H
Mf;, MMr ;<? Mo TzržčMouM, ;e Po^ča/o vyraMw;e </vo;ezz'Mž/z Mapžsov ^afM; prcz/wc: 7zropagaM</e za o/zčžrz-. ^ vo/ž:w. Da se /aMo žzogMe:a r/e-J^"s^zM 7<ro/z/ewow :7z z/as:ž ^oč/;ž-^cwa v^rasazzja sog/asnega s/:/cpa o ^"ražžtvž o/zezzz, sfa FPO žzz OVP v osprez/je svoje ^ro/zagaMe postaMž ""cžoMa/žs:žMo gonjo ^roa :žs:žw ^erzzM JezMo/zratžčnžzM sž/arw :7z ose-30 sp po 77-/eZwc?M o^o^av-^ja ^oMČno zzpa/e Tzržstopžtž ^ vsa; s^roznzzezMzr reševanja tretjega od-MavM č/ena 7 državne pogojne.
. Z*rž FPO ;e Mo oJ vsega začela ^s^o, M M /azzsM jesena sprožeao ^ac:ozz^/;3{;^o razpo/ožeaje žr: svojo
Za naše pravice gre!
Počasno a^ež;o z zadevo po „ago-^v/jaa;a waajš;ae" ;'z^0!-;'sa7a v svo-^ 7*^o/zzzgawz/ž.
Da pa je :at/ž JjaJsM sfraa^a prav spoMas^; Jaa vMraMaja aacD ^ča:A če: pred 33 M: pržče/a svojo prop^g^^^o z žsržM Macžs:žčz:žz?zž pa-z zaMvo po ^ogaajaaja ^^;šz7ze, MMr ev/oa^čao Meaaje *^go(av/jaaje, žrz s ^ajsMajear pro:ž ^a^oaa o Jvo;ezžČMŽZ< zzapžsž/z :'a aje-a°vM zasaova/eeTM, je vseM^or ae-P^cg/ez/ezz jaaa/ za Jejaas^o staaje aa ^°:os/:ew. OD7ao so aa Noros^ezw "ac;'oaa/;s(;čae žrz aeoaae/sačae fea-**^ce taM rzzočzze, z/a aMajo vpMa *%a:o v svo^oJajaš^: sfraa^z, arapa^ zav/a^a/e :az/ž v Jaaasajea! vod-^va OVp /a v do/očezzž/z vrs:a/z ^PO, ^ ;ž/z preJsfav/jajo raza: /essej: :'a Podoba; :'a %d vs: Majo /e eao že/jo.* ^ /zž Msrvar:'/:' poaovao sfrajeao z^oaro prot: s/oveas^: aaroMosta: ^apaost: :'a ajea:'ra pravžcazw ter raz-"jt: v Jo/go/eta:^, že v protzaaczstzč-"t /*or/z z' przčetzTz za po vojaž aaz/a/je-^aazjz pržzaJevaajž/? Josežeao povezavo azezj MrosMrnž ^/oveaez' za de-^o^ratzčazzaž socza/zstzčazza:	s:7aM.
^a/;o je razazaetz' :adz' sfa/aa saza-^jceaja „N/ez'z:e Zeztaag" za ajeaega ^tavaega zrrcdzzžM prot: aapreJazza ^o^oš^zza ^/oveaceza, zaradž „ae/oja/-"ostz" 7o države ža zarast ajzTzovega ate .tzto^ozaaazstžčaega" aastroje-
"7a tpr ajegove pozzve aa zježe/aega y a Varja za socza/zstzčao straaM, 3a - * ^ j.ograMa" prot: Z^O. Vsž tz po-7avž 30 preočztaz, M č/ove^ ae ^Pozzza/ težaje za^/etzA aezaš^zTz aa-^"jzta/zstov, 7a j?z razMž s/eJajo se a^o ra^z/o vez zaez/ s/oveas^zzaž ža "czas&Mz Jezao^ratzčazazz' sz/azaz' za J.°^^ace potzsaz/z ^ot „aa7ozaestae ^t"e" spet v žzo/aczjo ža v geto, &jer / Waaj^ažo /e se vžtžao zaazaeaje, aMr so ga aosžžz' v tretjeza rajjza ^Zttjp.
, ZaM žzo/acžja prž vožžtva/z pa aaj * po aažzžepa te^z zzžražeazTz aezas^ž^ aczoaažžstov ^oacao ozaogočž/a zzgo-^af/;aaje a/z z/ogaajaaje zaaajsžae, /sa-. °f sta /zrez s/e/zeraega zaz/ržaaja ze-P jasao poat/ar:7a z/eže/a: pos/aaec ža z/ragž poz/prez/se7až^ 7ežc/-?^8a z/zora Jr. Wo/jgaag A/ayr/zojer ^,Ze/o zaacž/ao taz/ž prež/scz/až/z "^arataer Nežzaatt/žeasta" t/r. Hežaz ^/aaer. /7aj raz/ž /zz agotovž/ž, t/a °J*os^ž ^/oveacž žžvžzao /e se raz-Pt*seaž v 79 o/zčžaaA, ^jer aastopajo tlz ^ajevaž/z ža posret/ao tat/ž žz P'osaz7z aacžoaa/ao-po/žtzeaz7z raz/o-S°v poseMe ^rajevae vo/ž/ae sMp-"ostž.
^veza s/oveas/zžA orgaažzacžj aa "roš^pzH je v pravž/až oceaž aacžo-Mstžčažjz pogrozaov /aas/ze jeseaž ža ^aatae aarot/ao-po/žtžčae sžtaacžje
Nerešeno manjšinsko vprašanje
bremeni odnose med Avstrijo in Jugoslavijo
Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je bival minister za prosveto in kulturo dr. Fred Sinowatz prejšnji teden na večdnevnem obisku v Jugoslaviji. Pri pogovorih, ki jih je imel tako v Beogradu kakor tudi v Zagrebu in Ljubljani, so obravnavali celo vrsto vprašanj, ki se nanašajo na sodelovanje na prosvetnem, kulturnem in znanstvenem področju. Govorili so o medsebojnem priznanju zrelostnih spričeval in visokošolskih diplom, prav tako pa tudi o .dolgovih", ki jih ima Avstrija do Jugoslavije: o arhivih, ki bi jih morala vrniti že na podlagi senžermenske pogodbe, pa je to svojo obveznost zavlačevala vseh petdeset let, ter o vrnitvi kulturnih dobrin, ki so jih nacisti odvlekli iz Jugoslavije in so ostale v Avstriji.
Poseben poudarek pri razgovorih pa je bil na vprašanjih slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. Zlasti v Zagrebu in v Ljubljani so ministra Sinowatza tozadevno seznanili z vsemi podrobnimi problemi, kit jih bo treba rešiti. Tako so predstavniki Slovenije med drugim izrazili nezadovoljstvo nad dejstvom, da morajo slovenski starši na Koroškem vsakokrat posebej prijavljati otroke k slovenskemu pouku, kar zavira večji priliv otrok v dvojezične šole. Poudarili so potrebo po slovenskih strokovnih šolah in otroških vrtcih, ki jih na Ko-
roškem zdaj ni; prav tako ni možnosti za šolanje v materinem jeziku vseh umsko prizadetih otrok. Poteg tega bi Slovenija želela, da bi avstrijske šolske oblasti} omogočile preskrbovati manjšinske šole na Koroškem s slovenskimi učbeniki in leposlovnimi knjigami ter s tečaji dvigati pedagoško raven slovenskih oz. dvojezičnih učiteljev. Prav tako je bilo govora o potrebi posebnega slovenskega znanstvenega inštituta na Koroškem, o gradnji slovenskega kulturnega doma v Celovcu, kakor tudi o državni podpori slovenskim prosvetnim in kulturnim organizacijam in društvom.
Minister Sinovvatz je izjavil, da je Avstriji veliko do dobrih odnosov z Jugoslavijo, glede slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti pa je naglasil, da predstavlja njihova kulturna dejavnost veliko obogatitev za Avstrijo. Priznal je potrebo po podpori obem manjšinam, da bi se lahko neovirano razvijali.
Vodja slovenske delegacije sekretar za prosveto in kulturo Tomaž Bizajl je ob zaključku razgovorov nedvoumno opozoril, da vsa nerešena vprašanja obvezujejo obe državi, da jih brez odlašanja rešita. .Pri tem gre predvsem za vprašanje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, saj so zadnji časi bili dokaz, kako prav ta odprta vprašanja lahko zapletejo medsebojne odnose."
ter zvesta svojžza aače/oza, <7a sta eaa/zopravaost s/oveas&e aaroz/aostae sMpaostž ža ražrao sožžtje v oMžaž ža deže/ž zagotov/;eaa /e o/z soz/e/o-vaa;a ža sM/zaeza pržzar/evaaja vse/z dezao^ratžčaž/z s:7 ae g/ez/e aa jezzTz ža svetovaoaazorao g/c7aa;e, že v aovo/etaeza avodažM ža z/astz' v svo-jeza razg/asa za o/zčžas^e vo/žtve s/o-veas^e vo/žvce pravž/ao aszaerž/a, M ;e porrz/arž/a, z/a po eaž straaž ae szae-rao oz/Mž tžstzTz pozžtžvažZ) sž/ ža ose/z-aostž v sosez/aea: aaroz/a, &ž so s svo;z'za z/osez/aa;žaz zaz/ržaa;e?a po/za-za/e trezaost ža vsa; s&roazao raza-zacvaaje za aaše apravžčeae težaje ža so zaraz/ž tega posta/e tarča aapaz/ov s straaž zz/ražeaž/z aezas&ž/z aacžoaa-/žstov, z/a pa a:oraa:o po z/ragž straaž z/atž aez/voazaea oz/govor vseza aezaš&o-aacžoaa/žstžčažza aasprotaž-Mza aašž/z zajazačeaž/z pravžc, ae g/ez/e aa to, v Mterž straa&ž se pojav-/;a;o ža žzžžv/;a;o.
V te; zvezž žzrecao poaz/ar;azao, z/a &oro%ž S/oveacž ae žžvžzao /e raz-pršeaž v 79 o/zčžaa/z, ^;er so žz pre; aavez/eaž/z vzrokov aasta/e poseMe Majevac vo/ž/ae sMpaostž, zaarveč s/e; M pre; žžvžzao strajeaž aa vseza z/vo;ezžčaeza ozeza/;'zz oz/ $zao%zora pa z/o P/ž/zerM ža Szz/ze ter oz/ vžso&ž/z T^ostaa; ža soačaž/z D;'eM z/o p/a;/<er-s^ž/z Pat za Mpe/s^ž/z graMov. Na
vseza teza ozeza/;a /zozao v vse/z o/z-čžaa/z prž vo/žtva/z aeposrez/ao a/ž posrez/ao po/zaza/ž svojo pržsotaost s teza, z/a /zozao s svojžzaž g/asovž Zzrc-pž/ž Majevae z/ezao^ratžčae straa^e ža sMpžae ža s/a/zša/ž pozžcžje aacžo-aa/žstžčae Ma/žcžje, /:z' se je raz&rža-M/a s svojžza soz/e/ovaajeza prž /aa-s^ž/z jeseas^ž/z pogrozaž/z protž aasžza pravžeaza ža s svojžzaž aacžoaa/žstžčaž-zaž žzaašaajž v Mzažsžjž.
Noroš^ž ^/oveacž zato v ^oržst o-/zraza/ze aašž/z s^apazTz aaroz/až/z te-žeaj ža pravže až/zjer ae /zozao voz/ž/ž /zor/ze zaez/ se/<oj z aeoz/govoražza /ž-zržtžraajeza svojega s/oveastva, zaarveč /zozao vsž sMpaj, čeprav poae-Mz/ po /očeaž potž, s^r/ze/ž za s/a/z-/jeaje aaza sovražae zz/rzzžeae aeza-š/zoaaežoaa/žstžčae z/rasčžae ža za ^re-pžtev tžstž/z z/ezao^ratžčaž/z vo/ž/ažZz straaž a/z sMpaostž ža oseMostž, /zž jazačžjo pržzaaaje ža spostovaaje prž-sotaostž ža eaa^opravaostž aašega č/ove/za t:zz/z' v aovž o/zčžas&ž straa-tarž.
Zavez/ajzao se, z/a gre z/astž v očž-g/ez/ aeoz/govorae /zajsMs^e propa-gaaz/e aacžoaa/žstžčaž/z drogov taz/ž prž te/z vo/žtva/z prveastveao za aase pravžce, M jž/z Mzao z/oseg/ž /e z zz/ražeao zaočjo ter s pozaočjo strp-až/z ža z/o/zrozažs/ečž/z sž/ ža /jaz/ž so-sez/aega aaroz/a.
JVAM ODLOČ77TV
pri obcinsiriTi voiifuaii
Odtočaii se bomo v sm!s!u našega načetnega g!e-danja, da sta enakopravnost naše narodnostne skupnosti in mirno sožitje v občini in deieii zagotovijena !e ob sodeiovanju in skupnem prizadevanju vseh demokratičnih si), ne gtede na jezik in svetovnonazorno g)e-danje.
^ Zato bomo povsod tam, kjer se je v dosedanjih izkušnjah izkazato, da je merodajna večinska stranka pripravijena upoštevati in zagovarjati prisotnost in pravice stovenskega prebivatstva tudi v občinskem svetu, nadaljevali ter izpopolnjevali aktivno enakopravno sodelovanje v taki občinski stranki s tem, da jo bomo odločno podprli tudi na letošnjih občinskih volitvah.
@ Povsod tam, kjer so se od nekdaj in zlasti ob lanskih jesenskih dogodkih ne gtede na strankarsko pripadnost združili vsi nemški nacionalisti proti našim pravicam ali pa so večinske stranke pri postavljanju kandidatov iz strahu ali previdnosti prezrle prisotnost slovenskega prebivalstva, bomo združili vse svoje sile v krajevni domači listi in skrbeli da bo prišlo čim več odločnih, razgledanih rojakov v občinske odbore.
$ Raznolikost krajevnih in političnih razmer tako ponekod narekuje in opravičuje tud) različne odločitve, se pravi, da pride v nekaterih občinah nujno tudi med našimi ljudmi do različnih pogledov in stališč do posameznih volilnih strank in skupin. V taki politični diferenciaciji moremo videti izraz zrelosti našega človeka, seveda s pridržkom, da kakorkoli pogojena in utemeljena raznoličnost stališč glede podpore posameznih volilnih strank in skupin ne izključuje potrebne akcijske enotnosti v zadevah skupnih narodnostnih interesov.
Kakorko)! že se odtočimo, vedno mora imeti naša odtočitev za gtavni citj, da stabša pozicije in vptiv nem-škonacionatnih si) ter krepi tiste stranke in skupine, ki dajejo jamstvo, da bodo v novem občinskem odboru upoštevate prisotnost in enakopravnost s!ovenskih
obČanOV.	), s,o]])nega zatgtata
Zveze stovenskih organizacij na Koro&kem
SOC)AL!ST!ČN! BORC) ZA SVOBODO:
Usodno bi biio omaiovaževati
protizakonite demontaže dvojezičnih napisov na Koroškem
Ob 35. obtetrtici HiJterjevega na-pado na Avstrijo so imeli na Dunaju svoj občni zbor socialistični borci za svobodo. Na zboru je govoril tudi podpredsednik Jose! Hindels, ki je naglasil, da socialistični borci za svobodo ne opominjajo na razpad Avstrije samo zaradi zgodovinske resnice, marveč predvsem tudi zato, ker je njihova naloga, da izpolnijo oporoko tistih, ki osvoboditve niso več doživeti. Ta oporoka se da izraziti v kratkih besedah: biti buden — postaviti se v bran ie začetkom!
.Kako pereče je to svarilo — je poudaril Joset Hindels — so poka-
zali nad vse sramotni dogodki na Koroškem. Bilo bi usodno, če bi omalovaževali protizakonite demontaže dvojezičnih krajevnih napisov, ki so bile povezane z nem-škonacionalmimi in protižidovskimi izgredi, ali če bi jih tolmačili zgolj iz .psihologije obmejne pokrajine'. Kar se je tam dogajalo, sili k ugotovitvi: Nepoučljivi so še med nami. In uspelo jim je, da so okužili tudi mlade ljudi s strupom rasizma in nemškega nacionalizma. Zato so tembolj upravičena svarita socialističnih borcev za svobodo pred vedno bolj agresivnimi izzivanji neonacistične NDP, ki segajo do groženj z umorom."
