naloga : 0 buja in napredek naroda! §, N aš namen : * ' . ; . edinosti in slogi do cilja! Trmi NARODNI VESTNIK £*£*£&£ SFBKBS S J i dvotedziik J ržavah. i< Največji sl f* v Zedin, >5< *X NATIONAL HERALD. 7eekly in 'A America. |J The Largest ^3S2_eSS^g. * the United S; li g TRAPE5 CCWNCIL> "V fs E-š* ev - 52 - Mu_i- ;T dN o GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFEICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. DULUTH, MINN., MONDAY, JUNE 29,1914. — PONEDELJEK, 29. JUNIJA 1914. Volume IV.—Letnik IV. Hi 'Ulil '"lii tl L vstrijskl prestolonaslednik Fran Ferdinand in njegova soproga žrtev atentata v Sarajevu, Bosna. I p 0T i IZ MESTNE HIŠE JE 18-LETNI DIJAK PRINZIP ^EJAL nanju, da sta bila skoraj PRI PRIČI IVA. MALO PRED TEM NAPADOM JE BIL POIZ- UšEN NAPAD Z BOMBO NA PRESTOLONASLED¬ NIKOV AVTOMOBIL, A PRI EKSPLOZIJI SO BILI LE RANJENI ČLANI SPREMSTVA. VE¬ LIKANSKO RAZBURJENJE IN PROTISRB- SKE DEMONSTRACIJE V SARAJEVU. ATENTATORJA V ROKAH POLICIJE lubimc '■runom in m knj lgarna je si zali Ely Opera! ra jevQ, Bosnija, 28. junija. — [ojvoda Fran Ferdinand de i avstrijski prestolonaslednik egova morg. soproga, vojvo- f 1 °Hohenburg, prej grofica Ut s ta bila danes usmrčena lici glavnega mesta Bosnije, ajevi. Nek mlad dijak, baje je streljal na n ju ter ju tako ranil, da sta umrla ua poti v jinico. Lista žaloiger za vlada- tarega cesarja Fran Josipa I. j za ta strašni čin bogatejša, je bil že drugi napad danes, je bila vržena bomba pred obil,* ko se je peljal presto- .ednik s soprogo v mestno lii- napad se je ponesrečil, ker prestolonaslednik posvarjen iej; bomba je eksplodirala vtomobilom, v katerem se je 0 njegovo spremstvo in pri iziji sta bila ranjena grof Faldeck in stotnik Marrizzo. povratku z mestne hiše pa tednikom nakana .posrečila, avtomobil je skočil srbski di- 1S let stari Gavrio Prinzip, [čel streljati z avtomatičnim Cresom na dvojico. Zadel je dobro, kajti prestolonasled- a njegova žena sta zadobila ležke poškodbe, da sta umrla ji potjo. Cesarjev cesarski na- k v Bosni, ki se je istotalco tal avtomobilu, ni bil niti ker sta se zgrudila trupla Danj ter ga tako ščitila, nestnik je takoj zaklical šo- naj vozi z največjo naglico & co > kjer se je nastanil pre¬ glednik. Zdravniška pomoč 1 takoj pri rokah, ali zaman. Šobil je pripeljal mrtvi tnup- ž alaeo. b ili i vino"®' NI Slot posili FRAN JOSIP I. 'Mr stram l s « 11 d umljivo je, da je ta atentat sd ve prebivalstvo. Stari jdd cesar je naznanil, naj 1° žrtvi atentata na mrtva- r v Sarajevu, potem pa pre- * trupli v habsburško grob- ppucinov na Dunaju. mesto je zavito v črno. Me- ?P an je poslal cesarju brzo- [T katerem izraža svoje ob- . J® ter zagotavlja vladarju “st prebivalstva. mestu, kjer je bil izvršen a ^ a< \. z bombo, se je zbrala .množica ljudi. Bomba je na- o a z 2e blji, eksplozija je bi- na i da so se razbile vse ornih bližnjih poslopij. Tu- 0 ranjenih več neprizade- > ako več žensk in otrok. ai D misliti, kako strašno a p a za ^ n ji udarec starega ran Josipa, ki se v res- Y ° T ® v eseliti svojega eiv- No k den v ki d ° b } -> e pre ' “ajve. s e je nahajala drža- '>ger v Je z ačela ejem vznemirjenju. Li- eesarjevem življen- fcspfL i 7 2 na padom Ua nje- >• jr , lladžaff I 853 ’ k ° je na ' Du ' ■‘^d v Vr keibenye zabodel cc- a > a ga je samo težko if t Pozneje je bil u- tai]:f ® 0v brat, nadvojvoda - aa v Meksiki. Tej žalo- la . u ® Jruge, ki so zagre- gov Zlvl i e nje. Tako je ne- et a lRQ o eStra z S° ,rela v Pa - a v p ° bila do smrti za- ’^ ea ^ i cesarica Elizabe- ' s m cesarske dvojice, ov» o* d/i ritdtdj ■ Rudolf je umrl nena¬ ravne smrti v lovskem gradiču Meierling blizu Dunaja. Na mesto usmrčenega prestolo¬ naslednika stopi sedaj nadvojvo¬ da Karol Franc, kajti otroci usmr¬ čenega prestolonaslednika Ferdi¬ nanda nimajo pravice do prestola vslod morganaličnega zakona. Ka¬ kor znano, je poročil na k c j voda Ferdinand češko grofico Chotek, a se je moral odpovedati za otroke iz tega zakona vsem pravicam do prestola. Cesar je pozneje podelil grofici naslov vojvo.t.nje llolien- bnrg. Atentat na prestolonaslednika se je zgori 1 tako hitro in nepriča¬ kovano, da ljudje v bližaj: napa¬ dalčevi c količi niso mogli zabra- niti napada. Danes ponoči so se začele proti- 31'oske demonstracije. Po ulicah se je zbrala velikanska množica lju¬ di ter i>repevala avstrijsko himno Mestni ž^pan je pozen, 1 prebival¬ stvo, naj še'zadrži hlinim s Prestolonaslednik je bil zadet v glavo, njegova soproga pa v spod¬ nji del života ter v grlo. Umrla sta oba v par minutah prej, prodno je privozil avtomobil v palačo. Atentatorja Pinzipa in njegove¬ ga tovariša Nedeljo Gabrinoviča je hotela množica linčati po stor¬ jenem napadu, a ju je rešila poli¬ cija. Oba sta bila rojena v Herce¬ govini. Prvi napad z bombo se je zgodil blizu dekliške višje šole, kjer je vrgel Gabrinovič bombo. Prestolo¬ naslednik je tej nevarnosti srečno ušel, ker je padla bomba tik za avtomobilom, v katerem se je pe¬ ljalo njegovo spremstvo. Ko je sli¬ šal prestolonaslednik razstrelilo, je ukazal ustaviti svoj voz; ko je iz¬ vedel, kaj se je zgodilo, in da ni nikdo usmrčen, se je odpeljal na¬ prej v mestno hišo. Tam ga je na¬ govoril mestni župan a prestolona¬ slednik ga je prekinil z besedami: “ Gospod župan, prišli smo vas sem obiskat, sprejeti smo bili z bomba¬ mi. To je v resnici lep sprejem.” Po kratkem molku je nadaljeval: “Sedaj govorite naprej.” Prestolonaslednik in njegova so¬ proga sta se nameravala po spre¬ jemu podati v bolnišnico, kamor so prepeljali .prigodom bombnega napada ranjene člane spremstva. Na vogalu Rudolfove in Fran Jo¬ sipove ceste je pa začel Prinzip streljati na nju. Prva krogla je za¬ dela Ferdinanda v glavo, da se je takoj zgrudil, in tudi druge so za¬ dele le predobro. Ko je zadela kro¬ gla nadvojvodovo ženo, je padla na kolena, in v tem trenutku se je zgrudil nadvojvoda po tleh. Napadalca, katera je policija ta¬ koj prijela, sta se še ponašala s svojim činom. Prinzip je izjavil, da je študiral nekaj časa v Bel- gradu. Povedal je, da je že pred več časa sklenil, umoriti kakega člana iz vladarske rodbine. Čakal je na prestolonaslednikov avtomo¬ bil na točki, kjer je vedel, da mo¬ ra zaviti v Fran Josipovo ulico. Navzočnost soproge prestolona¬ slednika ga je trenutek vznemi¬ rila, a takoj se mu je zavest zopet zavrnila in nameril je samokres na dvojico. Da bi imel kake sokriv¬ ce, odločno zanikava. Napadalec Prinzip je šele 18 let Star, Nedeljo Gabrinovič pa 21. avstrijski cesar, katerega je aten¬ tat na prestolonaslednika zelo potrl. Slednji je povedal na policiji, da je dobil bomlbo od anarhistov v Belgradu, katerih imena baje ne ve. Tudi ta odločno zanikava, da bi imel kake sokrivce. Nedaleč od mesta, kjer je stre¬ ljal Prinzip, so našli bombo, ki pa še ni eksplodirala. Meni se, da jo je vrgel proč kak sokrivefc, ko je videl uspeh Prinzipovega streljan¬ ja. * # Usmrčeni nadvojvgda prestolona- sledrjk Franc F^iinand je bil ro¬ jen one la. decembra lati;:, njego¬ va soproga, roj. grofica Chotek pl. Gholkavva in Wognin, pozneje kne¬ ginja pl. Hohenburg je bila rojena dne 1. marca 1860, poročena mor- ganatično dne 1. julija 1900. Iz te¬ ga zakona so se porodili trije otro¬ ci. Po smrti prestolonaslednika Ferdinanda pade sedaj prestolo- nasledništvo na nadvojvodo Karo¬ la Franc Jožefa. Bodoči avstrijski cesar je bil rojen 17. avgusta 1887. Poročil se je dne 21. oktobra 1911 s Cito, princezinjo Parmsko, roje¬ no 9. maja 1892. Tudi iz tega za¬ kona sta se narodila dva otroka, 'sin in hči. Išl, Avstrija, 28. junija. — Sta¬ rega avstrijskega cesarja, ki je prišel te dni sem na letovišče, da si po srečno prestani bolezni bolj utrdi zdravje, je vest o atentatu ter smrti prestolonaslednika ter 'njegove žene zelo pretresla. Odšel je v svoje privatne sobe, in ne pu¬ sti nikogar blizu. Naročil pa je, ha j se vse pripravi za njegov po¬ vratek v Schoenbrunn. Obiskal ga je vojvoda Comberland ter mu iz¬ razil svoje sožalje. Trije otroci žrtev atentata so se igrali na vrtu, ko je prišla stra¬ hotna vest o atentatu. Nikdo ni imel srca, naznaniti nesrečo osiro¬ telim otrokom. Cesar je usmrčenemu prestolo¬ nasledniku Ferdinandu poveril vr¬ hovno vojno poveljstvo in mu tudi prepustil velik del državnih po¬ slov. Vpliv prestolonaslednika je bilo zadnje čaše precej občutiti. ZAKRIVIL KATASTROFO Quebec, Canada, 27. junija. — V svojem nagovoru na preiskoval¬ no komisijo za “Empress of Ire- land” je zvračal kraljevi odvet¬ nik Butler Aspinall vso krivdo ka¬ tastrofe na tovorni parnik “ l Stor- stad”. Aspinall je dolžil kapitana Ivendalla, ki je vodil “Empress of Leland,” krive prisege. NA SMRT OBSOJEN. Chicago, Ul., 27. junija. — Na smrt na vislice je bil tukaj obso¬ jen Včilliam Schultz, ki je dne 24. februarja umoril Mrs. Elisabeth Healy, soprogo nekega lekarnarja. d« PREDSEDNIKA WILSONA LEPA PREROKOVANJA. Po njegovi izjavi morajo nastopiti po svojem sprejemu antitrust- nih zakonov zlati in boga¬ ti časi za Ameriko. Washington, D. C., 26. junija. — Pred skupino urednikov iz Virgi¬ nije je imel predsednik Wilson v vzhodni dvorani Bele hiše zanimiv nagovor, v katerem je ponovno povdarjal, da morajo biti sprejete še tekom tega zasedanja v kongre¬ su proititrustne predloge. Ako se to zgodi, se bode položaj namah izboljšal. Trgovina bode zacvetela. ■Pod “novo ustavo svobode” se bo¬ do razmere tako izboljšale, polo¬ žaj bode tako dober, kakor še ni¬ kdar poprej. Finančni tajnik McAdoo je po¬ dal izjavo, v kateri pravi, da ga je obiskalo več bankirjev in trgov¬ čev tekom zadnjih tednov, ter so vsi povdarjali, da so razmere zdra¬ ve in da dežela v splošnem prospe- rira. V zveznem senatu se je začela debata o protitrustnih zakonih, najprej o Newlands' predlogi, ki .zahteva vstanovitev trgovinske ko¬ misije. Predsednik poslanske zbornice Cliamp Clark in vsi demokratični zastopniki iz države Missouri so isfefcipaaili »r 7 ."'7 — :' pismenim, potom, da ga bodo podpirali v 'vprašanju protitrustne zakonoda¬ je. Iz pravkar objavljene korespon¬ dence mčd Združenimi državami in Japonsko glede ealifornijskega vprašanja je razvidno, da je od¬ klonila Japonska novi razsodiščni dogovor z Združenimi državami. Japonske spomenice so napisane v zelo ostrem tonu. VELIKANSKA POŽARNA KATASTROFA V SALEM. škoda se ceni na dvajset milijo¬ nov dolarjev, deset tisoč lju- dij je brez strehe. 3 žrtve katastrofe. Salem, Mass., 27. junija. — Sa¬ lem, “staro čarovniško mesto”, je •bilo vsled strašnega požara sko¬ raj na polovico upepeljeno. Več kot tisoč poslopij je razdejanih, med temi tudi kakih dva ducata tovarn. Od približno 45.000 prebi¬ valcev jiih je 10.000 brez strehe, in napravljena škoda znaša okro¬ glo 20 milijonov dolarjev. V zgo¬ dovini velikih požarov naše deže¬ le je to peta največja požarna ka¬ tastrofa. Večjo škodo so napravili le sledeči požari: 1. 1871 v Chica¬ go, škode 3165,000,000 ; 1. 1872 v Bostonu, škode 70 milijonov do¬ larjev ; 1. 1904 v Baltimore, škode 50 milijonov dolarjev, in leta 1906 v San Francisco, škode 350 mili¬ jonov dolarjev. Pri požaru so izgubile tri osebe življenje, in' mestna oblast je ta-, koj dovolila 100 tisoč, dolarjev v prvo pomoč. Najbolj so prizadeti Francozi, Canadčani in Poljaki. V četrtek ob drugi uri popoldne je nastal požar v Koens tovarni za usnje, ob enajstih zvečer so ga imeli pod kontrolo. V kratkem ča¬ su 9 ur je bila skoraj polovica me¬ sta izpremenjena v razvaline. Mo¬ čan veter je podpihoval plamene, ki so se prav hitro razši¬ rili od poslopja do poslopja. Več kot dve in pol milje široka je bila pot, katero so si prejedli plameni. Goreči utrinki so zanetili ogenj tudi v drugih mestnih delih, in če¬ trti požar je nastal zvečer v to¬ varni “Salem Oil Co.”, kjer so pe- PREDSEDNIK POMILOSTIL SAMO 4 DINAMITARDE. Uradniki zveze stavbinskih in že¬ lezniških delavcev morajo v ječo radi prestopka dina- mitnih postav. Leavemvorth, Kan., 27. junija.. — Dvanajst od 33 radi zločinov z dinamitom obsojenih delavskih vo¬ diteljev je že nastopilo v tukajšnji zvezni kaznilnici svojo kazen, ko je predsednik odklonil prošnjo za pomiloščenje. Nastopili so kazen: 'Frank M. Ryan, bivši predsednik zveze stavbinskih in železniških de¬ lavcev v Chicago, 111., 7. let; Mi¬ chael J. Young iz Bostona, 6 let; Henry W. Leigtner, Pittsburgh, 3 leta; George Anderson, Cleveland, O., 3 leta; Wm. Bernhardt, Cincin¬ nati, O., 1 leto; Ernest W. Basey, Indianapolis, Inid. 3 leta; W. Bert Brown, Kansas City, 3 leta; Char¬ les N. Beum, Minneapolis, 3 leta; Peter J. Smith, Cleveland, Ohio, 4 leta; Paul J. Morrin, St. Louis. 3 leta; ¥m. S. Reddin, Milwaukee, o leta. En gene A. Clancy iz San Fran¬ cisco in Frank J. Higgnis iz Bo¬ stona sta na poti sem. Predsednik Wilson je pomilostil sledeče: Fred J. Mooneya iz Bu- lutha, Michaela Hannona iz Saran- toga, Wm. Shuiper-ja iz Chieage m Puinter ja. iz O mahe. Po odsedenju 7-mesečnega (.za¬ pora so bili izpuščeni pod parolo Echvard E. Phillips iz Syracuse, N. V., ter Chas. Vhaehtmeister iz De¬ troita. Nove obravnase so bi’e dovolje¬ ne Olaf N. Tveitmore iz San Fran¬ cisco, Wm. J. MeOainu iz Kansas Citv, Richardu H. Houlibanu iz Chieage, Fred Shermanu in Fames C Rayu iz Peoria, 111. MORILEC PROST. Tienton, N. J., 27, junija. — Na podlagi državno postave, ki dopušča pogojno izpustitev iz je¬ če jetnika, ko je le-ta prestal tre- tino svoje kazni, so izpustili na prosto William A. D jata, ki je le¬ ta 1901 s tremi drugimi mladimi možmi onečastil in umoril mlado •Jennie Rosebieter v Patersonu. STRAŠNA NOČ. Wa'sihin ! gton, D. C., 23, junija, — Prebivalci majhnega rudarske¬ ga mesteca Meadoivlands so prebi¬ li noč 'polno groze in strahu, ko je udarila strela v petrolejski zbiral¬ nik, v katerem je 'bilo 25.000 ton petroleja. K sreči se je po velikem trudu posrečilo ogenj zadušiti. trolejski zbiralniki eksplodirali z velikanskim pokom. Ta požar so spravili pod kontrolo, ko je bila razdejana tovarna in 13 drugih po¬ slopij. Posrečilo se je rešiti vsa zgodovinsko važna poslopja. Okoli petdeset 'ranjencev se na¬ haja v bolnišnicah, tri so umrle. Da preprečijo požrešnim plame¬ nom nadaljnje razdejanje, so mo¬ rali pognati več hiš z dinamitom v zrak. Požarna hramba je imela te¬ žko delo, to tem bolj, ker je pri¬ manjkovalo vode, ko je počila še glavna vodovodna cev. Na tisoče ljudij je brez strehe in poiskalo si je zavetja na Salem Commons. Mi¬ lica vzdrtžuje red, rešilno delo je prevzel guverner Walsh. Med raz¬ dejanimi poslopij se nahaja velika Naumkeog tovarna za bombaž, ka toliška cerkev sv. Jožefa, ki je bi¬ la šele pred kratkim zgrajena s troski $250.*> * ; so P 9 ?. a dr «^ 1 nOS' Jos>P Pe 0%^ Tl UAOfc uPdjotiuJ 9 MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV i > ’ ir *Vr« " ' iki^r,vabil vskeob Gorenja slika nam kaže canad- skega farmerja Robert E. Crellina, ki je bil eden potnikov na pone¬ srečenem parniku “Empress of Ireland” ter deklico Florence Barber, ki je bila istotako na ladji s svojo sestro in materjo. Oče je že umrl pred nekaj meseci. — Ko jes kočil Orellin pri potopu ladje v vodo, je videl deklico, borečo se z valovi. Vzel jo je nase ter od¬ plaval z njo od potapljajoče se ladje, ter srečno reišl oba. Sestra in mati male Florence sta utonili. Farmer bode sedaj rešeno siroto pohčeril. centralni oddelek k 3 v Minnesoti, sta edina traia. w „„ > J Izvan Itart^in je a ■ ni TVPf sta kraj jeklarne v Minnesoti, sta edina kraja, ki s. tvornice MINNESOTA STEEL KOMPANI JE, ki stane .??•- okraju ho in je že vstanovilo tisoče jeklarskih delavce. mniliVa 9 a. tronlrmrvotTi A tvn-rnrin rt Izvrstne prilike za vsakovrstno trgovino. 