 2003 pod okriljem Nogometnega kluba KUMHO Drava Ptuj. Pobudo zanjo je dal predsednik NK Kumho Drava Ptuj Robert Furjan, njen glavni namen pa je na~rtno delo z mladimi.
Vodja nogometne akademije je Boštjan Majcen, ki bo skrbel za nemoten proces dela in bo izvajal model strokovnega dela. Na tiskovni konferenci je predstavil dosedanje delo, organiziranost, cilje, trenerje in druge sodelavce ter model strokovnega dela trenerjev. "Kot osnovne cilje smo si zastavili ~im ve~ lastnega kadra v ~lanskem mo{tvu, v sklopu sodelovanja s {olami želimo vklju~iti ~imve~ {olskih pedagogov, pove-~ati moramo sodelovanje s sosednjimi klubi, v nogometno {olo pridobiti ~im ve~ otrok in ustanoviti žensko nogometno ekipo.
Želja je tudi ustanoviti nogometni razred v ptujski gimnaziji, prenoviti sla~ilnice in prostore, zgraditi igri{~a z umetno travo, najeti individualnega trenerja (dogovarjamo se s prof. Bo{tjanom Kuharjem) in izobraževati trenerje na najvi{ji ravni.
Kot tekmovalne cilje smo si zastavili pove~ano sodelovanje na {tevilnih turnirjih v kategoriji od U-6 do U-12, pripraviti mladinsko in kadetsko mo{tvo za uvrstitev v vi{ji nivo tekmovanja in biti naj-bolj{i v vseh selekcijah, ki tekmujejo pod okriljem MNZ Ptuj."
Z dosedanjim delom so uspeli selekcionirati ekipe po letnikih, preseliti u~no-trenažni proces fantov do 10 let v Skorbo, nakupiti {portno opremo in rekvizite za trening, izdelati koledar in postaviti osvetlitev pomožnega igri{-
Foto: Jože Mohorlc
Boštjan Majcen, vodja Nogometne akademije Ptuj
~a NK Ptuj, dobro pa sodelujejo tudi z NK Hajdina.
Nogometna akademija je tudi kadrovsko že skoraj v celoti zasnovana, poleg predsednika in vodje pa jo sestavljajo {e sekretar, individualni trener, trener vratarjev, zdravnik, fizioterapevt, ekonom in seveda strokovni in tehni~ni vodja za vsako selekcijo posebej. Strokovni vodje za posamezno mo{tvo so: Anton Sel (U-18), Tomislav Grbavac (U-16), Rade Valenti~ (U-14), Marko Rup-nik (U-12), Miran Klajderi~ (U-10), Dejan Ostro{ko (U-9), Robert Hojnik (U-8) in Milenko Poto~-nik (U-5, U-6). Trenerji bodo v ~im ve~ji meri posku{ali izpolnjevati strokovne cilje akademije, ki obsegajo na~rtovanje dela, teore-
ti~ni pouk, prakti~no metodi~no delo, redna preverjanja, delo na tehniki in taktiki _
Seveda želimo vsem sodelujo-~im ~im ve~ uspeha pri njihovem delu.
Jože Mohorić
AL d.0.0.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška ccsta 10, Kidričevo
Mali nogomet • 1. SLMN
Točka Metropolu
REZULTATI 8. KROGA: Metropol - Vitomarci Petlja 3:3, Dobo-vec - Napoli Pernica 8:2, Nazarje -Mavi Brežice 5:2, GIP Beton - Svea Lesna Litija 2:6, Kix Ajdovščina -Puntar Alpkomerc 5:5.
1.	SVEA LESNA LITIJA	8	8	0	0	24
2.	PUNTAR ALPKOM.	8	6	11	19
3.	NAZARJE	8	4	1	3	13
4.	VITOMARCI	8	3	2	2	11
5.	KIX AJDOVŠČINA	8	3	2	3	11
6.	METROPOL	8	2	3	3	9
7.	DOBOVEC	8	3	0	5	9
8.	GIP BETON	8	3	0	5	9
9.	NAPOLI PERNICA	8	2	0	6	6
10.	MAVI BREŽICE 8 0 3 5 3
METROPOL - VITOMARCI PETLJA 3:3 (1:1)
Vitomarci Petlja: Kraut, Kurnik, Šprah, Šnofl, Ramadani, Vajngerl, Gomzi, Kamenšek, Pukšič, Polšak, Novak. TRENER: Darko Križman.
Na tretjem zaporednem gostovanju, tokrat v Ljubljani, so Vito-marčani dosegli polovičen uspeh. Glavna nadloga, ki pesti moštvo Vitomarcev, je poškodba prvega vratarja Kornika, kar se odraža na rezultatih že dva kroga. V derbiju sredine lestvice so bolje začeli go-
Mali nogomet
ZLMN Ormož
Trsnica in Kog na vrhu
Po hladnem tušu v 1. krogu (poraz proti trsnicarjem) je tokrat moštvo Holermuosa prvic zmagalo, in sicer proti neugodni ekipi Mladost iz Miklavža. Blizu prve točke v prvoligaški konkurenci je bil novinec v ligi moštvo Stenventa proti Kogu, vendar so ob koncu srečanja prejeli zadetek in izgubili točko. V lepotici kroga sta se ekipi Pušincev in Nove Slovenije razšli z remijem, ki je tudi najprimernejši glede na prikazano igro obeh ekip.
1.	LIGA
Rezultati 2. kroga: Holermu-os - Mladost M. 3:2, Kog - Sten-vent 4:3, Pušenci - Nova Slovenija 4:4, Trsnica Žiher - Prednost 7:2, Titanik - Belcont preloženo
2.	LIGA
Rezultati 2. kroga: Podgorci -Borec 6:3, Akcija S. - Mihovci 3:4, Ormož ml. - Junior T. 3:6, Carerra O. - LDS 5:5, Pušenci vet. - Mladost M. II 4:2, Bambusi - Joker I. 0:5
Uroš Krstić
REKREACIJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA MNZ Ptuj
SKUPINA "A"
Rezultat 2. kroga: Club 13 NK Mark 69 "B" 3:5.
Rezultati 3. krog: KEI Talum : NK Stojnci 3:0 bb, NK Mark 69
"B" NK Skorba 1:1, ŠD Kozminci : Club 13 6:3, ŠD Juršinci : Zeleni gaj 4:1, Toyota Furman : ŠD Nova Hajdina 5:1.
Rezultati 4. kroga: NK Stojnci : ŠD Nova Hajdina 6:1, NK Gere-čja vas : Toyota Furman 2:3, Club 13 : ŠD Juršinci 1:4, NK Skorba : ŠD Kozminci 2:4, SKEI Talum : NK Mark 69 "B" 2:4.
SKUPINA "B"
Rezultati 4. kroga: Avtoličars-tvo Kac : ŠD Rim 2:1, NK Mark 69 "A" : ŠD Bar Korže Cirkovce 2:5, Maxi Taxi : Klub ptujskih študentov 3:4, ŠD Ptujska Gora : Mizarstvo Zupanič & Simba 0:1, KMN Poetovio Ptuj : Draženci 3:0 bb, Keramičarstvo Koren : KMN Ma-jolka 0:3.
Rezultati 5. kroga: KMN Ma-
jolka : Avtoličarstvo Kac 6:1, Dra-ženci : Keramičarstvo Koren 3:4, Mizarstvo Zupanič & Simba : KMN Poetovio Ptuj 0:7, Klub ptujskih študentov : ŠD Ptujska Gora 1:4, ŠD Bar Korže Cirkovce : Maxi Taxi 3:2, ŠD Rim : NK Mark 69 "A" 9:0.
Danilo Klajnšek
MALONOGOMETNA LIGA OBČINE VIDEM
Rezultati 1. kroga: NK Videm
-	NK Leskovec 6:4, ŠD Lancova vas
-	ŠD Tržec - bar Osmica 10:1, ŠD Pobrežje - ŠD Majski vrh 3:4, ŠD Lancova vas - veterani - Videm -mladi 3:10, KMN Majolka - ŠD Zg. Pristava 5:3, ŠD Tržec - veterani PROSTO.
Darko Lah
Košarka
OMREZJE.NET & PARKL
Košarkarji so si že pošteno zagreli roke in pridno polnijo koše nasprotnikov. Končal se je drugi krog razigravanj po skupinah. V derbiju kroga skupine B so Kid-ričani namučili prvaka iz Starš in drago prodali svojo kožo. V derbiju skupine A so dobri dečki šele v finišu tekme zlomili odpor žilavih veteranov, ki bodo še komu grenili potek tekme. Ostale ko-
mentarje in še kaj več o ligi si lahko preberete na spletnem naslovu www.parkl.com.
Rezultati 2. kroga: ŠD Destr-nik - Orači 53:76, ŠD Kidričevo -KK Starše 80:92, ŠD Cirkovce - ŠD Ptujska Gora 45:39, KK Ljudski vrt - Bar Holliday Neman 95:85, Veterani - Good Guys 60:73, KK Rače - ŠD Majšperk 92:69.
Radko Hojak
MALI NOGOMET - FUTSAL
2. krog kvalifikacij za 5. svetovno prvenstvo v dvoranskem nogometu - Tajvan 2004 SLOVENIJA - ŠPANIJA Maribor, dvorana Tabor, sreda, 10. 12. 2003, ob 19. uri Organizator-gostitelj: KMN NZS Prireditelj: KMN Vitomarci Petlja Povratna tekma bo 17. 12. 2003 V [paniji
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Petlje so prelahko prepustili točko Metropolu, saj so bili boljši nasprotnik.
stje iz Štajerske, ter preko Rama-danija v 7. minuti tekme povedli. Do polčasa so s "presing" igro po celem igrišču nadzirali situacijo na igrišču, le ena napačna žoga vratarja Polšaka je bila dovolj, da so Ljubljančani izenačili.
V drugem delu so Vitomarča-ni pritisnili se močneje, kar se je hitro obrestovalo, saj so po za-
detkih Pukšiča in Novaka povedli s 3:1 ter bili boljši nasprotnik. Na sceno je spet stopil vratar ter prejel zadetek iz mrtvega kota. Ljubljančani so začutili priložnost ter v zadnjih minutah silovito pritisnili. Po nepotrebnem preigravanju Krauta, ki je žogo izgubil ter igralca Metropola Osojnika zaustavil s "šestim" prekrškom, je prišlo do kazenskega strela iz 10 m in rezultat je bil izenačen - 3:3.