) v	Naša skrb na celotnem dvojezičnem ozemlju mora biti:	a
! Cim več naših zavednih ljudi v občinske odbore !
ZA OBČ!NSKE VOUTVE 25. MARCA:
Naša odiočitev po občinah
Posebno v zadnjih dneh se je izkazaio, da bodo ietoJnje občinske voiiive še mnogo boij kot dosiej staie v znamenju zaostrenega nacionainega boja. (e pogiedamo razgiase desničarskih strank in skupin ter beremo tozadevne čianke v desničarskem tisku, potem nujno pridemo do zakijučka, da bosta OVP in FPO s pomočjo vseh nacionaiistično usmerjenih eiementov tetoinje občinske voiitve izrabiti za združen napad na demokratične siie in že ziasti na vse tiste, ki kažejo vsaj maio razumevanja za težnje koroških Siovencev. Potisnjeni v ozadje aii spioh pozabijeni so vsi pereči probiemi, ki bi pravzaprav morati stati v ospredju voiiine propagande; na prvem mestu je ..skrb za domovino" v tistem smisiu, kot jo razumejo nemško nacionaiistični krogi. Me gre za interese občin in koristi občanov — gre za Koroško, gre za dvojezične napise, gre za nacionai-ni boj, ki pri občinskih voiitvah dosiej še nikdar ni igrai tako pomembne vioge.
Kdor giasuje za sociaiiste, giasuje za dvojezične napise in s tem za „siovenizacijo" Koroške! to je gesio, ki ga je v te) aii podobni obiiki mogoče zasiediti v ceiotni voiiini propagandi UVP in FP<3. Z razgiasi, gesti in časopisnimi čianki se načrtno zastrupijo ozračje, razpihujejo se narodnostne strast), porajajo se najraziičnejše obiike zastraševanja in izsiijevanja. Skratka; ustvarjena je biia psihoza, ob kateri se prav nič ni čuditi, če se v marsikateri občini sociaiisti in niti komunisti niso upaii postaviti na svojo iisto kakšnega zavednega Siovenca.
V občinah, kjer je merodajna večinska stranka biia pripravijena upoštevati in zagovarjati prisotnost in pravice siovenskega prebivaistva tudi v občinskem svetu, bomo koroški Stovenci kot dosiej giasovaii za sociaiistično iisto, medtem ko bomo v občinah, kjer take pripravijenosti s strani večinske stranke ni biio, združiti svoje siie v krajevni domači iisti in skrbeti, da bo prišio čim več odtočnih, razgiedanih rojakov v občinske odbore. V nekaterih občinah pa bo nedvomno prišio do raziičnih pogiedov in staiišč do posameznih voiiinih strank in skupin ter je v taki diferenciaciji treba videti izraz poiitične zreio-sti našega čtoveka.
V posameznih občinah bomo giasovaii takoie:
v občini ŠMOHOR bomo giasovaii za iisto SPO, na kateri je na izgiednem mestu bivši župan iz Brda, ki je večkrat in še posebno pri razgovorih županov s kancierjem Krei-skym pokazal razumevanje za naše težnje;
v občini STRAJA VAS bomo podprii socialiste, ki imajo na svoji tisti na izgiednih mestih kar tri zavedne naše rojake;
v občini PODKLOSTER se bomo odtočiti za sociaiistično listo, na kateri na izgiednem mestu kandidira inž. Danilo Gailob iz Peč;
v občini BEKSTAMJ sta na sociatistični iisti na izgiednih mestih Lojze Trunk iz Zužaič in Franc Gaitob, pd. Pec iz Brega; poteg tega nastopa še krajevna Voliina skupnost, katere nosiiec je Janez Miki iz Pečnice;
v občini ROŽEK bomo glasovali za krajevno Sociaino voliino skupnost, katere prvi kandidat je Maks Kanzian, kmet iz Rožeka;
v občini VRBA se bomo odiočiii za sociaiistično listo, katere nosiiec je že doslej pokazal razumevanje za težnje slovenskega prebivaistva;
v občini BiLČOVS bomo oddati glasove za iisto SPO, na kateri na prvem mestu kandidira dežeini posianec Janko Ogris;
v občini ŠKOFiČE bomo giasovaii za kra-
jevno iisto .Voliina skupnost Škofiče", katere prvi kandidat je Herman Jager, deiavec v Škotičah;
v občini HODiŠE bomo voiiti krajevno Gospodarsko iisto, na kateri na prvem mestu kandidira Janko Schottl iz Rut;
v občini KOTMARA VAS se bomo odiočiii za krajevno Občinsko iisto pod vodstvom Tomaža Kobana, kmeta iz St. Kandoifa;
v občini ŠT. JAKOB V ROŽU bomo giasovaii za Sociaino gospodarsko skupnost, katere vodilni kandidat je trgovec in hoteiir Mihi Antonič z Reke;
v občini BiSTRiCA V ROŽU bomo voiiii krajevno Občinsko skupnost, ki jo kot prvi kandidat predstavijo Boštjan Maile;
v občini BOROVLJE se bomo odiočiii za Voiiino skupnost, katere prvi kandidat je Franc Poganič, nameščenec iz Giinj;
v občini SELE bomo giasovaii za iisto SPG, katere nosiiec je sedanji župan Herman Veiik, šoiski vodja v Kotu; poieg tega nastopa tudi krajevna Voiiina skupnost, katere prvi kandidat je Mirko Oraže;
v občini ŠMARJETA V ROŽU bomo giasovaii za krajevno Voiiino skupnost, katere nosilec je Janez Korenjak, pd. Jančič.
v občini ŠKOCiJAM se bomo odiočiii za krajevno Gospodarsko iisto, ki jo predstavijo Franc Picej, delavec iz Žamanj;
v občini GALiCiJA bomo voiiii krajevno Voiiino skupnost, katere prvi kandidat je Jože Urank, kmet v Enceini vasi;
v občini DOBRLA VAS bomo giasovaii za Voiiino skupnost z dr. Luko Sienčnikom na čeiu;
v občini ŽiTARA VAS se bomo odiočiii za Občinsko skupnost, ki jo vodi Jože Go-iavčnik;
v občini ŽELEZNA KAPLA-BELA je na iisti SPO kar pet zavednih Slovencev na izgiednih mestih; nadaije nastopa še Občinska voiiina skupnost, ki jo predstavijo Franc Smrtnik v Kortah;
v občini GLOBASMiCA bomo giasovaii za Voiiino skupnost, katere vodiini kandidat je Lojz Gregorič iz Mate vasi;
v občini PLiBERK bomo podprii Enotno iisto, katere nosiiec je Štefan Trampusch iz Doba;
v občini SUHA bomo oddaii giasove Krščanski voiiini skupnosti, ki jo predstavijo Johan Kolter;
v občini RUDA se bomo odiočiii za iisto SPG, na kateri na izgiednem mestu kandidira tudi učiteij Mirko Kušej;
v občini DJEKŠE bomo giasovaii za krajevno Voiiino skupnost, katere nosiiec je Franc Kassi;
v občini ŽRELEC bomo podprii socialistično iisto, na kateri na izgiednem mestu kandidira tudi bivši župan iz Radiš Ogris.
Pri naši odiočitvi bomo poieg tega upoštevati, da ima SPO tudi še v nekaterih drugih občinah na izgiednih mestih zavedne Siovence oz. ijudi, ki imajo razumevanje za naše težnje, kot na primer na Bistrici v Rožu, v Borovijah, v Pliberku itd.; isto vetja v nekaterih občinah tudi za KPO. V vseh ostaiih občinah dvojezičnega ozemija, ki jih nismo posebej navajali, pa bomo koroški Slovenci kot dosiej podprii SPO.
Me giede na to, kako se bomo odiočaii po posameznih občinah, pa mora imel) naša odiočitev vedno za giavni ciij: da siabša pozicije in vpliv nemškonacionainih sii ter krepi tiste stranke in skupine, ki dajejo jamstvo, da bodo v novem občinskem odboru upoštevate prisotnost in enakopravnost siovenskih občanov.
Z Zdtfnjo	noto,
Izročeno ?nlnnl: mesec gt?s;rljs&! v/dd:', so ncsn stdlfščd o stdnjn Md-šl/? manjšin v Avstriji, o načina, &a&o Maj Z?l problem rest/:, s tem pa tad: o sedanj:/? In pn^odnj:/? odnos:/? s severno sosedo začrtana.
Na &rat&o, ylvs:r:'ja sedemnajst /er po podpisa državne pogod/?e n: niti celovito, se manj pa zadovoljivo aresnlčlla obveznosti Iz državne pogodbe. 7*o pa /agoslavl-ja smatra za neobboden pogoj za odstranitev motenj v dvostransblb odnosih. Zato je pripravljena na dvostranske pogovore, za katere se že dolgo zavzema, v prepričanja, da bi bila to ena od poti k odstranitvi problemov, k: neprestano bremenijo medsebojne odnose.
Seveda pa bi bilo treba za take pogovore — tako se nam zdi — astvarltl astrezno ozračje In jasno določiti cilje. V razlagi teb pojmov seveda ne bi smelo biti dvojnih razlag.- pojmi morajo biti atklajeMl, sicer lahko pride do novih zapletov.
Najmanj koristijo takema agod-nema razpleta podtikanja, recimo, da /agoslavlja vodi gonjo proti Avstriji zaradi svojih notranjih zadev, pa taktika zavlačevanja, poskasl razdora med manjšino ali celo med delom manjšine In matičnim narodom In njegovo državo, popuščanje skrajnežem z desnice In podobno.
Predvsem pa stanje manjšine ni zgolj notranja zadeva Avstrije, tako kot tadl ne more bit: problem manjšine obravnavan le med dvema vladama čez njeno glavo.* manjšina mora biti snbjekt, ki Ima
.neatradljlvo pravico enakopravno odločati o svoji nsodl". 7*o so povedali slovenski Korošci In takšno je tadl naše stališče. Z.e v tem trikota je pričakovati agod-nlh rezaltatov.
Če je že res, da je sedanja vlada na Danaja pokazala določeno voljo, vsaj načeti koroški (In gradiščanski) vozel, pa je prav njeno manevriranje med čermi avstrij-
ske notranje politike povzročilo .koroški nemir" In očitno poslabšanje položaja vladajoče socialnodemokratske stranke kanclerja Kretskega. Pllžnje marčne volitve v avstrijskih občinah bodo v svo-
jih rezultatih tadl odsev te politike.
7n prav tako tadl zastoj v razčiščevanja manjšinskega kompleksa, ki ma prav gotovo ni vzrok odklonitev Slovencev, da bi sodelovali v danajski komisiji, takšni, kakršna je In kakršna ne bi smela biti. Vendar je ta zastoj lahko le začasen, prej ali slej bo treba voz premakniti.
Prav bilateralna pogajanja z /agoslavljo, če se je Danaj dokopal do spoznanja, da ategnejo biti koristna, lahko pripomorejo k rešitvi.
Mimo manjšinske proble??Mtlke je še namreč vrsta odprtih vprašanj med Avstrijo In /agoslavljo, ki so prav tako pomembna za astvarjanje agodnega ozračja.
Naj jih naštejemo le nekaj.* are-dltev položaja naših delavcev (ta-dl sezonskih) v Avstriji, ki je vse prej kot zadovoljiv,* pospeševanje gospodarskega sodelovanja ob meji,* vrnitev naših baltaml/? dobrin,* vprašanje slovenskega dela arhiva v Gradca In še nekaterih; enakovrednost srednješolskih spričeval In visokošolskih diplom; preprečevanje delovanja sovražne emigracije In neo/ašlstov.
Padi to so hipoteke, ki bremenijo naše odnose, hkrati pa prav zdaj, ko morda notranje težave zavirajo hitrejši In resnejši razplet manjšinskega vozla, lepa možnost za Avstrijo, da z dejanji dokaže besede o dobri volji In želji po čim boljših odnosih med nami.
Po bi bili lahko zidovi, na katere bi se oprla streha.* arejene pravice Slovencev In Hrvatov v Avstriji. Kajti — da ne bo dvoma — to je In ostane osnovna prvina v naših odnosih In njih merilo.
Jaka Muta:
(Delo. Ljubljana, S. !. 177!)
Kako
iz
zastoja?
POSmOKODSVtKJ
RiM. — V torek zjutraj so italijanski cariniki začeli stavkati. Doseči hočejo boljše.. ^ plače. Stavke k sreči nimajo večjih posledic v potniškem prometu. Prizadet je v glavnem tovorni promet, ker pri tem trpi izvoz in uvoz blaga. Stavka bo trajala po vsej verjetnosti do vključno sobote tega tedna.
SMEDEREVSKA PALAMKA. — Iz tisoč metrov globine pod pritiskom 140 atmosfer bruha pri Smederevski Palanki gejzir, ki vsebuje mineralno vodo. Le-ta sodi po preiskavi med zdravilne vode, ki pomagajo pri zdravljenju kroničnega obolenja jeter, želodca in so blažilne in dobrodošle za rekonvalescente po kirurških operacijah žolča, mehurja itd. K izvirku prihajajo vsak dan ljudje in odnašajo v posodah zdravilno vodo. Načrt za gradnjo zdravilišča je že pripravljen, dobiti pa morajo še potrebna sredstva za uresničitev načrta.
MEW DELHi. — Egiptovski zunanji minister Mohamed Hasan el Zajat se trudi, da bi pri raznih državah dobil pomoč za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Po uradnem obisku v Indiji, je odpotoval v Hong Kong, od koder bo nadaljeval pot v Peking. Potem bo obiskal še Pakistan, Irak, Iran in Sirijo. V tej zvezi omenjajo tudi nedavno potovanje posebnega Sadatovega odposlanca Hafeza Ismaila v Washington, London in Bonn ter obisk obrambnega ministra Ahmeda Ismaila Alija v Moskvi.
LJUBLJANA. — V Sloveniji je izredno pereče vprašanje, zastarelost in pomanjkanje zemljevidov v razmerju 1:25.000. Da bi odpravili to pomanjkljivost je Geodetska uprava SRS organizirala razgovor z najbolj resnimi interesenti in financerji-Zemljevide bo izdelal po sodobni tehnologiji Vojno geografski institut do leta 1975, s stanjem leta 1973. Večji del sredstev bo prispevala Geodetska uprava SRS, preostali del sredstev pa bi izbrali drugi intert.j esenti.
BUENOS AiRES. — Na nedeljskih volitvah v Argentiniji je zmagal peronist Cam* pore. Po dvodnevni zamudi, ga je državni prezident general Lanusse le priznal za zmagovalca pri volitvah za predsednika republike. Izvolitev Campore pomeni, da je po 18 letih prišel na oblast v Argentiniji zopet peronizem, kateremu je slednji slepo predan. Volilni boj je vodil pod geslom: „Campora v vlado, Peron na oblast".
JERUZALEM. — V Izraelu se širijo vesti, da bi po odstopu ministrske predsednice Golde Meir, ki misli letos oddati svoje posle, kandidiral med drugimi za predsednika vlade sedanji obrambni minister Dajan. On uživa kot junak in zmagovalec v ^šestdnevni vojni" z Arabci veliko priljubljenost, vendar pa v politični hierarhiji nima mnogo vpliva.
KARTUM. — Kartumski vladni tisk je poročal, da je komisija opravila preiskavo o uboju zahodnih diplomatov v saudskem veleposlaništvu v Kartumu. Niso pa še objavili, kdaj bodo komandose postavili pred sodišče. Komisija je ugotovila, da so palestinski komandosi zagrešili uboj, vdor na tujo posest z namenom, da izvedejo napad, prizadenejo poškodbe in uporabijo nezakonito prisilo (kazen za to dejanje je do 7 let zapora), zločinstvo, zastraševanje (največ 7 let) in nezakonit odvzem svobode, % namenom, da store zločinska dejanja (do treh let zapora).
BONN. — Zahodnonemške izvoznike jc sklep o revalvaciji marke za 3 odstotke neprijetno presenetil, predvsem porurske premogovnike. V celem se marka podraŽ' za 13 "/o, kar bo za porurske premogovnike pomenilo skoraj 200 milijonov dolarjev let' ne izgube. Prav tako bo zaradi ponovne podražitve marke prizadeta tudi avtomo' bilska industrija, posebno podjetje „Volks' wagen".