8V0 J« itn! Stanovanjske lote merijo 30 in 33x100 čevllev in ... naprej, in sicer $25.00 do $100.00 naplačnine, ostanek - ~ e -° * v G$be r J ah P 1 " 1 N* L na k° zolcU ^ tas . vi je vp< : oge«’ K J ’ ’ po $10.00 do $15.00. ostanek $25.00 na mesec, junija 8 let stari sinček za Škrla¬ tico. Rojak Štampar je prišel s svo¬ jo družino sem še le 7. junija, na- dejoč se boljšega življenja in bo¬ dočnosti, a prišla je bolezen in ■smrt, ter mu pobrala ljubljenca. Umrli deček je bil bolan samo tri dni, in ker je Škrlatica hudo nalez¬ ljiva ter nevarna bolezen, je bila hiša zaprta, da ni smel nikdo k njemu, žalostno je posebno, da ni¬ ti starši niso smeli blizu. Staršem naše sožalje! — Tukaj se jako pripravljajo za proslavitev 4. julija. Dasi je osem¬ mesečna stavba, izpraznila žepe, bodo vendar 'izdali za to slavje 1000 dolarjev. Tukaj se je ustano¬ vila tudi izobraževalno društvo, ki obeta lepo napredovati. Delavske razmere so pa bolj slabe, da ni sve¬ tovati rojakom sem dela hoditi iskati. — Cenjenim sobratom društva sv. Matija št. 2. S. H. Z. naznan¬ jam kot tajnik, naj sigurno vsak svoj dolg poravna in pošlje svoj natančen naslov do prihodnje se¬ je, ker se začne novo poslovanje in postanejo nova pravila pravo- moena. Toliko v naznanilo, da ne bode kakih sitnosti. Mike Muhvič, >box 171, Baltic, Mich. MICHIGAN. Baltic. — Tukajšnjemu rojaku Jožef Štamparju je umrl dne 20. ILLINOIS. Joliet. — Poročeni se bili zad¬ nje dni v slovenski cerkvi: g. A. Blaess in gdč. Klara Hribar, člani¬ ca izobr. in podp. dr. “Triglav”; g. Anton Mrozek in gdč. Mary Sak, članica Izobr. dr. “Sloveni¬ ja”, ter g. John Schauer in gdč. Mary Cone. Bilo srečno! — Umrla je gdč. Jožefa Kukar, 20 let stara, edina hči gospe Ma¬ tilde Lavrič, v stanovanju svoje ma tere, 1010 North Broadway. Jeti¬ ka je pobrala pridno dekle v cvetu nljenih let. Blaga pokojnica je bi¬ la splošno spoštovana kot vzorna devojka. Zavarovana je bila pri R. N. A. za $2000 in še pri neki drugi zavarovalni dražbi. Pogreb se je vršil ob ogromni udeležbi, zlasti ženstva, domačega in drugo- rodnega. Sorodnikom naše iskre¬ no sožalje, .a bla'gi rajnci svetila večna luč! — Žrtev vročine. Dne 25. t. m. je bila v Jolietu neznosna vročina, in toplomer je kazal do 99 stopinj. Najbolj so trpeli delavci v tovar nah in na žalost je zaznamovati tudi en smrten slučaj vsled vroči¬ ne. G. George Rogina, star okoli 35 let, oženjen, stanujoč na 1316 Cora St., je šel zjutraj zdrav na delo v žičarno tukajšnje jeklarni ee, a popoldne okoli dve ure se je pri delu vsled solnčarice onesve¬ stil, in zvečer po 7. uri je v bolniš¬ nici sv. Jožefa umrl. Zapušča ženo ter tri otroke in dva brata. PENNSYLVANIA. Ralphton. — Dne 19. junija ob 11. dop. je pobrala nemila smrt rojaka Ivana Ribiča. Vsulo se je kamenje nanj, tako da je bil ta¬ koj mrtev. Rojak je bil star ko¬ maj 50 let, doma iz vasi Senovo, fara Reicbenburg. Bil je zelo pri¬ ljubljen in član treh društev: dr. sv. Barbare št. 35, spadajoče v Fo¬ rest City, Pa., dr. Avstrija, št. 5. S. D. P. Z. v Conemaugh, Pa. in dr. J. S. K. Jednote. V Ameriki se je nahajal že 13 let. Dne 21. ju¬ nija se je vršil pogreb, ki so mu ga priredila bratska društva. Po¬ kojnik zapušča žalujočo vdovo in 'več sorodnikov. uu „ 8 avi m j » listnica UREDNIŠTVA. Mike Zakotnik, Aurora, Minn. Vaše poročilo je prišlo prepo¬ zno za četrtkovo številko. Ako se je seja preložila, nam pravočasno naznanite, da poročamo v listu v prihodnji številki. V založbi Narodnega Vestnika je DELAVSKI ODŠKODNINSKI 10 Ik DRŽAVO MINNESOTO ud ob r Pi :-vr s ai za .klikih ^ V ° Varr Si o: V sci^il (Minnesota ^Vorkmen s Compensetion Cena 30 Centov ;S“- Zf VAŽNO ZA ROJAKE. Kdor hoče imeti dobro narejeno obleko naj pride v mojo krojaeni- co. Imam mnogo vzoTcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak izbere. Cene primerne za delo jam¬ čim. Imam v zalogi tildi vsakovrst¬ no opravo. Navodila kako s °c c : Stki J- l < '»r ke jiH j 0 ’ Noji .S,?*- 1 u *b 0 Pr, postati Frank Žagar. krojač in trgovec, Chisholm, Minn. Cena 15 Centov ^ N” r 'Tim- k °% o ^oi& N A R O D N t VESTNIK 29. J iiinij a ' 1914. \ |2 stare domovine. '\ h \ KRANJSKO. , : e V Ljubljani, Pot v ,, [ g t 34, učitelj na II. K.Sski Šoli na Grabnu g. .(sto*, s tar 45 let. Horočil’ se je «• Sla ; k ° Dru i - ? Samoboru z gdc. Fanci b c ' • Ljubljane. 0 p r i D. M. v Polju se 'zločin. V hiši Pod- |JT U 1 - Lt J e na preskrbi petletna de- v nedeljo dne 7. ju- Šroka speljal l^ 0 in »a tam posilil I l* 1 & v poslali po vrček pi- popo 1 n F enava dno dolgo m s0 ga šli iskat, so ga Hm 'zbeganega in ob joka¬ li „ še neznan zlocmec je v • • 1 v bližnjo visoko , Poklicani - so pač našli še sledove < nosilca, a drugih sledov popinj * tfS se Josip Dekleva iz ? ?ia k S il Franja Tro j anšek t.urli so v Idriji nekega Mirka Sak Lebarja na Hrvaikem. Seje po vipavskem, cerkni- Z ir idrijskem okraju m se Pal za agenta. Izvabil je lju¬ bka) denarja in je storil tu- fposkns hudodelstva proti nrav- ”\žar. V Gaberjah pri Brusni- je nastal na kozolcu Terezije ■tonejo oj... lazarjeve ogenj, ki je vpepel.il tu Iggrfftl:'do in več gospodarskih poslo- " 8 '°* n 1 v « i rtiaa napi^ , £ 1 °''0 V500, — • iaJ 10 P< any >uluth, M| n veleth, Mim ;nar najboljše nljišče, imate nič vas ne stavke, izpori eprizadeti, vi in kar storile ) več vredna, v lepo farme. , a . Duluth & vstanovila ze t Louis coun- d $ 15.00 na- »odrobnost 1 ' gkode je 4000 k, zavarovana a je bila pogorelka za 1500 K. p Pekla je prišel, v pekel je od¬ it Čez 50 let star ogljar v Št. a. doma iz Pekla pri Sevnici e te dni sprl s svojo boljšo po¬ jo, Menda je bil že sploh sit genske sreče, kajti naredil je »ir z ženo za vedno konec s idase je ustrelil. “Iz pekla je si. t pekel je šel”, je človeko¬ vo rekel šentjanški čarovnik. Tatova smola. Brezposelni hla- Jožef Ocepek je 8. junija, ka¬ že poročano po raznih gostil- popival ter prišel v polpijano- udvorišče tvrdke “Balkan” aaknil tam stoječo kolo, s ka- n se je odpeljal po Dunajski Ilirijo Terezijo cesto v Ljub- 1 Mož je sicer vozil zdaj sem, ija, a ga poklicani stražnik temu ni mogel dohiteti. Ko »takopeljal po Marije Terezi- a prišla nasproti dva o- in ko sta videla hitet “kua za kolesarjem, sta ga ■■•s in izročila došlemu straž- ga je aretoval. ^®«a. Lekarniški uslužbenec f hiand Germek, je neko popol- izložbena okna lekarne P- Sušnika na Marijinem trgu ^.pijani. Pri tem mn je spod- r . ana hotoarju lestev, na ka- , ■ ^1, vsled česar se je opri- e “ a masivnega zlatega je- ; je bil nastavljen nad vho J e l ei1 pa se je odtr- e padel z Germekom vred .^> ua r Germek se je močno ' a *! a glavi in je obležal ’n ? n .k^ >re Deljali so ga v de bolnišnico. ° lovec P re d sodnijo. V Li- w . ' ra 'l a s e je pred krat- ? j, na ‘obravnava proti 1 . 18 - lerj,.' * T lk aelu na Štajerskem prM ,• °P°Uu Budni, ki je l jubljansko poroto 30. PM‘ s .f Se ie obravnava ta¬ li Ce j 1 a ' Leopold Budna je t-.. , 6 • Vrsto velikih sleparij, in Za Plvovarnarja, po- P ., t0 pod r ? vL iubij ° s obe. Tako se je v ok- leta ' l er se nastanil v hotelu >ov f , n 1Z( l a jal za premož- ' čavrnt 0t tak 5 e iskal sti- ' k olodv- erjem Sch reyem na ^“fen n ? upare - ;?>°ndirati ; ' Tudl Je pri ' Tp st U f t s Pivovarno Dre 5 'Voip’ * ° pa l e zato, da bi N ne£ e n v led ’ Tako je . 5 j sobarico Rozali- J; h . s tiskS U i 6 ’ 3 e kil v ^ J ben err . • ’ Posodila več de- i jv-ila ^ 'Pregovoril, da s ,J v ‘'- Z3 .° t‘ er ji obljubil, ČV 0 !! O v Jm botelu” na- p - r 3k ° J0 d' e ogo t vd” i • ludl slugo v hote- J* za 20 K. • J ' Ve pivi ri Se zastopnika .C'^0 2 Varne za 3 °0 K i^vranjf Je P re jel za “svo- k ^mi.r aza 700 K > So le 400 K. Krna lu > b° je prejel denar, pa je izgi¬ nil iž Ljubljane. Nato je izvršil po najrazličnejših krajih razne slepa¬ rije, dokler ni prišel v roke pra- vice .^— Porotniki so stavljena jim vprašanja potrdili, nakar ga je so¬ dišče obsodilo na tri leta težke je¬ če poostrene vsako četrtletje z e- nim postom. Posledice neurja na Dolenjskem. Kakor že poročano, je zadelo vi¬ norodne gorice dolenjske, neurje. Očividec, ki se je na licu mesta o- gledal posledice, poroča: Danes še le je bilo mogoče pogledati po ne¬ urju najbolj prizadete kraje. Šl- včeraj je vsled nadaljevanja dežja v nižje ležečih krajih bilo toliko vode, da je ob prehodih segala do kolen. Kraški svet trškogorske hri- bovine ima sicer mnogo požiralni¬ kov in podzemeljskih vodoshramo, toda vsled naliva, kakršnega star. judje ne pomnijo v teh krajih, so bile vse te vodoshrambe prenapol¬ njene, tako, da je voda stala celo v visoko ležečih vinogradih. Izpr- va se je mislilo, da se je neurje o- mejilo samo na Trško Goro, a za¬ delo tudi vse severovzhodne delo¬ ma vzporedno, deloma zadej žu Trško Goro ležeče vinske kraje, kakor: Grčevje,Nova Gora, Strau- berg in kakor se čuje tudi vinske gore okrog Bele Cerkve in Šmarje- te. V Trški Gori je prištevati tudi Kamni Vrh, Ždinjo Vas, Subopla- te in vzhodni del gore proti Št. Pe¬ tru. NaJjlhujše prizadeti kraji se: Ivamni Vrh, Ždinja Vas, Suliopla- te, Golušnik in Murni Dol ter od tega se proti cerkvi na Trški Gori raztezujoče strmo pobočje. Naj manj pa je trpel vzhodni del, ležeč proti Št. Petru. Nova Gora s sosed¬ nimi vinskimi kraj je največ tr¬ pela vsled toče; ljudje zatrjujejo, da je toča tam vse uničila. Tudi na Grški Gori je toča zlasti ob vrteli hudo potolkla. Tam, koder je trta še mlada, upajo, da se bo velik d^i škode popravil. A tam, koder je zadela mlade nasade, jih zbilo in prelomilo, tu ja vsako upanje zaman. Pri vsi nesreči je še dobro, da je drugi dan deževalo in da v nedeljo še ni bilo pravega solnca. i'o bo marsikatero škodo popravi¬ lo. Sicer pa je danes težko preso¬ diti pravo škodo; to se bo še le dalo dognati v par dneh. Vinograd niki pravijo, da bi škodo vsled to¬ če še prenesli, toda hujše kakor toča, je razsajalo nalivje. Doma¬ čini pripovedujejo, da je skozi dve nri lilo kakor iz škafa, da so se po potih in ko so bili ti polni vode, kar preko vinogradov valilo divje dereči potoki, noseč seboj kamen¬ je in trgajočo zemljo s trtami vred. Hrami, kleti in hlevi so bili do pol metra polni vode. Nek mlin v žle¬ bu (ozki dolini) med Trško Goro in Grčevjem je bil sploh ves pod vodo, ker so se zgornji jezovi pre¬ trgali in je vsa voda bruhnila nav¬ zdol. Posledice teh potokov je tudi opaziti po prizadetih vinogradih. Ta polno naplavljenega kamenja, tam celi kosi vinograda odtrgani in odneseni na sosedne parcele. Od daleč se cela gora tako lepo vidi, kot bi se ne bilo nič hudega zgu- dilo in da so vsa jadikovanja izmi¬ šljena ali vsaj pretirana. Le tu pa tam se opazi tudi že od daleč kak¬ šna posebno grdo iztrgana meja, ki jo je naliv podrl. V spodej leže¬ čih vinogradih ob glavnem potu proti cerkvi je tudi v resnici še le¬ po ostalo. Ne poznajo se toliko ne nalivi, še manj pa toča. A čim pri¬ deš proti sredini, se pred teboj razgrinja silno žalostna slika. Ta¬ koj pod vinogradom deželne kme- tiške šole je pod potjo Mohorjev vinograd. Kar pa se vidi zadej za Bergmanovo in Seidlovo zidanico, to je naravno žalostno. Cel breg in velik kos vinograda v kakih 40 m dolžini je nasilno pretrgan, prevr- žen s trtjem in velikimi sadnimi drevesi s koreninami v pred prene¬ sen na globoko spodej se nahaja¬ jočo vožnjo pot in še globoko in da leč pod njo. Koder je bila pot se zdaj dviguje grmada zemlje z od¬ nesenim drevjem in trtjem, vmes pa potoki naplovljenega blata. Tu sta prizadeta domačin Skubic in novomeški lekarnar Bergman, ki imata skupaj vinogradne parcele. Skuibic je s svojo družino, ki biva v svinjaku podobni kolibi, uničen. Pa to še ni vse. Streljaj daleč od ■tod je druga skoro še večja kata¬ strofa zadela novomeškega trgov¬ ca Seidla, deloma tudi Redka iz Prečine. Tudi tu je voda prišedša iz pota, odtrgala velik kos vino¬ grada do kolen na globoko, ter vso ogromno maso z visokim bregom tudi približno 40 m na dolgo pori¬ nila proti strehi Redkove zidanice, tako da je zadnja stran vsa zruše¬ na; ravno tako pod predzidanico. lako bodo te giomne mase na¬ plavljene zemlje spraviti s pota, te ga nihče ne ve. Tu bo moral dežel¬ ni odbor priskočiti z zdatno po¬ močjo. Zemlja po vinogradih pa se še dalje vgreza in bognedaj de¬ ževnega vremena, sicer je še več posestnikov naravnost uničenih. V bližini teh dveh najžalostnejiših po škodb se nahajajo še oškodovani posestniki: Kostrevc, Korbar, Ku¬ melj iz Bučne Vasi, ter Jančarja vulgo Šali j a iz češče Vasi. Hudo so tod Okrog trpeli nadalje še vino¬ gradi ge. Sanger, gdč. Rosina, de¬ loma tudi g. Grma, više gori pro¬ ti Cerkvi, koncem Murnovega Do¬ la, po Golušniku pa so hudo priza¬ deti: Kraševic Jera, Jakljič, Ko- treve, Drenjk, Krevs, Potočar in več drugih. Severno stran pod cer¬ kvijo bi bilo Dularjev hram kma- lo zasulo, toliko zemlje se je od¬ trgalo deloma cerkvenega sveta deloma Dularjev iz Vavte Vasi. Takoj na oni strani pa se je obse¬ žen kos takozvane Langa'rjeve sta¬ rine odtrgal nad gozdom ter liki blatni reki se razlil preko in ob robu gozda na spodaj ležečo rav¬ nico. Pri obsežnosti gore in nesre¬ če je nemogoče vse posamezne slu¬ čaje našteti. — Slično kot Trška Gora je trpelo tudi Grčevje. Tudi tu je dragocene zemlje mnogo od¬ nesene in več trtja uničenega. Po¬ leg naplavov pa je tudi strela po vinogradih napravila mnogo ško¬ de. V Majdičevem vinogradu v Razborih sem videl okoli 50 trt u- ničenih vsled strele, ki je udarila v kole, ter s pubom vse naokoli o- palila. Najhujše je streli razsaja¬ la v ždinji Vasi in Kanmim Vr¬ hom. Pri tolikem številu sr.reinih udarcev tudi v notranjost hiš je še čudno, da ni nobene smrtne žrtve, pa tudi Dolara ne. Pač pa je vsled puha veliko oseb poškodovanih. Ta ko n. pr. Kukmanca, Gregorčeva šena. Blažičevi hiši je strela vžgal' vence okrog slik na steni. Poto jeva dekle v Ždinji Vasi je stala pod orehom pred hišo; strela pa jo je omamila. Edina smrtna žrtev se je pripetila na Cerovcu pri Smo- lenji vasi v zidanici, kjer sta dva moška kuhala. Od strele zadeti Slejkovec je še proti tovarišu re¬ kel, da je strela, ki je prišla skozi dimnik, nekam blizu udarila. A v tem se je že zgrudil in ko mu je oni priskočil na pomoč, je bil že mrtev. — Na Daljnem Vrhu pa pravijo, da je toča močno vse pobi¬ la. V Bezgovški dolini je bila tak? poplava, kakoršne oba mlinarja, brata Žagarja ne pomnita. Oba mlina sta bila poplavljena. Krka je narasla 1 m 60 cm nad normal¬ no, nižje po takozvanih dolenjskih travnikih, je vzela večino pokoše¬ ne mrve in več čolnov. Končno še nekaj: Letos ni poslanca Jarca nič nas pregled; lani, ko je 'bila škoda najmanj občutna, je pa koj prihi¬ tel. Pa takrat so bile — volitve! PRIMORSKO. Smešen samomor. Karolina Ru- precht, 50 let stara, se je nekaj sprla z domačimi ljudmi in skleni¬ la izvršiti samomor. V ta namen je namešala v vodo malo etove ki¬ sline in to izpila. Samomorilki ni prav nič škodoval njen samomoril¬ ni poizkus, izprala si je samo že¬ lodec. Pretep v gostilni. V neki gostil¬ ni v ulici Rosada prišlo je do veli¬ kega pretepa, pri katerem so bili polomljeni vsi stoli in vse mize. Po zraku so letele steklenice in druge slične posode, tako, da ima gostilničar veliko škode. Najhujši razgrajač je bil neki Turek, 42- letni 'Osman hej Mehmed, rodom iz Marmare. Zaddbil je pri pretepu tudi veliko rano na licu. Turka so oddali sodišču, ker je baje on iz¬ zval prepir in pretep. Smrtna nesreča na južnem kolo¬ dvoru v Trstu. V nedeljo, dne 7. junija zjutraj je okoli 4. povozil premikajoči stroj prožnega moj¬ stra Jos. Resnika ter ga popolno¬ ma raztrgal. Ponesrečenec je uži¬ val med železniškim uradništvom in delavstvom velike simpatije. N. v. m. p.! Nesreča pri delu. Pri popravi kotla v papirnici Leykam-Josefs- thal v Podgori se je po nesrečnem naključju ponesrečil delavec Fe¬ liks Tolmar. Vlomi v Barkovljah. Ko so v ponedeljek 8. junija zjutraj odpr¬ li v Barkovljah pri tvrdki A. A. Backer uradne prostore, so opazi¬ li, da je v lokalu vse narobe. Vlo¬ milci so odprli železno blagajno in ukradli okrog 100 k drobiža. Vdr¬ li so pa tudi v trezor, a je bil tam¬ kaj njihov trud zaman. Za svoje težko delo so imeli le 100 K. O ta¬ tovih nimajo še nobene sledi. Nasilen urar. V Trstu je na uli¬ ci Pozzo del mare udaril grbasti urar Hektar Horak nekega Jakoba Dimnika tako, da je ta pričel kr¬ vaveti iz ušesa. Dimnik je šel takoj na policijski komisarijat in so po¬ slali v kavarno “Flora” nekega re darja po Horaka. Ta se je pa z vso silo postavil v bran redarju ter je pozval na pomole celo svojega bra¬ ta in potem redarja obrcal in po¬ škodoval tako, da je redar že kr¬ vavel. -Slednjič je prišel redarju na pomoč še drugi redar in sta oba komaj ukrotila nasilneža ter ga »pravila na varno. Tat na parniku. Na parniku “Kaiser Franz Josef I.” je bil a- retiran 211etni kotlar Izidor Šta¬ bi zza, doma iz Spina, ker so ga za¬ sačili ravno, ko je razbijal kovčeg nekega mornarja. Aretirana tatoav. V noči od 3. na 4. majnika bila je izvršena na Borznem trgu tatvina v trgovini Hofstadter. Par dni kasneje sta bila kot osumljenca aretirana neki Ernest Lunazzi in Julij Poppes, dočim sta jo dva druga tatova še pravočasno popihala. Ta dva sta neki Renulich in Marij Borgnolo. Po izvršeni tatvini sta šla v Mi¬ lan in Benetke, kjer sta zapravila vse in imela še to predrznost, da sta se zglasila 'pri avstrijskem kon¬ zulatu. Policija ju je aretirala ter poslala v Trst, kjer so oblasti 'kljub tajitvi o-beh, dognale, da sta soudeleženca pri onem vlomu. Tatova na ladji. Te dni sta bila aretirana 281etni Viktor Hesber- ger in 241etni Fran Zafuta, oba de¬ lavca v plavžih pod Škednjom, ker sta na neki ladji družbe za zasi¬ panje morja nasilno odprla kov¬ čeg čpvaja iste ladje in ukradla 60 K denarja. Slaba letina na Goriškem^ Vsled dolgotrajnega deževja in nizke temperature je letina posebno po Furlaniji zelo 'slaba. Najbolj dra¬ stično sliko podaja izvažanje čre- šenj. Iz Krmina se izvažajo čre- šnje na Rusko in se je leta 1912. poslalo tja st p vagonov črešenj, leta 1913. sicer manj, a je bil iz¬ kupiček vsled višjih cen skoraj enak, letos pa so odposlali le 18 vagonov in je izkupiček za pribli¬ žno 250.000 K manjši ko lansko leto. Tudi po ostalih krajih Gori- škc in Primorja s.e sdno pozna sla¬ ba letina. ŠTAJERSKO. Umrl je v Voitsbergu na Sred¬ njem Štajerskem meščanski uči¬ telj Avgust Aistrich v 50. letu svo¬ je starosti. Siromak je dolgo bole¬ hal, dokler se ga ni sedaj vendar usmilila tolažnica smrt. Iz Laškega trga. V ponedeljek 8. junija so se vršile občinske vo¬ litve, pri katerih so prvič nasto¬ pili tudi Slovenci. Slovenci so tu¬ di navzlic nasilni nemškutarski agitaciji v 3. razredu zmagali. Do¬ bili so slovenski kandidat je gg. Konrad Elsbacher 87, dr. Josip Kolšek 86, Frane Kranjc 84 in Ig. Pirnat 8 glasov. Nemški kandidat- je so ostali za 2 do 6 glasov v manjšini. Ni si lahko mogoče na¬ slikati veselja in navdušenja; ki je zavladalo med Slovenci, ko so izvedeli ob tričetrt na 12. Uro vese¬ lo poročilo, da so zmagali. To je prvi posrečen naskok na nemške trge in mesta na Spodnjem Šta¬ jerskem. KOROŠKO. V spanju okraden. V Celovcu se je splazil ponoči neki tat v stano¬ vanje Ivana Pogačnika ter mu je med tem, koj e ta spal, izmaknil denarnico s 70 kronami in zlat po¬ ročni prstan. Vlom. V Blatogradu vlomil je neki tat v odsotnosti posestnika Frana Dullinga v njegovo stano¬ vanje ter iz zaprte omare ukradel mnogo perila, obleke in drugih predmetov. Tatvine osumljeni je neki hlapec, ki je isti dan, ne da bi bil odpovedal službo, zapustil delo in izginil. Nepošten podčastnik. V Belja¬ ku vzbuja veliko pozornost beg ra¬ čunskega podčastnika Deutscha, ki je služil pri tamošnjem huzar¬ skem regimentu. Prodal je po na¬ ročilu več erarskih konj, denar, t. j. 1600 K, pa pridržal zase in po¬ begnil. Sumi se, da jo je nopihal v Švico. Škodo trpi vojaški erar. Velika tatvina prekajenega me¬ sa. V Kotovčah so vlomili do se¬ daj še neznani tatovi ponoči v me¬ sno shrambo posestnika Friderika Orešiča ter odnesli 150 kg mesa v vrednosti 300 K. Morala sta biti dva tatova, ker bi en sam ne mo¬ gel odnesti toliko mesa, ne da bi ga bil kdo opazil. Tudi so morali tatovi dobro poznati domače raz¬ mere, ker bi drugače ne prišli v tako kratkem času do svojega cil¬ ja. O tatovih nimajo prav nobene sledi. Slika bede. V nedeljo zvečer, dne 7. junija, je prišel v neko ka¬ varno v Celovcu 1. 