Lahko zapišemo, da so Ljubljančani tokrat srečno izvlekli svojo kožo, saj so bili večji del tekme slabši nasprotnik, je pa dejstvo, da so izkušeni mački vzeli, kar so jim ponudili nezbrani Vitomarča-ni.
IZJAVA PO TEKMI: TRENER Vitomarcev Petlja - Darko Križman: "Če bi me pred tekmo vprašali, da podpišem za točko, bi pristal, po prikazanem na terenu pa sem gotovo razočaran, saj smo celo tekmo dobro igrali, vendar naši napadalci ne zadevajo iz najbolj ugodnih situacij, na drugi strani pa si sami mečemo žogo v mrežo. Upam, da se bomo do petka, ko na Ptuju gostimo Dobovec, pobrali, uspeli usposobiti našega vratarja ter končno spet enkrat normalno
Boks
zaigrali. V petek moramo zmagati, saj bi s tem obdržali dokaj dober položaj na lestvici ter dosegli nekako načrtovano kvoto točk v jesenskem delu prvenstva. Prepričan sem, da bomo tokrat naše zveste navijače razveselili kot že večkrat do sedaj.
VITOMARČANI IZVLEKLI PRVAKE
Pari 1/8 finala pokala NZS v malem nogometu: Vitomarci Petlja -Svea Lesna Litija, Oplast Kobarid - Dobovec, Mavi Brežice - Nazarje, Metropol - Puntar Alpkomerc.
R.D.
2. SLMN - vzhod
Rezultati 8. kroga: Sevnica -Panda Maribor 4:5, Pizzeria Vinska trta - Bioterme Mala Nedelja 4:8, Bakara Maribor - Slovenske gorice 3:9, Red Bat - Tomaž 11:8. Prost je bil Cerkvenjak Gostišče Anton.
RED BAT	7
TOMAŽ	7
SEVNICA	7
MALA NEDELJA	8 SLOVENSKE GORICE 7
CERKVENJAK	7
PANDA MARIBOR	7
BAKARA MARIBOR	6
PIZZERIA VIN. TRTA	6
6	0	1
5	0	2
5	0	2
3	1	4
3	0	4
2	2	3
2	1	4
2	0	4
0	2	4
M[
Deveta zmaga Dejana
V soboto je v nemškem mestu Cottbus še devetič v svoji profesionalni karieri v ring stopil Ptujčan Dejan Zavec. Njegov nasprotnik je bil Rus Razulin Nasibulin. Dejan Zavec je ves čas diktiral tempo z raznovrstnimi udarci in večkrat Rusa spravil v težki položaj. V četrti rundi (od predvidenih osem) pa je ruski boksar zadel Dejana s komolcem nad desnim očesom.in mu prebil arkado. Končna odločitev je padla v peti rundi, ko je sodnik prekinil dvoboj zaradi poškodbe arkade Nasabulina. »Seveda sem zadovoljen z zmago. Kljub temu pa ni bilo lahko, saj
Streljanje
je Rus je visok in močan, pa še levičar povrhu, vendar sem dobro pripravljen. Zahvalil bi se vsem, ki so me bodrili v Nemčiji in v Sloveniji držali pesti,« je po prihodu na Ptuj veselo povedal Dejan Zavec.
ZMAGA SAŠA PUČKA
V Ljubljani je potekal 6. krog 1. slovenske boksarske lige, na kateri je nastopil tudi Ptujčan Sašo Pučko. Brez težav je premagal Ljubljančana Muminoviča in sicer v kategoriji do 64 kilogramov.
Danilo Klajnš ek
Slmonlc, Rausl, Simonic
V soboto je v Leskovcu pri Krškem potekalo 1. odprto kontrolno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. Najbolj zanimivo je bilo v članski konkurenci s pištolo, kjer je zmagal Boštjan Simonic s 577 krogi (Kidričevo-Tenzor). S tem je prvič potrdil mednarodno normo v novi strelski sezoni. Drugo mesto je s 569 krogi osvojil vedno boljši Franc Bedrač (Ptuj). Za njim sta se uvrstila Cvetko Ljubič 568 in Simon Simonič 567 krogov, oba Kidričevo-Tenzor, Mirko Mo-leh (Juršinci) je dosegel 557 krogi in zasedel 12. mesto. Robert [imenko, Zlatko Kostanjevec in Milan Stražišar (vsi SK Ptuj) so dosegli 545, 538 in 526 krogov.
Odličen rezultat in potrditev mednarodne norme je uspel tudi članici SK Ptuj Majdi Raušl, ki je premagala vse tekmovalke z nas-treljanimi 381 krogi.
Tekma ni štela za ekipno uvrstitev, saj so kontrolne tekme name-
njene selektorjem kot merilo pri sestavi reprezentance.
Pred dvobojem z reprezentanco Hrvaške čaka naše strelce še pozivno kontrolno tekmovanje, na katerega selektor povabi le ožje število tekmovalcev, iz katerih bo sestavljena reprezentance.
V mladinski konkurenci je Simon Simonič osvojil 1. mesto s 566 krogi, Rok Pučko (oba Juršinci) pa 3. mesto s 547 krogi. Ptujčan Domen Solina je dosegel 517 krogov in zasedel 6. mesto.
Pri mladinkah je zelo dober nastop uspel Mojci Lazar (SK Ptuj), ki je dosegla 353 krogov ter tako zasedla 4. mesto, Mateja Levanič pa je bila s 342 krogi sedma.
Svoj premieren nastop na kontrolnem tekmovanju je dočakal tudi edini strelec SK Ptuj, ki tekmuje s puško, Teodor Pevec. Nas-treljal je 551 krogov, kar je njegov nov osebni rekord.
DK, Simeon Gonc
Sportni napovednik
ROKOMET
1. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA PARI 10. KROGA: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper (sobota ob 19.00), Adria Krka - Velika Nedelja (igra se 20. decembra ob 20.00), Celje Pivovarna Laško - Trimo, Rudar Trbovlje - Termo, Pru-le 67 - Gorenje, Prevent - Inles Riko.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA: Gorišnica - Gold Club (sobota ob 19.30), Sevnica - Črnomelj, Chio Kranj - Pekarna Grosuplje, Dol TKI Hrastnik
-	Mokerc, Slovan- Mitol Sežana, Sviš - Gorica Leasing.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA:
PARI 10. KROGA: Drava Ptuj - Gramiz Kočevje (sobota ob 18.00), Radovljica - Arcont Radgona, Ajdovščina - Cerklje, Radeče
-	Izola, Šmartno 99 - Alples Železniki, Dobova - Atom Krško.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI PARI 10. KROGA: Svit - Šoštanj Topolščica (v soboto ob 20.00), Calcit Kamnik - Pomurje Galex, Olimpija - Krka, Salonit Anhovo -Fužinar Meltal Ravne, Maribor Stavbar IGM - LIP Bled. 1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE PARI 10. KROGA: Avto Prstec Ptuj - Sladki greh Ljubljana (gimnazijska telovadnica ob 17.00), Zavarovalnica Maribor Ljutomer -Formis Bell Miklavž, Luka Koper - TPV Novo Mesto, Prevalje - HIT Nova Gorica, Nova KBM Branik - Benedikt.
MALI NOGOMET
1.	SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
PARI 9. KROGA: Vitomarci Petlja - Dobovec (petek ob 20.30 SŠC Ptuj), Puntar Alpkomerc - Metropol, Svea Lesna Litija - Kix Ajdovščina, Mavi Brežice, Napoli Pernica - Nazarje.
2.	SLMN - VZHOD
Pari 9. kroga: (5. in 6. december): Slovenske gorice - Pizzeria Vinska trta, Panda Maribor - Bakara Maribor, Tomaž - Sevnica, Cer-kvenjak Gostišče Anton - Red Bat. Proste bodo Bioterme Mala Nedelja.
LIGA MALEGA NOGOMETA MNZ PTUJ PARI 4. KROGA: SKUPINA A: OB 9.00: Mark 69 B - Stojnci, Kozminci - SKEI Talum, Juršinci - Skorba, Toyota - Zeleni gaj, Nova Hajdina - Gerečja vas.
JUDO
V soboto ob 16.00 uri se bo v športni dvorani v Slovenski Bistrici pričel play-off, na katerem se bodo pomerili štiri ekipe. Polfinalna para sta: Impol - Branik Broker in Olimpija - Ivo Reya. Poraženca se bosta pomerila za tretje mesto, zmagovalca pa za naslov državnega prvaka.
KOŠARKA
2. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - VZHOD PARI KOLA - 6. 12: Ptuj Haloze - Celjski KK, Prebold - Velenje, Ruše - Lastovka Smlednik, Superga - Ilirija, Lenart - Janče STZ.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE
PARI 9. KROGA: Drava - Fužinar (ob 14.00), Korotan - Nafta, Radenska - Komcel, Miroteks III.- Impol.
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 11. KROGA: Drava - Piramida (ob 17.00), Impol - Fala, Lokomotiva - Fužinar, Agroruše - Marles hiše, Petrol - Žalec Rogaška.
Danilo Klajnšek
TURNIR V MALEM NOGOMETU
[d KMN Makoter Meteorplast iz Ljutomera pripravlja v soboto, 13. decembra, IV turnir v malem nogometu v spomin na preminulega dolgoletnega predsednika kluba Janka Makoterja. Turnir se bo odvijal v športni dvorani pri O[ Ivana Cankarja v Ljutomeru, nagradni sklad za tri najboljše ekipe pa bo kar 300.000 tolarjev. Najboljšim ekipam bodo podelili pokale, nagrajena pa bosta tudi najboljši strelec ter vratar turnirja. Prijavnina za posamezno ekipo znaša 15.000 tolarjev, poravnati pa jo je potrebno do žreba, ki bo v četrtek, 11. decembra, ob 18. uri v ljutomerskem hotelu Jeruzalem. Prijave ter ostale informacije na telefonskih številkah 041 354-900 (Saša) in 041 731-614 (Miha).
MŠ
Kegljanje
3. SKL (M)
REZULTATI 10. KROGA: Drava - Fala 5:3, Impol - Žalec Rogaška 6:2, Fužinar - Agroruše 5:3, Piramida - Lokomotiva 2:6, Marles hiše - Petrol 4:4.
DRAVA - FALA 5:3 (3120:3045)
DRAVA: Podgoršek 547, Ilič 480, Arnuš 130, Čuš 363, Dremelj 571, Kirbiš 507, Čeh 522.
IMPOL - ŽALEC ROGAŠKA 6:2 (3057:2980)
IMPOL: Novak 533, S. Kunčič 491, Dobnikar 553, I. Kunčič 499, Janžič 489, Pečovnik 492.