PARiZ. — Kljub zmagi golistov pri volitvah v Franciji, se je združena levici močno opomogla in bo predstavljala okrepljeno opozicijo. Združena levica bo imel" poslej v pariški vladi sto poslancev več, kot v stari skupščini, kar se bo gotovo poznalo ne samo v parlamentarnem življenju; ampak tudi v politiki na sploh. Komunist' imajo sedaj natanko toliko poslancev, ko/ so jih imeli po volitvah leta 1967, socialisti, levi radikali in PSU pa 14 manj kot takratna federacija nekomunistične levice.
ALŽiR. — Vseafriško mladinsko gibanji je pozvalo demokratične sile sveta, naj odločno intervenirajo pri jordanskih oblasteh in preprečijo usmrtitev palestinskih komandosov. Vseafriško mladinsko gibanje ostro napada razsodbo jordanskih oblasti nad voditeljem palestinskega gibanja Abu DaU' dom in njegovimi tovariši. Pred nedavni*" je tozadevno intervenirala tudi sovjetska vlada.
SPOMINSKI DOM BORCEV II) MLADINE
bo nastal v Kumrovcu, rojstni vasi predsednika Tita
,,Ljubezen na odoru"
PO POVEST! PREŽiHOVEGA VORANCA
Prihodnji teden bo miniio ieto od tega, ko je jugosiovanski predsednik Tito v svojem rojstnem kraju Kumrovcu poiožii temeijni kamen za spominski dom borcev in miadine Jugosiavije. „Od tod, iz tega spominskega doma, bosta odsevaia bratstvo in enotnost, ker bodo sem prihajati borci in miadina iz vseh krajev. Žetim, da bi biio to v korist *emu kraju in vsej naši domovini..Tako je poudari) predsednik Tito med poiaganjem temeijnega kamna.
Od takrat je miniio ieto dni in akcija, za katero sta dati prvo pobudo združenji borcev Kumrovca in Posavja (iz ijubijanske občine Bežigrad), !e medtem postaia zadeva vseh narodov in narodnosti Jugosiavije. Po vsej Jugosiaviji namreč že zbirajo prispevke za izgradnjo načrtovanega spominskega doma.
Lani jeseni je bil razpisan vseju- junaštva in žrtev vseh jugoslovan-9oslovanski natečaj za idejni načrt, skih narodov.
Izmed velikega števila predlogov To je živo izročilo, zgrajeno na
jih in žrtvah, ki ga ne more nadomestiti nobena druga stvar. Spominski dom borcev in mladine ne bo nikoli samo hladen muzej in znanstvena ustanova; to bo zibelka revolucije, ki se nadaljuje, revolucija, ki se preliva v življenje in večno živi — delo in ponos vseh narodov in narodnosti Jugoslavije.
V Sloveniji so začeli predvajati najnovejši slovenski igrani film „Lju-bezen na odoru", ki je bil izdelan po istoimenski povesti Prežihovega Vo-ranca. Režiral ga je Vojko Duletič, ki je pripravil tudi scenarij, v glavnih vlogah nastopajo Metka Frankova, Iztok Jereb in Aleksander Valič, snemal je Mile de Gleria, glasbo je prispeval Jože Kampič, za proizvodnjo pa je poskrbelo podjetje Viba film.
Vojko Duletič si je v svetu slovenskega filma pridobil ime zlasti s filmom „Na klancu", v katerem je prenesel na filmski trak knjižno umet-
Jugoslovanska mladina je Titov nino Ivana Cankarja. Prav tako po
rojstni kraj že zdavnaj izbrala za srečanja ob dnevu mladosti. Z izgraditvijo spominskega doma bo njeno sodelovanje še tesnejše, bolj
Cankarjevi povesti je posnel kratki
film .Gospod stotnik", medtem ko si je za kratki film „Na petelina" izbral istoimensko povest Franca S. Finžgarja. Pa tudi s Prežihovim Vo-rancem se zdaj ni prvič srečal — bil je scenarist Pretnarjevih „Samorast-nikov".
Svoj najnovejši film ..Ljubezen na odoru" je Duletič snemal predvsem v Solčavi, kjer je v tamkajšnjih prebivalcih našel dovolj likov, ki so dogajanjem v filmu vtisnili pečat pristnosti. Našel pa je tudi kraje, ki očarajo s svojo lepoto in nedotaknjenostjo. Tako je veliko Prežihovo stvaritev prenesel v okolje, ki ne bi moglo biti bolj verodostojno, bolj domače.
UMRLA JE PiSATELJiCA
Pear! S. Buck
V starost) 80 iet je pred nedavnim umria siavna ameriška pisateijica in Nobeiova nagrajenka Pear) Syden-stricker Buck. Njeno ime je znano po vsem svetu, saj je napisaia okrog 80 knjig, njeni romani, noveie in eseji so prevedeni v skorajda vse jezike in sodijo med najboi) brana deia svetovne književnost. Leta 1938 je Pear) S. Buck prejeta Nobeiovo nagrado za književnost, poieg tega pa je biia deiežna tudi raznih drugih priznan).
minskem domu se bo srečavala mladina iz vse Jugoslavije ter se v prelepem naravnem okolju zbliževala ne samo ob skupnem spo-
js strokovna komisija sprejela načrt lastni izkušnji in odrekanju, na bo- živahno in bolj pisano. Kajti v Spo-tvana Filipčiča in Brislava Šerbeti-dveh zagrebških arhitektov iz '"st mlajše generacije. V smislu sprejetega načrta se bo objekt razvijal okrog vrha hribčka. Spominski dom bo imel skupni prehodni prostor ter spomeniško-študijski in druž-beno-rekreacijski det.
Spominski dom bo na izviren na-prikazal lik in življenjsko delo Predsedmika Tita ter najvažnejša Poglavja iz revolucije jugoslovanskih narodov. Deloval bo kot sodoben informativni in dokumentar-lo-študijski ter družbenopolitični in rekreacijski center. Knjižnica, čital-"ica, fotodokumentacija, kinoteka ter likovna zbirka spominskih pred-"lefov iz Muzeja 25. maja bodo omogočile informativno, dokumen-tarno in znanstveno prikazovanje snovi. Velika dvorana s 300 sedeži, opremljena s sodobnimi naprava-Th' bo služila za seminarje in dru-prireditve. Rekreacijski (hotelski) del s 130 komfortnimi ležišči 'r< 500 sedeži v restavraciji bo med drugim služil tudi turizmu.
Predvsem pa bo Spominski dom Prispeval k utrjevanju bratstva in Enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Nekdanji borci se bodo v tem domu srečavali z mladino ter prenašali nanjo svojo življenjsko resnico. Ob teh srečanjih bo znova zaživela veličina narodnoosvobodilnega boja: iz svetlih obzorij naokrog bo mladina lahko čutila in slišala šum Sutjeske in od-[nev Zelengore, brzice Neretve ter krike s Kozare in Petrove gore,
9rozo Jasenovca in tragedijo Kra-Bujevca, epopejo Kadinjače, pe-ssm partizanov na neskončnih pohodih po .slemenih oblačnih" Pohorja in Kleka, pesem z Debarca in Prokletij, z Jadrana — imena, ki postala zgodovina po zaslugi
narist stal ob strani Mitja Mejak, dognanimi upodobitvami grčavih po-Snemalno ekipo je vodil Žaro Tušar, ljanskih kmetov vtisnili zgodbi po-
„Cvetje v jeseni"
PO POVEST! !VANA TAVČARJA
Slovenska televizija pa je minuli dobili med člani domačih dramskih ponedeljek predvajala prvi del tele- skupin, se je pokazal z najboljše stra-vizijske nadaljevanke (v treh delih) ni. Milena Zupančičeva, Štefka Drol-„Cvetje v jeseni". Film je po isto- čeva, Iva Zupančičeva, Duša Počka-imenski povesti Ivana Tavčarja reži- jeva, Polde Bibič, Bert Sotlar, Jože znavanju zgodovine jugoslovanske- ral Matjaž Klopčič, ki mu je kot sce- Zupan, Dare Ulaga in vsi drugi so z ga delavskega gibanja in socia- *	'	'	'	' j - - J-	*****
listične revolucije, marveč tudi v športnih in kulturnih tekmovanjih, na izletih in v planinstvu.
Sedaj je — kakor že uvodoma povedano — stekla akcija za zbiranje sredstev za izgradnjo Spominskega doma. Akcija bo tekla do konca leta 1974 ter bo zajela vse narode in narodnosti Jugoslavije — od otrok in mladine preko dijakov in študentov do pripadnikov vojske, upokojencev ter kmetov in delavcev. Prispevek za zgraditev Spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije v Kumrovcu bo tako postal izraz solidarnosti in patriotizma vsakega državljana SFRJ.
medtem ko je za glasbo poskrbel Urban Koder.
Posebno vrednost daje temu filmu igra, kajti celotni igralski ansambel od „zvezd" pa do statistov, ki so jih
trebno težo in pristnost, ki se ne oddaljuje od literarne predloge, a obenem vnaša vanjo nove dimenzije, tako da je ta film pravi slavospev slovenskemu podeželju.
Pri Miadem rodu
JE ŽE ZELENA POMLAD
Najnovejša številka .Mladega roda" (za mesec marec in april) je razumljivo posvečena pomladi. O njej pripoveduje cela vrsta pesmic in spisov, ki so jih prispevali domači in tuji avtorji: o telohu, o kukavici, o lastovki, o pomladanskem svafovanju in o marsičem drugem,
„PRIMORSKA POJE"


Letos že četrtič prirejajo tradicionalno revijo primorskih pevskih zborov z naslovom ..Primorska poje". Vsako leto organizirata to prireditev Slovenska prosvetna zveza v Trstu in Združenje primorskih pevskih zborov, za sodelovanje pa vsako leto pridobijo večje število zborov tako iz Slovenije kot še posebej iz zamejstva, to je s Tržaškega in z Goriškega.
Za letošnjo revijo .Primorska poje" se je prijavilo kar 61 zborov. Revija se je začela zadnjo soboto v Idriji in se v nedeljo nadaljevala v Sežani, to soboto bodo zbori nastopili v Gorici in v nedeljo v Ajdovščini, zaključek revije pa bo v soboto 24. marca v slovenskem Kulturnem domu v Trstu.
Revija .Primorska poje" je že rodila — kakor je izjavil tajnik tržaške Slovenske prosvetne zveze Miro Kapelj — mnogo pozitivnih sadov, kar potrjuje tudi čedalje večje zanimanje zanjo med primorskimi pevci. Pevske zbore namreč spodbuja k večji vestnosti in k izpopolnjevanju pri študiju novih pesmi in — kar je še posebno važno — v številne zbore pristopajo mladi
pevci in to je tudi poroštvo, da se bo pevska tradicija, na katero je vsak Slovenec upravičeno ponosen, tudi v bodoče nadaljevala.
Kakor že povedano, se je za letošnjo revijo primorskih pevskih zborov prijavilo z obeh strani meje kar 61 zborov, skupno pa bo v okviru te revije nastopilo okrog 2000 pevcev, kar nedvomno dokazuje, za kako važno prireditev gre. S tem pa je tudi povsem ovrženo mnenje tistih, ki menijo, da je zborovsko petje za današnji čas že preživelo. To dokazujejo številni nastopi pevskih zborov v Sloveniji in v zamejstvu; to dokazujejo napori in dobra volja, ki so često bistveni elementi zborovske dejavnosti; predvsem pa to dokazuje izredno zanimanje vseh prosvetnih društev na obeh straneh meje, ki gojijo poleg druge dejavnosti tudi zborovsko petje, za vsakoletno revijo .Primorska poje". Uspeh dosedanjih revij ni dokazal samo, da zborovsko petje ni preživelo za današnji čas, temveč nasprotno, da je danes bolj kot kdaj koli prej živo med Slovenci, ki s tem izpričujejo globoko navezanost na bogato zborovsko in kulturno tradicijo svojega naroda.
kar nas opozarja, da je zima vzela slovo in je v deželo znova prišel najlepši letni čas — pomlad, ko vse zeleni in poganja mlado brstje.
Seveda pa Mladi rod ne pripoveduje le o pomladi, tudi mnogo drugega zanimivega in poučnega prinaša mladim in starejšim bralcem. Na primer nam predstavlja slovensko pisateljico Elo Peroci, ki je znana zlasti kot avtorica številnih pravljic, katere so bile prevedene tudi v mnoge tuje jezike. Nadalje nas popelje Mladi rod v delavnico velikonočnih zajčkov; seznanja nas s preteklostjo Podktoš-tra ter Nonče vasi pri Pliberku; beremo o prvih korakih v vesolje in še o mnogih drugih zanimivostih; za bistre glave pa spet prinaša uganke in druge trde orehe.
To številko Mladega roda je ilustrirala Jelka Reichman, naslovno stran pa — kakor že pri vseh številkah tega letnika — spet krasi barvni motiv znanega slovenskega slikarja Maksima Gasparija.
Posamezna številka Mladega roda stane 8 šilingov in je naročila treba poslati na naslov: Mladi rod, poštni predal 45, 9021 Klagenturt -Celovec.
IONE SVETINA
168

*
t , v	.




DRUGA KNJIGA
Razveselil se ga je. Ko je prilezel bliže, je opazil, da na rokavu dve zvezdi. Pozorno je spremljal vsak nje-9ov gjb. Videl je, da s poslednjimi močmi premaguje vsak decimeter prostora in da nevarno niha nad praznino pretrda. Čudil se je, da ga ne zagleda. Se vedno je 'imel toliko *"oči, da bi odprl tok s pištolo in ga ubil, preden bi se pri-9laz<il do njega. Toda misel na ubijanje mu je bila tako tuja, ^ da ne bi bil nikdar meri) na človeka. Šele ko je prilezel !^'aj tik njega, ga je zagledal, ker mu je pač zapiral pot. ^V'9rti! je okrvavljeni obraz in srečala sta se z očmi. Po-S^d neznanca je begotno zdrsnil na tla in roka mu je hlast-tipala, dokler ni izbral priostrenega kamna in ga ^9nil v pesti. Trepetajoč po vsem telesu se je približeval ^"ichnerju, tako počasi, da si ga je lahko dobro ogledal.
Njegova razpeta bluza je bila prepojena s strjeno kr-lo in po visokem čelu so se mu lepili lasje. .Prav gotovo je ^sn tisMh, ki sem jih zbil s police v prepad," je pomisli)
kočnik.
Ko je bi) že tako blizu, da je dvignil s kamnom oboro-*sno pest, je tudi on dvignil roko, tako kot se je bil po-*^'avljal s prijatelji. Roka s priostrenim kamnom pa je ob-'''sela v zraku. Žar sovraštva v očeh je zamenjalo začu-denje.
-Kar udari prijatelji Brez usmiljenja me ubij," je mom-131 Teichner. .Napravi mi uslugo. Prav imaš ... Kdo nas je
klical v vašo deželo? Nas, ki smo živeli bolje od vas ... Imeli vsega več ... Miislili smo, da imamo tudi pameti več. Pravica je na vaši strani. Na naši strani je bila moč ... Zdaj je moč in pravica na tvoji strani .. . Ubij me. Iz te preklete stene se nihče ne reši."
Gledala sta se, kot bi se bila že nekje srečala. Roka s kamnom je omahnila nad prepad in spustila kamen v praznino. Nekaj sekund je lete), preden sta slišala, kako je udaril v skale in se razbil.
Teichner se mu je skušal dobrohotno nasmehniti kot človeku, ki ga je pričakoval. Sam nii vedel, zakaj mu je bil ta krvavi obraz tako prikupen. Podoben je bil njemu in njegovim. Lahko bi plezal z njim, lahko bi bila prijatelja, če bi se spoznala v drugih okoliščinah. Čudno, da tega ni prej spoznal. Ali je on goljufat življenje ali je življenje ogoljufalo njega? Včasih, ko je kot deček plezal z očetom, mu je oče večkrat dejal: .Ljudje, ki se srečajo v steni, morajo biti prijatelji. Dobri prijatelji." Nekako tjavdan je ponovil ta stavek.
Ranjeni partizan ga je očitno razumel, saj je ponovil prvo in zadnjo besedo: .ČLOVEK — PRIJATELJ." Zdaj se mu je tudi on nasmehnit, žalostno in izgubljeno, vendar tako, kot se nasmihajo ljudje, ki so dobri med seboj.