1896, v Maribo¬ ru rojeni in v Vojšperk pristojni samski fotograf Rud. Jobstl, kjer je v neki družbi popival do triče¬ trt na 4. zjutraj. V družbi se je pilo tudi šampanjec, ter je Rudolf okrog 4. ure vstal in odšel na stra¬ nišče. Tam si je pognal kroglo iz •revolverja v srce ter obležal na me¬ stu mrtev. Jobstl je bil zadnji čas v službi nekega avtomobilnega podjetja, kjer je snažil vozove. Iz¬ vršil je samomor iz bede in so na¬ šli pri njem le 10 v. Ostal je ne¬ kemu gostilničarju dolžan večji znesek za hrano in stanovanje. Truplo nesrečneža so prepeljali v mrtvašnico. Ta samomor je pov¬ zročil po celem Celovcu veliko za¬ nimanje. Sanitarne razmere v Volšperku. Iz Volšperka se piše: Sanitarne razmere v našem mestu so narav¬ nost škandalozne. V bližini kolo¬ dvora je veliko močvirja, čigar od stranitev bi bila nujna potreba. Labudska reka dobiva pred Volš- perkom mnogo nesnage, ki jo tka- kaj spušča neka tovarna. Te vode smrde tako neznosno, da je narav¬ nost škandal. Po cestah pa se gro- madi tak prah, da jemlje človeku sapo, če se pelje mimo kak voz. Potrebno bi bilo, da mestna upi a- vi čimpreje prične s tlakovanjem cest, mesto, da brezpotrebno raz¬ metava denar za popolnoma nepo¬ trebne stvari. Pozor rojaki! Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovr¬ stne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljanje po¬ slopij, čiščenje zemlje, in druge vabljive pretveze, katerih sploh ne 1 morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragoce¬ nega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske farmarske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že lepo število naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. Ta svet se nahaja poleg prijaznega mesta, šol, mle-/ karne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo dragih: podjetji. ^ Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postrežen, dobiti dober in rodnviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. MANTEL L. BOX 221 VVAUSAUKEE, WIS. po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske farmarske na¬ selbine predno greste kam drugam svet gledati, ter čas in denar po nepotrebnem tratiti. (lx-7-13) KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU- TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. Prodajam parobrodne in železniške listke na vse kraje v staro domovino. Prodajam lote pri velikanski JEKLARNI United States Steel korporacije v Gary in New Duluth, Minn. PRODAJAM farme in neobdelano zemljišče v Taylor Gounty Wis., po jako ugodnih cenah. Neobdelano zemljišče od $12.00 naprej. — Zavarujem poslopja, pohištvo in blago proti požara in škodi po viharju. Zastopam stare in poštene družbe, ki po¬ ravnajo škodo v najkrajšem času. Max Volčanšek Jones Street, nasproti pošte Eveleth, Minn. J. J. MeDERMOTT Nacijonalni golfersltl prvak od 1911 do 1913. “Kadenje poveča zabavo z ‘golf če je fajfa nabasana s Tnzedo to¬ bakom. Tuzedo da več zdrave za¬ bave kot katerikoli drugi tobak. Puši! Kadi! K AKOR veseli človeka voziti se v naravi, tako je tudi čez vse prijetno kaditi izvrsten tobak — TUXEDO. Vožnja in kadenje ^o gre skup. Kadar greste v gozd ali v naravo, ne pozabite vzeti seboj škatlo TUXEDO. Zabavajte se vse popoldne s TUXEDO. Na¬ bašite fajfo s TUXEDO in kadili boste najboljši to¬ bak. In kadar bos^e trudni, sedite, počite se in pušite TUXEDO. To je dober svet a vsakega. ALEX CAMPBELL Deželanski klub Brookline, Mass. “Jaz sem vedno pripravljen po- livaliti Tunedo tobak, čim dlje ga rabim, tem bolj ga ljnbim. Njegov dišeč, tolaži jo v okus j« povod, da gu “golferji” najraje kadijo.” ALEX ROSS Tačljonalni golferski prvak 1907 pravi. “Tuxedo, hladilen In mil, je to- >ak, kateri zadovoljuje kadilca. ?eč mojih tovarišev se strinja z aenoj, in daje prednost Tunedo.” The Perfect Tobacco for Pipe and Cigarette Vredno je, da poskusite TUXEDO. Posebno če Vas rad peče jezik in ne morete kaditi fajfe. Če kadite TUXEDO, vas ne bo peklo, četudi ga kadite fajfo za fajfo, toliko fajf kolikor ga zamorete skaditi. TUXEDO je napravljen edino iz zbranega, najboljšega, vmlajenega Burley tobaka. Narejen je po izvirnem “Tuxedo procesu”, kateri odstrani vso žarkobo in razvije ter obu¬ di vso čarobno milobo, duh in okus, ki je po naravi pri- dejan B u rley tobačnem li¬ stu. TUXEDO SE ZAMORE KU¬ PITI VSEPOVSOD. Znamenita zelena škatlja z zlatimi črkami, narejena i|j tako, da gre ravno v žep 1UC Pripravna vrečica, podvleče- na znotraj z vodovarnim pa- r r pirjem e) C V stekleni posodi 50c in 90c. d MEHIČAN TOBACCO COMPANV narodni VESTNIK. 4 “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenlc Sami-Weekiy. 0wned and published by the Blovenlan Prlnting & Publisblng Company a Corporation. Plače ot Business; Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald Issued every Monday and Thursday; subscription yearly $2.00 _ The best Acvertlsmg medluin among Slovenians In the Northwest. Rates on applicatlon 'ntered as second-dass matter May >i. 1911 at the post Office Duluth, Minil., onder the Act March 3, 1879." _ „narodni vestnik« izdaja Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Mlnn. »h„l„ vsak ponedeljek »n četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko za celo leto . $2.00 za pol leta . $1.00 Za Evropo In Ca nado za celo leto .... $3.00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemaio. Denarne posiljatve m dopisi se nai pošiljalo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. PREPOVEDAN SOKOLSKI ZLET V LJUBLJANI. Iz Ljubljane Ibrzojavljajo, da je nad vse mo¬ dra in za varnost nemških privandrancev ta¬ ko skrbna avstrijska vlada prepovedala vse- sokolski zlet v Ljubljani. Tozadevni odlok ute¬ meljuje vlada s tem, da je se bati izgredov in demonstracij. Človek ne ve, ali bi se smejal ali jezil tej bedasti prepovedi. Ali je vlada res v takih škripcih, da vidi v vsaki slovanski manifesta¬ ciji veleizdajstvo, ali so v resnici že nastopili časi, ko Slovenec na svoji rodni, zemlji ne sme odkrito pokazati svojega Slovanstva. Petsto let je preteklo, odkar so zadnjič ustoličili ko¬ roškega vojvodo v slovenskem jeziku, sloven¬ sko 'zemljo Koroško in prebivalstvo so tuji privandranci v poznejših časih malodane po¬ polnoma potujčili in zasužnjili, in sedaj ste- gajo svoje grabežljive prste tudi po osrčju Slovenije Toda gotovo je, da jim bo nakana temeljito izpodletela Še celo dobro je, da av¬ strijska vlada tako očito kaže svojo mržnjo do vsega, kar je slovanskega. Še črv se vije, ako stopiš nanj, pa da se proti takemu posto¬ panju ne bi uprli Slovani, ki tvorijo dve tre¬ tjini vsega prebivalstva v Avstriji! Prenapeta struna poči in enkrat bo počilo tudi v Avstri¬ ji, da bo joj! Slovenci so . še preveč lojalni, ampak mislimo in upamo, da se bo začela ta lojalnost kaj kmalu krhati, če bode vlada še nadalje postopala tako z njimi Ako Slovenci, sploh Slovani na svoji rodni grudi ne bodo smeli prirejati svojih manifestacij, v katerih vidi le kak prav. zateleban avstrijski držav¬ nik veleizdajstvo in nevarnost za državni ob¬ stoj, bodo pač primorani prirejati svoje pri¬ reditve v kaki prijateljski državi izven av¬ strijskih mej! In potem se zna res zgoditi to, česar se nekatere .preveč brihtne glavice se¬ daj bojijo, očitajo- Slovanom veleizdajalske težnje, a pri tem ne vidijo svojih nemških bratcev, ki bi prišli raje danes kot jutri pod prusko pikelhaubo Grenko zdravilno kroglico je dala vlada Slovencem, a upati je, da bode pomagala in da tudi za Slovenstvo nastopijo časi zlate svobode! NEPOTREBNE ČLOVEŠKE ŽRTVE. Kakor smo navedli v članku v zadnji šte¬ vilki, skuša strokovni list “.Coal Age”, zasto¬ pajoč rudarsko industrijo, dokazati, da rud¬ niki sorazmerno ne zahtevajo toliko žrtev, kakor druga velika industrijalna podjetja. Omenjeni strokovni list se poslužuje indi¬ rektnih dokazov. List ne taji, — česar seveda tudi ne more — da izgubi na leto povprečno več kot desettisoč rudarjev življenje samo v Združenih državah, in da izgubi nad trideset- tisoč rudarjev svoje zdrave ude in zdravje pri raznih nesrečah, pa vendar izvaja iz drugih številk, da je v drugih industrijah še slabše. V dokaz navaja števila nesreč pri prometo- vanju železnic in jeklarskih delavnicah, ki res nekako dokazujejo, da je rudarstvo manj ne¬ varno, kakor nekatere druge industrije. Že zadnjič smo navedli številke, da pride povprečno pri rudarstvu na tisoč oseb v Zdru¬ ženih državah vsako leto 42, pri železniškem obratovanju (tukaj pridejo v poštev le želez¬ niški uslužbenci) 75, in pri jeklarski industri¬ ji 225 žrtev. Pri tem ne smemo pozabiti, da so te številke le oficijelno javljene, da je resnični odstotek nesreč mnogo večji. Po uradni sta¬ tistiki pa je vendar dokazano, da ponesreči v jeklarski industriji na leto četrtina delav¬ cev, da je v Združenih državah vsak četrti je¬ klarski delavec pohabljenec, oziroma mora pri¬ čakovati, da postane- Te. strašne številke se nanašajo samo na amerikanske razmere, toda gotovo je da tu¬ di v drugih “kulturnih” državah ni veliko boljše. Neoporekljivo pa je, da zavzemajo Združene države prvo mesto glede nesreč in da število nesreč še raste od leta do leta, mesto da bi padalo. Tudi je resnica, da so v tej de¬ želi ponesrečeni delavci ali njihovi bližnji brez moči, da zanj ni pravice, da se njahaiaio nedvomno v slabšem položaju, kot njihovi so¬ trpini v drugih deželah. In končno je nepobit- na resnica, da so v vseh kapitalistično razvi¬ tih deželah slične razmere. Saj je brzojav zopet pred kratkem poročal o -dveh rudarskih katastrofah v Canadi in Bel¬ giji, ki sta zahtevali nad dvesto človeških žr¬ tev ! Koliko siromašnih delavskih rodbin je zopet izgubilo svoje prehranitelje, ker pozna¬ jo podjetniki samo načelo: kovati iz delavče¬ vih kosti kapital — pa naj bodo še tako veliki stroški na človeškem življenju in človeški sreči. T človeške žrtve so nezaslišne in nepotreb¬ ne. Današnje razmere so naravnost umori na debelo, in temu se mora napraviti konec, sa¬ mo če hoče zatirani in izkoriščevani delavski razred! OSEBNA SVOBODA. Louis N. Hammerling. II. Naši predniki so priznali tri oblike vlade: monarhijo, aristokracijo in demokracijo. Mo¬ narhija je vlada posameznika. Aristokracija je vlada enega razreda, dobesedno vlada naj¬ boljših, kar seveda pomeni, vlada onih, ki se smatrajo za najboljše ter se raditega skušajo polastiti vlade. Demokracija pa pomeni vlado potom naroda. Zanimivo je dejstvo, da je bila reprezentiv- na vlada neznana našim prednikom. Ta zelo važna izprememba vladne oblike, ki je sedaj običajna pri vseh civiliziranih narodih, se je razvila med plemeni severne Evrope, ki so se povzdignili po padcu rimskega cesarstva. Eden najvažnejših korakov, katere je zapo- čel .ameriški narod, je bil ta, da je iztrebil vsa¬ ko aristokracijo. V ustavi Združenih držav se je dalo izraza temu prepričanju s sledečimi besedami: “Združene države ne dajejo nika- kih plemskih naslovov; noben človek, ki je v kakem uradu, ne sme brez dovoljenja kongre¬ sa sprejeti nobenih daril, uradov ali naslovov katerekoli vrste od kralja, princa kake zuna¬ nje vlade.” Ni treba omeniti, da je možno vzdržati ari¬ stokracijo edino le s silo, ali z oboroženo silo, bogastvom, razumnostjo, praznoverjem ali na¬ vado. Privilegiji aristokracije so eno najtežjih bre¬ men, ki teže navadno ljudstvo v deželah, kjer še obstaja aristokracija. Kadar prihaja narod iz Evrope v Ameriko, je eden njegovih glav¬ nih namenov, da se izogne tem bremenom ter pride v položaj, da more vsakdo razviti svoje zmožnosti ter se dvigniti do uspeha brez ovir, katere se mu stavi v starem kraju. Kjer ob¬ stajajo take zapreke in ovire, ne more biti no¬ bene prostosti za posameznika in osebna pro¬ stost je temeljni kamen ameriške 'republike. Ako se vsled tega hoče ohraniti to prostost ter jo prenesti tudi na naše zanamce, je treba za¬ vrniti vsaki poskjis, da se vgnezdi v naši de¬ želi aristokracija. Pri občinskih volitvah najdemo po navadi gotove elemente, ki se potezajo za javne službe pod pretvezo, da predstavljajo “zaslužno” občinstvo. Ako se natančneje pregleda stvar, se opazi, da se pod naslovom “zuslužno” ob¬ činstvo navadno skrivajo oni, ki nasprotujejo vsem liberalnim tendencam v občinski vladi ter vsej prostosti, katere ei posebno žele dr¬ žavljani inozemskega izvora. V mestih kot so New York, Chicago ali Boston se nasprotuje kandidatom svobodomiselnih načel navadno od strani takozvanih “zaslužnih” ljudi. Te ljudi, ki hočejo ustanoviti neke vrste moralno aristokracijo, pa vladajo gotove cerkvene or¬ ganizacije, ki se hočejo na vsak način prisvo¬ jiti politično moč in ki so znane nasprotnice državljanov tujega izvora. — Tako je izjavil neki list v Dwight, 111., “da je na tisoče de¬ mokratov in republikancev rajše glasovalo za Allina kot pa za “ski”, ker je bilo na repub¬ likanskih in demokratičnih tiketih par Polja¬ kov. Vidimo dosti prostovoljnih političnih zvez, ki se delajo nepristranske, ki pa agitirajo-za kandidate, predstavljajoče gotove razrede, ki se sestavljajo iz kratkovidnih duhovnikov in njihovih pristašev. Ti pa hočejo vsiliti veličini navade in nazore, katere imajo. sami in katere smatrajo za edino pravilne in dobre. Ta duh in to naziranje pa skušajo uvelja viti v zakonodajah posameznih držav. Njihove nazore glede praznovanja nedelje skušajo vsi¬ liti tudi drugim ter hočejo> prepovedati za ta dan vse zabave, dasiravno ne vidi večina na¬ roda nikakega zla v nedolžnih nedeljskih za¬ bavah, ker je ta zabava le razvedrilo in izpre¬ memba proti vsakdanjim naporom. Take za¬ bave pa tudi pospešujejo moralni standard naroda. Ples prepoveduje le posebna vrsta moralnih prenapetežev, ki je tuja vsakemu veselju, ka¬ teremu se radi vdajajo posebno oni, ki priha¬ jajo iz evropskih dežel. Tem ljudem se 'gnusi tudi gledališče, katero so posebno vzeli na piko ter ga skušajo odstraniti. V mnogih krit¬ jih so odpravili konjske dirke, ker se je vgnez- dila navada previsokih stav. V več krajih pre¬ povedujejo Italijanom, zavživanje vina pri obedu, Avstrijcem in Čehom pa pivo, katero radi pijejo poleg jedi. V vseh stvareh nima narod nobene besede. Manjšina samolastnih moralnih prenapetežev je ustvarila takozvano javno mnenje ter ga vsilila drugim. Naziranje splošnega naroda sploh ne pride v poštev. Tujejezičnih časopi¬ sov se ne vpraša za svet in čitatelji teh listov ne vedo, kako pripomoči lastnemu naziranju do veljave. S tem pa nikakor nočemo reči, da sm0 na¬ sprotni moralnemu napredku. Obsojamo pa arogantno domišljavost velike manjšine, ki se smatra edino za poklicano, da razpravlja m odloča v moralnih vprašanjih in ki j e mnenja, da splošna ljudska sodba nič ne velja. Pri vsem tem pa imajo ti ljudje vedno pri¬ pravljen izgovor, da tujerodni državljani ne razumejo ameriške prostisti ter da se izpre- meni prostost v razuzdanosti ter 'da nastane iz tega greh in zločin. Ta izgovor je povsem neprimeren. Med ljud¬ mi, ki uživajo na ta način, se ne pojavlja radi tega nič več zločinov. 