1. PETROL	10 7 1 2 15
PIRAMIDA	10	7	0	3	14
AGRORUŠE	10	6	0	4	12
ŽALEC ROGAŠKA 10	5	1	4	11
IMPOL	10	5	0	5	10
FUŽINAR	10	5	0	5	10
FALA	10	4 1	5	9
DRAVA	1 0	4 0	6	8
9.	LOKOMOTIVA 10 3 0 7 6
10.	MARLES HIŠE 10 2 1 7 5
2. SKL VZHOD (Ž)
REZULTATI 8. KROGA: Impol - Drava 7:1, Nafta - Fužinar 2:6, Komcel - Miroteks III. 6:2, Koro-tan - Radenska 4:4
IMPOL - DRAVA 7:1 (2987:2723)
IMPOL: Koren 507, Veber 511, Pečovnik 461, Adamič 508, Kunčič 535, Lampreht 465.
DRAVA: Plajnšek 480, Fridl 450, Rugani 389, Kozoderc 475, Bom-bek 443, Kramberger 486.
1.	KOROTAN	8	6	11	13
2.	IMPOL	8	6	0	2	12
3.	KOMCEL	8	5	0	3	10
4.	MIROTEKS III.	8	4	0	4	8
5.	FUŽINAR	8	3	2	3	8
6.	NAFTA	8	2	1	5	5
7.	RADENSKA	8	2	1	5	5
8.	DRAVA	8	1	1	6	3
DK
8
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
Presenečenje v Lenartu
1. DOL (M)
Rezultati 9. kroga: Maribor Stavbař IGM - Šoštanj Topolšica 2:3, Svit - Fužinar Metal Ravne 3:0, Lip Bled - Calcit Kamnik 2:3, Salonit Anhovo - Krka 3:0, Olim-pija - Pomurje Galex Regal 3:1.
1.	CALCIT KAMNIK 9
2.	SALONIT ANHOVO 9
3.	ŠOŠTANJ TOPOLŠICA 9
4.	SVIT
5.	LIP BLED
6.	KRKA
7.	OLIMPIJA
8.	MB STAVBAR IGM
9.	FUŽINAR RAVNE
10.	POMURJE GALEX
8	1
7	2
7	2
7	2
5	4
4	5
3	6
2	7
2	7
0	9
24 22 20 19 15 12 10 7 5 1
SVIT - FUZINAR METAL RAVNE 3:0 (20, 19, 19)
Svit: Slatinšek, Kožel, Bračko, Šket, Gomivnik, Jurak, Kneževič, Lampret, Pipenbaher, Miletič, Ber-don.
Bistriški odbojkarji so prvi del rednega dela prvenstva zaključili z gladko zmago nad povprečno ekipo ravenskega Fužinarja in tako z realnimi možnostmi ostajajo v boju za uvrstitev v zgornji del ligaškega tekmovanja. V vse boljši vrsti Svita, ki je trenutke slabosti pokazala le na tekmah s Šoštanjem in Salonitom, je čedalje bolj nevaren reprezentant in nekdanji igralec Fužinarja David Slatinšek. V uvodnem nizu so gostitelji hitro povedli za pet točk, prednosti pa nato vse do konca niso več izpustili iz rok. V drugem nizu so domači prikazali še boljšo predstavo, saj je organizator igre Aleks Berdon dobro razigral vse napadalce, zlasti vse boljšega Maura Miletiča. V zadnjem delu igre so imeli igralci Svita še največ težav z Urnautom, ki pa ni bil dovolj za presenečenje. Tudi tokrat zmaga domačih ni bila niti za trenutek ogrožena.
sta
KRKA - SVIT 0:3 (-17, -19, -19)
V tekmi 8. kroga so favorizirani odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice proti novincem v ligi dosegli svojo šesto letošnjo zmago. Bis-tričani so prikazali boljšo in raz-novrstnejšo igro ter brez večjih težav osvojili tri točke. Blestel je zlasti reprezentant David Slatin-šek, ki je dosegel kar 19 točk, svoj delež pa sta dodala še Miletič in Savšek.
sta
1. DOL (Ž)
Rezultati 9. kroga: Nova KBM Branik - Sladki greh Ljubljana 1:3,
Foto: Zmagoslav Šalamun
Ljutomerčankam (v temnih dresih) je v Lenartu presenetljivo uspelo premagati doma~o ekipo Benedikta.
Ptuj Avto Prstec - HIT Nova Gorica 0:3, Prevalje - TPV Novo mesto 0:3, Luka Koper - Formis Bell 3:1, Benedikt - ZM Ljutomer 1:3 .
9 9 0 9 8 1 9 6 3 9 5 4 9 5 4 9 4 5 9 4 5 9 3 6 9 1 8
10. PTUJ AVTO PRSTEC 9 0 9
1.	SLADKI GREH LJ.
2.	NOVA KBM BRANIK
3.	HIT NOVA GORICA
4.	BENEDIKT
5.	LUKA KOPER
6.	TPV NOVO MESTO
7.	FORMIS BELL
8.	ZM LJUTOMER
9.	PREVALJE
27 24 18 16 13 12 11 10 4 0
AVTO PRSTEC PTUJ - HIT NOVA GORICA
0:3 (-15, -16, -16)
AVTO PRSTEC PTUJ: Mohor-
ko, Resanovič, Nimac, Šašič, Bi-lanovič, Kutsay, Vidovič, Vindiš, Jerenko
V zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva, so na Ptuju gostovale odbojkarice iz Nove Gorice. Gostujoča ekipa, kandidatka za najvišja mesta v ligaškem tekmovanju, ni imela večjih težav z domačinkami in je na Ptuju zasluženo osvojila tri točke.
Vsi trije nizi so imeli zelo podoben potek. Avtomobilstke so dobro začele posamezne nize, držale ravnotežje do 15 točke, nato pa naredile preveč napak pri sprejemu in v zaključku akcij ter ostale brez tako željenega niza.
Trener "avtomobilistk" Alen Kranjc je po tekmi povedal: "Današnjo tekmo smo odigrali nad mojimi pričakovanji. Ob izkuše-nejših starejših igralkah so ob pomladitvi ekipe več priložnosti dobile mlade Nimac, Vindiš in Vi-dovič, ki igrajo zelo dobro. Želim si, da bi tako igrali prejšnji teden proti ekipi iz Novega mesta, kjer bi lahko iztržili boljši rezultat. No-vogoricanke so žal premočne tekmice za nas."
Ekipa je imela do sedaj v prvi ligi mnogo težav predvsem z igral-
-I- 200.000 SIT
nn eietomii Fiirntsiir
Odkrijte njegovo inteligentnost, moč, kompaktnost, udobnost. Spoznajte ga!
Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj telefon 02-782 3001
gggj^jg
skim kadrom, ki se je od začetka prvenstva precej spremenil. Nekaterih igralk iz prve postave zaradi različnih razlogov ni več v ekipi, prednost pa so dobile mladinke, od katerih ne moremo pričakovati zmage. Na klopi se je menjal trener, ki počasi sestavlja ekipo, tekme pa se vrstijo vsak teden. Sedaj je na sporedu krajši odmor, drugi del prvenstva pa se začne že čez dva tedna. Časa bo bolj malo, tako da v igri ni mogoče pričakovati večjih sprememb. Na začetku mogoče kakšen osvojen niz, nato pa upajmo tudi na kakšno zmago!
Uroš Gramc
BENEDIKT - ZM LJUTOMER 1:3 (-22, -20, 11, -23)
BENEDIKT: Rajšp, Stumper, Šauperl, Črešnar, Coulter, Krajnc, Noonan, J. Borko, T. Borko, Holc.
ZM LJUTOMER: Kodila, Treti-njak, Praprotnik, Vrbančič, Jozelj, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Drvarič, Jureš, Moerec, Kadiš.
Ljutomerčanke so presenetile ekipo Benedikta in prvič letos v
gosteh slavile zmago. V prvem nizu sta se ekipi menjavali v vodstvu in niz se je končal z rezultatom 22:25 v prid gostujoče ekipe. Drugi niz je bil do 5. točke izenačen, nato so povedle Ljutomer-čanke in prednost obdržale do konca. Tretji niz je v celoti pripadel domači ekipi in se je končal z rezultatom 25:11. Četrti niz je bil izenačen, rezultat je bil izenačen še pri 19:19, končal pa se je v prid gostujoče ekipe z rezultatom 23:25. Tako je bil končni rezultat 1:3, zaradi izgubljenih točk pa so odbojkarice Benedikta zdrsnile na četrto mesto. Po tekmi je pomočnik trenerja odbojkaric Benedikta Damjan Rajšp povedal: »Tega poraza si ne bi smeli privoščiti, predvsem po zmagi proti HIT-u, kjer nismo računali na točke. S takšno tekmo pa omenjeni uspeh izničimo. Ljutomerčanke so odigrale zrelo igro, mi pa smo odigrali pod nivojem. Vidi se, da je naša klop kratka. V trenutku, ko katerikoli igralki ne gre, so težave, ker trener nima variacij. Ko smo stvari postavili na svoje mesto, se je poškodovala še nosilka igre Coulterjeva in nastopile so težave. Tekme nismo izgubili v zaključnem nizu, ampak v prvih dveh.«
Zmago Šalamun
SLADKI GREH LJUBLJANA - BENEDIKT
3:1 (23, 16, -17, 20)
Ljubljanske odbojkarice so dobile zaostalo srečanje osmega kroga proti ekipi Benedikta in tako ostajajo na vrhu prvenstvene lestvice. Najbolj izenačen je bil uvodni niz, v drugem je prišla do izraza večja izbira kakovostnih igralk v vrsti domačega trenerja Sabahudina Peljta, v tretjem nizu pa so Benedičanke izkoristile nezbranost in rahlo utrujenost Sladkega greha po vrnitvi z napornega gostovanja v pokalu CEV v belgijskem Charleroiju. V četrtem nizu so se Ljubljančanke le uspele še enkrat zbrati toliko, da so si priigrale nove točke in povečanje točkovne razlike na lestvici pred tokratnimi nasprotnicami.
sta
Košarka • 2. SKL
Preslab drugi pol~as
KK ILIRIJA - KK HALOZE PTUJ 97:66
PTUJ HALOZE: Peter, Jagari-nec 7, Goričan 6, Rojko 3, Bien 28, Petrovič 7, Osenjak 15
V tekmi 7. kola so Ptujčani gostovali v Ljubljani. Oslabljeni haložani, zraven dalj časa poškodovanega Frangeža in sedaj še
Lovšeta so manjkali tudi Siračev-ski, Radej in Marčič, v hudem tempu tekme niso imeli možnosti za zmago.