Nekaj časa sta se gledala in občutila več, kot morejo povedati besede. Teichner je opazil, da je partizan uprl oči v njegov bok, kjer je visela čutarica. Z neba je žgalo sonce, poročnikovo telo je bilo razbeljeno od žeje, in opražil je, da se tudi neznancu usta lepijo s krvavo peno. Spomnil se je, da ima v čutarici še malo kave. Odpel si jo je in mu jo pomoti!. Partizan se mu je zahvalil s pogledom. Z drhtečimi prsti je odvil zamašek in nese) k ustom. Napravil je nekaj požirkov in mu vrnil čutaro. Spila sta vsak nekaj. Teichner je začutit olajšanje, bolečine so se
razblinjale. Postajal je lahak. Postavo partizana, nagnjenega nad prepad, je videl le še v megli.
Partizanu se je vrnilo nekaj moči, tako da je zlezel mimo poročnika na rob, kjer je polica vodila naprej; bila je čedalje ožja, dokler se ni prevesila v strahovit prepad. Odločil se je za negotovo pot. Z očmi se je poslovil od Nemca. .Srečno," je dejal Teichner in dvignil roko v pozdrav. Partizan se je zazrl v njegovo razmesarjeno dlan, oguljeno do kosti, in pogledal še svojo. Tudi na njegovi so se poznali sledovi skal. Dvignil jo je v pozdrav, potem se je lotil potice. Poročnik je poslušal trkljanje odkrušenega kamenja in spremljal partizanov napor.
Imel je še toliko moči, da bi se lahko ustrelil, toda ohranil je spoštovanje do samega sebe. Če je včasih 'izzival smrt, jo bo tudi počakal. Čutil je, kako mu telo dreveni, kako se mu duh razblinja. Vsak trenutek ga je bilo manj, okrog njega se je širila praznina in velika tišina mu je zvenela v srcu. Čakal je, da bo zdrsnil v večno spanje — zemlja bo ugasila še eno življenje, saj se jih ta čas nešteto rojeva ...
6
Že tretji dan sta bila Blisk in Don v blodnjaku ostenja Rdečega roba. Odpor v jarku komunistov je trajal vse do noči. Umikala sta se skupaj z njimi, ker pa sta bila med zadnjimi, sta se morala umakniti pred zasedami. Ponoči sta se zavlekla v slepo polico. Naslednji dan so ju nažgali z vrha in od spodaj, če sta se le pokazala, še vedno so jima zveneli v ušeslih zamolkli padci trupel, ki so jih mleli zobje čeri, dokler se niso ustavita v grapah.
Don je dobil med umikom strel skozi pljuča. Brez moči je obležat na robu prepada.
4 — Štev 11 (1599)
M !F! MU M 13 Li M K! U
16. marec 1973
OBČN! ZBOR ZVEZE SLOVENSK!H ŽENA: v
Žene imajo važne natoge
v našem narodnem in kuitumem detu
JUTRI V CELOVCU:
Otvoritev sejma „Gost 73"
Prejšnji četrtek 8. marca je Zveza slovenskih žena, organizacija, ki združuje napredne slovenske žene na Koroškem, imela v Dijaškem domu S$D v Celovcu redni občni zbor, povezan s proslavo mednarodnega dneva žena.
Proslave in občnega zbora se je udeležil tudi jugoslovanski generalki konzul Bojan Lubej. Zbrane žene je pozdravila predsednica ZSŽ Milena Grobtacherjeva. Svoj govor je posvetila trenutnemu položaju koroških Slovencev. Ko je govorila o lanskih sramotnih jesenskih dogodkih ob uničevanju slovenskih krajevnih napisov in parolah o nedeljivi Koroški, jih je primerjala z dogodki v letu 1938, ko so nacisti s podobnimi dejanji in parolami razbijali šipe župnišč in nekaj tet pozneje javno sežigali slovenske knjige. V obeh primerih so sodelovali ljudje, ki se danes spet zbirajo okoli Heimatdiensta. Ne čudimo se torej, da koroški Slovenci danes ne sodelujejo v komisiji na Dunaju, ko pa je v njej zastopan eden glavnih predstavnikov koroškega Heimatdiensta, je naglasila predsednica ZS2. Nadalje se je Milena Grob-lacherjeva dotaknila tudi predsto-ječih občinskih volitev 25. marca ter dejala, da mora bili glavni cilj naših žena, da krepijo tiste krajevne
Čeprav nekateri trdijo, da je Do-brač dobra gora, kar baje že ime pove, vendar temu !e ni tako. Nasprotno — Dobrač je naredi) prebivalcem ob njegovem vznožju že toliko gorja, kot ma)o katera druga gora na svetu. Tako je na primer potres v )etu 1348 povzroči), da se je južno pobočje Dobrača utrgalo in zgrmelo v dolino, kjer je pokopalo pod ruševinami nad deset vasi, kar bi odgovarjalo na stotine človeških žrtev. S tem a njegova smrtonosna bilanca še ni ončana. Leta 1879 na pustni torek opoldne, se je v strminah pod vr-om Dobrača v tako imenovanem Lanerju odtrgal snežni plaz, ki je v nekaj sekundah pridrvel v dolino in strašno opustošil rudarski kraj Blei-berg. Zasul je petdeset ljudi, od katerih so rešili še devet, ostalih 41 pa so samo še mrtve potegnili iz deset metrov globokega plazu. Ta nesreča je bila ena največjih snežnih kata-
skupnosli in slranke, ki dajejo jam-slvo, da bodo v novih občinskih odborih upošlevane pravice slovenskih občanov na Koroškem. Ob zaključku svojega govora je predsednica ZS2 opozorila, da je dolž-nosl slovenskih žena, da odločno podprejo vse dejavnike, ki se iskreno trudijo za dosego naših pravic. Posebej imajo žene skrb za prijavo čim več otrok k dvojezičnemu pouku, za prijavo dijakov v slovensko gimnazijo v Celovcu in za prijavo gojencev za kmetijsko šolo v Po-dravljah. Nadalje naj bi organizacija skrbela za vzgojo deklet za otroške vrtce kjer bi lahko poleg nemščine tudi slovensko vzgajale naše najmlajše. Sploh pa bi se žene aktivneje vključevale v kulturnopolitično življenje slovenske narod-r nostne skupnosti na Koroškem.
O pomenu mednarodnega praznika žena je spregovorila tajnica ZSZ Ančka Kokotova. Zbranim ženam pa je spregovorit tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter in zavzel stališče zlasti k predstoječim občinskim volitvam. Dejal je, da koroški Slovenci ne živijo samo v 19 občinah s posebnimi krajevnimi listami, ampak da živijo na vsem dvojezičnem ozemlju, torej tudi v občinah brez posebnih krajevnih list. Nadalje je
strof v Alpah. Tudi v letu 1570 je snežni plaz v istem kraju zahteval 14, leta 1876 pa 8 človeških žrtev. Nevarnost pred snežnim plazom izpod Lanerja še danes ni odstranjena in visi kot Damoklejev meč nad prebivalci tega kraja. Tudi letos sredi februarja je obstojala nevarnost, da se odtrga plaz in zgrmi v dolino. Zato je občina Bleiberg odredila evakuacijo iz najbolj ogroženih hiš in zaprla cesto. K sreči se je izkazalo, da je bil strah neutemeljen in ljudje so se spet lahko vrnili v svoje hiše.
Pogorje Dobrača pa ima tudi svoje dobre strani, če pomislimo, da hrani v svojih nedrih ogromne količine tople mineralne vode, ki prihajajo na dan v obliki toplih vrelcev v Toplicah pri Beljaku in v Bleibergu. Kljub temu pa ta koristna plat, le ne odtehta gorja, ki ga je prizadejalo pogorje Dobrača prebivalstvu ob njegovem vznožju.
poudaril, da se koroški Slovenci pri občinskih volitvah ne smejo boriti med seboj, prav tako pa tudi ne proti tistim zaveznikom iz vrst večinskega naroda, ki so se zavzemali za pravice koroških Slovencev. Predsednik ZSO je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da po neslavnih jesenskih dogodkih lanskega leta opredelitev koroškim Slovencem ne bo težka. Cilj krajevnih list more biti le v tem, da iztrgajo čim več glasov združenim nemškonacionalističnim krogom.
Na občnem zboru so slovenske žene ponovno potrdile dosedanji odbor, kateremu predseduje Milena Grobtacherjeva s podpredsednicama Heleno Kuharjevo in Lojz-ko Boštjančičevo, s tajnico Ančko Kokotovo in blagajnico Miro Prušnikovo. Po zaključku občnega zbora je organizacija pripravila majhno zakusko, ki je potekala v prijetnem in prisrčnem razpoloženju.
Slovensko prosvetno društvo .Bitka" v Bilčovsu vabi na predavanje
O ZGODOVtN) OBČ!NE B!LČOVS
v soboto 17. 3. ob 19.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Predavatelj: Janko Ogris Mislimo, da bo za vsakogar zanimivo vedeti kaj več o zgodovini naše občine. Prisrčno vabljeni.
Odbor
SMUČARSKI MLET NA OBIR
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane In prijatelje na izlet na zasneženi Obir.
Zbirališče v nedeljo 10. marca ob 7. uri zjutraj pred gostilno Srienc na Obirskem. Pot nas bo vodila preko Kapelške koče na vrh Obirja. Zaradi čudovitega razgieda, ga tudi imenujejo „Rigi koroških planin". Smučarji naj imajo smuči po možnosti opremljene s psi, ali pa namazane z voskom za vzpetine.
Planinc) smučarji iskreno vabljen) Odbor
Jutri se bodo na celovškem sejemskem razstavišču odprla vrata 5. strokovnega sejma gastronomije in turizma „Gost 73". Razstava, za katero vlada veliko zanimanje zlasti med krogi, ki so neposredno povezani s turizmom, bo trajala do vključno 24. marca.
Največje število podjetij razstavlja v mestni hali. Zaradi velikega navala so dodatno postavili še velik ogrevan šotor in tako vsaj nekoliko ublažili pomanjkanje razstavnega prostora. Posebnost letošnjega sejma bo razstava pod geslom .Gost in oprema za prosti čas", ki bo pokazala, kako je možno in treba nuditi gostu vse možnosti prijetnega bivanja poleti in pozimi v naši deželi. Posebno informativno središče bo pomagalo uresničevati prizadevanja naših gostincev. Domači in tuji strokovnjaki pa bodo predavati o vprašanjih turizma in se udeleževali diskusij. Na sporedu so tri predavanja s sledečimi vsebinami: .Tekstilije in tujski promet" (19. marca), .Prosti čas in dopust" (23. marca), ter predavanje .Kaj pričakuje gost?" (23. marca).
Letos bo Koroški potovalni urad prvič priredil turistično borzo, na
Preteklo nedeljo je Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v Bilčovsu vabilo v dvorano gostilne pri Miklavžu — in to za popoldne in zvečer — kjer so igralci tega društva uprizorili komedijo Nikolaja Vasilijeviča Gogolja .Ženitev". 2e kar v začetku moramo zapisati, da je igra po organizacijski plati povsem uspela, saj je dvorana dvakrat bila zasedena. In tudi igralsko, čeprav je Gogoljevo delo izredno zahtevno, moramo reči, da so igralci bili zelo korajžni, ker so se lotili tako težkega odrskega dela. To se je seveda poznalo v posameznih vlogah. Vendar je komedija pri občinstvu dosegla svoj namen, zakaj gledalci so se prijetno zabavali in nasmejali. Če smo prej zapisali, da posamezne vloge niso povsem prepričale, potem moramo še reči, da to zategadelj, ker so nekateri mladi igralci stali prvič na odru in to je hkrati tudi že zadostno opravičilo, pravzaprav pohvala.
Zato gre priznanje celotnemu ansamblu za vloženi trud, ki se bo ob večkratnem igranju brez dvoma obrestoval v zadovoljstvo igralcev. Ob tej priložnosti je društvo izdalo
kateri bo spremljal ponudbe oziroma rezervacije za letošnjo poletno in zimsko sezono 1973/74. Najbolj zaželjena so seveda tista gostinska podjetja, ki največ nudijo gostu, kajti samo kakovostne ponudbe lahko pospešujejo turizem na Koroškem.
Kakor lansko leto, tako bodo tudi letos nastopili mladi kuharji, tokrat iz treh evropskih držav — Švice, Češkoslovaške in Avstrije, ki bodo v medsebojnem tekmovanju v prisotnosti številnih gostov pokazali svoje sposobnosti. Domači gostinci pa se bodo pomerili v pripravljanju mrzlih jedil in konditor-skih izdelkov, katere bo nagradilo posebno razsodišče domačih strokovnjakov. Letos bo na sejmu .Gost" izvedena prva poskušnja vin. Najboljša vina bodo nagrajena in na razpolago obiskovalcem.
Letošnja razstava .Gost 73* bo nudila še marsikaj zanimivega. Najboljše informacije pa vam seveda posreduje obisk prireditve. Prepričani smo, da bo razstava privabila mnogo ljudi in da bo koristno služila nadaljnjemu razvoju turizma na Koroškem.
tudi letak v katerem predstavlja književnika Nikolaja Vasilijeviča Gogolja. Njegov kratki življenjepis je za gledalce gotovo lepo srečanje s tem velikim ruskim ustvarjalcem, vendar pa bralec pogreša tudi opis komedije, kar bi brez dvoma pripomoglo k še večjemu razumevanju tega odrskega komada. Vsebina igre bi vsekakor bila bolj potrebna kot seznam manj znanih besed. To ni očitek, marveč ugotovitev, ki enemu ali drugemu pade v oči.
Če igralce naštejemo po vrsti so to Kati Krušic, Pavla Krušic, Ani Ogris, Blaži in Tomi Gasser, Rupert Reichmann, Gerhard Kropivnik, Petschar Lipi, Ani in Lekši Kropivnik, jim je treba izreči posebno pohvalo zlasti glavnima igralcema Blažiju in Tomiju Gasserju ter Anici Ogris in Katici Krušic, ki so pokazali, da so dobri igralci. Nenazadnje pa je to zasluga režiserja igre Ruperta Reichmanna, ki je postavil tako zahtevno delo na oder.
Na obeh predstavah je obiskovalce v imenu društva pozdravi! Peter Sitter.
Dobra s/aba sfran pogoja Dobrača
!gra!ci SPD „Bi!ka" v Biičovsu so se predstaviti z komedijo „Ženitev"
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
.Pusti me in se reši, če se le moreš," je pregovarjal Bliska, ki ga je med žvižganjem krogel vlekel meter za metrom proti zavetju.
.Rešila se bova oba ali nobeden," je odločil Blisk. Vlekel ga je ves obnemogel, dokler ju ni zavarovala pred sovražnimi streli skalna čer. Tu mu je prevezal rano in mu vlil novega upanja.
Do mraka je Blisk odkril na polici luknjo. Zatekla sta se vanjo in se zagradila s kamenjem. Blisk je pripravil orožje in munioijo od obeh: nihče ne bo živ prekoračil police, kjer sta se privlekla v zavetje!
Zagrnila ju je noč. Don je še vedno pregovarjal Bliska, naj ga pusti in se reši sam. Povedal mu je, kako so razvrščene police, kako lahko pride pod zahodni preval, kjer bi bil rešen.
.Ali bi me ti pustil?" ga je vprašal Blisk.
.Ne, tudi jaz bi ostal s teboj," je odločno odvrnil Don.
.Potem ne govoriva več o tem."
Poznala sta se šele nekaj dni, pa sta si bila prijatelja. Na poti sta si razodela skrite misli. Na Donovem domu so Bliska sprejeli kot sina. Kako bi le mogel stopiti v hišo in povedati, da je pustil njihovega edinca umirati samega?
Zvečer so tipale po stenah klinaste sence in rakete so se usipale mimo njiju. Slišala sta streljanje in včasih krike. Čas se je zgostil, obstal. Dremaje sta se predala spominom. Blisk bi rad živel. Odkriti mora izdajalca, ki ga je zasledil. Misli so se mu vrtinčile in vso noč prepletale z Donovim stokanjem, ko je blede) v vročici.