'Nasprotno pa je resni¬ ca, da odvede neprestano zatiranje naravnih nagonov do najhujših izgredov in do večjih nevednosti kot pa sicer. Na. drugem mestu pa sloni ocena teh ljudi glede ljudske duše in značaja na najpodlej- šem pojmovanju človeške narave. Število kri¬ minalnih, blaznih in sploh nenormalnih ljudi znaša komaj en odstotek. tretji vzrok, zakaj se skuša uvesti takozva- no moralno aristokracijo je še najbolj važen izmed vseh. Z njim se hoče podreti temeljne osnove osebne svobode. Prostost naziranja je eden glavnih principov osebne svobode. In ta prostost tudi vsebuje naziranje, da si lahko vsak po svoje uredi svoje življenje ter da ima v tem oziru prav iste pravice kot vsak drugi, vsak poskus, da se v tem oziru omeji prostost posameznika, je nasprotno vladajočim nazo¬ rom o prostosti. Odločbe te vrste se je izdalo proti, volji naroda, ter.se je slednjega vedoma držalo v nevednosti, dokler ni postala predlo¬ ga zakon. Raditega ni smatrati takih zakonov zakonitim, ker je pravomočnost kakega zako¬ na odvisna od volje celega naroda. A pustimo vsa ta premišljevanja pri miru ter se zavedajmo dejstva, da je gotova vrsta ljudi, ki hočejo ustanoviti moralno aristokra¬ cijo, že nadela ljudstvu spone, ki omejujejo prostost in da se ta vrsta ljudi neprestano trudi, da doseže svoj cilj ter vzaJme popolnoma v roko vso vlado. Kaj pa naj storimo, da se kaj takega ne zgodi ? Prav nič časa ne smemo izgubiti. Upre¬ ti se moramo vsakemu poskusu, da se omeji osebno svobodo in zasužnji narod. Pri tem pa ne smemo čakati, da pride vrsta na nas. Ako opazimo pri sosedu kaj takega ter trpimo, da se mu jemlje osebno svobodo, bo prišla kmalu vrsta za nas. Takrat bo pa že prepozno. ŽENSKE IN BIKOBORBE. O španskih bikoborbah, ostanku barbar¬ stva, se je že mnogo razpravljalo in pisalo. Skoro noben tujec, ki pride na Špansko, ne pozabi za časopise, ali pa svojim znancem opi¬ sati to izrecno špansko navado ki je Špan- celm skoro kakor naroden praznik. In naj¬ bolj čudno je, da so bikoborbe tudi zelo pri¬ ljubljene pri Špankah. Ravno v tem oziru bi marsikdo mislil, da se bo ta krvava igra za¬ gnusila nežnemu spolu. Toda 'kaj še! Mati kralja Alfonza je bila sicer proti bikoborbam, toda sedanja španska kraljica noče biti nepo¬ pularna in hodi gledat bikoborbe, kajti Špan¬ ci hočejo, da bi ravno njihove žene in dekleta v pestrih oblekah in mantiljah, z rožami v la¬ seh in s pahljačo v rokah tvorile dekorativni lesk gledališča Velika priljubljenost bikoborb in dohodki, ki jih imajo tereadorji, bikoborci, je dovedla tudi nežni spol do tega, da je sto¬ pil med bikoborce. Še pred par leti so bile bi¬ koborbe — toreadorke. Mlade, krasne dekli¬ ce v tesnih hlačah do kolen so morile bike v zabavo trmoglavega občinstva . . . Toda k sreči je socijalna zakonodaja, kateri se celo zapuščena Španska ne more popolnoma ustav¬ ljati, napravila konec tem toreadorkam. Toda trelba je naglašati, da so bikoborbke zaslužile več nego njihovi tovariši. In zgodil se 1 je slu¬ čaj, da je neki bikoborec z imenom Avguštin Reverte nastopal dolgo kakor žena z imenom Marija Salome. Tudi v aristokratičnih krogih je bila da-ma, kateri je ugajalo Ibikoborstvo, oziroma pobijanje bikov. Bila je to vojvodin¬ ja Alba, ki se je dala v svoji mladosti fotogra¬ firati — sedeča na biku. Zanimivo je, da so bile tudi nune bikobodbke. V zgodovini biko¬ borbe, ki jo je spisal grof de las Navas, dobi¬ mo sledeče podatke: “Jako veliko je število Špank, med njimi so plemenitašinje, meščan¬ ke, neporočene, poročene, vdove, da celo nu¬ ne, ki so se peš in na konju borile z biki.” Na drugem mestu piše grof de las Navas: “či- tatelj se ne bo čudil, če je bila za časa pobož¬ nega kralja Ferdinanda VII. navada, da so se mlade deklice, ki so šle v samostan, dan pred svojim odhodom v samostan, udeležile bikoborbe ter se tako ločile od posvetnega življenja.” Pisatelj Adolfo de Castro celo na¬ vaja, da se je neka nuna, predno je položila zadnjo bljubo, borila, z biki v nunski obleki in sicer več ur. Višjih razmer zahteve, kaj so li drugega ne¬ go pregreha zgodovinskih časov! — Te višje razmere zahtevajo, da mora okosteniti vsak ud družbe naše, .da si mora zamoriti sam sebi duha, da mora potem nositi vedno mrtvo srce v sebi, mrtvo srce, četudi cvete naokrog po¬ mlad, pojo ptice pod nebom in se žari priroda v vsej svoji krasoti. Višje razmere so samo izgovor in vsak, kdor se ne upa na pekoče solnee delapolnega življenja ter bi rad prespal trenutke bodočnosti v senci duševne lenobe, ima te razmere takoj pri roki in opravičuje ž njimi brezplodno svoje postopanje. Dr. Iv. Tavčar, Mrtva srca. Največja prodaja fonografa C,., . . .. ccr-ni stroi, ki ima najsiajši, najjasnejši, naj- Shka Predstavlja REGAL govorec, str iklad 12 inčev široka, glasnejši in najcistejši g'^_ Velikost s J j p , ’ 3 .«ne JS i .n e-- ■ hrastovine, bogato emajlirana 7 inčev v,soka. Z a trpežnost se jamči 15 let. Te vrste ter krasno okicena z * $40.00 zaradi tekmovanja pa prodajamo se- stroji prodajali so držav in Kanade zaeno z 12 najboljšimi pesmami —»■« 500 ^ istotako prodajamo dobro poznane'VICTOR govoreče stroje ter COLUM¬ BIA gramofone. Pišite po naš novi, bogato ilustrovani cenik, katereča Vam pošljemo poštnine prosto. Saul Birns, 117 2 nd Ave., Dept. 47 □ □ □ o Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Ves tnik 405 West Michigan Str., Duluth, > r *;Xv se*, ; VesF 1 ^' Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari lično, ceno in točno. Tiskovine društva v eni ali več barvah naša posebnost Pismeni papir in kuverte izdelujemo j a l; 0 okusno. Poskusite naše delo. Mi jamčimo zadovoljnost. . linijska tiskarna. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. F. S., Stillvvater, Milin. — Po¬ ročajte, če ste avstrijski ali ame¬ riški državljan predno zamoremo kaj vkreniti. Tudi natančneje po¬ datke kako ste dotičnega vbili; če je bilo v tepežu ali napadu; ka¬ ko je prišlo, do napada ali tepeža; dan, mesec in leto vboja in smrti dotičnega, ime dotičnega, vaše prejšnje obnašanje, vposlenje, in .druge podatke, ki foi pomagali, da še doseže zopetna preiskava, in da, če ste res nedolžni, boste rešeni dosmrtne ječe. Opišite vse važne dogodke in imena prisotnih v po¬ boju, potem bomo storili vse, da pride stvar, če mogoče, še enkrat 'pred obravnavo, ker 'zavedamo se groznih občutkov človeka, ki je vječen po nedolžnem za vse živ¬ ljenje. — Povratek galipolskih Srbov na Kosovo. Pred 500 leti so Turki vjeli mnogo Srbov ter jih izgnali od njihove domovine. Tako so bili vstanovljeni dve srbski vasi ob Dar danelih. Ti 'Srbi so ohranili tradi¬ cijo o stari domoini, jezik in obi¬ čaje. Zdaj se vračajo ti Srbi v sta¬ ro domovino. Srbska vlada jim je dala zemljišča na Kosovem. W. J. EIETOW, predsednik. O. FOESTE, blagajnik. GEORGE HELLEB, podpr e j M .., O. KAUFMANU, pomolu! Glavnica in rezervni sklad GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan, % plačuje od hranilnih vlog Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBEOIH KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne me:;a| f bikci«, katere , mke SO zalega , množenje ti biiistvo je dokaza Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vei Uvarna zdravju-, • je mnogo hi L ne stori zoper |ik^ud no o tem svedoči njeno ime. ^ Knjiga je tiskana na najfinejšem papiiju ter najlepša, kar jih je kedaj izišlov Ameriki v$lovw|. ®^ J { LJon Obsega 144 strani ter tri slike na posebnem papiiju, cesarice ELIZABETE, cesarjeviča RLD«. nesrečne baronice VETSERE, ljubimke slednjega. Cena knjigi s poštnino vred 1.— dolar. Denar pošljite v rekomandiranem listu ali pošt Moner NAROČILA JE NASLOVITI NA: John Putrich, 520 E. 77 St. Bo* 20. Ne* Hrt Jen ^ muk: 1 Mul,, Prezimi - razvi Eli=11= VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank of Slieboyg , an, jam¬ či trdnost in moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. Premoženje 3,000,000 BANKof SHEBOYGAN •, ^ A ROLL OF HONOR BANK 0 . J6 INTEREST PAID ON SAVINGS J'o Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436 -Zi. Frank Brand —: TRGOVEC :— z GROCERUa MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonvvealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva • tom v obilen poset,. Cene zmerne. AUSTRO-AMEI PAROBRODNA Direktna črta med New Avstro. Ogrskd' Nizke cene. - »» Električna kuhinja. Kabine in. razreda naP^ KAISER FRANZ martha wa^,, Na ladjah se govore ES**, u #5- d’*«. ■■ 'Ma rv, Ja ' . /) jJS le ytrte' .ježih 1, obrodi »» en J er je - Družbini paro«*— g KAISER FRANZ Jj^ MARTHA WASV LAURA, ARGENTINA, ^ ^ 0C® obrodi s« * Novi parol Za vsa “2dajF z a asto p: obrni na gla „ PHELPS BROS. k »* K , 2 Washington - -obia^n it ali na njih po^ab v Zedinjenih drz L 1914. NARODNI VESTNIK © C> • M * O # (i .r E nr njih omejitev. . nain esna2nejša žival. Alah 8 v- in mrtve stvari m ?VSe iveč bolezni- Zato ho- Snaniti naše ljudstvo s za odstranjeni e muh. «r'r; a ie pronašlo, da je oku- J zdrave ljudi z jetiko, jjla " U in Škrlatico, kozami itd., I* arje unla po bolnih ali mrtvih '-' e,a potem po zdravih. Na- ..maša v* godnega Vestnika ni le # ,J , t j n ovice in storje, ampak priB asau A s iovenskim ljudstvom praktičnem 'Živ¬ ki je ^Padajoče ; ovine Za ‘osebnost. ;mo jako jamčimo I. gospodarje in gospodin- za fante in dekleta veli- ^‘“ anosti. V tem oziru je Na- fc ' vestnik edini slovenski list, , 0 i a wa kakšno važnost na izobrazbo za vsakdanje ff en je se bo gotovo naročil na EUi Vestnik. •EB, podpredsednik. • pomožni blagajni), $365,MI| NK boygan, Wis. a PAEOBBOD51 ikovrstne menjict Jiesi tolonasledffll DOLF- niva Ufi naP^e- te rn uce . n ocaP oT . _^c. ■ SMBU Ideve«*- 1 ‘ je "° P u,i# d olar ' eri* M° ney bakcili, katere je zanesla mn- k Bele pike so zalega bakcilov zase¬ di no muhi, katera je bila vjeta in sredstvom za razvoj in množenje trosov. Znanstvo je dokazalo, da je mu- inevarna zdravju; vendar dan- jfcnes je še mnogo hiš, kjer se ni- Jsar ne ‘stori ‘zoper to nevarno belko. Tisoče družinskih očetov Rde k obedu z ženo in otroci, ne zmenili za roje muh, ki la¬ djo po njih hrani. Majnerji in de¬ lte na hrani v priprostih hrani- Seih uživajo hrano, ‘ki je oblezena «amil. Deteta pijejo mleko iz liekarn, kjer muhe rojijo, kot če- fe.Ia to vse se godi vzlic svari¬ te, ki se objavljajo v časnikih in ivljajo ljudi na boj ‘zoper mu- te- Da, celo v ‘bolnišnicah, kjer bi p moralo gledati z vso strogostjo sanitarnost, se najdejo muhe so okna iu vrata slabo zamre- ®- 7 Združenih državah oboli leto približno četrt miljona lju- • ^ legarjeim (typhoid, reci taj¬ il- in prilično šminka teh bol¬ ite'' vmre. ČSrevne in drobne bi¬ te' razsajajo najbolj pozno po i® rano v jeseni ko je največ To kaže, da sejejo muhe te Znanstveniki so našli na *®ii muhi okoli 100.000 bakci- Ftetrosov. čudno potem ni, da 1 L ;jal tako nevarna zdravju. P yea dejstva so se pronašla : e z "'ljenja muh: u -luha prezimi v kakem zave¬ li!! 10111 ' 1 razvita ali P a ' kot „ katere zleti spomladi po- llu miCa Zle ? e nae nkrat okoli i jajc, katera se zvali- ^ 2 p 0 ^. v os . m 'i k urah v črvičke. HZ! 10 « dorasejo v okoli se- r«s» iak* ,1 ,A «'V / ir0 d> p d v , 4 w y , ti- * < * ’ i-"‘ kj er S ^ 011 povso< J, najraje pa nul V aŽno in vmazano. e ’ kot sadne muhe in ih hlevske muhe, pa ležejo kaj rade jajca v človeško blato. Ako vpoštevamo ta dejstva, na mreč, da leže muha najraje jajca v blatu ‘živali in ljudi, bomo stori li vse, da ne bo prišla v naša sta¬ novanja in oblezila našo hrano in opravo. Ostudno je. če vidi človek v trgovinah razpostavljeno sadje, kruh, kendi, zelenjad, meso itd., po katerih stvareh lazijo muhe, ki so lazile malo prej mogoče po pljunkih, mrtvecih in straniščih. Izobražen človek, ki vse to vpo števa, bo napovedal muhi neizpro¬ sen boj, ker uvidel bo, da je muha najostudnejši in najgnusnejši raz- našalec bolezni. Muha se množi čudovito hitro Tu v severnih državah začne leči jajca že meseca aprila; v južnih krajih pa mnogo preje. In ako bi ne bilo nobene zapreke bilo ,bi iz ene matere v teku od srede aprila do srede septembra okoli 214,557, 844,000,000,000,000,000 potomcev in potomk. Kako velikanska števil ka je to! Med našimi rojaki in ro kinjami jih je gotovo več kot po lovica, ki si jo ne morejo pred staviti. Muha je prilično četrt pal ea dolga. Ravnik ali ekvator okoli zemlje meri 24,800 milj, in muhe ene same matere, če bi ne bila no¬ bena vbita, bi segle okoli zemlje par tisočkrat. V starem kraju imajo- muhe prosti vstop povsod. V Ameriki in tndi na Nemškem, Francoskem, Angleškem. in pri drugih napred- fleh. 4)j° tem se črvički zapupijo. ’ Kj, jj^ e z l e ti muha v dveh do Ktj ’ tako -da se razvije iz fe dnl T i dVa “ a;istih do pet ' kar je največ odvi¬ li l[f , dneib ia- - star! 0 IUU ’ 1 Č a le ’ že Z0, P et -i a J ca iI U | 11 d' 0 , dva tedna. n • Se na jraje vali v konj- 7<’. zat0 čim -bližje konj- l e stanovanje tem huj- muh. Jajca pa leže- Da dle Stopnjo razvoja muhe. Jajca, mnogo po veeana. Crvi&č-k, naravna in povečana velikost. Pupa, naravna in povečana velikost. Dorašeena muha. nih ljudstvih Evrope, jim je za branjen vstop vstanovanje s žič¬ nimi mrežami čez okna in vrata, vendar za vničenje muh se je clo- sihmal premalo storilo. Ako hi člo¬ veštvo bolj skrbelo za snago in bi pobijalo muhe takoj spomladi ko s e prikažejo, bi sčasoma omejili, če ne vgonobili to nadlego. Treba je pa tudi tukaj kot povsod dru¬ gje sodelovati, če se hoče doseči povoljni vspeh. “Sodelovanje ali kooperacija”, to devizo je Narod¬ ni Velstnik vedno širil med Sloven¬ stvom, in tudi nase ljudstvo je je¬ lo uvidevati, da je blagostanje Past za muhe in nje prerez. na j lož j e priboriti, ako delamo z združenimi močmi. “Viribus Uni- tis”, geslo -starega Franca Jožefa, in “United we win, divided we fall”, geslo Jenkijev, sta vsekakor tudi za Slovence vpoštevanja vre¬ dni, če stremimo res po kakem na¬ predku. iZ medsebojno pomočjo se zamore izpeljati vse ono, kar po¬ samezniki ne morejo doseči nikdar. Kakor se dajo povzdigniti nasel¬ bine is skupnim prizadevanjem in stremljenjem, tako se dado uničiti tudi vse muhe, če bi se zavzelo za to vse človeštvo. Hlev naj bi ne 'zgradil nihče bli¬ zu stanovanja in gnojišče naj bi ie. bilo tam, kjer je kuhinja in je- lilna soba. Gnoj naj bo v temnem prostoru, in če mogoče naj bo po¬ krit. Spelje 1 naj se stran na njive prej ko mogoče. Okoli hiš naj se drži čedno in snažno. Navada zli¬ vati vmazana vodo pred prag in metati ostanke jedil za hišo je ze¬ lo ‘slaba in noben izobražen in pre viden človek se je ne poslužuje. Če držite vi okoli vaše hiše snažno vaš sosed se pa ne meni, če komaj hodi čez kopice smeti in odpad kov, pritožite se pri zdravstvenem odboru (iboard of health) vašega kraja. Kjer ni kanalizacije, na pravi naj se grebenična jama (cesspool) za pomije in drugo vmazano vodo. Stranišče je pa po ■sipati s klornim apnom (chloride of lime). ‘Blato boSlnih ljudi je posuti dobro s “chloride of lime” in je zakopati, da ne pridejo muhe blizu. Posebno -pri legarju je to slučaj, ker so trosi v črevesju. Muhe je vgonobljati s strupom Jako vspešen strup je, če se zmeša ool pajnta mleka, pol pajnta vode in tri juhine žlice formalina > To se zlije v kozarec, ki se pokrije s krožnikom, in potem se obrne na¬ robe, da le‘ze tekočina počasi ven na krožnik, kjer jo muhe ližejo. Paziti je, da ne pridejo otroci zra¬ ven. Ta strup se pa tudi lahko na¬ stavi v hlevu. Ne kupujte mesa, grocerije, sa¬ dja, ‘kruha in drugih jestvin v tr¬ govinah, kjer se nič ne stori zo¬ per muhe. Matere in pestunje pa pazite, da ne bodo muhe oblezle deteta in otročji “cucel” (nipple). V pekarijah, mlekarnah, kuhinjah, mesnicah, itd., naj bi muhe ne imele prostora. Boj zoper muhe naj bi začele cele soseske, cele vasi, ce'a mesta, cele -države, in sicer že takoj za¬ četkom spomladi. Ko bi ljudstvo uvidelo, da izda mnogo denarja zdravnikom radi muh, organizova- la bi se po naselbinah društva zo¬ per muhe. Koliko pretrpijo bol¬ niki, koliko noči prečujejo strež¬ niki in strežnice pri njih, koliko solz se prelije, koliko denarja se izda radi bolezni in smrti, katerih povod so muhe. Treba bi torej bi¬ lo energičnega skupnega delovan- a zoper to nevarno in gnjusno žuželko. Muhe naj bi pobijal vsakdo, in duhovni bi storili koristno delo, če bi podučevali poslušalce tudi o stvareh, ki so potrebne za časni blagor, in tu sem spada tudi pod¬ uk glede vničevanja muh. Stariši in učitelji ‘ter učiteljice naj bi vnemali mladino, da bi sodelovala boju zoper te nevarne žuželke. Nastavljal naj bi se pridno lepljivi papir (sticky fly paper), in stori¬ lo naj bi se vse, da bi se muhe ne množile tako hitro kot sedaj. Nekateri napredni farmerji, ki se zavedajo škode, katero delajo muhe tudi zuničenjem živalstva, brizgajo gnoj vsaki teden s teko¬ čino obstoječo iz 2 funtov želez¬ nega sulfata in 1 galona vode. Ta strup je jako smrtonosen za črvič¬ ke, ki se zležejo iz mušjih jajc, in preškušnje so pokazale, da je po¬ ginilo 941 črvičkov med 1000, ker se je gnoj pobrizgal s tem stru¬ pom. Tudi s pastjo se vjame mnogo muh. Slika kaže eno vrsto mušjih pasti, katera se vporahlja mnogo po hlevih v Minnesoti. Past je dva čevlja dolga, en čevelj visoka in osem palcev široka, ter je zgraje¬ na kakor kaže slika. V preskušnji se je vlovilo s to pastjo v hlevu en dan okoli 1,700 muh, in na ve¬ randi (porch) pred kuhinjskimi 4vratini na zadnji strani neke hiše, ki je blizu hleva, se je vjelo okoli 12.000 muh. Okrogli vrh (c) služi za držanje muh, ki pridejo pri (,b) v, past. Ta okrogli Vrh, kakor tudi poševne stranice vhoda v vrbni del pasti, ki zgleda v sliki kot streha, ob¬ stoji iz žične mreže kakor jo rabi¬ mo na mrežnatih oknih in vratah. Spodaj pri vhodu je deska (a), na kateri je past zgrajena, in na ka¬ tero se nastavi posoda za vado za muhe. Vse tri