Ravnotežje v igri so gostje držali le v prvem polčasu, nato pa so jim počasi začele pojenjati moči. Ko sta bila zaradi petih osebnih napak v začetku zadnje četrtine izključena še Rojko in Jagarinec, je bila tekma odločena. Rezultati posameznih četrtin: 24:20, 15:14, 28:18, 30:14.
Ptujčani po 7. krogih zasedajo 7. mesto na prvenstveni lestvici.
Uroš Gramc
Komentira: M. Soštarič
Svit in Benedikt ~etrta
Minulo soboto se je končal prvi del prvenstva tako v moški kot tudi v ženski prvoligaški odbojkarski konkurenci. Med najboljšimi slovenskimi moškimi ekipami so v vodstvu Kamničani s 24 točkami, v našem Tedniku pa smo spremljali dvoboje Svita iz Slovenske Bistrice. Po devetih krogih je Svit z 19 točkami na četrtem mestu, zabeležil je sedem zmag ter le dva poraza. Premoč so morali priznati proti Šoštanju Topolšici v uvodnem krogu v gosteh ter proti Salonitu iz Anhovega na domačem igrišču. Varovanci trenerja Mirsada Imširoviča so torej na dobri poti, da si po rednem delu zagotovijo četrto mesto, ki še vodi v ligo za prvaka. V prvem delu prvenstva so bili pri moštvu iz Slovenske Bistrice v ospredju slovenski reprezentant David Slatinšek, odlični hrvaški napadalec Mauro Miletič ter organizator igre Aleks Berdon. Na preostalih treh letošnjih tekmah se bo Svit pomeril z Šoštanjem in Mariborom doma ter z Bledom v gosteh.
V1. ženski ligi, kjer so po prvem delu prvenstva na vrhu od-bojkarice Sladkega greha iz Ljubljane, v tej sezoni spremljamo dvoboje Benedikta, Zavarovalnice Maribor Ljutomer in Avto Prsteca Ptuj. V novo sezono so z največjimi ambicijami krenile odbojkarice Benedikta, ki jih še naprej trenira izkušeni Mariborčan Zoran Kolednik. Slednji ima v ekipi Čehinjo s slovenskim potnim listom Jitko Štumper ter Američanki Brooke Coulther in Caitlin Noonan. Prvi del prvenstva pa so zaključile na četrtem mestu, ki po koncu rednega dela prvenstva prinaša nastop v ligi za prvaka. Kolednikove varovanke bi lahko bile še kakšno mesto višje na prvoligaški razpredelnici, če si ne bi na domačem igrišču - še vedno igrajo v Lenartu - privoščile bolečih porazov proti Formis Bell Miklavžu in minulo soboto proti ljutomerski Zavarovalnici Maribor. Predpetouvrščeno Luko Koper ima Benedikt trenutno le tri točke naskoka.
Po odhodu Andreje Drevenšek pred pričetkom sezone k trenutno vodilni ekipi 1. lige si v ljutomerskem taboru niso veliko obetali od sezone. Vodstvo kluba od igralk zahteva obstanek v ligi, po prvem delu prvenstva pa ima Zavarovalnica Maribor na osmem mestu ob treh zmagah in šestih porazih deset točk. Celotna igra Ljutomerčank sloni na Svetlani Oletič, pred koncem rednega dela prvenstva pa si v Ljutomeru želijo čimveč točk za mirno tekmovanje v ligi za obstanek, ki po koncu 18. krogov čaka ekipe od petega do desetega mesta.
Trenutno najslabše v prvoligaški ženski odbojkarski konkurenci kaže igralkam iz Ptuja. Po dobrih igrah v drugoligaški konkurenci jim nikakor ni uspelo ponoviti iger v bistveno močnejši ligi. V devetih dvobojih niso osvojile niti niza, zato bo obstanek v ligi zelo težaven. Kljub temu, da sta za ptujsko ekipo nastopali dve tuji igralki - Ukrajinka Gana Kucaj in Srbkinja s slovenskim potnim listom Danijela Vučičevič (slednja je med tem že zapustila Ptuj) - trenerju Teu Pajniku ni uspelo sestaviti ekipe, ki bi zmagovala. Pajnik je že po tekmi četrtega kroga v Ljutomeru dejal, da ta ekipa ni sposobna zmagati med prvoligaši, kar seje pokazalo kot resnično. Pajnik več ne sedi na klopi ptujske ekipe.
Najboljše slovenske moške in ženske odbojkarske ekipe že ta konec tedna nadaljujejo s prvenstvom, prihodnji ponedeljek in torek (8. in 9. december) pa so še možne zadnje spremembe v igralskem kadru. Ekipe, ki so pred pričetkom prvenstva najavile udeležbo tujk v svojih ekipah, bodo lahko pridobile svežo moč, prav tako pa bo mogoče v tem mini prestopnem roku ekipo okrepiti s slovenskimi odbojkarji in odbojkaricami.
UGODNI
MIKLAVŽEVI NAKUPI OTROŠKIH OBLAČIL
PLAČILO NAM
•	obroke,
•	trajnik,	_ • čeke, i
^ ali preko pig^^a^J
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ptuj
Irena Tement s.p., TumSka ul, 32,2251 Ptuj
Je Keor res nor?
^ 15% popust do konca leta*
pn^
*Velja za plačilo v gotovini, za vse artikle iz prodajnega programa do 31.12.2003, raze-n za artikle po akcijskih cenah. Popust ni odvisen od višine nak^^a. Ostali veljavni propusti se ne seštevajo. P^;pust priznamo ob predložitvi tega oglasa. Keor d. o. o., Zrkovska ce^-ta 87, 2000 Maribor
Sah • Turnir »Kurent 2003<
Najboljše slovenske sahistke na Ptuju
Najboljše slovenske sahistke, dejansko skoraj celotna slovenska ženska olimpijska reprezentanca, nastopajo od 30. novembra do 7. decembra na mednarodnem velemojstrskem {ahovskem turnirju "Kurent 2003" v hotelu ""Mitra"" na Ptuju. Desetim šahistkam se je pridružilo še šest šahistov, med katerimi sta tudi člana domačega društva mojster Fide Gregor Podkrižnik in mojstrski kandidat Robert Roskar, ki istočasno nastopajo na mednarodnem mojstrskem šahovskem turnirju ""Kurent 2003"". Oba turnirja prirejata skupaj Šahovska zveza Slovenije in Šahovsko društvo Ptuj, ki tako nadaljuje s tradicijo prirejanja mednarodnih šahovskih turnirjev po Bergerjevem sistemu.
Na ženskem turnirju sodelujejo: velemojstrice Nikoletta Lakos iz Madžarske (rating 2370), Gabriela Ola-rasu iz Romunije (rating 2318) in Mirjana Medič (2271), slovenski mednarodni mojstrici Jana Krivec (2313) in Darja Kapš (2201) ter mlade slovenske mojstrice Fide Ana Srebrnič (2241), Vesna Rožič (2188) in Ksenja Novak (2219) ter veteranka Narcisa Mihevc Mohr (2145) in predstavnica Srbije in Črne gore Vi-oleta Todorovic (2125).
Na moškem turnirju sodelujejo velemojster Mikhail Kozakov iz Ukrajine (rating 2457), mednarodna mojstra Vitalij Koziak iz Ukrajine (2460) in Nebojša Illijin iz Romunije (2271) in mladi slovenski predstavniki mojster Fide Blaž Bratovič (2366), Gregor Podkrižnik (2341) in mojstrski kandidat Robert Roškar (2244).
Direktor turnirja je mednarodni mojster Danilo Polajžer, sodniške naloge pa opravljajo mednarodna sodnika Janko Bohak in Boris Žlender ter državni sodnik Martin Majcenovi~.
*f
4
VUMJIM PRJ H
m
Danilo Poljažer, Milan Knežević in Janko Bohak ob otvoritvi turnirja »Kurent 2003«
Na otvoritvi v nedeljo sta navzoče pozdravila direktor turnirja Danilo Polajžer in predsednik Šahovske zveze Slovenije Ptujčan Milan Kne-ževi~, ki je med drugim izrazil zadovoljstvo, da se nadaljuje ptujska šahovska tradicija.
V 1. kolu so po velikih borbah zmagali favorizirani igralci in igralke tako, da presenečenj ni bilo. Rezultati: ženske: Lakos - Krivec preloženo, Srebrnič - Novak 1-0, Medic -Olarasu remi, Kapš - Rožič remi in Todorovoc - Mihevc-Mohr 0-1.
Moski: Kozakov - Bratovič 1-0 , Podkrižnik - Koziak 0-1 in Illijin - Ro-škar1-0.
Zanimive borbe so se nadaljevale tudi v drugem kolu, kjer je Srebrnič-eva je z nekoliko sreče premagala Todorovicevo in prevzela vodstvo na ženskem turnirju. Na moškem turnirju je Vitalij Koziak premagali Ne-bojšo Illijina in prevzel vodstvo, Blaž Bratovič in Robert Roškar ter velemojster Mikhail Kozakov in domačin Gregor Podkrižnik pa so remizirali.
Rezultati 2. kola: ženske: Mihevc Mohr - Rožič remi, Olarasu - Kapš 1-0, Lakos - Medic remi, Novak -Krivec remi in Todorovic - Srebrnič 0-1.
Moski: Bratovič - Roškar remi, Koziak - Illijin 1-0 in Kozakov - Podkrižnik remi.
Janko Bohak
Mali oglasi
STORITVE
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
II
FRIZERSKO-PEDIKERSKI SALON, TANJA ČEH, s.p., Podvinci 66, Ptuj vabi stranke NA FRIZERSKO PEDIKERSKE USLUGE; nega diabetičnega stopala, nega normalnega stopala, sanacija kurji oči, odtiskov. Tel. 746-00-61. Mob. : 051 241 -558. Nudi tudi TAXI prevoze 041 645-876.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
Astrologija, regresija, bioterapi-ja. Odprava blokad ASTROLO-GINJA GORDANA 041 404-935, GORDANA - ALENA 090-41-26. JASNOVIDNOST.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.

Beauty center AUER, Irena Auer, s.p., Ul. 25. maja 3, Ptuj, tel. 776-21-61, je za vas pripravil ugodne predpraznične pakete oblikovanja telesa, darilo pri negi obraza, pedikuro s popustom in sončenje za samo 50 SIT na minuto. Polepšajte si dan ali koga obdarite z darilnim bonom.