Tretji dan je v gorah zavladala tišina. Lačna in žejna sta se odločila, da bo Blisk tvegat in poiskal vodo. Upala sta, da so Nemci odšli. Don, ki je bil v tem pogorju pred več kot letom dni z Gradnikovo brigado — ta se je prav na vrhu teh skal tolkla z Italijani — je vedel za studence pod stenami. Blisk je vzel obe čutarici, previdno odstrani)
kamenje in zlezel na prosto. Vse telo ga je bolelo, kot bi bil pretepen. Meglilo se mu je pred očmi, noge so se mu tresle in obhajala ga je slabost.
Spuščal se je navzdol. Mesta, ki sta jih bila zlahka prešla, je zdaj stežka preplezal. Ves čas so ga obletavale ptice in ga dražile z vreščanjem. Tišina je bila drhteča, sumljiva. Večkrat je postal, globoko zajel sapo in opazoval okolico. Na sedlu se ni nič premaknilo, iz modrikastih sten je dihala nema žalost. Priplazil se je do polic, poraščenih s šopi trave in redkim drevjem. Padel je na kolena in polizal roso.
Odspod ga je zmotilo trkljajoče se kamenje in ga opozorilo na nevarnost. Splezal je na rob in uzrl pod steno Nemce, ki so stikali po grušču. Hip nato je zabobnel ratal nad njegovo glavo in ga zasul z odkrušenim kamenjem. Bežal je nazaj po polici, dokler ga ni zakrila velika skala, porasla z rušjem. Padel je in obležal brez moči. Na sosednjem razu sta se pojavila dva Nemca v navezi. Dvignil je brzostrelko nekoliko više in pritisnil. Zadeti je omahnil v prepad in za seboj potegnil soplezalca. Blisk je nekaj časa čakal, toda nihče več se ni pokazal. Vedel je, da se v steno ne more vrnili, ker bi ga gotovo opazili. Zaplezal je v rušje. Razprostiralo se je do podsfene in vse bolj na gosto pokrivalo prepadno glavo. Don mu je pripovedoval, da se je tu nekje skrila pred Italijani patrulja, ki je spremljala načelnika štaba slovenske vojske Jaka Avšiča. Italijani so ves dan hodili okoli partizanov, pa jih niso odkrili. Blisk se je zavlekel še globlje. Nazadnje je med koreninami staknil luknjo in se zavlekel vanjo kakor jazbec.
Luknja se je znotraj razširita v votlino. Obležal je in se predal blodnim sanjam. V ušesih so mu šumeli potoki, duhal je kruh ... smejal se je življenju in umiral od negotovosti. Bal se je, da ne bi Nemci našli Dona. Kot na raz-
beljeni plošči je čakal, da je sonce prejadralo gore, nemški glasovi pa utihnili.
Spomnil se je, da ima v torbici baterijo. Prižgal jo je in obsvetil votlino, vsekano v živo skalo. Vedel je, da je ostenje Krna polno kavern in da se je znašel v eni izmed njih. Na koncu zahodne stene je svetloba odkrila devet okostnjakov. Stopil je še nekaj korakov naprej. Črne oči lobanj so mrko strmele vanj. Kosti so ležale po razpadlih cunjah, poleg njih pa so bile razvrščene škatle plinskih mask in zarjavele čelade. Srh groze mu je prešinit život-Stopil je bliže k njim, da bi razvozlal skrivnost njihovega konca. Jih je ugonobil plin, jih je zasula granata ali plaz? Tu so ostali zasuti in pozabljeni za večno... Pogrešani..' Kako preprosta je v vojaškem jeziku taka smrt... Če bi veroval v boga, bi se pokrižal. Tako pa je samo strmel-Potem je pokleknil in si oglegal ostanke med preperelif usnjem. Našel je nekaj orumenelih papirjev in jih stlačil ^ torbico.
V mraku je zlezel iz skrivališča. Na sedlu se je utri' njala luč. Bal se je, da so Nemci že v zasedah, zato se je tipaje vračal k Donu. Zašel je in se znašei na robu pre* pada. Spet je poskusil in spet zašel. Kje je prava pot? Po* tašča! se ga je obup, zalivala ga je žalost. Klical bi bii' pa se ni upal. Bilo ga je strah, da ne bi omagal in zdrsnil tja, kjer so počivali že mnogi drugi.
Naposled se je odločit, da bo klical. Na vse grlo j6 zavpil: ,D-ooooo-n, D-ooooo-n, D-ooooo-n ..." Glasovi so votlo odmevali od mrtvih sten in zamirali. Odgovarjal je stoteren odmev, kot bi kričala vsa rebra in previsi Rde* čega roba.
Do kraja obupan je legel v skalno poč, da ne bi ^ snu omahnil. Odpirali so se mu oboki sanj v zvezdne raZ' sežnosti, kjer se je izgubljal duh in kjer je ihtela tišina noč'-Pregibal je suhe ustnice in izgovarjal ime .Melita", čut'!
Tudi žene v Žeiezni Kapli so prosiaviie S. marec
Siovenske žene v Železni Kapli in okolici so ludi [etos prosiaviie med-"arodni praznik žena 8. marec. Tokrat so vabite v prostore gostilne Silla v Železni Kapli. Krajevnim or-9anizatorkam proslave se je odzvalo izredno lepo število žena iz Železne Kaple ter bližnje in daljne okolice. Vabilu pa se je odzval tudi župan in deželni poslanec Joset kubas, predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblacher in tajnica Ančka Kokot.
Proslavo, kti je bila povezana z bogatim kulturnim sporedom, je otvorila Helena Kuhar in pozdravila številne udeleženke ter goste. Nato je spregovorila tajnica Zveze slovenskih žena Ančka Kokot in v svojih izvajanjih nakazala na dejstvo, da sodobna žena še vedno ni deležna dovolj pravic in enakopravnosti, zlasti v političnih (oru-mih.
Zbranim ženam je spregovori)
tudi župan in deželni poslanec Joset Lubas ter jim čestital k prazniku. Ob tej priložnosti se je dotaknil tudi prihodnjih občinskih volitev in dejal, da njegova stranka ne bo šla v nacionalno borbo, pač pa, da ji gre za mirno sožitje občanov obeh narodnosti v občini, se pravi da želi nadalje krepiti dosedanje sodelovanje na vseh področjih. S tem v zvezi je tudi poudaril, da je na osnovi teh odnosov bilo tudi možno, da je Železna Kap-
Boj za boijše okotje
Pred nedavnim je izšel 11. letnik brošure .Karntner Naturschutzbtat-!sr"; lepo ilustrirana brošura s številnimi diagrami, slikami in prilogo ^ zemljevidom Osojskega jezera. Tokrat je uvodnik napisal deželni Slovar Sima in ga posvetil ohranitvi naše lepe pokrajine za oddih. Sploh je ta letnik v veliki meri posvečen vprašanjem tujskega pro-W)eta in varstvu okolja. Zanimiv je Prispevek znanega biologa dr. Honsa Sampla o dotoku škodljivih rudninskih snovi — zlasti tosforja, zelo negativno vpliva na podvodno (loro — v Osojsko jezero in Podobno razpravo o jezeru Lang-sse. V obeh primerih bo treba s kanalizacijo in drugimi ukrepi odstraniti nevarnost resnejšega obo-^oja jezer. Nadalje poroča Wil-helm Wruss o izidu štetja vodnih Phc v zimskem polletju 1971/1972, ^ipl. inž. dr. Ferdinand Thomaser seznanja bralce z ukrepi krožnih
^ototiiko prosvetno društvo basntc! vab) na
Gio
kanaliizacij ob koroških jezerih, ki so potrebni za ohranitev čiste vode za kopanje. Helmut Havranek tudi tokrat poroča o prizadevanjih .Gorske straže" za ohranitev čistega okolja.
Poleg omenjenih prispevkov vsebuje brošura še mnogo drugih zanimivih poročil iz Koroške in pa tudi drugih delov sveta. Brošura .Karntner Naturschutzblatter" izhaja enkrat na leto, izdaja in zalaga pa jo urad koroške deželne vlade, oddelek 20. Cena brošure je 30 šil.
Zanimivo in poučno brošuro, ki obsega 138 strani, odkrito priporočamo. Hkrati pa želimo, da bi se vzgojno delo in ukrepi v tem smislu še nadaljevali.
la postala tudi center slovenske kulturne dejavnosti v občini, kar svojčas ni bilo možno in so se slovenske prireditve morale odvijati v obrobnih vaseh.
Za kulturni del proslave je poskrbel pevski zbor SPD .Zarja" in pod vodstvom Joška Wruticha izvajal pester pevski spored. Nastopila pa je tudi Berti Piskernik in se predstavila kot pevka in kitaristka. Tako se je otioielni del proslave razvil v prijetno družabnost, v kateri se je prepletala pesem s prijetnim razpoloženjem. Ob koncu je treba kapelškim ženam izreči pohvalo za odlično organizacijo, predvsem Heleni Kuhar, Tinci Sadolšek, Haniji Kuhar, Mojciji Travnik, skratka vsem, ki so po svoje doprinesle k uspehu proslave.
Loga vas
KONCERT
narodnih in umetnih pesmi
v soboto 17. marca 1973 ob 19.30 pri Šoštarju v Giobasnici. Nastopajo: Moški zbor Deiavskega posvetnega društva .Svoboda" iz Jožice in domači mešani zbor Ka-loškega prosvetnega družtva v Globasnici.
*-)ubiteiji pesmi prisrčno vabijeni!
Odbor
Žalost je legla na našo vas In okolico, ko se je v petek 2. marca letos razširila vest, da Franceja Seher-ja ni več. Dan poprej ga je videlo še mnogo njegovih prijateljev in znancev čilega in zdravega. Šel je po opravkih v Vrbo in Beljak. Popoldne se je odpeljal v svoj rojstni kraj v Velinjo vas, kjer se je leta 1909 rodil. V zavedni Knaberlnovi gostilni je zrasel, v Borovljah pa se je izučil za mizarja. V svoj rojstni kraj je šel slovo jemat. Na bivšem domu ga je zadela kap in še isti večer je v bolnišnici v Celovcu izdahnil svojo dušo.
V ponedeljek so ga pripeljali na domače pokopališče v Logo vas. Nepregledna množica ga je spremljala na zadnji poti. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil, tako v imenu Slovenskega prosvetnega društva
imenu požarne besedah tajnik
zvradil okoli
.Svoboda", kot v brambe v izbranih SPD Stanko Černič.
Francej Seher si leta 1930 v Logi vasi svoj dom. Srca vseh si je osvojil s svojim veselim in dobrim značajem. Pri vsaki naši prireditvi je bil navzoč. Najraje pa je bi) v družbi naših pevcev in se udeleževal tudi njihovih gostovanj. Priljubljen je bil vsepovsod, ker je za slehernega imel veselo in prijazno besedo. V naši narodni skupnosti nam bo zelo manjkal.
Ob odprtem grobu so logavaški pevci vzeli od njega slovo, od njega, ki je tudi sam tako rad prepeval, prepeval našo pesem — slovensko pesem.
Franceja Seherja bomo ohranili v lepem spominu, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
PriMižuj emo se novi iedeni dobi
Znanstveniki prihajajo vedno bolj do prepričanja, da se približujemo novi ledeni dobi. Vzrok zato je zniževanje zemeljske temperature v zadnjem desetletju. Znanstveniki, ki se bavijo s proučevanjem zemeljskih klimatskih razmer, so v zadnjih letih opazili, da se je podnebje v zadnjih letih precej spremenilo, kar bi lahko vplivalo na razvoj ledenikov, in bi potrjevalo začetek nove ledene dobe. Geologi so že opazili, da so snežene plasti v gorah postale bolj debele in da se snežne zaplate v Alpah dalje upirajo soncu kot včasih. Tudi se pojavljajo majhni ledeniki, ki so že po-olnoma izginili. Iz teh primerov lah-o sklepamo, da smo v času prehajanja iz tople v mrzlejšo dobo. Iz rezultatov klimatoloških študij je razvidno, da se je topla doba zaklju-
čila že povsod. Na Norveškem npr. že leta 1940, na Angleškem v letu 1950, v Avstriji pa že leta 1939. V splošnem lahko trdimo, da se povprečna letna temperatura niža povsod od leta 1960 dalje. Kakšne posledice bo imel prehod v novo ledeno dobo seveda še ni mogoče predvideti. Seveda tak prehod ni hiter, saj traja stoletja. Vendar pa je naloga strokovnjakov že danes, da se vživijo v novi položaj, ki bo zahteval večje toplotne energije, katere bodo lahko črpali po vsej verjetnosti samo s pomočjo jedrske energije in zemeljskim plinom, kajti vsa ostala goriva nimajo več bodočnosti, ker povzročajo onesnaženje okolja v takšni meri, da bi bilo škodljivo zdravju živih bitij.
Uspel tečaj za čebelarje
Pred nedavnim smo se slovenski čebelarji zbrali na enodnevnem tečaju v Tinjah. Kar strmeli smo, ko smo videli, da se nas je nabralo 49 čebelarjev iz Roža, Zilje in Podjune.
Prvo predavanje o življenju in delovanju slovenskega čebelarja Antona Janše je imel predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije Valentin Benedičič. Navdušeni in presenečeni smo bili, ko smo zvedeli, da je bil Anton Janša prvi čebelarski učitelj na Dunaju, čigar ime je zaslovelo po vsej Evropi. Avstrijska čebelarska zveza in Zveza čebelarskih društev Slovenije sta se sporazumeli, da bosta letošnje leto v počastitev 200-let-nice Janševe smrti proglasili za Janševo leto. V okviru proslav bodo 6. maja na Dunaju svečano odkrili obnovljeni spomenik Antona Janše, 26. avgusta pa bo v rojstni vasi v Brez-nici, velika spominska slovesnost.
Po referatu je predsednik ZČD Slovenije podaril knjižnici Doma v Tinjah dve strokovni knjigi o čebelarstvu, ki bosta na razpolago našim čebelarjem za branje. Župnik Tomaž Holmar se je zahvalil referentu za zanimivo predavanje in darilo ter otvoril diskusijo. Po daljšem razgovoru je o čebelarstvu in vzreji matic spregovoril Ciril Jalen, vodja čebelarske plemenilne postaje pod Zelenico. Predavanje je bilo tako zanimivo, da se je takoj porodila zamisel, da bi si v okviru izleta to postajo ogledali. Sklenili smo, da se 30. junija odpeljemo preko Ljubelja tja, da si ogledamo vzrejališče in še druge zanimivosti.
Popoldne smo sledili predavanju
župnika Tomaža Holmarja. Govoril je o svojih lastnih izkušnjah v čebelarstvu. Poudaril je, da je treba racionalno čebelariti in z manjšim delom doseči večji pridelek. Mnogo je bilo govora tudi o novih panjih „obodnjakih". Znani čebelar Korenjak iz Šmarjete ga je prinesel s seboj in ga nam natančno razložil.
Povedati moramo še, da so se tečaja za čebelarje udeležile tudi nekatere ženske, kar je še posebno zanimivo. Veliko smo že razpravljali o raznih stvareh. Priznati pa moramo, da je ta tečaj posebno dobro uspel, zato upravičena želja, da bi se kmalu zopet srečali.
Ob zaključku naj mi bo dovoljeno, da se v imenu vseh navzočih iskreno zahvalim rektorju Kopeiniku za dobro pripravljeni tečaj. Na veselo svidenje na izletu 30. junija vam kliče
slovenski čebelar iz Roža
Katoilška miadina vabi na
). SMUČARSKO PRVENSTVO ki bo 18. marca 1973 ob 14. uri v Seiah.
Tekmovati bodo v dveh skupinah:
1.	miadinci ietnika 1956 in mtajši,
2.	miadinci in odrasti tetnika 195$ in starejši do 30. teta.
Športni referat
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
se je krivega. Čakala ga je, ga prosila, ne samo z besedo, judi z očmi, z rokami — on pa je bil gluh, slep, neumen 'e boječ ... Odlagal je priložnost, da bi bila sama, zdaj Pc bo poginil od žeje in nemoči z Donom vred .. . Ostal °o neznan, s svojo žrtvijo vred, kot skeleti v kaverni. To-6ko cta ni zarjul od bolečine. Modrikasta noč je molčala, /se do morja so utripale plahe luči, kot bi se utrinjate iskre 'I srca trpečega ljudstva.