dele držijo skupaj kljukice (hooks), katere se vidijo v sliki na strani pasti. Med lese¬ nim dnom (a) in med vrhnim o- kroglim delom pasti je prilično pol palca prostora, in prilično če¬ trt palca je prostora med gornjim okroglim delom in robom posode za vado za muhe. Past, kakor jo kaže slika v prerezu in v polni po¬ dobi, naredi lahko vsak sam. Mu¬ he se naberejo v gornjem okroglem delu in se pomorijo s kropom vsa-' ki dan. Past se potem sprazni in vnovič nastavi. Pri tej pasti igra važno vlogo vada. Pronašlo se je s pteskušnjami, da ima kruh in mleko najboljšo privlačno moč. Vada naj se pa menja vsaki dan, boljše dvakrat na dan. Tudi me¬ so, ki že malo smrdi, ima hudo pri¬ vlačno moč za muhe. Kjer je past pa naj ne bo drugih stvari, kate¬ re bi vabile muhe, tako da so muhe prisiljene iti za hrano v past. (Dalje prihodnjič). ŽENSKE ROKE. vi, ki jih v umetnih gnojilih drago plačamo. Da se uporablja ve¬ liko umetnih gnojil, je sicer lepo, večkrat pa ni gospodarsko. Kmetovalci naj bi s hlevskim gnojem boljše ravnali, kajti ta je najboljši, in gnojnico pridno upo¬ rabljali, pa bi imeli boljše uspehe kakor z umetnim gnojem in si pri¬ hranili mnogo denarja. Zato naj bi vsak kmetovalec dobro uredil gnojišče in gnojnično jamo; tu je izvir denarja. Gnojnica se mora pač večkrat izvoziti na travnike in njive; posebno spomladi in po vsaki košnji. Napačno j.e gnojni' co izlivati v preveliki množini na isto mesto; tako je ilahko tudi škodljiva. Gnojnici se primeša ne¬ koliko vode, ako ni prišla v njo deževnica. Pri gnojenju je gleda¬ ti na to, da se dobro in enako¬ merno razdeli. Zato ne zadostuje, da se naredi v sod luknja, ampak mora biti zato poseben razpršilnik. — Najboljše je, ako si nabavi kmetovalec nalašč zato pripravne gnojnične vozove, ki razpršujejo gnojnico. Mali farmerji naj bi ku pili voz skupno in ga vporabljali zadružnim potom * Ženske roke so opevali pesniki, in najslavnejši umetniki st^re in nove dobe so jih z globokimi štu¬ dijami in s posebno skrbjo izdela li, da bi spolnili ž njimi duševna 'svojstiva, katero so hoteli pokazati s to ali ono sliko, s tem ali onim kipom, ki naj bi predstavljal — 'ženo. ŽenSke roke, že od nekdaj slika ženskega duševnega bitja, so ljubljene v vsakdanjem življenju od tisočerih. Koliko blagoslova so dale dobrotljive ženske roke ž c svetu! Spodbujene iz krvi, ki iavi ra v njih srcu, v srcu kjer je se¬ dež prave ženske ljubezni dosegle so ženske roke že, junaška dela. Kjer dajejo ženske ‘roke tolažbo in pomoč, tam se celijo rane; one izsipajo zadovoljnost v hiši in de¬ lujejo za koristi drugih z neumor- .0 pridnostjo. Ni ga bilo še človeka, ki bi za mogel opisati ono kar pomenijo ženske roke, roke matere za otro¬ ka! Kako neutrudljivo vodijo otro ka o_d jutra do večera, dan in noč. po varnih potih; kako skrbno ka¬ žejo odraščeni n najboljšo pot v svet in v življenje ! In kadar leži¬ jo sklenjene v miru v rakvi, ta¬ krat so dopolnile delo blagodejne¬ ga ženskega življenja. In vendar se danes mož tv o boji, da bi se blagodejno delo ženskih rok zgubilo, če bi se oba spola člo¬ veštva postavila na isto stališče pravice v političnem življenju. Bajka, da je . žena iz rebra moža zgublja moč med človeštvom. Že¬ na je 'bitje kot je mož, ona je po¬ trebna kakor on, zato naj bi ona imela iste politične pravice kot jih ima mož. Kleopatra, ruska vlada¬ rica Katarina, avstrijska cesarica Marija Terezija itd., -so bile žen¬ ske katere so v vrsti Napoleonov in Bismarkoiv. Ženska je človek kot je možki, imeti ; bi morala tudi iste ipraviee v politiki in povsod. Ali je to pravica, da je podvržena žen¬ ska postavam, katere so skovali edino možki, kateri ne morejo po¬ znati ženskih aravnih nagonotv in ženskih teženj? Možki sodijo žen¬ ske v ječo in v smrt. To je nečlo¬ veško, to je suženjsko. Ženske naj hi stale pred ženskim sodnikom ker možki ni merodajen soditi žensk, ©okler bijejo ženska srca za blagor človeštva ne bodo ženske roke nehale delovati za koristi vseh; ne bodo pa tudi nehale v borbi za ženske pravice za prepo¬ znanje ženske enakopravnosti. Slovenska sufragetka. BOJ MED DVEMA MESTOMA NA SICILIJI. SMOLA IN SREČA ZALJUB¬ LJENEGA PESNIKA. Mladi španski pesnik Bar¬ nabe Royo se je zaljubil v lepo ple salko iz ‘Sevile. Ker pa ni bil usli¬ šan, je sklenil umreti. Šel je v ne¬ obljudeni kraj obrežja ter skočil v vodo. Voda ga je odnašala od brega in že je mislil, da je izgub¬ ljen. Tedaj pa je skočil neki mož, ki je šel slučajno mimo za . njim v vodo ter ga potegnil iz nje. Par dni nato je Royo zopet skočil v vodo, toda zopet so ga rešili. Šel je torej v gozd ter se obesil. Pra¬ vočasno pa je prišel gozdar ter prerezal vrv, nakar je nesrečne¬ mu zaljubljencu napravil prav po¬ šteno pridigo ter mu zagrozil, da ga bo naznanil, ker je poškodoval gozd. Royo je 'bil ves obupan. Ho¬ tel je umreti, toda ni vedel, kako naj stori. Šel je torej na železniški tir, da ga povozi brzovlak. Toda brzovlak je imel zamudo. Končno je pa vendarle privozil, a vozil je tako počalsi, da je vrgel pesnika, kij e skočil pred vlak, raz tir_ Pe¬ snik se je nezhatno poškodoval. 'Odnesli so ga v bližnjo čuvajnico in tam ga je čakala ura rešitve. Stregla mu je namreč lepa hči ču¬ vajeva, in pesnik se je zaljubil v drugič, zdaj pa srečno šel tako daleč, da je nekega dne tovarišu v gostilni, prodal svojo srečko. Komaj je to storil, je zve¬ del, da je njegova srečka zadela glavni dobitek; moža je ta zahrbt¬ nost sreče tako pretresla, da se je na mestu onesveščen zgrudil. Mož je od tega dne blazen in v blazni¬ ci preživlja svoje dni s štetjem medenih mark, o katerih meni, da so zlati po 20 mark. Med mestoma Catania in Porto Empedokle, ki sta glavna izvozna pristanišča na Siciliji, vlada že dalj.časa hudo napelje zarali to¬ voru'h tarif. V Cataniji je izbruh¬ nila splošna stavka. Morali so za¬ preti vse trgovine. Na velikem shodu delavcev in trgovcev so za¬ htevali, naj vlada potrebno odredi v korist lokalne žveplene industri¬ je. Nato je bil velik obhod, ki se je pa izvršil popolnoma mirno. Dru gače pa je bilo v Porto Empedo¬ kle. Tudi tu se jo vršil shod, na katerem so protestirali proti za¬ htevam Catanie. Po shodu je , -ri¬ ši o do velikih ekscesov. Zažgali so skladišča žvepla, demolirali kolo¬ dvor ter prerezali telegrafske in telefonske žice. Plače profesorjev in učiteljev na Japonskem. Plače so na Japonskem izredno nizke; ljudskošolski učitelj zaslu¬ ži na mesec od 15 do 20 jenov (jen je nekaj malega več nego 2 K), srednješolski učitelj in profe¬ sor od 40 do 60 jenov in vseučili- ški profesor ima po 75 do 175 je¬ nov plače na mesec. Najboljše med slednjimi se godi profesorjem me¬ dicinskega oddelka, ker imajo pri¬ vatne klinike in ordinacije. Kako se sreča igra z ljudmi. Neki tovarnar na Nemškem je 20 let igral v neki razredni lote¬ riji s celo srečko, a ‘zadel je le ma¬ lenkostne vsote. Njegovo podjetje je šlo rakovo pot in končno je pri- Sedemkratni roparski umor. Iz Premysla poročajo: N Pikulicah, pol kilometra od Premysla odda¬ ljeni vasi se je neko soboto ponoči zgodil grozen zločin. Roparji so vlomili v stanovanje vojaškega li- feranta za meso Marka Fussa, pri katerem so upali dobiti večjo svo- to denarja, ker je ravno oddal več¬ jo množino mesa V eni sobi je spal 481etni Marko Fuss s svojim sinom v eni postelji, v drugi postelji je spala njegova žena z dvema otro¬ koma. Eden izmed 'bandidov je ubil Fussa z železnim drogom. A ■drugi ropar je zahteval od žene, naj mn pove, kje je denar skrit. Ko pa tega v zmedenosti in stra¬ hu ni megla povedati, jo je tudi pobil. Nato so se roparji vrgli na sinove ter ubili 171etnega Ar ona, 141etnega Barulia in osemletnega Izaka. Tudi 141etna Reginda Fran kel ki je bila na obisku, je posta¬ la žrtev roparjev. Deklo so težko ranili in je kjnalu nato umrla. Dva mladoletna otroka sta se skrila in se na ta način rešila. Roparji so ukradli 300 K gotovega denarja in za 60 kron dragocenosti. Poli¬ cija je baje že prijela morilca. V ponedeljek zvečer je prišel na po¬ licijo trdnjavski topničar Karcz- mar ter izpovedal, da ga je njegov tovariš Rybaezek zapeljal, da sta izvršila vlom v Fussovem stanova¬ nju. Ko sta v soboto zvečer odšla iz vojašnice, se je začel kesati. Ry- baczek pa mu je s smrtjo grozil, nakar mu je sledil. »Karczmar tr¬ di, da ni neposredno sodeloval pri umoru, marveč da je stal samo na straži. Rybaczek odločno taji. VREDNOST GNOJNICE V KME TIJSTVU. Žal, da kmetovalci še vedno ne ■znajo ceniti vrednosti gnojnice. Gnojnica je izvrstno gnojilo za travnike, kakor Itudi za njive Gnojnica je boljše gnojilo kakor umetni gnoj in -poleg tega dosti cenejša. Gnojnice razločujemo dvoje vrste. Prva je scalniea, ka¬ tere da goveja živina približno 4000 kvar. na leto. Raizen scalnice pride v gnojnico še veliko snovi iz gnoja, ki jih je voda razstopila. Dež, ki gnoj izpira, raztopi mnogo snovi, te napravijo druge vrste gnojnico. Sama scalniea ene veli' ke .govedi je vredna $12.■ na leto. Ako 'računamo, da ima kak posestnik deset goved velike živine, tedaj je dotičua gnojnica vredna $120,— na leto. V gnojni- si so že raztopljene vse redilne sno Za minuto ob času i | Večkrat se Vam poljubi čez dan kaditi (— in nikdar Vam ne bo treba v tem trpeti pomanjkanja, če imate v žepu zavoj jNAVY tobaka. Ta dolgo rezani tobak se Ibitro zvije v cigareto, in Vaše poželjenje je hitro vzadovoljeno s tem svežim, slad¬ kim, dišečim Burley tobakom. Na ta način doseže tisoče mož zdravo kratkočasje čez dolgi an — vsaki dan — skozi celo leto. s G Al L & AX NAVY Long Cut Tobacco “Najboljši tobak v najboljšem zavitku.” V NAVY je prijazen, sladek okus, ka¬ terega ni najti v nobenem drugem toba¬ ku. To prihaja iz skrbnega ravnanja sko¬ zi katero gre ta pristni, mili Burley tobak, kate¬ rega rabimo v NAVY. Ta tobak je bogat, omla- jen in zdrav. Poskusite, boste vi¬ deli kako lahko je zvi¬ jati Burley tobak v le¬ pe cigarete. Poskusite ga v fajfi ali za čikanje. Na vsak način se Vam bo dopadel — NAVY je tobak za vse. PROSTO Vprašajte Vašega trgovca za knjižico cigaretnega pa ipirja, 'katerega Vaim bo ; dal zastonj z zavojčkom za 5 centov. THE AMERICAN TOBACCO COMPANY I | Dopisi. Chicago, Ul. Cenjeno uredništvo: — Napote¬ ni po čutu za pravico in red, so po¬ slale coloradske žene tri preživeče krvoprelitja v Ludlovv v Washing- ton, da poročajo predsedniku Wil- sonu o nezaslišanih nasilnostih ter zatiranju štrajkujočih premogar- skih delavcev. Deputacija je ime¬ la tudi namen, prepričati predsed¬ nika, da je v resnici potrebno, da ostanejo zvezne čete v štrajkar- skih okrajih. Deputacijo tvorijo žene Thomas, Jolly in 'Petoucei, ki so izgubile pri krvoprelitju tri svoje otroke, in te so tudi govorile v Chicagu v Hull House na zborovanju žen in mož. Mrs. Thomas je dejala, da je morala biti mikica pijana alkohola in krvi! “Več milj v okrožju se ni drzni¬ lo nobeno živo bitje dvigniti gla¬ ve. Miličarji niso bili zadovoljni s tem, da so morili nedolžne ženske in otroke, postrelili so celo našo pe¬ rutnino in doimačo živino. Da ute- šijo po-željenju po krvi, so razre¬ zali 1 živega 6 tednov starega pra¬ šička nekega premogarskega de¬ lavca na kose. Neko nosečo ženo šo zlorabili in streljali na njo. Zle¬ zla je 5 milj daleč od taborišča, kjer je povila dete. Dvanajst ur pozneje se je komaj privlekla na¬ zaj, noseč v naročju otroka. Otrok je živa priča zločinov v Colorado, ki prekašajo one v francoski revo¬ luciji. Mati je pozneje izginila. Njeni prijatelji ne vedo, ali je bi¬ la usmrčena, ali je bila sežgana ali deportirana. 'Njeni prijatelji in so¬ rodniki ne vedo, 'kaj se je zgodilo z njo. Težko je verjeti, da so te zveri v človeški podobi mogoče očeti,” je rekla Mrs. Jolly. “Stra¬ šne razmere so morale povzročiti vojno med lastniki rudnikov in delavci.” Mrs. Jolly je še mlada, v staro¬ sti okoli 20 let. Pred 10 leti je bil njen oče ubit v neki jami v Lud- low. Njena mati je grozila, da to¬ ži 'družbo za odškodnino. Plačali so ji precejšnjo svoto, samo da ni vložila tožbe. Družba je mislila, da je s tem spravila zadevo s sve¬ ta. Toda mati je vzgojila z doblje¬ nim denarjem svoji dve hčeri ta¬ ko, da ju je vedno najti v vrstah zavednega delavstva. Ironija uso¬ de : Rockefellerjev denar orodje revolucije! Dva dni po krvoprelitju so se hoteli izkazati miličarji kot rešite¬ lji Morilski rjavohlačniki so vdrli v hiše premogarjev pod pretvezo, da hočejo pomagati težko ranje¬ nim. Toda ta “pomoč” je bila v zvezi z nb j večjim sramotenjem žensk. Ženske, ki so vsled strašne¬ ga razburjenja predčasno porodi¬ le, so metali ob zid ter jih pregan jali iz njihovih zavetišč. Na prša so jim postavili samokrese in bajo¬ nete, prisiljene so bile požirati naj- nesramnejše psovke od mož, ki naj bi zastopali državo Colorado: Za¬ senči vši si obraz z rokami, je de¬ jala mati, ki je izgubila svoje tri otroke: “Želim, da bi imela moč, vam povedati, kaj smo morali presta¬ ti!” — Tega menda ni vedela, da je njen deloma nerazumljiv govor povedal več, kot vsa dejstva. Na vprašanje, kaj želi od meš¬ čanov mesta Chicago, je odgovo¬ rila : prositi vas hočemo za moral no in financijelno pomoč. Ako pa odide zvezno vojaštvo, je go¬ tovo, da se ponovi krvoprelitje.” 12000 otrok je skoraj golih, na stotine žensk je pomankljivo ob¬ lečenih. Živil, postelj, perila za no¬ vorojence ter zdravil za bolnike in ranjence primanjkuje. Govor¬ nica je izrazila upanje, da bode de¬ lavstvo gotovo priskočilo na po¬ moč, ko izve za te razmere. “Mi nismo revolucionarji,” je rekla Mrs. Thomas, “ampak državljani, ki zahtevamo od vlade zaščite. Ali more kdo kaj predbacivati možem, ki so branili svoje domove in rod¬ bine ne edin mogoči način, ko smo izgubili vsako drugo postavno varstvo?” Govornica je povedala, da ni bilo v šotorišču nobene puške, ko so je miličarji zapalili. Možje so vzeli orožje seiboj v gore, v upan¬ ju, da potem vojaki ne bodo stre¬ ljali na šotriško mesto. Toda vse ni nič pomagalo. Sodnik Lindsey in Mrs. Lee Champain sta spremljala ženske v tVashington. Od njih najedena dejstva bijejo v obraz vsaki pra¬ vici in civilizaciji. Kdaj se bode delavstvo otreslo svojih krvopij.? V. Z. Poročilu pristavljamo samo to, na;, rojaki po s-ojih močeh pri¬ spevajo s kakimi doneski ter tako pomagajo trpinom v Colorado. Da¬ rove sprejema naše uredništvo, ki jih potem pošlje na pristojno me¬ sto Darovani zneski in imena da¬ rovalcev se probč-ijj v listu. Pittsburgh, Pa. Cm. j eno uredništvo Narodnega Vcstuika: — Odstopite malo pro¬ stora v N. V. z, kratko poročilo tukajšnjih delavskih razmer. Ka¬ kor po vseh krajih Zed. držav se tudi tu jako slabo dela, tako, da ni rojakov sem bav.iti, ker bi si nič ne prebrali ali pa še na slabše prišli. Delavstvo Westinghouse Mfg Co. v East Pittsburg in Union Sitch & Signal Co. v Svissvalle Pa. so še vedno vstrajno na štrajku. Pri prvi družbi je na stavki okrog 12000 delavcev, v drugi okrog 1,- 000. 