ŽENITNA POSREDOVALNICA "VITA", Meri Raščan, s.p., Tomšičeva 2 v Lendavi deluje zelo uspešno. Pokličite in se preprič-aje 02/ 575-17-29 ali 031 438 496.

OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve za s.p. in d.o.o. Gorazd Tušek, s.p., Medribnik 27, Cirku-lane tel. 031 811-297.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolarič, s.p., F!E., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 29, 25 in 30 v akcijski ponudbi DECEMBER 2003. Cementninarstvo Bruno šurbek, s.p., Bistriška c. 30, 2319 Poljčane. Tel. 02/ 80-25-303.
NEPREMIČNINE
3-SOBNO STANOVANJE v Zg. Leskovcu pri Ptuju prodam. Tel. 02/763-18-51._
V NAJEM oddam opremljeno garsonjero na Ptuju. Tel. 041 / 676-994.
PRODAM njivo v smeri Strnišče-Župečja vas, Tel. 031 256-656.
PRODAM ENOSOBNO stanovanje v I. nadstropju na zelo dobri lokaciji. Tel. 041 604-002._
STANOVANJE, dvosobno (60 m2), pritličje, Rimska ploščad, prodam. Tel. 031/376-582._
Najameva večje opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel.: 040 709221.
65 AROV zemlje, primerne za vikend, v Jiršovcih, Destrnik, prodam. Tel. 02 787-73-11.
NA PODROČJU Cirkulan prodamo gradbeno parcelo na lepi dostopni lokaciji. Tel. 031 533-386.
DELO
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121._
Inštrukcije iz MA in AN za osnovne in srednje šole. Tel. 041/753-321. Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, 2250 Ptuj.
DOM - STANOVANJE
ODDAM	OPREMLJENO
TRISOBNO STANOVANJE v zasebni hiši z garažo za 220 EUR mesečno. Tel. 031 414-661.

ercator
Da0[p©[a]iiiaDfl3©G
Ormoška cesta 30. Ptuj
EV DECEMBRU 2003
jetek. 5. december ob 18.00 uri
Poslovni prostor (22 m2) v poslovni stavbi na Osojnikovi 3, Ptuj, oddamo v najem. Informacije na tel. 02/7491-221.
Prvi od treh dobrih mož, ki nas obiščejo v mesecu decembru, je že med nami! I\1iklavž bo prinesel sladka darilca za velike in majhne, za pridne pa tudi poredne.
S UhewKaamnaJio/J/i soseiž
RADIOlllTEDNIK
OBČINA PODLEHNIK objavlja na podlagi Pravilnika o ukrepih kmetijske strulturne politike v Občini Podlehnik
RAZPIS
za dodelitev sredstev za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Podlehnik za leto 2003
I.	SPLOŠNI POGOJI
Po 4. in 5. členu Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike v občini Podlehnik lahko za dodelitev sredstev zaprosijo tržni proizvajalci hrane in sicer fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Občini Podlehnik, s slovenskim državljanstvom in praviloma s statusom kmeta ter pravne osebe (majhne družbe opredeljene po zakonu o gospodarskih družbah ), zavodi, šole in društva s področja kmetijstva, ki imajo sedež in pridelovalne površine v Občini Podlehnik in bodo sredstva investirali na območju Občine Podlehnik. Vloge s prilogami se dajejo preko Kmetijske svetovalne službe razen, če je pri katerem ukrepu to drugače določeno. Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov.
II.	VSEBINA RAZPISA
Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Podleh-nik se zagotovijo v proračunu Občine Podlehnik za leto 2003 v višini 4,000.000,00 SIT v obliki sofinanciranja, regresov in premij.
III.	NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
1. Pospeševanje vzpodbujanja strukturnih sprememb in usmerjanje razvojne naložbene dejavnosti v kmetijstvu ter ustvarjanje ekonomsko stabilnih enot - kmetij
A)	Sofinanciranje priprave razvojnih in investicijskih programov ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije
Namen ukrepa : pomoč pri pripravi dokumentacije za razvojne investicije na kmetijah
Sofinancira se: priprava razvojnih in investicijskih programov ali poslovnih načrtov in projektne dokumentacije v višini največ 12% upravičenih stroškov celotne investicije ( stroški nabave gradbenega materiala, stroški gradbenih in obrtnih del ter stroškov nakupa hlevske opreme) Pogoj :
-	dokazilo glede namena pridobitve sredstev kot je dokazilo o plačilu priprave razvojnega ali investicijskega programa ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije
Višina predvidenih sredstev znaša 200.000,00 SIT.
B)	Podpora obnove in naprave vinogradov
Namen ukrepa: preprečevanje zaraščanja, naprava novih vinogradov in obnova starih vinogradov
Sofinancira se: obnova vinograda (razen nakup sadik), v višini do največ 50% upravičenih stroškov ( po normativih kmetijske svetovalne službe - KSS) Pogoji :
-	zahtevke lahko vložijo fizične osebe, ki predložijo kopijo vpisa vinograda v register pridelovalcev grozdja in vina, podatke o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiško knjižni izpisek in mapna kopija)
-	vlagatelji morajo pravočasno vložiti zahtevek »Napoved obnove vinograda« na Upravno enoto
-	zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki obnavljajo najmanj 0,1 ha vinograda in imajo skupnih površin vinogradov najmanj 0,4 ha
-	vlogo pripravi Kmetijsko svetovalna služba
Višina predvidenih sredstev znaša 1,450.000,00 SIT.
C) Podpora obnove in naprave nasadov v sadjarstvu
Namen ukrepa : Obnova starih sadjarskih nasadov in naprava novih
Sofinancira se: obnova sadovnjaka (razen nakupa sadik), v višini do
največ 50% upravičenih stroškov ( po normativih KSS).
Pogoji :
-	zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki predložijo kopijo vpisa obnovljenega sadovnjaka pri MKGP in podatke o kmetijskem gospodarstvu ( posestni list, zemljiško knjižni izpisek in mapno kopijo )
-	zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki obnavljajo najmanj 0,2 ha sadovnjakov in imajo skupnih površin sadovnjakov (jablane, hruške) 0,5 ha oziroma 0,2 ha sadovnjaka z ostalimi sadnimi vrstami
-	vlogo pripravi Kmetijsko svetovalna služba Višina predvidenih sredstev znaša 400.000,00 SIT 2.Investicijska podpora razvoju kmetij usmerjenih v integrirano pridelavo, ekološko usmerjenih kmetij, kmetij na zavarovanih in težjih obdelovalnih območjih (sofinanciranje zbiranja mleka ) in strniščni posevki Namen ukrepa : vzpodbujanje integriranih in ekološko sprejemljivih tehnologij kmetovanja.
Sofinancira se: vzpodbujanje integriranih in ekološko sprejemljivih tehnologij kmetovanja v višini do največ 50% upravičenih stroškov. Sofinancira se: strošek ekološke kontrole, ki jo izvaja pooblaščena institucija do višine največ 70%. Pogoji :
-	predložitev sklenjene pogodbe o kontroli izvajanja navedenih tehnologij na kmetijah s pristojno pooblaščeno organizacijo
-	pozitivno mnenje in kalkulacijo pristojne kmetijsko svetovalne službe
-	predložitev dokazila o plačilu stroškov
Višina predvidenih sredstev znaša 300.000,00 SIT 3.Uvajanje kakovostnejših plemenskih živali na kmetiji, preventivno zdravstveno varstvo živali in sofinanciranje analize krme Namen: regresiranje umetnega osemenjevanja krav, telic, svinj, kobil in drobnice v kmečki reji ( regresira se samo prva osemenitev ), pospeševanje preventivnega zdravljenja živali kmečke reje vključno s čebelami in sofinanciranje analize krme za pomoč pri izračunavanju krmnih obrokov. Sofinancira se:
-	umetno osemenjevanje krav, telic, svinj, kobil in drobnice na kmetijah v višini do največ 50%. Regresira se samo prva osemenitev.
-	stroški zdravstvenega varstva živali kmečke reje ( vključno s čebelami) - preventiva v višini do največ 40%
-	stroški analize krme za namen pomoči pri izračunih krmnih obrokov za živali kmečke reje v višini največ 50%
Pogoj :
-	predložitev dokazila o plačilu sredstev
Višina predvidenih sredstev znaša 300.000,00 SIT 6. Urejanje kmetijskih zemljišč in analiza zemlje A) Agromelioracije
Namen ukrepa : manjša zemeljska dela v smislu povečanja proizvodnih zmogljivosti in zaokroževanja površin od 0,5 ha do 0,4 ha na lastnika, založno gnojenje in apnenje.
Sofinancira se: manjša zemeljska dela ( strojna in ročna priprava zemljišča, krčenje dreves in grmičevja, odstranjevanje kamenja, dre-nažiranje) in apnenje tal na podlagi analize do višine največ 50% stroškov investicije. Pogoji :
-	investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije
-	ekonomska upravičenost investicije, ki jo potrdi Kmetijsko svetovalna služba
-	katastrska skica z vrisom območja
-	zemljiško knjižni izpisek
-	krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko
-	odločba o priglasitvi del oz. ustrezno dokumentacijo
-	potrdilo o plačilo
Višina predvidenih sredstev znaša 300.000,00 SIT C) Analiza zemlje
Namen ukrepa: zmanjšanje onesnaževanja okolja s pravilno uporabo hranil in zmanjšanje stroškov pridelave
Sofinancira se: analiza zemlje do višine največ 50% stroškov analize Pogoj :
-	predložitev dokazila o plačilu
Višina predvidenih sredstev znaša 100.000,00 SIT 7. Sofinanciranje testiranja kmetijskih strojev
Namen ukrepa: testiranje traktorskih škropilnic in pršilnikov zaradi okolju prijaznejše pridelave hrane in smotrnejše rabe zaščitnih sredstev.
Sofinancira se: testiranje škropilnic in pršilnikov do višine največ 50% stroškov testiranja Pogoji :
-	potrdilo ali certifikat o opravljenem preizkusu testiranja škropilnic in pršilnikov
-	vlogo pripravi izvajalec testiranja
-	potrdilo o plačilu
Višina predvidenih sredstev znaša 50.000,00 SIT 9.Ukrepi za prenos znanja in trženja v kmetijstvu Namen ukrepa: vzpodbujanje strokovnega izobraževanja s področja kmetijstva in hitrejšega prenosa novejših kmetijskih znanj v prakso, predstavitev za naše okolje tipične in kakovostne kmetijske proizvodnje, širitev trgov in uvajanja novih blagovnih znamk, doseganje višje kakovosti in uresničitev razvojnih programov občine Podleh-nik.