Že napol v snu se je pogovarjal z njo. Bledet je od ^3)e. Zdaj so ga klicale v življenje le še besede ljubezni. Vrteti jijh je na pamet. Preveč se je ukvarjal z vohuni in Premalo z njo. Z občutkom kesanja in upanja, ki ga je hrzalo pokonci, se je prekladal in napol zaspal.
Prebudila ga je rosa, ki se mu je usedala na razgreti ^braz. Danilo se je in hrbti gora so bili sivi, stisnjeni kot čreda slonov. Skopal se je na kolena in se razgledal po ^'acnih obrazih sten, ki so se prebujale v življenje. Čez ['oč je tako oslabel, da se je komaj premika). Po žilah mu 1^ Plola slutnja smrti. Svet okoli njega je bil gol, siv in nepristopen kot neznan planet.
Rahla svetloba je naznanjala dan. Ko se je razgledal, le kmalu vedel, kje je. Preden bo poskusil priti do vode, *^°ra pogledati, kaj je z Donom. Bil je tako žejen, da so usta razpokala ko zemlja v pustinji, jezik pa otekel, rob so mu prešinjale ostre bolečine. Spet je lizal kaplje ^ Irav. in ko je naletel na prvo drevo, je zagrizel zobe vanj, muŠčil kožo in si z grenkim sokom navlažil ustnice.
Z zadnjimi močmi se je privlekel do skrivališča. Vot-so obletavale ptice. Don je ležal negibno, po njego-obrazu se je spreletaval roj muh. Bil je neizmerno prečen, ko je ugotovil, da še diha. Sklenil je, da se bo pre-'1 do vode, ker bosta drugače oba umrla.
^ Sredi poti navzdol je izpod sten zaslišal klice: .Dooon, ^ooon, Doooon, ki so se vztrajno ponavljali. Potuhnil se
je na polico. Ne bodo ga dobili, hudiči! Morda so ga ponoči slišali, ko je klical, in zdaj ga hočejo zvabiti na limanice. Toda glas, ki se je vztrajno oglašal, se mu je zdel domač, preveč obupan, da ne bi bil iskren. Prepadi so si podajali Donovo ime tako vztrajno, da je bil prepričan: tako lahko kliče samo kri svojo kri.
Spustil se je niže, kjer so po policah zelenela prva drevesa. Ko je prešel grapo, je zagledal truplo, ki je bilo premerilo višino stene od vrha do tal. Namesto rok in nog so moleli krvavi štrclji, glava je bila ... pravzaprav je ni bilo več. Plazil se je naprej, dokler ni z roba zagledal dva človeka, ki sta hodila pod stenami. Tisti, ki je klical, je bil podoben Donovemu očetu.
Tedaj se je Blisk oglasil. Z roko je mahal, dokler ga onadva nista zapazila. Spoznanje, da so spodaj prijatelji, ga je tako ganilo, da so mu prišle solze v oči in mu je vse odpovedalo.
Čez pol ure je prišel po polici koščen poraščen starec, opasan z vrvjo, nato je zagledal Donovega očeta. Najraje bi bil oba objel.
.Kaj je z mojim sinom?" je skoraj zajokal oče.
.Še je živ," je dejal Blisk in pokazal z roko v smeri, kjer je bilo njuno skrivališče.
Povedal je, kaj vse sta preživela.
.Tega ti ne bomo nikoli pozabili," je dejal mož in objel Bliska. Spotoma je povedal, da dve noči in tri dni niso zatisnili očesa. Mati ga je vsak dan bolj priganjala, naj gre tja, kjer je pokalo, češ da ga sin potrebuje. Mučila jo je slutnja, da otrok umira brez moči nekje v skalah. In šel je, ne oziraje se na Nemce, ki bi ga lahko ubili.
.Celo moj pes je slutil smrt," se je oglasil spremljevalec. .Vso noč, preden so prišli Nemci, je zateglo tulil, kot bi napovedovat nesrečo. Prejšnji dan pa je nenehno skakljal okoli mene in se mi dobrikal."
Potem sta Bliska navezala na vrv in mu dala piti; starec mu ni dovolil več ko tri požirke.
Dona so dobili v skrivališču takšnega, kot ga je bil pustil Blisk. Previdno so ga spravili na polico. Oče je pokleknil k njemu in mu po kapljicah vliva) v usta vodo, dokler ni vzdihnil in počasi odprl oči.
Blisk in starec sta sedla na okrajek in pustita očeta s sinom samega. Starec je pomolil Blisku tablico nemškega prepečenca. Smehljaje se je gledal, kako je s strastjo zagrizel, mlel drobtine v kašo in jih zalival z vodo. Pripovedoval mu je, kaj je doživel z Nemci in mu opisal stotnika.
.Stotnik Kniecke," je pomislil Blisk. Pozorno, skoraj nezaupljivo je pogledal starca globoko v oči; le-ta je mirno vzdržal njegov pogled.
.Ali mi ne verjameš, kar sem povedal?" se je vznemiril starec. Bil je malce užaljen.
Blisk je sramežljivo povesil oči. Pri obveščevalnih poslih je pač moral sumničiti ...
.Verjamem vam. Nisem vas hote! žatiti. Toda stotnika poznam. Dovolj imamo opraviti z njim in njegovimi."
Ni pa povedal starcu, da je pred desetimi dnevi poslal Lavro, da bi mu nastavila mino, ki naj bi ga raznesla, šele zdaj je verjel, da ga takrat ni bilo v idriji. Posumil je bil namreč, da bi mu Lavra rada prizanesla in da je dvojna agentka. Mino je prislonila k enemu električnih drogov ter povzročila kratkotrajno zatemnitev in preplah v mestu. Z njo je imel težave. Prinašala je zanimive vesti in vzdrževala zveze z drugimi obveščevalci v mestu. Vedno se je vedla tako, kot bi bila zaljubljena vanj. Čutila se je krivo, ker je morala spati s stotnikom in je Blisk vedel za to. Nekajkrat mu je oponesla, da jo najbrž prezira in da je zato nesrečna. Blisk bi bil rad razvozlal to čudno razmerje, pa je odlašal in ni rad mislil nanjo. Zdaj se je začudil, kako so stvari med seboj povezane. Če ne bi odlošol in če bi se bi)
M —Štev H (1599)
16. marec 1973
Kaj moramo vedeti o siadkorni boiezni
Ofrog^ra radovecfnosf
Na poJjtrejjzz jo jf<zr/ vrč/, Jtrzre IMt/e, jra-re j///:c /zz ^zz;/ge. Rzr^jzzo MzJjfJtvo za /ož^a /zz A/zc7:o/ V ;/jf/ jtzzr/ Jzzr/ Maneta j:o reč/, ^/ Jo ;zraa vleč. Nočeta ;//z /zzzeLz. ipojoMe jo, Jd zz^Arzzzz/jo zz;Mzzo Jozzz/j/;/;o. Z zzjzzzz/ po/w:ta j/:/z:Jovzz/eo jvo;//z igrači. V^a^a zgrač^a ;e za-zz/zzz/vz: /e zzeM; ča^a, /zzzzz jvojo Jo/zo tza;azz;a, potez?! !topz v ozadje /zz z?a zzjezzo zzzcjZo pr/Je zze^zz; z&agega. Ropotžja poJ jZreAo jzzzza Jzzje pr////:o za veJzzo z!ova oJ^r/t;^.
Otro^ ;e po zzaratzz ra JoveJezz. Raj v/JZ /zz j//j/ ^a; zzovega. 3'taz-a p/jazza tara ;e zazz; zazzz-zzz/va, ^er v zz;e; zza;Je zzeM; zzovega, o^ čezzzer zažzrz' zzjegova Jozzzzj/;/;a /zz je jprož/ razzzzzz,-^a; ;e tof Čezzzzz ;e tof Ra^o ;e jejfav/jezzo?
Otro^ ;e razJr/ aro, Ja /J v/Je/, M; v zz;e; tz^ta^a /zz M^o je g//J;e;o ^o/ejca.
^tarjz' je Jojz/A'ra; jezZjo zza otroka, za^a; /e ta^o z*aJoveJezz. A7oz*a/z /z/ je prav za prav feje/ztz. RaJoveJzzojt /e zzza^ zzzte/zgczztzzojtz, Jajevzze /z/jtr/zze. RaJozzeJzzojt pozzzezzz, Ja N zze^a; raj veJe/, razazzze/. 7*o ;e zzagozz po zzza-zz;a, po Jzzjevz?/ /zogatzfv/. Štor v gozJzz zzz' ra-JoveJezz, ^er ;e pač Jtor. Razazzzzzo (zzt;e pa zzzora ^ztz' z-aJotzeJzzo. Že zlr/jZoZe/ ;e zap/ja/, Ja ;e vja/z č/ove^ po zzarav/ raJoveJezz.
VčajzTz je jtarejj/ pogovarjajo zzzeJ je/zoj, pa zzočejo, Ja /z/ otzocz' j/Zja/Z zzjz/zove pogovore. Teta A/z'ra je pr/j/a z!a o/z/j^. A/azzza A/zzza zzz teta A//ra Jta &zzza/zz v ž/vezzz razgovora. O/z-ravzzavata zaapzze reč/ zz jvojega Jraž/rzjMga ž/v/jerzja. Te Ja; je zzzazzza Nzzza og/aj/.* ,,/ože^, pojJ/ je /grat/ C/e; ^a^o /ep Jazz je zazzaj. /zz taJz Jrzzgz' otrocz je /grajo. To;Jz7"
/ože/z gre. To Ja preveč /z/jter ;e, Ja /zz' zze razazzze/, za^a; ga zzzazzza poJz zza Jvorzjče. V/e^e/ ;e zza ajeja, ^a; je zzzezzzta. /e pač raJo-veJezz. 77/zoga/ ;e, je/ ;e vezz. ToJa raJoveJ-zzojt ;e /zz/a zzzočzze;ja oJ a/zog/;zvojtz. G/ajzzo ;e zapr/ vrata, /zot Ja ;e je/ vezz. V rejzzzcz je ;e v /zoJzzz^a pota/?zzz/, je j/zrzva; prz/z/žža/ vratozzz zzz j^ozž ^/;ačavzzzeo v/e^e/ zza ajeja, &ar jta je teta zzz zzzazzza pogovarja/z.
Ro/;e /*z Mo, če /J zzza zzzazzza oJ^rzto re^/a.* ,,/ože^, po;Jz' vezz. A/zJve j teto je /*ova zzeM; pogovarja/z, Mr zz/ przzzzerzzo zate, Ja /z/ po-j/zzja/. To;Jz7 Sa; zzzaj a/žogat/, M; zzef"' /zz otro^ /z/ je ver;etzzo /aže prezzzaga/, če /z/ zzza oJ&r/to re^/a.
OtrojM raJoveJzzojt ;e včaj/Zr /a/z/zo taj/ j^oJ/;zva. Otrocz v/eče;o zza a/zo, Mr je jtarj/ zzzeJ je/zo; pozzzezzM;e;o. Ta^o zvejo zzeM; o jpo/zzezzz ž/v/;ezz;a. Rar ;e /zaJo, ;e ravzzo to, Ja ;e to zzzazz;e povrjzzo, zzerejzzo. O/z ta^ezzz poaM, &Z ;e pravzaprav po/za;jazz;e, otrocz večkrat v /gr/ jtore M; zzejpoJo/zzzega. ^{/zo jo oj jtarjev vzzapre; poačezz/, tega zze /zoJo Jto-r//z. Ro ;/zzz pr/Je Jo zavejt/, Ja ;e to zzejpo-Jo/zzzo, prezze/za;o J ta/z/zzz/ rečzzzz. Do/zro ;e, Ja zzzza;o jtarj/ o^o taJ/ za te jtvar/; pa zze jazzzo o^o, taJ/ pr/zzzerzzo /zejeJo.
OtrojM raJoveJzzojt ;e včajz/z taJ/ zzevarzza. Na zzzzzogz/z ^ra;//z jo otrocz zzaj/z' jtare /zozz?/*e. RaJoveJzzojt ;//z ;e gzza/a, Ja jo ;//z raz/j^ova/z /zz je z zz;/zzz/ zgra/z, pa ;e pr/j/o Jo zzejreče. Tezzza ;e oJtrga/o ro^o, Jrag/ ;e oj/epe/, M po-M/z/;ezz, zzeMtere ;e aMo. OtrojM raJoveJzzojt za/zteva jvo;e žrtve. To Ja zzo/zezz jvar//zz/ zg/eJ ;e zze zatre. Do/*ro ;e, Ja Jtarj/ zzaJ-zora;e;o /gre zzz počet;e Jvo;z7z otro^. Če tega
Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je presnovna motnja, pri kateri organizem ni sposoben uporabljati ogljikovih hidratov, čeprav jih ima dovolj iz zaužite hrane. Zaradi te osnovne presnovne motnje nastajajo motnje tudi v presnovi vseh ostalih sestavin hrane, to je maščob, beljakovin, rudninskih snovi, vitaminov in vode. Pri njenem nastanku in razvoju igra osrednjo vlogo insulin, to je hormon, ki ga izloča trebušna slinavka. Insulin je nujno potreben v procesu asimilacije krvnega sladkorja; le pod njegovim vplivom je namreč omogočeno v celicah izkoriščanje krvnega sladkorja za energijo in le pod njegovim vplivom se lahko višek krvnega sladkorja spreminja v živalski škrob, oziroma glikogen, ki se kot rezerva kopiči v jetrih in mišicah. Pomanjkanje insulina je lahko popolno ali delno in glede na to imamo milejšo ali hujšo obliko sladkorne bolezni.
Pri diabetiku, ki ni zdravljen, krožijo torej v krvi bolj ali manj pretirane količine sladkorja. Kadar krvni sladkor doseže višino preko
Poskusite!
KROMPIRJEVA JUHA
Potzebujemo: ! debete ttzompbje prežganje in t)a-no vedo. Otuptjen trrompir zrežemo na drobne kocke )n jih denemo kuhat v iiter topie in že tiane vode. Potobej naredimo prežganje iz žiice mazti, poi žiice drobne zrezane iebute in žiice moke. Ko moka zarumeni, pridenemo že kožiek proznega mazia in mešamo, da ze mazio v prežganju razpuzti. Zaitjemo z ieirt iiira hiadne vode. Ko prežganje zavre, ga vii-jemo h krompirju. V kuhano juho zamešamo še žiico kizie zmetane. Popopramo na koncu.
JUHA iZ ZELENE: potrebujemo dve veiik) žetoni in poi rdečega korenčka. Oboje oiupimo in zrežemo na kocke. Na mazti prepražimo poi čebuie, dodamo ze-ieno in korenjček ter to dušimo da se omehča. Vse nato pretiačimo, zaiijemo z juho, dodamo ščepec Vegete; zoiimo po okuzu. V juho iahko zakuhamo tudi viožke. Na primer te ie: ztepemo jajce, namočimo vanj na kocke zrezano žemijico in jo nato ocvremo na mazti.
ZLiKROFi: zerviramo jih k puranu, napravimo pa jih takoie: tezto za rezance maio mehkeje zvaijamo. Za nadev pa pripravimo zian krompir, ki ga pretiačimo: na mazti prepražimo veiiko čebuio in puranovo drobovino. Pretiačen krompir zabeiimo s prepraženo čebuio in drobovino, dodamo poper in zoi ter iz mase obiikujemo krogijice. Potožimo jih na tezto, zapremo ter obiikujemo v majhne kvadrataste aii trikotne koščke. Kuhamo jih v sianem kropu, vendar samo tako doigo, da pripiavajo na površino. Ziikrote zabeiimo z sokom, v katerem zrno pekii purana.
zze zzzoz*c;o jrzzzz/, !M; to jMZ? potzcrZjo jtdz-cj-jczzzzz otroM %/Z M&Z JrKg/ oje/*/.
RdJovcJzzojt je gz!<z/% Kz-/jto/<z No/KzzzM v .^zzzcr/M, Ro/?frt% NocM /z rtzz/jMcwt;K ;zo-vzz*očZtf/;% jet/M, vjc č/ovejtvo pz! žezze ^ zz4-prcJ^M. RaJoveJzzojt ;e pr/ vjdMzzz otz*o^zz gozzZ/zzd j//z: & tMpreJM v zzzdzzjzz. Veje/Zzzzo je je, zzjzzzetj^jzzzo jo /z Mr/jttzezzzK, oJvz*rtčdjzzzo jo Jo j^oJ/j/vegrz.