'Stavko vodi A. C. S. Union pod katero je večina delavstva v omenjenih tovarnah organizirano. Stavka se vrši v najle'pšem redu; dozdaj ni prišlo do nikakršnih iz¬ gredov. Splošno se pa upa, da bo¬ de delavstvo v kratkem času do seglo svoje zahteve. Radi stavke je tudi v drugih tovarnah ¥e- stinghouse Mfg. Co. — kakor v Allegheny in dr. — delo — skoro popolnoma ustavljeno. Žalostno je pač od strani delav¬ stva, da v času volitev še vedno sili v vladni sistem pod katerim mora svoje pravice zahtevati po¬ tom štrajkov. Za časa krize tarna delavstvo o slabi vladi, kateri o- pravičeno pripisuje vse zlo, a ka¬ dar je čas spremeniti vlado, od- daješ glas volku — za črednika —. Komu naj torej pripisujemo dana¬ šnje razmere? Vsekakor tebi, de 'lavec, ti sam hočeš tako imeti. Spreglej enkrat delavec, da ne mo reš nič pričakovati od kapitali¬ stov, od kapitalistične vlade in od¬ daj glasovnico — oddajmo vsi — za našo stranko — delavsko stran¬ ko, socialistično! Tu v Pittsbugu je precej Sloven¬ cev, imamo tudi Slovenski dom, s podpornimi društvi smo dobro preskrbljeni; imamo tudi pevsko društvo, dramatični in socialistič¬ ni klub, tudi čitalnico imamo, ka¬ tera pa že precej dolgo spi. Želel bi, da bi se zopet zdramila. Imeli smo slovenski list, kateri je pred nekaj meseci menda za vedno za¬ spal. Zdaj nekaj rojakov tudi pri¬ dno agitira za vstanovitev kon¬ zumnega društva, kar je tudi te¬ žavna stvar v teh kritičnih časih, a upamo, da dobimo kmalu svojo filialko — trgovino z grocerijo— Tolilko za enkrat, o priliki pa —kaj več. — Pozdrav zavednim rojakom širom Amerike! Naročnik. Franklin, Kans. Cenjeno uredništvo: — Društvo Rožna dolina”, štev. 92 S. N. P. J. v Fraklin, Kans., je na svoji redni mesečni seji dne 14. junija sprejelo predlog, da se skliče dne 19. julija ob 2. uri popoldne skup¬ na seja tukajšnjih društev. Pose¬ bno se vabi člane društev sv. Bar¬ bare iz bližnjih naselbin, da se te seje polnoštevilno udeleže. Dr. Martin Štefančič, član pripravljal¬ nega odbora za društva sv. Bar¬ bare pri združenju bode poročal vse ovire, ki pridejo v poštev od organizacije sv. Barbare. Imeli bo¬ dete priliko glasovati za ali proti združenju. Tu priosbčam tudi pi¬ smo, katero je pisal glavni tajnik Ivan Telban predsedniku organi¬ zacije sv. Barbare. Pismo slovi do- slovno tako: ■“Spoštovani mi rojak: “Tukaj Vam naznanjam, da sem prejel Vaše cenjeno pismo in na katerega Vam naznanjam, da kakor vidim od tamošnjih in ta večjih društev, da niso za združitev zatoraj Vam na¬ znanjam da bode organizacija združenih društev sv. Barbare šla naprej svojim potom kakor do sedaj. Kakor razvidno se ni nanašati od strani organizacije. Mi nikomur ne zabranjujemo se združiti kateri hoče ne branimo nikomnr in kakor tudi silimo ne. Zatorej se nas pri združitvi ne more vpoštevati. V nadalje kar je radi računa ki sem ga prejel ga 'bodem dal v odobritev pri prihodnji glavni seji ki se snide julija meseca. V nadalje Vas pozdravljam Vam udani John Telban.” se tudi pripravi za posledice. Ako razkrije N. V. nekatere stvari, ka¬ tere smo dosedaj ogrinjali s plaš¬ čem krščanske ljubezni, bo^ zasmr¬ delo do neba. Poznamo “Rev. Polaka prav dobro , vemo pa tudi in imamo pismene dokaze, kaj je vse počenjal in da je njegovo po stopanje znano drugim slovenskim duhovnikom, ki se kaj radi kažejo v javnosti. Zadene torej tudi te krivda. O tej stvari bodemo še izpregovorili, ker ne moremo do¬ pustiti, da bi se vsled popustlji¬ vosti slovenskih duhovniških kro- gov pojavil med Slovenci v Ame¬ riki kakšen Hans Schmidt. To pismo glavnega tajnika zdru¬ ženih društev sv. Barbare govori dovolj in ni treba nobenega ko¬ mentarja. Franc ‘Wegel. Rock Springs, Wyo. POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI- KANSKO CESARSKO KRONO. Največji nevarnosti je bil izpo¬ stavljen fort Santiago, ker je imel sovražnik kritje in se je mogel pri¬ bližati na sto korakov in ker so bila blizu forta velika in le slabo zavarovana vrata, vodeča v trd¬ njavo. Na Santiago se je tudi zbra¬ la generaliteta, ki je bila pa nepo¬ trebna, ker je 'bil L. dovolj moža, da se brani toliko časa, dokler je ploh mogoče. Na velikem prostem prostoru med Santiago in železni¬ mi vrati se je postavila konjenica. Sovražnik naših priprav ni mogel videti, pač pa slutiti, zato se je obotavljal z naskokom. Okoli štirih zjutraj smo slišali od Santiago streljanje z pušk. To povi so molčali. Prvi je otvoril streljanje (K. na San Javier. Sko raj istočasno sem slišal neko šum- ljanje in plačkanje na vodni stra- od Coneepcion. Hitel sem na Zgodovinski spis. Priredil za “N. V.” Milutin. (Dalje). V tropičnih krajih nastopi dan in noč kaj hitro, skoraj brez vsa¬ kega prehoda. Infanterijski kapi¬ tan je pomnožil straže, jaz pa sem si izbral izmed mojih podložnih najzaneslivejše može, jih razpo¬ stavil na dolenji in gorenji etaži forfa, ter tudi na ploščišče stolpa, odkoder naj bi pazili na sovražni kovo gibanje ter mi takoj javili vsak sumljiv pojav. Bila je krasna noč. Na mirijade zvezd je svetilo, kakor svetijo zvezde samo v tropičnih krajih; vsem znani in vendar vedno znova občudovani južni križ se je pola¬ goma prikazal nad obzorjem; bi¬ tje ur se mi je zdelo jasnejše ka¬ kor drugače, in klic straže vsake četrt ure se je razlegal daleč na¬ okoli ter se -mešal s tajinstvenim šepetanjem oib nizko obrežje udar jajočih morskih valov. Cenjeno uredništvo: -— Priobči¬ te sledeče vrstice v svarilo poseb¬ no ženskam. Dne 22. junija okoli devete ure zvečer se je vračala iz 'tukajšnjega mesta na približno deset minut oddaljeni dom žena nekega poštenega rojaka. Na poti pa' se ji je pridružil nek možki ter Pittsburgh, Pa. Cenjeno uredništvo: — Tukaj¬ šnje razmere so v splošnem slabe. V nekaterih rudnikih se sicer de¬ la ves teden, v 'VFestmoreland o- kraju pa le po 3 do 4 dni. A ta- mošnji delavci tako slabo zasluži¬ jo, da se komaj preživljajo. Vrh tega prihajajo še brezposelni v ve¬ likem številu, da armada brezpo¬ selnih stalno raste. Prej, ko je na enem prostoru delal en -delavec, si je mogel še kaj prislužiti, danes pa opravljajo enako delo trije. Se¬ veda je tudi zatelužek po tem. V mestu Pittsburgh so tudi sla¬ be delavske razmere. V enem letu sem kot vlivar napravil 78 šihtov, drugi delajo po dva, tri ali štiri dni na teden. Nekaj tovarn je tu¬ di zaprtih. Marsikateri bi si naro¬ čil na napredno časopisje, a mu finančne razmere ne dopuščajo. Zaslužek slab, zraven pa še dra¬ ginja, da ne bi bilo nič čudno, ako bi se ljudstvo vzdignilo. Ko sem se peljal mimo delavnic Westinghouse električne družbe v East Pittsburg, sem videl štraj karške straže, po številu kakih šest tisoč mož, ki pazijo na to, da druž¬ ba ne bi spravila skebov. Vseh štrajkarjev je do 14,000; krčme so vse zaprte. V Braddocku, ki ni da¬ leč stran, sem pa izvedel, da priha¬ jajo št ral j k ar ji tja. Slišal sem tu di, da se je pripeljalo sedemsto oboroženih skebov na delo v We- stinghouse delavnice, pa so štraj karji vse napodili nazaj. Pozdrav vsem Slovencem in Slo venkam širom Amerike. Ig. Magister i začel usiljevati svoje spremstvo. Ona, nič hudega sluteč, se ni mno¬ go zmenila za njega ter je šla po svoji poti naprej. Ko sta prišla iz svetlobe, je postal vsiljivi sprem¬ ljevalec nasilen v taki meri, da se ga je žena komaj Ubranila ter be¬ žala nazaj v mesto iskat si pomoči Zatekla se je v znano ji gostilno, kjer so se ji pa posmehovali. Uvi- devši, da ne najde pomoči, se je sama vsa -prestrašena morala .vr¬ niti domov. Napadalca ni poznala osebno, pač pa je spoznala po govorici, od¬ kod je doma. Kakor pripoveduje, je srednje velike suhe postave, pod nosom ima malo črnikastih brk. Za časa je imel sivo obleko na sebi. Torej, pozor ženske pred tem člo¬ vekom. Poročevalec. Bilo je že precej čez polpoč. O- petovano sem šel pogledat straže in vsakikirat našel vse v najlepšeim redu. Okoli dveh zjutraj sem se po¬ dal na drugo etažo nazaj, se vse del na leseno lafeto dvanajstfunt- nega topa, s katerim sem po zaslu gi L.—a že znal ravnati, gledal po širnem morju, v katerem so se zr¬ calile zvezde, o sovražniku pa ni¬ sem nič videl ali slišal. m Willard, Wis. Cenjeni urednik: — Nekaj no¬ vega se je -zgodilo tukaj. Zadnjo nedeljo -dne 21. junija smo bili pri maši, in ko ise je končala, je nazna¬ nil naš župnik, da morajo otroci, fantje in dekleta ven iz cerkve, možje in žene pa da naj ostanejo notri. To se je tudi zgodilo in lah¬ ko si mislite, v kakšnem strahu smo bili, kaj bo sedaj. In kaj se je zgodilo: župnik je začel nesram¬ no psovati in take klatiti, da me poštene žene njegovih besed no moremo ponoviti, sramujem se po¬ vedati, kaj je župnik vse povedal, ki se vtiče v stvari, ki mu niso nič mar. Že poprej enkrat nas je na¬ padel ter nam prepovedal n- ati list Narodni Vestnik, Glas Svobo¬ de in Proletarca. Ukazal nam je, da moramo te liste opustiti, češ, -da je dosti katoliških listov. Po¬ vem mu pa, da s takim postopan¬ jem župnik na Willardu ne bode prav nič opravil, zna mu spodle¬ teti, da ne bo vedel kdaj. Za en¬ krat mu svetujemo, da naj ne vti¬ ka svojega nosa v stvari, ki mu ni¬ so nič mar. Pozdrav vsem zavednim Slo c., eem in Slovenkam vAmeriki! Slovenska farmarica. Opomba uredništva: — Narodni Vestnik pusti duhovnike mimo o- pr a vi j ati njihove posle in dolžno¬ sti. Če ho pa “Rev.” Pollak še dolgo časa iskal in se vtikal v stva¬ ri, ki mu ne smejo biti nič mar, naj “Španci se res držijo reda in nam bodo prej naznanili svoj po¬ hod,” sem miislil sam pri sebi; “sovražnik se ni javil, tedaj tudi ne pride.” — Smehljal sem se še, ko mi je zaklical avstrijski stražar s stolpa komaj slišno. “Orožje vi¬ dim se svetlikati!” Skoraj isto¬ časno je tudi zaklicala meksikan- 'ska straža: “se acercan” (bliža¬ jo se). Skočil sem z lafete k prso- branu, pozval obema avtrijskima podčastnikoma, naj bodeta pozor¬ na ter javil poveljniku infanterij- ske posadke o sovražnikovem bli- žanju. Ordonanca pa menda še ni bila tam, ko je že bilo slišati od Santiago gromenje topov. Skoraj istočasno se je pojavil sovražnik na sipinah pred fortom Concepci- on, hitel proti bastiji San Juan ter idrugim utrdbam, začel streljati in nas obsipovati s kroglami ter že tudi poizkušal preplezati zidovje. Ali tudi mi nismo počivali. Moja oba že po dnevi namerjena topo¬ va sta prdn-o govorila, avstrijska podčastnika na prvi etaži pa sta metala kartečo za kartečo na sov- vražnika. Komaj pol ure pozneje so napadalci izginili, napad se jim je korenito ponešrečil. Toda mi se nismo dali prevariti ter bili pripravljeni na vse. Ta¬ krat bastije še niso bile zavarova¬ ne s palisadami, sovražnik se nam je mogel približati, in tudi obzid¬ ja ni bilo težko preplezati, ker so ibili jarki suhi in skoraj popolno¬ ma zasuti. Avstrijski poveljnik na ibastiji San Javier ni stopil v ak¬ cijo, ker ga sovražnik n! nadlego¬ val. Ali ta mir se mu je moral zde¬ ti sumljiv, ali je pa opazil, kam se je umaknil sovražnik, ker je na enkrat poslal iz forta svetilne kro¬ gle nad sipine, in tedaj smo vide¬ li, da se sovražnik zbira in pri¬ pravlja na glavni naskok. Moja avstrijska podčastnika sta že na¬ meravala pozdraviti zbirajoče se nasprotnike z granatami, ko je pri hitel adjutant generala Cueva s poveljem, naj sc zadržmo mirno, dokler se nam sovražnik toliko ne približa, da ga moremo sprejeti s kartečami. Infanterijsko posadko na Coneepcion in drugih sosednih fortih smo pomnožili in čakali na ponovni napad. gorenje ploščišče in opazil kljub temi, kako je cela kolona po nizki vodi že skoraj prišla do zidovja. Naša infanterija je takoj začela streljati, a kljub temu je začel so¬ vražnik polagati lestvice in hotel preplezati zidovje. Kričanje na obeh straneh, kajti Meksikanci se ne morejo tiho bojevati. Boj je postajal vedno resnejši, videti je bilo, kakor bi sovražnik rastel iz morja. Naenkrat se začuje za zi¬ dovjem med Coneepcion in San Juan obupni klic: “los chicanos za sen arriba. “Čikani (psovka) so že zgoraj. Sovražnik je že zav¬ zel del trdnjavske gradbe — od morske strani prihaja vedno v več¬ jem številu, še nekaj minut, pa pri¬ de tudi s kopnega in Vera Cruz je izgubljen! — Toda ne. Naš to¬ variš K., je videč nevarnost, od¬ šel s San Javierja, hitel na basti- jo San Juan, njegovi velikanski moči se je posrečilo v trenutku o- brniti top na sovražnika ter mu po¬ slati kartečo v desno stran. Klic grozen, napad je odjenjal. Ko ho¬ če sovražnik zopet naprej, dobi tu¬ di s forta Coneepcion kartečo v levo stran. Podal se je v beg ter pustil za seboj lestvice. Na San¬ tiago so bili kmalu na jasnem, da je napadel sovražnik oni fort le na videz, da je veljal glavni na¬ skok nam. Železna trdnjavska vra¬ ta so se odprla, in naša konjenica je prišla ravno prav, da je dala sovražniku še nekaj za nameček. ' (Dalje prihodnjič.) COPENHAGE^ DUHAN ZA NOSlANi MI JAMČIM« da je COPENHAGEN SNLlRp m. >r - 511 V ' ora 1 'F > ob 1 ' jr ii I -Oti reš itl .ni r bil vedno in je tudi sedaj vedn popolnoma pristen. fy|j g hočemo prodajati povsod. q ga vaš trgovec nima, g a v ani mi pošljemo po pošti po na , vadni ceni 5 centov za škatlo dokler ga ne dobite pri vašem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu cikati. WEYMAN-BRUTON CO. fer* ie P m; la ed •""S***. 1 ,Si.v L> t » v ■'S**'*,? >M lai za 50 Union Square New York . te« 8 ? i -Jovo! Mil° s ■ DvetemaiP 0 ^ ••Kato je, Ir at ' ^ 3 /'Alij°i® a ■■tfč ne vprašu Lij in čuvajta F ••Pa vi drugi - “Takoj bomo i |poročnika, ki sta ( Pomignil je laid -Izvolite napr jfcj, Y par minuta j Ko pa je zaprl "Prijatelji!” j Ifemo gor, da vik SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIH Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 milijonov kron. - » Poi zervni zaklad hranilnice 1 , 330.000 kron. obrestuje po \\% brez odbitka. • Tj Prišli so ml M 'o, da so »^Tineta seveda j >“»a z novimi ... v 1 <1 JI 1 * . v I.! 1 1 j Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna očina ljubljanska z vsem svojim premoženjem zaniČljj Vo i vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kra : =*|. jN Denar pošil jajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pobije< ^ 01 J domač e na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno “šparkaso’ ' Na ' Ji- '.^Polnilat takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. ki**« kj* 1 '"««: ENiii Frank ln se S ] Ki a b PosL n^tako So Gej Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Podružnica : 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. UH. ®1 ■j*'*.. S en u” Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro Prodaja parobrodNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirni in ceno. cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi* Kes * H,, Ge 3e R Sit ; 110 : i >in, te le 1 % k ■ le pLo.? a nN« >k> •\> NARODNI VESTNIK ZA SVOBODO IN LJUBEZEN 10 s l%| lj H **■ Č e 9a van na. 1 škatlo ,j vašem mo tud 1 čikanje svetu za co. Ne^iforn 5AVAME ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) X kratkih, naglih besedah j e poj,. * { e **» uSIa HaliI »''M.ra jeta Lf'»‘'.jema, , . Lvim prihodom. jetms tvu i 0ln . . ’ * a *o se je - bo r ° vre pred HJpaiiii da bo največ ja lahkota, najti njeno sled”, j e dodala na * jo morda eelo še dohitite . . . Vaekakir pa polftt gorate iskati tam, kjer najdete Alija Kemala: ak 0 ' izgine iz da 1° da __ potem jo je odvedel domov, v Albanijo!” I ' ;l! f'iii j e omahnil in si zakril obraz z rokami. ,jioj Bog, moj Bog!” se je začulo iz njegovih krčevito stisnjenih ■•Kaj sva storila, da naju tepeš tako neusmiljeno!... ” obupajva, brate! ^ je dejal Dušan s turobnim glasom. “Saj dejala, d& j° poiščeva, če tudi na koncu sveta ...” tiga svojo rešitev, gospodje, se vam zahvalim pozneje _ tako mo in iz dna ' srea ’ kakor velste sarai > da zaslužite. A zdaj ne trati- t asa — hitimo od tod!” je ponovila lady Helena. ® C ..Takoj. mvla'dy”, je dejal Dušan. ‘‘Samo . . . Kje je poročnik?” i.jvje sta Anglež in Jankovič?” jso se spogledali v istem trenutku jlarko in Kazakov, ki si je tiščal ruto na krvavečo rano. ..Tonnerre de Dieu!” je vzkliknil Estournelle. “Wheeleria ui ni L ..Se tega je manjkalo!” J ^‘.-jloj Bog!” Lady Helena je prebledela kakor smrt in sklenila ie -Kje je sir Wheeler? . . . Gospod je, vi mi prikrivate nekaj stra- • etra: poročnik je plačal mojo rešitev z življenjem . . .” * .‘Nikakor ne, mylady!” je vzkliknil Dušan in ji segel pod pazdu- Poročnik Wheeler čaka zunaj, bodisi na vrtu, bodisi na ulici, kjer postavili stražo . • • Bodite brez skrbi — njemu ni nič hudega. ld jino,mylady; prod hišnimi vrati čakata dva vrla dečka, ki vas spra¬ la na varno — v čoln, s katerim smo prišli ... Mi ostali poiščemo i tem poročnika in našega tovariša, ki je z njim!... Marko in go- gpod Estournelle, pojdita vidva zaradi varnosti naprej do hišnih vrat . .vidvapa,” se je obrnil k Ivanu in Kazakovu, sledita zadaj !” ’ Toda usoda jim ni bila namenila nove borbe; Halil in njegovi ležali povezani in pobiti — naši prijatelji so naleteli zgolj na šaro sužnjo, ki je tulila potihoma v kotu veže, tresoč se strahu. • Kje je Lejla?” se je spomnila lady Helena mahoma. ‘‘Tudi ona izginila ...” Toda že je stopil Marko k vratom in odrinil težke zapahe. “Jovo! Miloš!” je zaklical Dušan v mrak. Dve temni postavi sta zrastli pred pragom, kakor iz tal. “Kako je, brate?” je prašal Miloš tiho z nestrpnim, razburjenim {lasom.“Ali jo imate? Ste li opravili srečno?” . ‘Nič ne vprašuj — ni časa zdaj . .. . Sprejmita z Jovom to damo dnin čuvajta jo kakor punčico v svojem očesu.’ “Pa vi drugi — ali ne pojdemo vsi skupaj ?" ‘Takoj bomo za vami; vrnemo se samo za hip — po Jankoviča i poročnika, ki sta zaostala. Dajta, žurita se!’ Pomignil je lady Heleni, ki je stopila na prag: “Izvolite naprej z našima tovarišema, mylady, in bodite brez irbi. V par minutah vas dohitimo vsi skupaj, čili in veseli!” Ko pa je zaprl vrata, se mu je izpremenil obraz. “Prijatelji!” je šepnil s pritajenim glasom, ‘‘bojim se hudega. Jftoeimo gor, da vidimo, kam sta izginila” . . . A vsej Halilovi hiši ni bilo ne duha ne sluha o izgubljencih. “Morebiti sta ju ubila onadva, ki srno ju ukrotili nazadnje, še prej, predno smo se mi spopadli z njima!” je mrmral Marko s hripa¬ vim glasom. “Če je to, potem ju sam Bog ne reši: živima jim potegnem kožo z glave, kakor gotovo me je majka rodila! • • •” Njegov strašni pogled je pričal, da je ves voljan izvršiti svojo grožnjo. “Kaj je to?” je vzkliknil Ivan mahoma na zgornjem hodniku. “Nekaj se giblje za to zaveso ...” Priskočili so in odgrnili, vsi pripravljeni, da nalete na skritega sovraga. Toda izza zavese se je izmotala mlada, še lepa ženska, ki je padla na kolena in zvila roke v smrtni grozi; bila je Lejla, ki se je skrila ob prvem hrupu borbe. “Ne boj se!” jo je nagovoril Miarko po turško. “'Nič se ti ne zgo¬ di, ako nam odgovoriš po pravici . . Ali si videla dva mlada gospo¬ da .. . dva tujca? ...” “Nič videti, silni gospod ...” je jeknila prestrašena sužnja. “Allah ve . . videti nič, a slišati . . . krik, enkrat in še enkrat”... “Za Boga svetega!” je vzkliknil Dušan, ki je razumel zmisel nje¬ nih jecljajočih besed. “Kje to? Kje je slišala krik?” 