Sofinancira se: izobraževanje kmetov, podeželskih žena in mladine, delo strokovnih društev s področja kmetijstva, razstave, demonstracije, posvete in tekmovanja, poskusništvo in podobne dejavnosti, razvojne in raziskovalne programe do višine največ 50%. Do podpore so upravičena tudi strokovna društva, v katera so vključeni občani občine Podlehnik, ne glede na sedež društva. Pogoji :
-	podpora se odobri po individualno predloženih programih, iz katerih je razviden namen in cilj programa, predračunska vrednost in viri financiranja ter pričakovani efekt realiziranega programa.
-	Potrdila o plačilu
Višina predvidenih sredstev znaša 900.000,00 SIT
I.	ROK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKOV
Rok za vložitev zahtevkov je do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2003.
II.	ODOBRITEV SREDSTEV
Obravnavane bodo le popolne in pravilno prispele vloge. Odobrena sredstva bodo nakazana upravičencem v odvisnosti od finančnih zmožnosti občinskega proračuna.
ŽUPAN OBČINE PODLEHNIK Vekoslav Fric
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60.
v
J
H
7
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec
Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98,e»l04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Luka Huzjan
(02) 780-69-90,
Marjana Gobec
(02) 749-34-20,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
KMETIJSTVO
DVA PRAŠIČA domače reje prodam. Tel. 764-00-61.
PRODAM pra{i~e doma~e reje od 130 do 200 kg, možnost zakola. Tel. 769-10-41._
PRAŠIČE domače reje, težke 110, 160 in 180 kg, prodam. Tel. 751-18-01._
KRAVO, STARO 8 let, in brejo telico simentalko prodam. Tel. 33-19-052.
Prodamo pujske od 15 do 80 kg, plemenskega merjasca - primeren za pripust, s pripadajočo dokumentacijo, kozo, staro in mladico. Rozman. Zabovci 5 a, tel. 761-07-28._
PRODAM živinsko prikolico na zavoro in konja ponija, starega dve leti. Tel. 031 663-674._
Prodajo pra{iče, težke od 110 do 120 kg, ter odojke. Brato{ek, Mure-tinci 11.
Kozo za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Tel. 719-86-29._
PRODAM 2OO-kg svinjo in 60-kg pra{iča za nadaljnjo rejo. Tel. 753-64-21, zvečer._
TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Tel. 745-70-31.
PRODAM mlada pra{iča domače reje, težka 220 do 240 kg. Tel. 753-17-11._
PRODAM prikolico za prevoz živine (kareto), nosilnosti 900 kg. Tel. 02 757-17-21._
PRODAMO svinje domače reje, težke okrog 180 kg. Tel. 751-19-61.
Prodajo pra{iče domače reje težke od 150 do 180 kg. Tel. 783 32 41.
PRODAM gorske koze, žrebičko Haflinger, žrebička poni(črno-beli) in več bikcev za nadaljnjo rejo. Tel. 041 650-392.
PRODAM 350 L hidravlično stiskalnico. Tel. 041 504-204._
KUPIM MLADO KRAVO dobro mle-karico. Tel. 040 356-189._
ODKUPUJEMO HLODOVINO bukve, hrasta, javorja, če{nje in oreha po najugodnej{ih cenah. Možen dogovor odkupa lesa na panju. Plačilo takoj oziroma po dogovoru. Se priporočamo. Tel. 02 769-15-91, 041 610-210._
KRAVO BREJO osem mesecev prodam Tel. 051 302-231, po 15. uri.
Prodajo pra{iča domače reje in mladiče za nadaljnjo rejo ali za zakol. Tel. 755 57 41._
UGODNO PRODAM pra{iče od 130 do 150 kg, samo domače reje. Tel. 02/751-42-21, zvečer._
PRODAJA SADNEGA DREVJA: breskev, če{enj, sliv, marelic, hru{k, jablan stare in nove sorte. Večje količine dostavimo. Pokličite 02 758-42-21 ali 031 508-659, vabi vas drevesnica Slavka Matja{iča, Zagorci 63 c, Jur{-inci.
TRGOVINA Z LESOM, ŠKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D, Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.
VW PASSAT 1,9 TDI karavan, 116 KM, prvi lastnik, vsa oprema, letnik 98, cena 2.270.000; R5 FIVE, 3 vrata, letnik 94, cena 330.000; tehničnno pregledan, BMW 318 IS cupe, samo 78.000 km, cena 1.150.000; možna menjava ali leasing na položnice. Borut Erhatič, s.p., Mariborska cesta 33, Ptuj, tel. 040 364-201._
PRODAM TRAKTOR IMT 539, odlično ohranjen. Tel. 02 719-70-97 ali 040 749-975.
PRODAM KOMBI Hunday H100, prevoženih 143.000 km, reg,. do 15. 11. 2004. Tel. 041 504-204.
BELA TEHNIKA
AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA* AKCIJA*AKCIJA* TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER Vida PERNARČIČ, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj,telefon 02/779 -40-51 vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov na 3, 6, in 12 obrokov (na trajnik) preko GA, d.d., Ljub-ljan. Akcija od 11. 11. do 10. 12. 2003 oz. do razprodaje zalog na samostojne in vgradne gospodinjske aparate. Vse fomralnosti uredite na enem mestu. NOVO -20%popust na razstavljne aparate Candy. Nudimo vam tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 SIT obojestransko A 4 - 12,00 SIT vezava - 170,00 SIT OBIŠČITE NAS!
RAZNO
euronautic
Organiziramo tečaj za voditelja čolna.; 12., 13. in 14. december 2003, izpit 20. december 2003. Euronautic, d.o.o.; Bevkova ulica 3, Ptuj; telefon: 02 780 11 50.
MOTORNA VOZILA
Prodajo avto Fiat tipo 1,6 ie z elek-tro paketom. Cena po dogovoru. Tel. 031 447 018.

Otroška kolesa 12'' - 24'' in ameriška kolesa 2003 do 20% gotovinski popust. Velika izbira sobnih fitnes naprav; sobna kolesa že od 42.000 SIT naprej. NAJVEČJA IZBIRA, NAJBOLJŠA KVALITETA! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel.: 771 24 41!
Najmanjše obresti v mestu za
60T0VINSKAP0S0JILA:
Garancija: plača, pokojnina, kartice
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
rii
Z januarjem iščemo varstvo za 11-mesečno deklico na relaciji Zg. Leskovec-Videm-Pobrežje. Tel. 763-06-41 ali 041 951-140.
PRODAMO suha bukova drva, možna dostava, ali razžagana. Tel. 769-10-41._
Alojz Ljubec iz Graješččaka 64 a se osebno zahvaljuje mariborski in ptujski bolnišnici, reševalni službi za požrtvovalno in nujno pomoč ob težkih zdravstvenih težavah.
PRODAM telefonski priključek in številko (Zgornja Hajdina) za polovično ceno. Pokličite 040 644-500.
Prodam bukova drva z dostavo. Tel. 041 544-270.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
PRODAMO polnoavtomatske cerkvene orgle. Tel. 755-30-61._
Prodam drva. Metrske cepanice ali okrogli les (gaber, hrast, bukev). Tel.041 657-796.
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov.
VIVA posrednišWo, Matej Praprotnik s.p., Pivkovaul.19,2250 Ptuj,
tel.: 02/7710955, GSM: 041/325 923
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
IVI
maočm. 1% iČNI
wučmws^
FEBRUAR
Korado in Brendi - Oj kozarček moj
Čuki - Bosa	MAREC	Vito Milnarič - Paradajski
Modrijani - Ajda na polju	APRIL	Slapovi - Dol na Kreto
Navihanke - Navilianka	MAJ	Boštian Konečnik - Spilai Boštian špilai
Alfi in njeaovi muzikantie - Slovenci (tercet)	JUNIJ	Čuki In Pika Božič - Komar
Ans. Gašparič - Grozdek kriv je za ljubezen	JULIJ	Ans. F^etovlo - Ne zaljubi se v obraz I
Slovenski muzikantie - Vsak ma svoj prav	AVGUST	Rujskih 5 - Od bifeja do bifeja i
Primorski fantje - Je bil šum	SEPTEMBER	Y0 ZO - Policaj
Ans. ZUPAN - Naj urca kar tiktaka	OKTOBER	Pomlad - Zapleši z nami -
Ans. Kompromis - V dvoje nama je lepo
NOVEMBER
Orfejčkove SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Damjan Vizjak, Hardek 20c, 2270 Ormož
Anita Kralj - Na zdravje tvoje Poskočnih 13
Veličastnih 7
■ Glasujem z
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. lUlaistrova 29,2250 Ruj »02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČiUV.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
«Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
AKTAL d o o.
Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
[MSODg^OEraJ]^ ©csuKi m WÈMT m
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 04. december
10.00 17.00
17.00
19.00
20.00
SNG MB, premiera Sluga dveh gospodarjev, Mali oder pravljična sobica mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, pravljica z jogo
galerija Veteran (nekdanje skladišče TO pod policijsko postajo Ormož), Maistrov večer
v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, otvoritev razstave "Pestrost mineralnega sveta", ki jo je pripravil Franc Pajtler , Ludvik Penhofer, Franc Golob in Vilijem Podgoršek SNG MB, Štefka, Milan. Mali oder, za izven
Petek, 05. december
19.00 v športni dvorani Lenart, Miklavžev koncert 19.30 klub narodnega doma v Mariboru, koncert Cabaret Bruxelles 20.00 v klubu Kolnkišta na Ptuju, predstavitev romana Ferija Lainščka z naslovom Ločil bom peno od valov
Sobota, 06. december
10.00
10.00 11.30
17.00 19.00
19.00
20.00
mestno gledališče Ptuj, Mojca Pokrajculja, za abonma Lutka in izven
v CID-u na Ptuju, Ustvarjalna delavnica, "Novoletne voščilnice" mestno gledališče Ptuj, Mojca Pokrajculja, za abonma Račka in izven
v dvorani v Goričaku - Zavrč, Ta veseli dan kulture v športni dvorani v Cirkovcah, komedija režiserja Branka Đuriča Kaj pa zdaj?