160 mg "/c, prekorači prag za prepustnost sladkorja v ledvicah in se pojavi sladkor tudi v urinu. Sladkor, ki se izloča z urinom, potegne s seboj večjo količino vode, kar ima za posledico najznačilnejši znak sladkorne bolezni — žejo.
Izguba vode, ki jo bolnik kljub izdatnejšemu pitju ne more povsem nadomestiti, suši telo. Dejstvo, da se sladkor izloča z urinom in se krvni sladkor ne izkoristi, prispeva k hujšanju, kljub dobremu, mnogokrat pretiranemu apetitu. Bolnik telesno propada, slabi, je utrujen in vrtoglav, peša mu vid. V tkivu, prepojenem s sladkorjem, se rade razmnože glivice in bakterije in tako nam zlasti diabetične ženske tožijo pogosto o srbenju spolovila in vnetju zunanjega spolovila. Dobro gojišče za bakterije je tudi koža sladkorno bolnih, zato se jim radi pojavljajo turi in karbunkli.
Do uvedbe insulina v zdravljenje sladkorne bolezni so diabetiki zelo pogosto zapadli v akutno komplikacijo diabetesa, acidozo in umirali v diabetični komi. Primerov, da zapade diabetik v diabetično komo, je vedno manj, in če se mu že to pripeti, mu rešimo življenje skoraj vedno, če ga le dovolj zgodaj pripeljejo po zdravniško pomoč.
Diabetična koma in njena predstopnja aci-doza je zastrupitev s tako imenovanimi keton-skimi snovmi (kakor so to aceton in podobne), ki nastajajo pri razgradnji maščob v telesu diabetika, kadar je pomanjkanje insulina tolikšno, da organizem ne izkoristi za energetske potrebe glukoze, čeprav se je izdatno nakopičila v krvi. Organizem seže torej po vseh energetskih rezervah, ki jih celice ne izkoriščajo, ter seže končno še po lastnih maščobah, pri razgradnji le-teh pa nastajajo že omenjene kisline, ki zastrupljajo organizem, čeprav se jih telo skuša znebiti s tem, da jih poleg sladkorja izloča v urinu in izloča aceton tudi v izdihanem zraku, ki daje značilen vonj po sadju. Prvi znaki acidozc so še bolj poudarjena žeja, pri tem izguba apetita, oslabelost, acetonski zadah.
Najbolj pogostni vzroki acidoze so: infekcije (pljučnica, gripa, vnetje sečnih poti, vnetje črevesja z driskami itd.) in razna gnojenja. Vzrok, oziroma povod je lahko tudi operacija in poškodba (zlom). Končno pa je lahko vzrok tudi prekinitev insulinskega zdravljenja.
Pri ukrepih za profilakso diabetesa je treba upoštevati zakone dednosti. Če sta oba roditelja diabetika, bo njun otrok slej ko prej diabetik. Diabetik naj zatorej po možnosti izbira dedno neobremenjenega partnerja. Sicer pa je osnova zdravljenja sladkorne bolezni dieta. Njej v pomoč so antidiabetične tablete in insulin. Naj navedem za konec, da se po statistiki dispanzerja za diabetike v Ljubljani iz leta 1971 zdravi kar 52 odstotkov diabetikov samo z dieto, 40 odstotkov s tabletami in 8 odstotkov z inšulinom. Toda poudariti je treba, da se morajo tudi tisti, ki se zdravijo s tabletami ali inšulinom, držati diete.
Drobni nasveti
H) Gobe za umivanje očistimo tako, da napravimo raztopino vode in nekaj drobcev hipermangana. V to tekočino višnjevkaste barve položimo za nekaj ur gobo, ki jo večkrat pretlačimo. Ko postane voda umazana, jo izmenjamo z novo raztopino. Gobo iz katere je izginila vsa maščoba, dobro izperemo v mlačni vodi in posušimo. Staro in otrdelo gobo pomočimo v limonov sok in jo potem izperemo v mlačni vodi.
H) Sadje najlaže olupimo, da ga za nekaj minut vržemo v vročo vodo. Kožica bo nekoliko odstopila, zato jo z nožem z lahkoto odstranimo.
H Duh po znoju odstranimo iz telesa, če prilijemo vodi za umivanje malo kisa.

Kjenajhonašeogiedaio?
Vsako zrcalo lahko lepo ali pa grdo kaže. Če padajo svetlobni žarki nanj pravilno, je predmet v ogledalu lep, če pa nepravilno je grd. Svetloba nikoli ne sme neposredno padati nanj. Takšno zrcalo je namreč preveč osvetljeno in nemirno.
Luč, ki prihaja od strani, ne more zrcala neposredno osvetliti, zato nas tudii tako ne slepi. Važno je dalje, da je človek, stoječ pred zrcalom, v popolni svetlobi. Zato je zelo primeren prostor za zrcalo stena med oknoma. Če ogledalo obesimo ali postavimo na tako mesto, hkrati tudi ugodno o-svetlimo sobo.
Zrcalo utegne majhen prostor povečati, čeprav samo na videz. Vendar tega pripomočka ne kaže omalovaževati, saj so naše sobe na pogled pogosto pretesne in premajhne. V dolgem prostoru torej zrcala nikakor ne smemo obesiti na konec, ker tako sobo še podaljšamo. Če nam je do tega, da sobo kar najbolje osvetlimo in imamo še eno zrcalo, da se gledamo vanj, obesimo ogledalo tako, da pada svetloba naravnost nanj. Zrcalo svetlobo odbija v sobo in jo obenem osvetli.
Umazano zrcalo očistimo tako, da ga drgnemo s suho krpo in jelenovino, madeže pa izmijemo s špiritom <in jih nato še zdrgnemo z jelenovo kožo.
Če ima ogledalo zlat okvir, očistimo tudi okvir in sicer prav tako, kakor očistimo o-kvirje pri slikah. S čopičem odstranimo prah, nato očistimo okvir še z narezano čebulo, namočeno v razredčenem salmiakovcu. Zlat okvir čistimo tudi samo s čopičem, pomočenem v zelo razredčenem salmiakovcu, nato pa previdno še z mlačno vodo.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
resneje zavzel za zadevo, bi bila Teichner in Kniecke prav gotovo mrtva.
Se bolj je bil presenečen, ko je starec opisal Luksa. V njem je Blisk zlahka prepoznal načelnika brigadnega štaba. Meni! je, da je bil Luks eden izmed močnejših agentov v korpusu, nikakor pa ne agent Alta — ta je bil še zmeraj v temi.
Preden si je Don toliko opomogel, da je govoril, je sonce prijadralo v zenit in nebo so zamračili oblaki. Blisk se je spraševal, kako bodo spravili Dona iz skalovja. Tedaj pa se je starec spustil kakor gams iz ostenja in se kmalu vrnil s kolom. Nanj so namesto vreče napeli koc in šotorsko krilo in nanj povezali Dona z vrvjo.
Do noči so vsi trije z veliko muko spravili ranjenca na sedlo. Nato je starec zavil po stečini gamsov v goščavje pod stenami in jih pripeljal nekaj streljajev stran v kaverno s slamo in pogradom, v svoje skrivališče, kjer je prenočeval, kadar je tod zbiral železje.
Oče je ostal pri sinu, Blisk pa je šel s starcem do njegovega stalnega bivališča. Pri njem je dobil vode, nekaj konserv in prepečenca. Starec je obljubil, da bo prišel naslednji dan okoli poldneva; medtem bo pogledal po pečeh za ranjenci.
Ko naslednjega dne starca ob napovedani uri ni bilo, je Bliska zaskrbelo. Napotil se je do njegove votline. Nemalo je bil presenečen, ko ga je že na odcepu steze ustavil mrk stražar in ga hotel po vsi sili razorožiti. Medtem ko sta se prerekala, sta prišla še dva, katerima je moral pod naperjenima puškama pokazati dokumente. Ko so videli žig korpusne Ozne, so se spoštljivo postavili .mirno" in pozdravili s pestjo.
Na ploščadi pred vhodom v starčevo kaverno mu je poveljujoči ponosno poročal: .Smo lokalni organi Ozne.
Prijeli smo izdajalca brigade. Vsak čas ga bomo ustrelili."
K bližnjemu drevesu je bil privezan starec samotar. Vrvi so mu zategnili, da so mu roke posinjele, žile po vratu in po čelu so se mu napenjale. Starcu je iz razbitih ustnic polzela kri, lice je imel modrikasto od udarcev. Blisk se je zgrozil. Tako turobnega obraza in takšne žalosti v očeh še ni videl.
.Kako veste, da je izdajalec?" je vprašal vodjo, čigar široki kmečki obraz je sijal od zadovoljstva, moči in ponosa.
„Kako naj bi vedeli? Tu so dokazi." Brcnil je v eno od praznih nemških konservnih škatel, da se je zakotalila po bregu.
Preden je prišel Blisk, so si privoščili dobrote iz starčeve zaloge, zdaj pa vlekli njegove nemške cigarete.
.In tudi tol Prosim, izvoli," mu je ponudil škatlo nemških cigar, ki si jih je bil spravil v torbo.
„Ali imate še kakšne druge dokaze?" je hladno vprašal Blisk. Vodja se je užaljen obrnil k svojima dvema.
.Kakšne dokaze pa še hočeš, tovariš? Ali ni to dovolj?"
Tisti, ki je bil prvi ustavil Bliska, pa je važno dejal:
,2e dolgo ga imamo na sumu. To je pravi protiljudski element. Dvajset let je delal v Nemčiji! Železo je prodajal Italijanom za njihovo vojno industrijo. Kdo ve, kdaj ga je bil sovražnik poslal na to sedlo. Vsa tri vojna leta živi tu brez skrbi, s hrano pa ga oskrbujejo Nemci."
.Poleg tega je ničvrednež," je nadaljeval vodja in živahno krilil z rokami. .Kdor se sam oddvoji od ljudi, si je prav gotovo naložil na hrbet pokoro za težke grehe. Naš idejni sovražnik je. Kdor je sam, prav gotovo iz srca sovraži komunistično skupnost in naš program," je predaval rdečelični vodja. .Sicer pa je vse priznal. Rekel je, naj ga pokopljemo poleg psa, pod drevesom. Nekaj nam je tvezel, da je reševal ranjence in da so Nemci streljali v vrata.
Podoben je tatu, ki po kraji vpije: .Primite tatu.' Rokomavh, ki se ga boji soteska. Otroke strašijo z njim ..."
Starec je molčal in jih prezirljivo motril s svetlimi očmi. Čakal je, kaj bo storil Blisk.
.No, stari jazbec, ali si izdal?" je viknil vodja. .Da ali ne? Sedaj govoril Kaj gledaš tako bedasto ko tele nova vrata. Mar misliš, da boš tudi od nas dobil zaboj konserv in paket cigar? Na, svinja."
Preden ga je Blisk mogel zadržati, je udaril starca s svojo medvedjo šapo po nosu, da so se mu pri priči ulile solze in kri.
Blisku je zavrela kri. Poznal je več takih surovin: za ceno svojega ugleda so zmožni ubiti prvega, ki jim pride v roke, da le lahko nekaj poročajo nadrejenim. Zabolelo ga je bolj, kot če bi bil udarec padel po njem.
.Kaj počnete? Ali ste partizani ali gestapovci? Takoj mi odvežite moža! Sicer vas bom aretiral in dal zvezati vse po vrsti."
Vsi štirje so neumno zijali vanj, nihče se ni zganil. Obnašali so se kot paglavci, ki jih zalotijo pri nedovoljeni igri.
.Odvežite moža, sem ukazalt"
Dvignil je brzostrelko do višine pasu in jo nameri! nanje.
.Vaši dokazi so zgrešeni. Ali poznate Dona?"
Prikimali so.
„Ta mož ga je rešil iz stene. Naš človek je. In ne silite več vanj. Pustite mi ga na miru, ko da ga ni. Če se mu bo kaj zgodilo, vas bomo poiskali."
Vodja je prebledel, stopil k drevesu in odvezal vrvi-Sam pri sebi je mrmral nekaj o nemških konservah. Blisk pa je ostro velel:
.Opravičite se možu in mu takoj vrnite vse, kar ste mo pobrali. Za nedovoljen postopek pa se boste zagovarjal' na svojem poveljstvu."	(Dzz/;e v pr/MJrz;/ jfeui7/J)



Zakon o dvojezičnih napisih
Na. Finskem so že po prvi svetovni vojni določiti 10 odstotkov kot kriterij za „ dvojezično občino", po drugi svetovni vojni pa so zni-Kah ta odstotek na 7 (v prid švedski manjšini). Poieg Finske ima od leta 1969 naprej Kanada lo*odstotno mejo v prid francoske manjšine. Planeš torej po Veiterju ni mogoče postaviti splošne norme o tem, kaj je razumeti pod sorazmerno znatnim številom, vendar je mogoče ^dtti, da je po drugi svetovni vojni bila opu-^ena 20-odst. klavzula v prid nižji. Po mnenju yemza Ktossa je treba zahtevati za manjšin-. o pravo strpnosti 3 do 5 odstotkov manjšine 'n sicer šteto na njenem avtohtonem ozemlju!
Pa imamo 20-odstotno mejo v vasi). Po današnjem mednarodnem standardu je po Vei-^rju mogoče zahtevati 10 odst. Vendar meni jjiter, da je to vprašanje od državne pogodbe naprej brezpredmetno, ker je uvedla teritorialni princip v zvezi s principom jezikovne skupnosti. Ta Veiterjeva argumentacija ^ ujema z našo argumentacijo, ki smo jo dosledno zagovarjati, med drugim tudi v posebnem članku v Slovenskem vestniku z dne 26. 2. !" 4. 3. j960 ob izidu zakona o sodnem jeziku 'n šolskega zakona iz leta 1959.
Tam je zapisano: ..Britanski zastopnik je na Pobudo Avstrije predlagal glede uradnega je-?'ka formulacijo ,znatno število', medtem ko Je sovjetski zastopnik zahteval, da se naj enostavno glasi ,v upravnih in sodnih okrajih ... s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom'." Besedilo državne pogodbe dejansko n*kjer ne omenja, razen v drugem odstavku 'sorazmerno število lastnih srednjih šol), besede sorazmerno znatno število, iz tega pa sle-da so se partnerji pogodbe o tem vprašanju ^edinili tako, da so odklonili britanski predlog, kj je zahteval odvisnost od znatnega števila.
se skuša uvesti ta zahteva zdaj v izvedbene Kakone, je to očitno v nasprotju z določili dr--^avne pogodbe. Poleg tega pa je diskriminacija tudt v tem, da vindišarji sploh niso upoštevani P*3 20-odstotni klavzuli, saj so po objektivnih kriterijih pripadniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
#	LJUDSKO ŠTETJE 1961
, V pojasnilih je utcmljeno ljudsko štetje 1961 kot kriterij za ugotovitev znatnega števila s da je to prvo štetje po državni pogodbi, ^'cer^ sem že omenil Veiterjevo mnenje, da je ^Prašanje po znatnem številu državne pogod-" 1955 naprej sploh brezpredmetno, ker je "Vedla državna pogodba teritorialni princip, Pa tudi če bi tega argumenta ne navajal, mo-ram ugotoviti, da je to mnenje v pojasnilih ^*"°tno: splošno pravno pravilo je, da so ob sklepanju pogodb merodajne vedno razmere v asu sklepanja pogodbe, ne pa poznejše, razen, .e je kaj takega izrecno določeno. Upoštevajoč to načelo, bi moglo biti podlaga le ljudsko tetje iz leta 1951, torej zadnje pred sklenitvijo ti.^avne pogodbe, poleg tega tudi časovno "Kje dnevu podpisa državne pogodbe — 5. 1955. Toda načelni pomisleki proti "Porabi rezultatov ljudskih štetij sploh v na-*"crte izvajanja manjšinskih določb državne Pogodbe ne dovoljujejo razlikovanja med po-^Heznimi štetji, kajti za vsa ljudska štetja v P**vt in drugi republiki velja, da ni dovoljeno Porabljati rezultatov štetij v druge kakor v statistične namene (člen 4 (2) zakona o ljudeh štetjih 1950).
*	KAJ JE STAT!ST!KA?