'Marko je ponovil Lejli Vprašanje. Nesrečnica se je obrnila in pokazala s trepečočo roko na vrata poleg sobe, ki je bila nedavno še ječa Jerice in Angležkinje ter pozo- rišče nocojšnjih borb . . . Jovo in Miloš sta hotela Hiteti z lady Heleno k bregu “Ali je to nerečna sestra Ivanova, ki je Dušanu toliko draga?” je dejal Miloš sam pri sebi. “Ali Bože, to bo veselje! Saj ga ni člove¬ ka, ki bi bil tako dober in prijazen do drugih, kakor Dušan, kadar se ralduje lastne sreče ...” Slišal je za svojim hrbtom, kako je zaropotal zapah na vratih Hal- lilpve hiše in kako so se oddajili v veži zamolkli koraki. Viteško je po¬ nudil Heleni roko; Jovo je stopil na drugo stran, in krenili so proti morju. Ta hip pa so se zgenile na -migljej Alija Kemala sence, ki smo jih videli prej v zasedi. Arnavtski risi so naskočili našo trojico, preden je zaslutila ne- varnost. Napadli so jo zavratno — kakor je navada Skipetarov. Ali Kemal si je izbral Miloša, ki se je zdel po svoji visoki, jekleni rasti navidezno močnejši od vrlega Jova. ‘Nad Jovom so se zasvetila jekla njegovih zvestih. Miloš je začutil strašen, strahovit udarec po glavi; zažarelo mu je pred očmi — nato ga je objela tema. Lady Helena je vzkriknila s šibkim glasom: nekaj vročega ji je brizgnilo v lice z Jokove strani. V naslednjem hipu ji je zaprla usta zvita rutica, sirove roke so jo pograbile in dvignile kivšku. Omedle- vaje je čutila še, da jo je vrgel nekdo na ramo in teče z njo proti morju . . . “Wheeler! Poročnik AVheeler!” je zaklical Dušan pred zaprtimi vrati. “Mihajlo! . . . Slišiš?” Nič odgovora! “Kaj je z vama, Bog in bogme!” Marko je stresel vrata, kakor da hoče odreti hišo. “Nič . . . Stoj! Kaj je to?? Čuješ glas . . . tako za¬ molkel je . . . od daleč prihaja . . . kakor iz globine! . . . Z naglo, srdito odločnostjo se je umaknil korenjak do nasprotne stene in se zaletel v vrata z vso jekleno težo svojih ram. Hrešče je od¬ letela dver — in z njo vred Marko — v temno notranjost neznanega prostora . # . (Dalje prihodnjič.) FIRST NATIONAL BANK ELY, MINN. Vloge 3. junija 1914- $420,952.22 Glavnica in preostanek - $62,500.00 Naša banka Vam je na razpo¬ lago. Pri pošiljanju denarja v stari kraj se obrnite na nas in zvede" li boste naše nizke cene. Prodajamo parobrodne liste za vse črte. Ta banka je določena za na¬ laganje denarja iz poštne hra¬ nilnice in je član novega fecle* racijskega reservnega sistema. John Skull Edini slovensko-hrvatski saloon MESSABA, MINN. PBVI SALOON OD DIPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo- brojen poset. Prodajam Belo vino sodček po $35.00 Rudeče " “ “ 25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Z velespoštovanjem A. W. EM ERIČU, vinska trgovina in distilacija žganja, 16205 St. Clair Avenue, Collinwood Sta. CLEVELAND, OHIO. Icenik za šilo in knjige pošlje¬ mo na zahtevo zastonj. KNJIG0TR2NICA S0JAT & JURK0VICH Box 448 DULUTH, MINN. JSKO :a. lilijonov kron. - 11 1. „ „ re moženjem.^ ib* P . MO!A elna vi '‘Šparka 80 catan 0110 - it& hv r$ k e Prihajac. Povest. — Spisal Dr. Fr. Detela. y (Dalje.) n prišli so mladi gospodje, veseli 'ljudje, kakor štirje Strženi, in -setako,da so dejali Dremljani: “'Gospoda si pa res vse izmisli.” °> e ta seveda se ni menil nihče; Roza in Stržen sta imela preveč aio' az y nov ™i gosti. Tiho je pil mladenič pri stranski mizi in ne- n^mcljivo gledal veselo družbico, in za malo se mu je zdelo, da L , s tenii Ljudmi mnogo prijaznejša ko ž njim, in ti ljudje ž njo L,- 0 ' 1 domači, nego bi si on upal. Gospoda se je odpravljala, in *iJloži] aPOlnila *° rkkj0 z J e dili in pijačo, da se bode lepi 'razgled zalil na i m °ouejši. Vi boste nesli,” je dejala gospodična. |kjg s ° naložili Tinetu še vrhnje suknje in dežnike, najpre- ° S P° d v Podal Rozi roko, in napotili so se. Tine je nosil prt- H)fe 2 v' ,1 . ni1 ; Oči in lica so mu žarela od sramu; klobuk je 'bil pote- te r . Ce 0 ln 00 gledal ne na desno ne na levo, kjer so bila vsa okna 'iteisiii°- ec ^ k ^tedaleev. “Kar na tla bom treščil vso ropotijo,” t a L lr j se sr< lil na Rozo in na samega sebe. A izvršiti ta naklep allko > v Oe se ni hotel osmešiti še 'bolj. Tako je preudarjal ^ h Poslušal neslane čenče, klel po malem in nosil. ‘Vtn ta k° S ° te obtožili?” ga ustavi na cesti Lojze. “Kam pa?” ^■iaiitn Pa ^ e ® nda dobra misel v glavo. “Lojze,” je dejal, “nesi ti robo. Ne bo zastonj.” Ro. jj e j Sem! ” J_ e dejal Lojze, in preložila sta. Gospodje se spogle- latjijtovarišu, uaj da Tinetu šestico. “Ne, ne,” je ^ oza > vs a prestrašena; ni bila mislila, da se bo tako izšlo; L^daj S ° ? e ’ ravnokar ostavil takšno druižbo. V Dežal fant proč, brez slovesa, in rdečica ga je oblivala, J* doni Za d° ne ( ua uho glasen smeh prešerne družbe. Sramoval č'! u, e - 0 ' i ^ delati se mu ni ljubilo. Izgubil se je v gozd, v hosti Njavo st JO (! a Premišljeval ta dan, ki je 'bil tako porazil njegovo J Pri Senj ’• Ne Pogledam je več, te grde priliznjenke”, je dejal ? s alep g a j e nekoliko umiril^ Po polju sem pa se je za- I i & t° "““'V ga je neiioiijvu — r~-»- i f ' a ' ^ra 0 ' ]e, in pripela je na sosedno njivo s koso na rami gll!f taVila ’. in padala je detelja pod njeno koso, da je Včlanit !• ' 'Doc J e gledal skozi grmovje. Tako krasna se mu 1%^ mislil ° 1 ^ 30 j e Primerjati Rozi in jezil se je, da je le en m o na | 0110 prekan i en o 011 pozabil takega dekleta. Kar na- M % j e ^ ? e k mične podobe preljube, zdrave mladosti, in kako ^Mbibii ^t, da je deklica še vendar njegova izvoljenka! ^al Se ■ a Pil k njej, da se pogovori ž njo, kakor že dolgo ne, Vok, _ 1 da je bilravnokar ostavil takšno družbo. . , — jv uiiia.vuur.in- v«" 1 *’" . p 0 8 tezi zaFran- je v takem premišljevanju nov ( Pušil dolgo pipo gospod Stržen še kaj budi, lepa Fr le vem, zakaj 1 i uui ne storim ničesar. PC" Jitku! še ka 3 hudi, lepa Franca?” je pregovoril in se ustavil lepa r 'rančar je -- j, Vam r, 6 Vem ’ za haj ste tako nespametni, da se me tako Ha j e e st °rim ničesar.” je poglej 1 f dh° dalje in ga pustila govoriti; le ko se je na- a a po stezi navzdol in menila, da se bliža Minica. Poreden smeh ji je zaigral krog ust. Stržen pa se je umaknil v gozd. Komaj se je Tine branil smehu, ko je skočil mimo njega in poslušal, če res kdo prihaja. Nikogar ni bilo, in Stržen je bil že zopet iz gozda. “Goljufali ste me,” je dejal Franci, “a zdaj me ne spravite izle- pa proč/’ “Zakaj ne greste k Minici?” je vprašala ona. “Saj njo snubite.” “Oh, Minica!” se je nasmejal gospod. “Kaj ta meni mar! Vi ste mi ljubši kot sto Minic.” “Im kaki drugi boste rekli, da Vam je ljubša od sto Frane. Ah, pojdite, pojdite! Daste vendar gosposki ljudje taki babjaki!” iStržen je stal, stal, si popravljal pipo, omenil, da je nalašč zanjo naročil lepo svileno ruto, po katero mora kmalu priti, in ker se dekle ni pečalo ž njim, voščil lahko noč in odpušil. Tine je bil ves srečen, in ko se je odpravljala Franca, je stopil naglo iz boste in jo pozdravile “Ali boš mene tudi tako spodila, kakor si štaeunarja?” “Ti nisi tako siten,” je dejala. Tineta pa je pžalil ta hladni od¬ govor, in ker si je bil svest, da ga je zaslužil, jo je začel prositi, naj ne bode več huda nanj. “'Saj nisem huda nate,” je dejala ona in ga pogledala z živimi svojimi očmi, iz katerih mu je sijalo nasproti toliko ljubezni in vdano¬ sti, da jo je Tine objel in poljubil ves razburjen. “Za božjo voljo, Tine!” je vzkliknila poluglasno deklica in od¬ skočila. “Kaj počneš! Bodi pameten; saj veš, da peljeta najina pota narazen! ’ ’ “Ne, ne, Franca!” je hitel mladenič ves goreč; “strniti se morata najina pota, in naj se upre ves svet.” Bridko se je nasmehnila deklica, ker se je spomnila besed Meja- čeve matere in premnogih obljub Tinetovih, ki jih je vedno tako ra¬ dostno poslušala. In zakaj bi jih sedaj ne! Saj ni videla, kako jo opa¬ zuje dvoje ostrih očes! Ne daleč od tod je plela na Čedinovi njivi dekla Urša, in ni se ji mudilo. Gledala je na vse strani in vlekla na uho, kje bi se dalo kaj slišati. Zagledala je bila mladi par in ni ga več izpu¬ stila izpred oči. “Tako se greh dela, pod milim nebom,” je mrmrala sama s seboj. “(Prismoda gizdava! Med ljudmi te je pa sama nedolž¬ nost.” Ko pa se je bližal Tine domu, se je spomnil zopet Roze in njenih prijateljev, in lotila se ga je slaba volja. Z nikomur ni govoril in brez večerje je šel spat. Drugega dne je bil prvi po koncu in pri delu. Delal je pridno kakor v prejšnjih časih in bil zopet miren in prijazen, in ta¬ ko več dni zaporedoma. Že je mislil oče, da je konec njegove lahkomi¬ selnosti, iin mati, ki je bila ugenila, da se je Tine razprl z Rozo, je upa¬ la, da je bilo to znanje le kratka norost. Da, ko je prišel četrti dan Stržen, da bi šla s Tinetom na jerebice. Tine nikakor ni utegnil; in ko je videl, da prihaja Roza sama,-je vrgel motiko na ramo in šel. Sestra mu je pravila potem, kako je Roza povpraševala po njem; on pa je položil roko sestri na ramo in dejal: “Minica, ali res misliš, da te bo Stržen vzel?” Minica ga je začudena pogledala in molčala. “Stržen,” je nadaljeval Tine, “je največji sčlepar izmed vseh tistih, ki lazijo v suknjah okrog. Ne verjemi mu! “Saj mu nič ne verjamem”, je dejala Minica; “a mati mi vedno pripovedujejo, kako prijetno bi živela kot štaeiunarica. In res, veliko lažje življenje imajo ti ljudje kakor nas kdo, ki delo komaj dohaja¬ mo. Toda to so samo prazne besede: Stržen še nikdar po meni vprašal ni, in kar sitno se mi zdi, kadar začno mati na to napeljevati. ’ ’ “Mati so časi vsi čudni. Stržen t» ne vzame nikoli, in to je tvoja sreča!” (Dalje prihodnjič.) Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril SALOON na VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATT. PRIJANOVICH. Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku ite cigaro ^S. N. P. J.‘ ki je najboljša cigara na Range. VAROS in IBY so tudi dobre cigare. LOUIS TILLMAN AURORA MINN. ZNAK DOBRE OBLEKE Cloltong Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vie enaka. — Obleka za molke ln fante; najboljše blago po primernih ln poštenih cenah. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phono 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJSA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJACAML DR. RICHTER’S Paln Expeller Prežene bolečine revmatizma, po - kostnice, mišični revmatizem, nevral- gijo ali trganje po čeljustih. Olajša vse bolečine in trdosti v členih in mišicah. Izvrstno zdravilo, če se kak člen izpah¬ ne, za hromost ter odrgnenja. Hitro ozdravi prehlajenje, gripo, boleči vrat in nahod. Zabrani vnetje pljuč in ti- šeanje v prsih. Ozdravi glavobol in zobobol. 4—5 kapljic v kozarcu vode je iz - vrstno sredstvo za grgranje v slučaju vnetja grla. Ge se užije (4 kaplje v kozarcu vo¬ de) je izvrstno zoper krč v želodcu ia neprebavljisti. Pristni expeller pride v zavojčku, kakor ga kaže slika. PAZITE NA NIČVREDNE PONAREDBE. 25 in 50 centov steklenica v lekarnah. F. Ad. Richter & Co. 74-80 WASHINGTON STREET NEW YORK. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdelfen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačufejo od dneva vloge. (f Dulufh Brewing & Mailing Co. DULUTH,MINNESOTA. Vari najboljše in rojakom dobro znano pivo v steklenicah poh imenom “R E X”, kakor tudi pivo v sodčkih. Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia Minn. 'J r : 3 E 3nG □ G 3 istntli Kran i ski brinjevec, Slivovec, Tropinovec pijač In le so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go - stilničar, kateri hoče napredovati, mora po" skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje s svojo trgovino. Prava pristna pijača se zamore kupiti le pri A. Horwat-u, ki im - portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec, Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters. Naročite si en zaboj te ali one pijače za poskušnjo; samo da bo eden zaboj, 12 ste¬ klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. s A. HORWAT, 6oo chicago st., joliet, iil IG First National Bank, EVELETH, MINN. Naj starejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnlžjth cenah. Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. BI Ul 8 t ------ Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. __ (Dalje.) Na travniku pred mestno hišo stoji star top, s katerim 'bodo ob štirih zjutraj stokrat po vrsti u- strelili. Karleefe, jaz in še par dru gih dečkov imamo tudi precej ve- liiko množino smodnika in kmalu — najbrže že jutri — učinimo ne¬ kaj imenitnega. Sicer je stvar ize lo skrivnostna, tebi naj jo pa vse¬ eno razodenem, ljubi dnevnik. Zadnjič smo pri predstavi v cir¬ kusu tudi videli, kako so celega velikega moža i ! z topa ustrelili; naš top je sicer za odraščenega človeka preozek, za malega otro¬ čiča pa kot nalašč. Izposoditi si hočemo torej Lilino malo deklico, toda paziti bomo morali, kajti ču¬ vajo* jo, kakor oko v glavi. Stražili bomo in gledali, kdaj gre Lili v salon, ker poprej položi malo v zi¬ belko, potem se pa jaz splazim v sobo, zavijem otroka v odejo in ga odnesem. Top je že nUlbit s smodni kom in približno dvajsetimi kro¬ glami, katere smo .sami vlili. Na¬ šli smo staro svinčeno vodovodno cev, katero smo pretopili v krogle. Upam, da, otročička ne bo prav nič bolelo, ker se tudi možu, ki so ga izstrelili v cirkusu, ni nič zgo¬ dilo. Kjavčev Tinček bo prinesel pernico, da bo Lilina hčerka na mehko priletela; .precej, ko jo iz¬ strelimo, jo bom nesel nazaj do¬ mov, da nihče niti ne zapazi, da je ni bilo cel čas dama. Krasna za¬ bava bo. Zakaj se ljudje ne brigajo bolj sami zase kot za male dečke, kate¬ rim ne privoščijo poštene zabave. Svoj načrt smo dobro izpeljali; odnesli smo srečno malo iz hiše ter jo že nalahko' potisnili v to o. Vse je bilo gotovo, samo zapaliti je bilo treba. Ravno sem hotel da- l' povelje za strel, ko me zmoti presunljiv krik, kakor bi si bil kdo prst zmečkal in razločil sem Montagov glas: “Jurček, Jurček, počakaj!” Takoj na to sem zagledal celo našo družino krog sebe in M-ontag je hitro potegnil hčerko iz cevi, Lili je pa omedlela. Suzi je prijel krč — in vse to radi male stvarice, ki ni niti vredna, da so jo kupil'. Sploh bi se ji pa tudi ne bilo nič hudega zgodilo, kajti pernico smo tudi položili na pripravno mesto. Zdi se mi, da je bila Beti tako predrzna in je pogledala v dnev¬ nik, kaj sem včeraj zvečer napisal. Ko je prebrala, je šla gledat, če res otroka ni v zibelki in ko se je prepričala, da je izginil, spravila jo vso hišo na noge. Toliko vpitja za malovredno stvar! Nič več ni¬ mam Beti tako rad kot prej. Ni i- mela pravice prebrati dnevnika, čeprav Lili zatrjuje, da ji je otro¬ kov angel varuh dahnil ‘to misel v glavo, kajti kaj bi se bilo sicer z njeno hčerjo zgodilo. Janezkova noga se je slednjič pozdravila in že sme na ulico, to¬ da mati mu je prepovedala z me¬ noj se družiti, kar pa Janezek ne more. ubogati. Vsak dan sva sku¬ paj. Pretekli teden je bil zopet Her¬ manu podoben čarovnik tu, ven¬ dar me pa papa ni hotel vzeti s seboj k predstavi, ker je trdil, da so zame coprnije bolj nalezljive kot koze. Jutri — dan pred 4. ju¬ lijem — se bo ob treh popoldne na .mestnem trgu sosedov profesor v velikem zrakoplovu dvignil v zrak. Kako krasno mo*ra biti plavati visoko nad zemljo po sinjem zra¬ ku! Rad bi dal svoj novi žepni nožiček, ako bi smel iti z njim. Če mi le dovoli, precej Živijo! Peljal se bom! Poprej sem odložil pero in tekel narav¬ nost v hotel, kjer profesor stanu¬ je. Doma sem rekel, da grem Suzi obiskat, toda komaj sem pritekel ■do 'hotela, že sem bil pri profesor¬ ju in ga prosil, da me vzame s se¬ boj. Rekdl je, da zelo rad, če mi le stariši dovolijo. Ali ne bo to kra¬ sno? Upam, da mi ne bodo prošnjo odbili. Slaven bom postal, ker še noben deček ni v mojih letih kaj podobne m 'zkusil. . Prav čudno mora izgledati - em- Ija iz višine, v kateri se ljudje vi¬ dijo majhni kot muhe. Najrajši bi doma o nameravanem izletu mol¬ čal, ker mi sicer lahko prepovedo. Kar brez dovoljenja hočem iti. Ze¬ lo prijetno in šaljivo bi bilo, če bi še pred profesorjem zlezel v zra¬ koplov in:se. sam odpeljal. Prvi de¬ ček bi bil, ki se je kdaj sam. dvi¬ gnil in šel bi lahko, kamor bi ho¬ tel. Peljal bi se v zrakoplovu do Čikage, kjer bi se izkrcal in šel z brzovlakom nazaj domov. Ali pa j bi počakal toliko časa, da se zem¬ lja nekoliko zasuče in potem bi vi¬ del Kitajsko, ki je sedaj pod nami. Na jmvega Kitajca bi vrgel'vrečo peska. Jutri navsezgodaj mo'ram še poizvedeti pri profesorju, kako se zrakoplov vodi Danes je šla Janezkova mati na trg in jaz sem porabil to priliko ter zlezel na sosedov vrt, kjer sem po dolgem iskanju srečno našel stekla stričevih očal. Natočil sem navadno vodo v malo steklenico ter mn svetoval, da naj si zvečer s to vodo umije oči. Zjutraj preden je vstal, sem že premenil stekla v očalih in komaj si jih je nataknil na nos, že je videl dobro kot prej. Iz veselja mi je podaril cel cekin. Ker mu nikdar ne povem, da se mu časih pačim za. hrbtom, pravi, da sem priden dečko in povedal mi je tudi, da je že napravil novo o- poroko, v kateri sem jaz določen za glavnega dediča. Sedaj pa, lju¬ bi dnevnik moj, hočem te zakleni¬ ti v svoj pisalnik, ker drugače 1 mi preradovedna Beti utegne zopet prekrižati cel lepi načrt in še kra- snejšo vožnjo v zrakoplovu. Lahko noč! Še nekoliko bom molil, potem pa grem spat. Ljubi Bog mi bo že oprostil porednost, ker ve, da ni¬ česar nalašč in iz slabega namena ne naredim. Izdajateljeva pripomba: Gotovo bodo prijazni bravci, ki so doslej zasledovali pričujoči dnevnik, ven d>r nekoliko pomilovati malega Jurčka — kljub njegovi poredno¬ sti — če izvedo, da je izvršil svojo namero in se res v zrakoplovu sam dvignil v zrak. Morda je sam odrezal vrv, ali pa se je zrakoplov slučajno odtrgal, toda. ravno ko je hotel profesor splezati v zrako¬ plov pritrjen čolnič, kjer je Jur¬ ček že ponosno sedel, se je ta nena¬ doma stresel in začel dvigati kvi¬ šku. Klic strahu je pretresel mno¬ žico, ko je zagledala malega Jurč¬ ka, ki je sam stal v čolniču ter se mahajoč z belini žepnim robcem z grozno naglico dvigal v zrak. Pretekel je teden po teli dogod¬ kih in ni bilo še glasu o mladem- zrakoplovcu; tudi oni, ki so v za-- četku še upali, da se morda še vr¬ ne, so obmolknili. 