SNG MB, Ples v maskah premiera, Velika dvorana, za abonma
Opera premiera in izven
SNG MB, Štefka, Milan, Mali oder, za izven
Nedelja, 07. december
15.00 v domu krajanov Stoperce, prireditev KD Stoperce Od adventa do svečnice
16.00 mestno gledališče Ptuj, Okrogla miza o družinski problematiki,
gost bo klinični psiholog p. Christian Gostečnik 16.00 v telovadnici Osnovne šole Markovci, 3. Miklavžev koncert
Ponedeljek, 08. december
9.30 in 11.30, mestno gledališče Ptuj, Creeps, za šole in izven
Torek, 09. december
9.30 in 11.30, mestno gledališče Ptuj, Creeps, za šole in izven 16.00 gimnazija Ormož, delavnica "Nastanek in izdelava stripa", lutkovno gledališče Nebo 19.00 v viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Ptuj, literarni večer z g. Rudijem Ringbauerjem in predstavitev njegove nove knjige aforizmov
19.30 SNG MB, Sluga dveh gospodarjev, v Stari dvorani, za izven
Sreda, 10. december
18.00 v CID-u na Ptuju, v okviru praznovanja 50-letnice Planinskega društva Ptuj razstava o dejavnostih mladih planincev. Razstava bo na ogled en mesec 19.30 SNG MB, Čaj za dve, Stara Dvorana, za izven
KINO Ptuj
4., 5., 6. in 7. december, 18.00 in 20.00, Matrica revolucija. 8., 9. 10. december, 20.00, Kajmak in marmelada.
TV PTUJ
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Zabavno glasbena oddaja
"Klobasekov Pepi" 2 del. Nastopajo slovenske narodnozabav-ne skupine in priznani humoristi. Poljudna oddaja "Zgodovina Slovencev".

Rabljena vozila
TIP
DAEWOO NEXIA 1,5 FIAT BRAVA 1,6 SX FORD MONDEO 1,8 KAR GOLF CL KAR. VARIANT MERCEDES A 160 AVTOM. PEUGEOT 405 GL R CLIO DYN 1,5/80 5V R KANGOO EXPRESS 1,2 RL R LAGUNA EXP 1,9 dCi RTWINGOEXP. 1,2
LETNIK CENA
1998 1997
1994
1995
1999 1990 2002
2000 2002 2001
650.000 1.260.000 700.000 1.070.000 2.410.000 330.000 2.300.000 1.200.000 4.090.000 1.450.000
Testna vozila
CLIO EXP 1,5 DCI 5V 2002	2.150.000
KANGOO PRIV. 1,5 DCI 80 KM 2003	2.950.000
LAGUNA GRA. PRIV. 2,0 16V 2002	4.400.000
RENAULT CLIO 1,2/16V EXP. 2002	1.860.000
R-TWINGO DYN 1,2 16V AVT. 2002	1.850.000
RENADLT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Cena	Oprema
FMT MAREA 1,8 ELX WEEKEND	1997	1.190.000	PRVI LAST.
MERCEDES-BENZ C180 LORINSER	1994	1.690.000	BELA
HONDA STREAM 2,016V VTEC AVT.	2001	3.790.000	PRVI LAST.
DAEWOO MATE S	1998	720.000	RDEČA
RENAim MEGANE SCENIC 1,6 RN	1996	1.260.000	SERV. KNJIGA
SIJZUKI BALENO 1,3 GL	1996	690.000	PRVI LAST.
RENAUIITWEVG01,2	2001	1.340.000	PRVI LAST.
ROVER 416 SI	1996	970.000	SERV. KPijlGA
HYUNDAI ACCENT 1,5 ISI	1995	530.000	PRVI LAST.
FM BRAVA 1,412V	1996	1.070.000	KOV. ČRNA
RENAUITRS CAMPUS	1993	290.000	KOV SV. MODRA
PEUGEOT PARTNER l,4i	1998	1.020.000	SERVO VOLAN
RENAimr CLIO 1,2 RN	1993	420.000	RDEČA
RENAmiCU01,2RN	1993	480.000	SERV.KNjlGA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2000	2.760.000	PRVI LAST.
RENAmiCLI01,2	2000	1.260.000	PRVI LAST.
VOLKSWAGEN GOLF m a RABBIT	1997	1.280.000	SERV. KNJIGA
HAT BRAVA 1,616V SX	1995	850.000	SERV. KNJIGA
ŠK0DAFELICIA1,3LXI	1995	430.000	RDEČA
FMrPUNT0 55S	1994	470.000	BELA
SEAT CORDOBA 1,4 SXE	1996	790.000	PRVI LAST.
RENAUBTRSFIVE	1994	430.000	PRVI LAST.
FLffl BRAVA 1,616V SX	1997	1.090.000	SERV.KNjlGA
SEAT CORDOBA 1,8 GLX	1996	820.000	MODRA
VOLKSWAGEN VENTO 1,8 a	1995	840.000	SERVO VOLAN
VOLKSWAGEN POLO 1,0	2000	1.630.000	SERV. KNJIGA
ŠKODA OOAVIA 1,9 SLXTDI	2000	2.430.000	PRVI LAST.
PEUGEPT 406 2,0 COUPE	2000	4.070.000	SERV. KNJIGA
DAEWOO LANOS 1,6 SX	1998	870.000	PRVI LAST.
OPEL VECTRA 1,816V CD	1996	1.140.000	SERV.KNjlGA
Ko tvoje zaželimo si bližine,
gre^ tja, v ta mirni kraj tišine,
tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni.
SPOMIN
Boleč je spomin na 24. maj 1976, ko si nas za vedno zapustil, na{ dragi o~e, dedek in tast
Ignac Horvat
Z GRAJENŠČAKA 38
Vsi tvoji najdražji
Že dve leti naš dom je prazen,
odkar nehote s^ šli narazen.
Usoda je tako ^tela, da tebe nam je vzela. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
V SPOMIN Marija Horvat
Z GRAJENŠČAKA 38
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanjo.
Vsi tvoji, ki te imajo še vedno radi
MIKLAVŽEVA PONUDBA
V METALKI
ODPRTO ^
d T do IS'-sobota 7'do 13" 1
Pripravili smo vam ponudbo znanega proizvajalca posode in pribora
^|traaaontina
posoda, jedilni pribor kuhinjski noži, odpirači, pladnji ...
CENE PADAJO
(keramične ploščice 20 x 15 cm, m'
^ 849.-
I lepila za ploščice ADHEZIV 25 kg
rXL- 1.499.-j
» električni bojler TIKI TGR 80N o
29.700.-I
IN SE VELIKO DRUGIH IZDELKOV!
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogoiniška 7. tel: 02/749 i B OD
NŒmKA' TttGOVlNA
OpcL Nove kl^, bol^ avtomobili.
Ne zamudite priložnosti
STAR© za NOV®
kjer vam Opel ponuja za vaš rabljeni avtomobil do 530.000 SIT več !*
Zamenjajte svoj rabljeni avtomobil ne glede na znamico in starost 1V akciji Staro za novo prihranite pri nakupu modelov Corse, Agile in Comba Tour do 200.000 SIT in pri nakupu Merive do 250.000 SIT. Pri nakupu Zafire in Astre znaša vaš prihranek do 400.000 srr, pri nakupu VectiB ali Vectre GTS pa do 530.000 SIT.
Obiščite pooblaščenega trgovca z vozili Opel, seznanite se s podrobnostmi akcije in spoznajte Številne novosti v naSi ponudbi I
Nova Agila in Corsa zapeljujeto z atraktivnim dizajnom. Novi, varčni bencinski TwinporT Ecotec® motorji in dizelski motorji s tehnologijo skupnega voda so v skladu z normo EUR04. Senflsni interval za omenjene motorje je podaljšan na 2 leti oz no vsakih 30.000 km za bencinske ali no vsakih 50.000 km za dizelske motone (Agila -30.000 km). Oplova novo ponudba dizelskih motorjev se nadaljuje z Merivo 1.7 DTI in 1.7 CDTl ter Vedro 3.0V6CDni30KW/177KM. Dodaten prihranek vam omogo&jo ugodne cene paketov dodatne opreme.
AVTOHIŠA HVALEČ, Kidričevo, 02/ 796 33 33
* Cenitev poteka po sistemu Eurotox. Akcijo ne veljo zo modela Speedster In Signum. Ponudbo veljo zo omejeno kollCIno vozli.
Oko zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
SPOMIN
2. decembra je minilo leto tihe žalosti, odkar si nas {e krepkega zdravja, moči in veselja tragično zapustil, na{ dragi mož, oče, dedek in tast
Anton Fras
IZ SLAVŠINE 39
Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem prera-nem grobu.
Njegovi najdražji
www.radio-ptuj.sí
íPoihm^
'.nama
RADIOPTUJ
OHrU^te
32kîhTune In!
Pričela se je TRADICIONALNA NOVOLETNA AKCMA
opekarne Opte Ptuj, d.o.o.
Ilidi letos so za vas pripravili izjemne popuste 30% opečne izdelke:
OPEKA * OPEČNA POLNILA *
MAP nosilci * OPEČNE PREKLADE * OPEČNE ZDROBE
(za športna igrišča, hleve In bivalne prostore)
* BETONSKE ZiDAKE
v času od. 8.12. do 24.12.2003 oziroma do razprodaje zalog se oglasite v naši prodajni enoti na Ptuju.
O
K
R N
Opte Ptuj, d.o.o., Zabjak 1, 2250 Ptuj Telefon: 02/ 745 9000, Faks: 02/ 745 9020
POHITITE, DA NE ZAMUDITE! Zaloge so omejene
Razpored dežurstev zobozdravnikov
sobota, 6. 12. 2003 Zorica Kurilj, dr. stom.
ZA Osojnikova, Ptuj
RADIOPTUJ (MrCitte
32k îhTune In! www.radio-ptuj .si
Male oglase in osmrtnice za tekočo številko sprejemamo do torka do 11.00 ure.
Pokličite:
749 34 10
B^ez slovesa si odšla, čeprav nisi še želela. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
SPOMIN
Tiha bolečina v naših srcih spominja na 6. december 2002, ko smo za vedno izgubili na{o drago ženo, mamo, sestro, teto, taščo in staro mamo
Marijo Krajnc roj. Kaisersberger
1925 - 2002
IZ ČRTKOVE UL. 13 (STUKI)
Ostajaš z nami vedno v naši srcih in poteh. Hvala vsem, ki z lepo mislijo obiskujete njen grob ali poklonite cvet in svečko.
Tvoji najdražji
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu nesrečnih dni spomine.