25. V zrakoplovu. Mpj ljubi, dragi dnevnik, ali je mogoče, da te še vidim ? Nisem pri¬ čakoval, da se še kedaj vrnem v hišo svojih očetov. Robinzonu bi iz srca privoščil, da bi bil v moji koži, a zame malega dečka je pa. preutrudljiva in prenevarna taka vožnja. Seveda je bilo prvo mi¬ nuto zelo prijetno, a potem je po stal moj položaj strašen. Vpraša! sem Beti, če mi niso osiveli lasje — vsaj pričakoval sem, da mi b6- do. Nič več nisem oni brezskrbni in neprevidni otrok, kot sem bil pred tem dogodkom. Prvo minuto je bilo čudovito le¬ po, ko sem sam stal. v čolničku in z robcem pozdravljal ljudi, ki so postajali vedno manjši in manjši, toda oh! kako samoten šem pa po¬ tem, ko sem pogledal okoli sebe; povsod vse prazno. Čudne občutke ima človek, če vidi, da, je daleč na¬ okoli sam edino živo bitje in da je prepuščen le sam sebi. Pričelo me je čimdalje bolj zebsti im prsti so mi skoraj popolnoma premrli ta¬ ko, da bi bil lažje verjel, da je Božič, ne pa poletje. Zrakoplov se je pa dvigal vedno višje in vi¬ šje. K sreči je postavil profesor v čolniček košarico, v kateri je bil kruh in steklenico žganjice. Ker me je tako presneto zeblo, sem se okrepčal s požirkom ter nato po Vrvi splezal do zrakoplova, v ka¬ terega sem se s svojim žepnim no¬ žičem vbodel dve precejšnji luknji Bilo ni posebno prijetno viseti sa¬ mo na vrvi ter se gugati med ne¬ bom in zemljo, a moralo je biti, ker drugače ibi bil zmrznil. Boga hvalim, da me niso videle sestre, kako sem splezal, kajti te bi bile tabo kričale, da bi bil že strahu izpustil vrv in padel na tla. Ko sem priplezal zopet v čolniček, sem pojedel kos kruha, se zavil v j odejo in kmalu zaspal. Ko sem se zbudil, bila je že noč. Lunini žarki so z bledim svitom oblivali krajino pod menoj. Plaval sem popolnoma mirno čez nekaj, bi se je svetilo kot srebro. Ker je zrakoplov počasi padal, sem kma¬ lu lahko spoznal, da se razprosti- 29. i ra pod menoj Šimo jezero, ali pa celo nepregledno morje. Čisto jasno sem izpoznal, da bom v tej vodi sklenil svoje mlado živ¬ ljenje in da nama ne bo nikdar izvedela, kje je gomila njenega edinega sinčka. Pred. dušnimi oč¬ mi se mi je vrstil slučaj za sluča¬ jem, s katerim sem kdaj razžalil svoje stariše. Izkusil sem, da bi vrgel vrečo peska iz čolnička in se potem dvignil višje, toda ni šlo. Vdal sem se torej v svojo usodo ter pojedel dva kosa maslenega kruha. Čez nekaj časa sem pogledal kdaj da padem v vodo in zagledal čisto pod seboj majhen otoček in preden bi bil mogel našteti do de¬ set, je padel zrakoplov kot tič na precejšnje drevo blizu obrežja. Hi¬ tro sem izstopil ter ga privezal na drevesno deblo, ker sem so bal, da mi ne uide. Ker je bilo precej to¬ plo, sem kmalu zopet sladko za¬ spal in ko sem se zbud : l, je bil' že lep jasen dan. “Hej, Jurček,” sem si mislil, dobro si jo izvozil! Samcat na za¬ puščenem otoku! Sedaj si moraš hdro postaviti kočo, da boš imel pošteno zavetje.” Pojedel sem zo¬ pet kos kruha in v košarici je ostal le še en, reci en mal košček; komaj sem se premagal, da se nisem še tega polotil. Bil sem strašno žejen in ker je bila krog in krog mene sama voda, sem jo pokusil in, oj veselje, bila ni morska, temveč sladka, dobra voda. (Dalje prihodnjič). Smešnice. S trga. Ribničan prodaja žlice na trgu. Mimo pride prijatelj ter ga vpra¬ ša : “Oče, kako gre kaj kupčija?” “Kako? Tako kakor pri bolni¬ ku: Vsako uro eno žlico”. * * * Nič ne dene. Hribolazec: Čujte, jutri bi rad vstal že zjutraj ob treh.” Hlapec: “To nič ne dene; pa položite na¬ pitnino na nočno omarico.” Zadnje besede. ZAKAJ SO ŠLI V TEXAS? Duhovnik se pripravlja za go¬ vor na grobu svojega sošolca, ki je bil oženjen. Zato praša nekega 1 ožjega znanca sošolca, mu je li znano, katere so bile zadnje bese¬ de pokojnika, da bi mogoče nanje navezal svoj govo’r “Predragi,” odgovori nagovorjeni, pokojniko¬ va žena je bila pri možu do zadnje ga zdihljaja. Tedaj pa o kaki zad¬ nji besedi moževi ne more biti go¬ vora.” V vojni med Severnimi in južni¬ mi državami je zavzemal Texas vo¬ dilno vlogo na strani suženjskih držav in četudi c d tedaj ta drža va ni več v toliki meri pribežališče raz nih zločincev, je vendar še mnogo¬ krat Eldorado za razne dvomljive eksistence Združenih držav, ka¬ kor je tudi sedanja revolucija v Mehiki v zvezi s temi pustolovci. Zato je še danes jako kočljivo vprašati koga, zakaj je prišel v Texas. Na tako vprašanje more do¬ biti vprašalec za odgovor kroglo iz samokresa, in samo prav dobrim prijateljem je dovoljeno začeti po¬ govor o tem. — Štirje lovci, nek bančni pred¬ sednik, nek sodnik, nek senator in nek profesor so taborili po vspe- šnem lovu okoli plapolačega ognja, nad katerem se je pekla divjači¬ na; med njimi je križila stekleni¬ ca z 'vvhiskejem. “Povejte mi, moj dragi,” se je obrnil “sodnik” s pomenljivim smehljajem k svojemu sosedu “bančnemu predsedniku”, “kako ste vendar prišli do tega, da ste se naselili v Texas?” Vprašani je vzel pipo iz ust, krepko izpljunil ter odgovoril zma- jaje z rameni: “O, Stvar ni ome¬ ti® vredna. Baraka, pri kateri sem bil nastavljen v Ohicagi, mi ni ho¬ tela izplačati čeka za petdeset ti¬ soč dolarjev ” “Ali je bila bankerotna?” “ ] 0 ne —• nasprotno, še danes obstoji prav dobro.” “Zakaj, vraga, ga bančni pred¬ sednik potem ni hotel izplačati?” “O, zatrjeval je, da ga sploh ni podpisal. ’ ’ “In tega niste vedeli?” “Natanko še danes ne vem.” “Zakaj ne?” “Ker sem odpotoval en dan pred odkritjem v Texas.” “O, potem seveda —” Vsi štirje gentlemeni so začeli hlastno vleči iz svojih kratkih pi¬ pic ter pljuvati v ogenj. Tu si je privoščil “sodnik” kre¬ pak požirek ter prekinil molk: “Zaupanju zaupanje. Jaz sem pri¬ šel sem, keir bi se rad oženil.” “Kaj se niste mogli doma?” ga je vprašal njegov sosed. “Ne.” “Zakaj pa ne?” “Žena ni hotela.” Redka stvar — draga stvar. Krnet postopaču:“ Kaj, za vsa¬ ko uro, ko čepite drva, hočete ime ti dve kroni?” Postopač: “Veste oče, jaz de¬ lam redkokdaj; a kadar delam, znam pa tudi računiti.” * * ■* Pred sodiščem. Sodnik: “Zakaj ste ustrelili sr¬ njaka?” Zatoženec: “Saj ga ni¬ sem mislil. Šel sem pravzaprav go¬ be brait, pa jih nisem nič dobil ... in čisto prazen pa tudi nisem ho¬ tel domov. Zato sem pa ustrelil srnjaka, ki je prišel ravno mimo mene.” # # # Resnice. Sreča in nesreča nista vezani ne na čas ne na kraj. Ne vemo, kaj je nevarnejše: do¬ bro uho ali hudoben jezik. Mož: Tako sem danes vesel — kar vsakega človeka bi objel. Žena: O, potem pa ostaneš da¬ nes lepo doma! Mati: Pepček, zidaj boš molil. Pepček: Oh, mama, zdaj ne, ra- kadar pridejo ata iz gostilne. Mati: Ne, ti boš molil večerne >litev ne jutranje. Gospa: Marička, davi sem vide¬ la, da vas je poljubil pekovski fant, ko je prinesel kruh. Od da¬ nes naiprej bom jaz sama od nje¬ ga prevzemala kruh. Služkinja: Meni tudi prav — samo to jim povem, da ima on rad okrogle ženske, ne suhih! “Vaša lastna žena? Kako to?” “No, vidite, jaz ne menim one žene, katero poznate vi, ampak ono — v Ne\v Yorku.” “A. tako!” — Ko sta navedla ta dva gentle- mena vzrok izselitve, so se obrnili na tretjega, senatorja, z enakim vprašanjem, česar jim po navede¬ nih dejstvih seveda ni mogel zame¬ riti. “Well”, je odgovoril, “stvar je ta. Kot soseda sem imel v Bosto¬ nu človeka, s katerim sem živel več let v sovraštvu in ki mi je naga¬ jal, kjer je le mogel.” “In potem ste se maščevali?” “O ne. Amak lopov je bil tako nesramen, da se je nekega dne po hudem prepiru v moji navzočnosti in z mojim samokresom ustrelil.” “Hm.” “Da, in ker nisem imel prič, sem šel v Texas.” “Tako — tako!” Medtem je ležal “profesor” na¬ videz brezbrižen na hrbtu, izplju¬ nil tu in tam, drugače pa svečano zrl proti nebu. Kdo in kaj je prav¬ zaprav bil ta častivredni gentle- man ni nikdo vedel. Preživljal se je, kakor večina prebivalcev v Te- xas, največ od igre, toda njegovo resno vedenje piu je doneslo ime “profesor”, ne da bi zoper ta na¬ slov ugovarjal. Na senatorjevo vprašanje o nje go vib vzrokih je odvrnil po dalj¬ šem molku: “O, svet je zelo hudo¬ ben, o tem sem se prepričal. Prišel sem sem, ker sem se sprl s svojimi tovariši.” “Kako je to mogoče, ko je ven¬ dar vaša dobrodušnost znana?” “O, v Kentucky je bila velika šolska družba, katere predstojnik sem bil jaz. Ta je zbrala skupaj kakih trideset lisoč dolarjev za zgradbo nove šole. Najstarejši so mi izročili ta denar in potem —” “Potem?” so vprašali drugi ra¬ dovedno. “Potem šole nisem zgradil, am¬ pak — sem se odpravil v Tekaš.” In gospod “profesor” se je zo¬ pet zazrl v nebo, zimislivši se, ka¬ ko je svet v splošnem vendar ne¬ pravičen in kako je lepo v Texas. razprodaja knjig. Narodna biblioteka, nepopolna, 6 snopičev,.— .60c Narodna biblioteka, nepopolna, 14 snopičev,.-— $1.5-' Narodna biblioteka, nepopolna, 24 snopičev . — $2.50 Vjetnik na Galeji. 20c Kako postanemo stari.35„ Poduk novopriseljencem z ze¬ mljevidom Združ. držav ... 35„ Zemljevid Združenih držav in Kanade . 30„ Erazem Predjamski.25„ Ženinom in nevestam škof Ant. Bon. Jeglič,.25„ Nihilist . 25„ Slov. nemški in nemško slov. slovar. 35,, Roman Johanna.20„ Slov. angl. slovnica.1. — Slov. angl. reenik. 1. — Pravila dostojnosti.—. 25e Voščilna pisma.—. 25„ Pripovedke za mladino ... —. 25„ Postojnska jama.—. 25„ Marjetica.—.25,, Tisoč in ena noč, 7 snopičev —. 75„ Solnce in dež.-—. 25,, Razne nabožne slike po 25c komad Te knjige so iz stare zaloge in ene so nekoliko umazane, ker so bile v izložbenem oknu, zato so cene tako nizke. Poštnima je všte¬ ta. Naročila je nasloviti na: Narodni Vestnik, 405 W. Michigan Str., Duluth, Minn. NA PRODAJ je nova petsobna hiša in lota, pol¬ drugi blok od banke v Gary, Minn. Cena $1500. Lastnik gre iz Du- lutha. Pišite na A. B. 405 AV. Michigan Str.. '(7—9 Duluth, Alitm. NAŠI ZASTOPNIKI. $ . .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik’’ ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn John Pogačnik, Eveleth, Minn. Max Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina. New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar. Chis holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. Ignac Heglar, Buhi. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. Joseph Butala, Ahmeek. Mike Muhvich, South Range. VVISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, VVis. Frank ISlanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee. Wia. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Frank Meh, S43—lst Ave., Milwaukee, ILLINOIS: Josip Novak, 206—3rd St., La Salle. Simon Jesenšek. La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, III. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. Frank Brence, Waukegan, 111. Tony Prosen, Granville. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind Anton Tratnik, Clinton, Ind. Frank Baudek, 2605 W. Michigan St Indianapolis. ’ PENNSYLVANIA: Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar. Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Martin Klinar, Johnstown, Pa. Frank Remic, Bušk. ■joim Lamutu, Marianna, Pa. Frank Miklaucich, McDonald, Pa. vTpt- in v^rosbec ‘Rnl^hton, Pa. Math. Malovrh, Broughton. John Mlakar, Claridge, Pa. Frank Sedminak, Yukon. Mali oglasnik. PRIPOROČAM Slovencem in Hrvatom svojo gTocerijo in mesnico. V zalogi imam vedno sveže bla¬ go po nizkib cenab. Anton Smolich, Aurora, Minn. PETERMADR0N\eUv>4 1 VATSKI POGREBNIK, Calumet, Mich. Se PrijotoJjS 1 jakom. Tel.: Res. SIS; Id V, ***» NAZNANILO. Naznanjam Vam, da sem otvo- ril novo krojačnico. Čistim tudi obleke, naj si bo ženske ali moške. Se priporočam JOHN DEBELAK. 413 Monroe St. Eveleth, Minn. No, Nace, kje si pa bil? I, pri Antonu Babiču. Prav imaš; tudi jav vedno tja za hajam, ker tam sem vedno naj¬ boljše postrežen s svežo pivo in nnijskimi smodkami. Za obilen obisk se priporoča »ANTON BABIČ HOTEL VANDLING, PA. NA PRODAJ. Podpisani prodam moje posest¬ vo na Ely, Minn., po zelo ugodni ceni, ker se bodem vstanovil na farmi. Posestvo je pripravno za vsake vrste trgovino ali stanovan¬ je, za cene se je obrniti na Joseph Smuk, Greaney, Minnesota. NA PRODAJ V LJUBLJANI Raspotna ulica št. 6 in 8 hiša z le¬ pim vrtom. V hiši je vodovod. Vsa¬ ka ima svojo drvarnico in perilni- eo. Najemnina prinese na leto 1800 kron. Lepa prilika za investiranje denarja. Katerega veseli bela Ljub Ijana naj piše na: J. S., Box 552 (2-7) South Superior, Wyo. Veliki Slovensko-Angleški Tol¬ mač, obsega slov. - angl. slovnico, razgovore pisma in navodilo ka¬ ko postati državljan poleg naj več¬ jega slov.-angl. in angl. slov slo¬ varja. Knjiga je nujno potrebna vsim onim, ki se res želijo nauči¬ ti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (430 strani) je $2. ter se do¬ bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St. New York, N. Y. »M en, HARMONIKE - Duluth, Minn " ai ' e j '4>J ’ Mvl' LJUB 0 B H«vit pooblastil, kH^atorir' profienj itd p ! i ni h p* ** i*' Bluaju PošiUb st S ^ ' J® »i .. SSd .^ 5 ‘ likerie S Vst k Pl ^Vb^^^ d °br^? 't fr' michigaS IN *• MAT. D. Range, Milk in Hrvatom ) a dey , spadajočih “ .Priporo«**^ nnj e , 'fsko; JI JOHN BARICH S 0 &Ta s trgovina v Gorm ?,™ d , a t a voz ne a s tke Ske črte ter p oS iiiU/ a movino po WI SC0NSIN. ANTON SUŠA. 93 i - 933 , s venska mesnica si-s-jS-easi vatsltemu občinstvu Prepričajte — ' Cea ' '8 ztni »n* DRU ŠTVENIOGUsi SLOVENSKO MLADEŽ DRUŠTVO “SLOVENEC ŠT. 114, J. s. K . j m Na na, ,, Društvo zborule Ijo v mesecu oh pol 2 a *°‘rt 1 : „ Gleasonovi dvorani. ' 111 P»Pi^ Pristopnina znaša ? 4 00 DRUŠTVENI ODBOK: MAUCO BIiUTH, Jr., prečUedii JOHN B. SMREKAR, tajnik. , JOSEPH S. KOCHEVAB, Vu fl:a l' JACOG PREŠIREN, zastoftk. Ker je društvo vstanovljeno it čno le za mladeniče, zato se vibiji oni mladeniči, l;i še niso pri ifi društvu, da vstopijo v našo sreii* se poleg tega, da bodo zavarovani čaj bolezni in smrti, tudi lahko it zijo v marsičem, kajti naše drniti, luje nato, da se člani kolikor » tudi izobražujejo. j3os» a ’ 3(1 -°’ l je po ktvo s ledo ika P., itaD.l -oj»° n tatorja ijiti J* bot ed s^ di ..■„rin ()V ' u ' E r.čssj prm CIL/ ’ urila 0 gotovo mi oral Društvo sv. Frančiška CONRAD & HARD NIKA IN KONCESIONIRANA MAZILCA. Wau- kegan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali pončči. J. A. PETROSHIUS pogrebnik, —--- 12 lOth St. No. Chicago 111. Tel. št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje. Velika izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. JOSIAH COLLINS pogrebnik in --- zalagatelj o- kvirjev za slike, SO. RANGE, MICH. Tel.’št. 766 J. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar potrebujejo po - grebnika, ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Clevs ■ land, Ohio. Ignac Prel'gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O Anton Kikel, Ycungston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Frank Blatnik, VTalsenburg. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Repovš, Columbus, Kans. Jacob Cukljati, Pittsburg i Kans. WYOMING: F. S: Tauchar, Rock Spring, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. MONTANA. Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont. Mike Krivec, Klein, Mont. Peter B. Barich, Walkerville, Mont. Martin Šetinc, Bear Creek. DRUGI KRAJI. Frank Malavašič, Little Falls, N. Y. John Ruzich, Waruner, Idaho. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši :drži, nego lovi. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA HELO PRIJATELJ tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku.” (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. MATH. VID AS slovenska trgovi- - --— na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk iii naklonjenost se vljudno pri¬ poroča, Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. JOŽEF SEKULA, tr |^SŽ°, naznanja cenjenemu občinstvu, da je znižal cene na zimskem blagu. Ima v zalogi tudi drugovrstno blago. Prepri¬ čajte se o blagu in cenah predno ku¬ pite drugje. DANCULOVICH __A ruoai 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLAVENSKI SALOON v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬ sebno za potnike, ki potujejo skozi Du¬ luth. Držimo se gesla: Svoji k svojimi Borštnarjev (Catholic Order l četrto nedeljo ,,p pr* Rojaki! društvu, k Slovenj ^ kaior 8 tudf Z^f’ j svetovati, tova,Lx, v«*—. . ki so:John A ^’ a >ih; Vi*’ 1 Omrsu, st., P 0lJ P’ ‘ nich, I. tajnik; V Frank Bozich, tslcovalci: za mesto: A.dams Location Ftant . : i Spruce Location: John I* yal Location: Frank m. - V p v res1 Hobija, *: v« ^tv 0Va i a bu, Vj, ^ sta o f z . a ®e %li Ptoti t ( P>Pa se bo v k ri 3e Po. V; °bžai S| a >H : >te r P ’ A Sr i av t