SPOMIN
Minilo bo leto, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
Stanko Šumenjak
IZ PODGORCEV
1925 - 2002
in tragično preminil sin
Stanko
1953 - 1975
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu in jima prižgete svečke.
Žalujoča žena in hčerka Vera
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
ni več petja in smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
Stanislava Jeza
28. 07. 1953 - 23. 11. 2003 IZ PODLO@ 53
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo DU Lovrenc na Dr. polju, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. duhovniku za molitev, pogrebni obred in sv. mašo ter podjetju Mir iz Vidma. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sinova Danijel in Bojan
V SPOMIN
Vinku Hojniku
IZ HLAPONCEV 10
7. 12. 2000 - 7. 12. 2003
Minila so že leta tri, odkar te, dragi, več med nami ni. Življenje tvoje preprosto je bilo, delo in trpljenje pa nepozabni so.
Hvala za prižgane sveče, ki mu jih poklonite v spomin.
Njegovi domači
ZAHVALA
Po hudi bolezni in trpljenju je v 73. letu omagalo srce našega dragega očeta, brata, dedka in pradedka
Franca Toplaka
IZ PLACARJA 70
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na poti do njegovega poslednjega doma. Hvala vsem, ki ste izrazili spoštovanje do njega z darovanim cvetjem, svečami in svetimi mašami. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Zahvala velja tudi g. župniku za opravljen cerkveni obred, ge. Veri za molitev in besede slovesa ter g. Krambergerju prav tako za besede slovesa.
Vsem, ki ste pripomogli, da v težkih trenutkih nismo ostali sami, še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji
Kako me vleče v tisti kraj, kjer bivaš ti sedaj, še enkrat videl bi tvoj pogled, ki me vedno spremlja v svet.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Fran~i{ke Petrovi~
12. 2. 1931 - 21. 11. 2003 IZ MALE VASI 29
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, govornikoma za besede slovesa, pevcem, molilki, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu Mir. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
Skrivnostno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le duša in srce ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata in strica
Janeza Bezjaka
5. 11. 1920 - 25. 11. 2003 IZ BUKOVCEV 126
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, govornikom, podjetju Talum za posebno izkazano sočutje, godbi na pihala iz Markovcev in pogrebnemu podjetju MIR.
Z bolečino v srcih: žena Marjeta, sin z ženo, vnuka Marjan z družino in Robert ter ostalo sorodstvo
So dnevi
in dnevi enaki vsi, A pride dan usode, življenje spremeni. Oprosti.
V SPOMIN
6. decembra mineva že 10 let, odkar odšla si od nas, draga mama, tašča in babica
Justina Arnu{
IZ PODVINCEV 43
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Njeni najdražji
Ko vajine zaželimo si
bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da vaju več med nami ni.
V SPOMIN
Franc st.
1912 - 2000
Marija
1922 - 2001
Angel
IZ BOLEČKE VASI
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in ju ohranjate v lepem spominu.
Njuni domači
Ko vračam se v rojstno hišo, tebe v njej več, draga mama, ni, zaman te iščejo naše solzne in žalostne oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, svakinje ter sestre
[tefanije Ploj
IZ DRBETINCEV 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govornikom g. Z. Zorcu, ge. Veršič, ge. F. Danko za ganljive poslovilne besede, g. L. Anželu za molitve ter godbeniku za odigrano melodijo. Hvala pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta ter družini Ploj in Grdja.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Mimika z družino, sin Andrej z ženo Renato, vnuka Danijel in Marjan z ženo Ireno in vsi njeni najdražji
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš,
nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka ...
Jožefa Koreza
IZ KOČIC 32, @ETALE
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter za ustno in pisno izrečeno sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govornikoma g. Skledarju in g. Krivcu za ganljive besede slovesa, dr. Branki Skledar, podjetju MIR za pogrebne storitve in vsem ostalim, ki ste nam kakor koli pomagali v najtežjih trenutkih.
Vsi njegovi
Ptuj • Meddruštveno ocenjevanje papig
Proglasili rejca vseh časov 2003
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Ptuj je v nedeljo dopoldan v skromnih in mnogo premajhnih društvenih prostorih v Jadranski ulici pripravilo prvo odprto prvenstvo gojiteljev standard papig za prehodni pokal.
Tekmovanja se je udeležilo 7 gojiteljev s 65 pticami v 16 skupinah, ptujskim gojiteljem pa so se tokrat pridružili prijatelji iz mariborskega društva.
Ocenjevanje je vodil sodnik Dejan Cilenšek iz Zagorja, ki je povedal, da sodnik pri pticah ocenjuje obliko, držo, velikost in barvo, sicer pa je za vsako
Bojan Kurež, predsednik ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic, si je prislužil kar dva naslova.
ptico predpisan poseben standard. Dodal je, da ocenjevanje te vrste poteka po principu iz-locanja. Cilenšek je še dejal, da je bila kvaliteta ptic ptujskih in mariborskih gojiteljev nasploh dobra, nekatere ptice sicer niso bile v tekmovalni kondiciji, a kar nekaj jih je bilo zelo kvalitetnih in bi z njimi lahko sodelovali tudi na mednarodnih tekmovanjih, kjer bi zagotovo posegle po visokih uvrstitvah.
Prvenstvo "pticarjev" na Ptuju je letos nastalo po zamisli Marka Brgleza, ptujskega goji-telja ptic, ki je tudi sam vodil tekmovalni del razstave in rezultate racunalniško obdelal. Prvenstvo, ki ga gojitelji ptic v prihodnje želijo še širiti, naj bi z leti postalo na Ptuju tradicionalno. Sodnik Cilenšek je
Foto: TM
V ocenjevanju je sodelovalo 7 gojiteljev papig, v kletkah pa jih je bilo 65 razdeljenih v 16 skupin in bile so precej glasne.
tokrat odlocil, da je šampion razstave Bojan Kurež s svojim "sivim normalom". Bojan je postal tudi zacasni lastnik preho-
Ormož • Srečanje starejših krajanov
Mladi razveselili starejše
Prijetnega vsakoletnega druženja krajanov, starejših od 70 let, se je letos udeležilo preko 140 dobro razpoloženih krajanov.
Osnovna šola Ormož že leta nudi domovanje temu srecan-ju in vedno znova tudi ucenci poskrbijo za prijeten program. Ker so te dni v živahnih pripravah na praznicne dni in je vsa šolska dejavnost zavita v pravljico, so je delcek podarili tudi svojim dedkom in babicam. Recitacije, pesmi in ples so osvojile srca prisotnih s svojo otroško prikupnostjo.
Predsednik sveta KS Ormož Anton [alamon je zbrane pozdravil v imenu prireditelja. Spomnil je, da današnje življenje žal ni naklonjeno pravljicam, saj je vse pomembnejši kapital in ne clovek. Zaželel je še prijetno druženje in izmenjavo spominov, ki segajo tudi 40, 50 let nazaj.
Po programu je sledilo skupno kosilo, nato pa ob prijetni glasbi ansambla Kompromis veselo druženje.
vki
Jedilnica OS Ormož je bila zasedena skoraj do zadnjega kotička, obiskovalci pa so najprej prisluhnili programu osnovnošolcev.
dnega pokala, saj si je prislužil še naziv "rejec vseh casov leta 2003", dobil je 41 tock, s 33 mu je sledil Marko Brglez in z 18 Mariborčan Dušan Per-nek. Lastnik naziva šampion nasprotnega spola pa je s svojim samčkom postal Ibrahim Hasič iz Maribora.
Tatjana Mohorko
^VltAfK^
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141_
-	garažna in dvoriíína vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna
kronika
Rodile so: Alenka Rebeka Un-gar Dietinger, Lipovska 16, Slovenske Konjice - Ja{a; Iris Kotnik, Prvomajska 15, Slovenska Bistrica - Svena; Irena Klemen~i~, Sen~ak 16, Jur{in-ci - Davida; Suzana Boži~ko, Vodova ul. 4, Ptuj - Timija; Valentina Ilijevec, Lovrenc na Dr. polju 24/d - Vida; Mojca To-melj, U~ak 9, Trojane Lukovica - Tajdo; Nada Plav~ak, Zagaj pod Bo~em 4/a, Roga-{ka Slatina - Katarino; Klavdi-ja Maroh, Arbajterjeva ul. 4, Ptuj - Nicka; Silva Jernej{ek, Stoperce 47, Maj{perk - Rebeko; Martina Strelec, Spuhlja 127/a, Ptuj - Tejo; Maja Gor-janc, Ul. Pohorskega bataljona 1, Slovenska Bistrica - Mijo; Helena Šmit, Ceste 54, Rogatec - Laro; Irena Trop, Koko-lova 28, Ptuj - Tino; Klavdija Kristofić, Vi~ava 29, Ptuj - Iris. Poroka - Ptuj: Milan Kun~i~ in Alenka Cvetko, Spuhlja 67/b. Umrli so: Frančiška Miklošič, rojena Majer, Ptujska c. 125, Rače, rojena 1914 - umrla 19. novembra 2003; Jožef Orlač, Dobrina 38, rojen 1921 - umrl
22.	novembra 2003; Franc Novak, Gregorčičev dr. 8, Ptuj, rojen 1927 - umrl 23. novembra 2003; Stjepan Kralj, Ul. Borisa Kraigherja 2, Kidričevo, rojen 1957 - umrl 23. novembra 2003; Marija Krajnc, rojena Arnuš, Mladinska ul. 4, Kidričevo, rojena 1933 - umrla 24. novembra 2003; Štefanija Ploj, rojena Lovrec, Drbetinci 4, rojena 1919 - umrla 24. novembra 2003; Karl Vaupo-tič, Mariborska c. 14, Ptuj, rojen 1920 - umrl 26. novembra 2003; Marija Plohl, Polenšak 48, rojena 1920 - umrla 27. novembra 2003; Stanislav Jeza, Podlože 53, rojen 1953 - umrl
23.	novembra 2003.

• TRGOVINA •VODOVOD

• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85, 2281 Markovci, Tel.: 02/788 88 12
STE BILI POŠKODOVANI

PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
Z ZLATO NALOŽBO v zlato prihodnost
Življenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Takšno, l<ot si ga izberete, takšno, kot si ga želite.
ZAVAROVALNICA MARIBOR Icinkaijm 3.2507 Miribor
Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto vetrov dosti buči.
6/2
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo delno jasno, po nekaterih nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, ki se ponekod lahko zadrži večino dneva. Popoldne bo prehodno zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 6, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem do 15 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto se bo nadaljevalo suho vreme.
Foto: TM
foto vki