^akon o ljudskem štetju ne pove, kaj so .^stični nameni. Zato smemo in moramo po-kedati drugam, kaj je definicija statistike. Jen 1 zveznega zakona o zvezni statistiki do-- a: „Zvezna statistika se nanaša na vse sta-sttcne poizvedbe o dejstvih družbenega in gospodarskega življenja, ki ne služijo interesom s ene dežele ali samoupravne skupnosti in ki P Pomembne za zvezno upravo." V smislu te etmicije statistike so podatki o občevalnem je-ali materinem jeziku, oziroma o narod-"stni pripadnosti prebivalcev brez dvoma optični podatki. Uradno zbiranje podatkov ^ Jezikovni pripadnosti je torej legitimno v JUtsln zakona o štetju in zakona o zvezni starki. Drugo vprašanje pa je, ali je opiranje 1 statistične podatke ob uresničevanju do-člena 7 v skladu s členom 1 zakona o ^zni statistiki. Na to vprašanje pa moramo ."govorit; odklonilno, ker uporablja zakon o ^vojeziČnih napisih rezultate štetja 1961 ne le g. *em smislu, da so nekateri okraji na Koro-, .em dvojezični (s slovenskim ali mešanim pre-tvom), to izpovedno moč tem rezultatom ^ "ko priznamo, čeprav jih ne potrebujemo za ?kaz dvojezičnosti (saj je bila v določenih tajih znana ob sklenitvi državne pogodbe!), 3"\o, ^ jih uporablja tudi v smislu sredstva A 'Bračun 20-odstotne klavzule, kar pa je v h ""cm nasprotju s členom 7 državne pogod-č, ker ta v 3. odstavku ne govori o sorazmer-" Knatnem številu slovenskega prebivalstva.
(7Vdd<z/jev4Hje iz z%Jnje števi/^e)
# ODKLANJAMO
UGOTAVLJANJE MANJŠ!NE
Nemško nacionalna kritika zakona o napisih se med drugim opira na napoved zveznega zakonodajalca, ki je v zakonu o slovenščini kot sodnem jeziku in v zakonu o koroškem manjšinskem šolstvu napovedal zakon o uradnem ugotavljanju slovenske manjšine na Koroškem. Ali je ta napoved obvezna za poznejšega zakonodajalca? V avstrijskem pravu poznamo celo vrsto primerov takih napovedi, ki že skoraj 50 let čakajo na uresničitev. Pravno taka napoved ni obvezna za poznejšega zakonodajalca, pa tudi politično ne, saj se je medtem že večkrat menjala vlada, današnja vlada pa je odgovorna današnjemu parlamentu in ne parlamentu iz leta 1959.
Današnji parlament pa je sprejel vladni predlog, ki odklanja ugotavljanje manjšine po posebnem postopku na podlagi posebnega zakona. S tem vendar ni rečeno, da poznejše revizije zakona na podlagi ugotavljanja manjšine ne bo; revizija na podlagi prihodnjih ljudskih štetij je celo verjetna. V pojasnilih je odklonitev ugotavljanja manjšine utemeljena s tem, da jo odklanjajo strokovnjaki (Veiter)
stavljen na podlagi raziskav koroškega deželnega arhiva v sodelovanju z eksperti. Seznam je osvojil urad zveznega kanclerja v odloku k zakonu o dvojezičnih napisih. Razlika je očitna: nemška krajevna imena, ki naj bi po zakonu bila dvojezična, so navedena v prilogi zakona — so torej določena na ravni zakona, medtem ko je za slovenska krajevna imena še raven odredbe .previsoka". Namen je očitno ustvariti možnost, da se slovenska imena spremenijo na zelo preprost način — z odlokom.
2.	Zakon ne določa knjižne slovenščine kot podlage za pisavo slovenskih imen, temveč določa, da je uporabiti krajevno običajne označbe. To pomeni, da glede krajevnih imen knjižna slovenščina ni priznana kot uradni jezik.
3.	Zakon ne določa enakosti črk in latinice. S tem je odprta pot poznejšim spremembam zgolj po upravni poti.
4.	Zakon ne določa kazenskih sankcij za dejanja zoper napise oziroma izvajanje zakona.
Kazensko sankcijo sicer vsebuje zakon o cestnem prometu: .Prepovedano je poškodovati, samovoljno postavljati, odstranjevati, zakriti ali spremeniti v legi ali pomenu naprave za urejanje in zavarovanje prometa."
Z atentati na dvojezične napise in z zastraševanjem Siovencev...
6^1
G'.
. . . so nemški nacionaiisti odgovoriti na začetek izvajanja čiena 7
in manjšina sama. To pa je tudi edina točka, v kateri očetje zakona o dvojezičnih napisih upoštevajo naše stališče.
Če je zakonodajalec že upošteval našo odklonitev ugotavljanja manjšine, tedaj bi bilo dosledno, če bi bil upošteval tudi naše ugovore zoper uporabo podatkov ljudskega štetja 1961. Argument v pojasnilih, da je določen krajevni obseg zakona po objektivnih kriterijih, ki so jih navedle prizadete osebe same (namreč ob štetju) in da je videti v tem določeno povezavo tako imenovanega izpovednega načela z načelom ugotavljanja manjšine po objektivnih kriterijih, ni prepričljiv.
Vsak objektiven opazovalec bo potrdil, da zaradi nekorektnosti in neoviranega pritiska nemškonacionalnih organizacij pred štetjem 1961 in potem to štetje ni dalo objektivnih podatkov o jezikovni pripadnosti prebivalstva na Koroškem. Argument, da je pač potrebno uradno ugotavljanje manjšine, če ne priznamo štetja za sprejemljivo podlago, vztraja na zahtevi po sorazmerno znatnem številu, ki pa je po uvedbi teritorialnega principa po državni pogodbi brez podlage.
Na koncu tega poglavja bi samo še opozoril na pismo ministrstva za notranje zadeve z dne 10. 3. 1961, štev. 183.038-12 A/61, v katerem je rečeno, da je .namig neke korespondence, da bi moglo biti štetje 1961 z ozirom na vprašanje po občevalnem jeziku v zvezi z ugotavljanjem manjšine, brez vsake podlage." Ta odgovor ministrstva na vlogo obeh slovenskih organizacij z dne 16. 2. 1961 je zdaj očitno .pozabljen".
# KAJ POGREŠAMO V ZAKONU
1.	Zakon ne navaja slovenskih krajevnih imen. To so prepustili zvezni vladi, ta pa je dala to nalogo uradu koroške deželne vlade. Seznam slovenskih krajevnih imen je bil se-
V tej zvezi je omeniti čl. 278 avstrijskega kazenskega zakonika: ..Prestopki zoper javni red in mir so: ... omalovaževanje ukrepov oblasti in hujskanje zoper državne in občinske oblasti." Odstavek d člena 278 kazenskega zakonika omenja hujskanje zoper narodnosti, verske skupnosti, korporacije in podobno. Dosedanja praksa ob izvajanju teh kazenskih določb, predvsem pa dogodki okrog dvojezičnih napisov vsekakor narekujejo potrebo po kazenski sankciji dejanj zoper dvojezične napise v zakonu o teh napisih samem.
5.	Pristojnosti za izvajanje zakona so preveč splošne. Adresat norme so teritorialne skupnosti — zveza, dežela Koroška, občine, v katerih so dvojezični kraji. Če bi ena teh skupnosti zakona ne izvajala, je treba — tako pojasnila — konkretizirati to obveznost z odločbo. Glede pristojnosti za tako odločbo veljajo določila splošnega zakona o upravnem postopku, to pomeni, da je pristojno na prvi stopnji okrajno (napram županu), na drugi stopnji deželni glavar in na tretji zvezna vlada. Zakon je treba izvajati v okviru tako imenovane posredne zvezne uprave.
Ali je torej sklep občinskega sveta v Hodišah in Kotmari vasi (Kleine Zeitung, 16. 8. 1972, Naš tednik, 24. 8. 1972), da odstrani nemške krajevne table občinskega tipa in počaka na mnenje juristov, pravno v redu?
# HODtŠKA ODLOČITEV
Predmet teh občinskih sklepov so bile krajevne table občinskega tipa. Kaj so te table v pravnem smislu? Brez dvoma so topografski napisi v smislu zakona o dvojezičnih napisih, ker označujejo kraj in jih postavljajo občine, torej teritorialne skupnosti. Zakon o dvojezičnih napisih velja torej tudi za te napise.
Ali so te table prometni znaki v smislu predpisov o cestnem prometu? Zakon o cestnem
S 4. Koroških kulturnih dni
prometu definira pojem .naprave za urejevanje in zavarovanje prometa" v obliki demonstrativnega naštevanja različnih naprav, h katerim štejejo med drugimi tudi prometni znaki (členi 50 do 54), kot na primer znak „ime kraja" in kažipot. Ob demonstrativnem naštevanju se smemo poslužiti analogije — in po analogiji so tudi krajevne table občinskega tipa prometni znaki, saj je njihova funkcija ista kot funkcija prometnih znakov, navedenih v zakonu o cestnem prometu, se pravi, da služijo udeležencem cestnega prometa kot sredstvo orientacije, enako kot kažipot, ki udeležencu prometa tudi ne pomenijo ne zapovedi ne prepovedi.
Tako pojmovanje krajevnih tabel občinskega tipa pa pomeni, da je občina dolžna postaviti po občinskih cestah in javnih potih potrebne naprave za urejanje in zavarovanje prometa, torej tudi krajevne table.
Ker pa te table v zakonu o cestnem prometu niso izrecno navedene, se zastavlja vprašanje, ali spada postavljanje takih tabel ob občinskih cestah v tako imenovano .lastno področje dejavnosti" občine ali v .poverjeno področje dejavnosti". Mislim, da lahko uvrstimo to dejavnost občine v .lastno področje dejavnosti" v smislu splošnega zakona o občinah, toda zgolj kar se tiče postavljanja tabel kot takih. Dvojezično oblikovanje teh tabel pa spada k poverjenemu področju (občinske) dejavnosti, ker je to izvajanje zveznega zakona v posredni zvezni upravi. Sklep občinskih svetov Hodiš in Kotmare vasi, da se odstranijo nemški krajevni napisi občinskega tipa in počaka na mnenje juristov, po uveljavitvi zakona o dvojezičnih napisih (28. julija 1972) je pravno sporen, ker je namen odstranitve tabel očitno ta, da se občina izogne izvajanju zakona o dvojezičnih napisih. Župan, ki je v posredni upravi pristojen za izvajanje zveznih zakonov in bi torej moral nemške table, ki so stale dne 28. julija 1972, spremeniti v dvojezične oziroma dati nalog za to, je kriv za kršenje zakona po določbah zveznega zakona o nadzorstvu nad občinami.
Pristojnost za izvajanje zakona o dvojezičnih napisih ob deželnih in zveznih cestah je deljena: pristojnost po zakonu o cestnem prometu ostane, za spremembo obstoječih prometnih znakov v dvojezične pa velja splošna pristojnost po določbah splošnega zakona o upravnem postopku.
6. Zakon ne določa prevzema stroškov izvedbe po zvezi. Če bi zveza, kot sta to predlagali obe slovenski organizaciji v skupnem stališču k zakonu o dvojezičnih napisih, prevzela stroške za napise, ki finančno bremenijo občine, bi bil odpor le-teh verjetno manjši. Taka rešitev ne bi bila nenavadna, saj tudi v drugih primerih predvidevajo zvezni zakoni povračilo stroškov občinam, ki jih imajo le-te z izvedbo zveznih zakonov.
(Zakon o slovenskem sodnem jeziku iz leta 1959 oprošča stranke stroškov in pristojbin za prevode, se pravi, da se zveza odreče njej sicer pripadajočim plačilom.)
# SKLEP
Po vsem, kar sem skušal nakazati, je sprememba zakona o topografskih napisih nujna. Cilj spremembe pa mora biti, doseči skladnost zakona z državno pogodbo 1955, in sicer s črko in z duhom člena 7 državne pogodbe. To pa pomeni:
1.	da bi moral spremenjeni zakon priznati in uveljaviti teritorialni princip;
2.	opustiti zahtevo po sorazmerno znatnem številu;
3.	jasno določiti stvarni in krajevni obseg veljavnosti v smislu podpore manjšine in ne izmikanja obveznostim, ki izvirajo iz državne pogodbe;
4.	končno zagotoviti tudi dejansko izvajanje zakona, tudi proti odporu Slovencem nasprotnih sil.
Zakon z dne 6. julija 1972 vsekakor ne pomeni rešitve odprtih problemov glede dvojezičnih topografskih napisov; ti problemi so torej ostali odprti, nerešeni. Interpretacija člena 7 državne pogodbe v zvezi z zakonom o napisih po zveznem zakonodajalcu in uradu zveznega kanclerja oziroma zvezni vladi je nepravilna in ne ustreza duhu in črki državne pogodbe.
Zato je samo logično, če smo se kot prizadeti obrnili na matični narod in njegovo državo, da sproži internacionalizacijo tega problema in v tej zvezi izposluje avtentično interpretacijo določb državne pogodbe v zaščito slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem v smislu 35. člena pogodbe ter pospeši tej avtentični interpretaciji odgovarjajoče izvajanje zaščitnih določil.
Dr. Pave/ ,4pov?M&
' " -	.... "t
Športni
vestnik
#	2. SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKiH POLET!H
Na skakalnici velikanki v Oberstdorfu so se prejšnji teden zbraii najdrznejši smučarski skakaici, da iz svoje srede izberejo novega svetovnega prvaka v smučarskih poletih. 2. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih sicer ni potekalo po volji organizatorjev, bilo pa je velika manifestacija poletov nad 160 metrov. Prvenstvo v Oberstdorfu se je končalo že dan prej, kot je bilo predvideno, kajti vremenske razmere drugi dan uradnega tekmovanja niso več zagotavljale varnosti skakalcev. Obveljali so na ta način dosežki prvega uradnega tekmovalnega dne.
Novi svetovni prvak v smučarskih poletih je postal 21-letni študent iz Nemške demokratične republike Hans Georg Aschenbach, ki je s skokoma 157 m in 152 m dosegel najboljšo oceno za stil, namreč 418,5 točke. Vicešampion je postal svetovni prvak 1. planiške svetovnoprvenstve-ne prireditve v smučarskih poletih Walter Steiner iz Švice (156 m, 163 m; 418,0 točk). Tretje mesto je zasedel Karel Kodejška iz Češkoslovaške (154 m, 154 m; 410,0) pred Dietrichom Kampfom iz NDR (151 m, 155 m; 406,5).
Že v treninški seriji je padel nov svetovni rekord. Heinz Wosipiwo iz NDR je Wol-fov rekord iz Planice izboljšal od 165 m na 169 m. Najdaljši polet 2. svetovnega prvenstva pa je bil Steinerjev, ko je pristal pri 179 m, a ni zdržal pritiska in je padel.
Izvrstni so bili tudi Avstrijci. Walter Schtvabl je v treninški seriji pristal pri 162 m, kar je nov avstrijski rekord. Pri uradnem tekmovanju se je moral zadovoljiti s skokoma 151 m in 125 m ter 9. mestom. Enajsti je bil Reinhold Bachler 140 m, 126 m; 363 točk), dvajseti pa Rudi Wanner (139 m, 121 m; 345,0). Novinec smučarskih poletov Hanzi Wal!ner iz Za-homca je zasedel 23. mesto. Dosegel je daljave 133 in 121 m. Njegov skok na 142 m je bil črtan, ker se je prireditev zaradi predolgih skokov predčasno končala.
Nov rekord je padel tudi za Jugoslovane. Marjan Mesec je v črtani drugi uradni seriji skokov poletel na 158 m.
#	NAJBOLJŠ! V LEN!NGRADU: GRATZER
Na evropskem prvenstvu juniorjev v nordijskih disciplinah v Leningradu je zasedel Zahomčan Seppi Gratzer pri smučarskem skakanju izvrstno 13. mesto. Gratzer je izmed vseh Avstrijcev odnesel najboljše mesto in bi! hkrati tudi najbolje uvrščen Sred-njeevropejec. Gratzer je odpotoval ta teden skupno z Milonigom in Wal!nerjem na Poljsko, kjer se bodo udeležili tekmovanja na 120-metrski skakalnici v Zakopanu na Visokih Tatrah. Ob istem času bo tekmoval Karl Schnabl na holmenkollenskih igrah nri Oslu. Od tam bo odpotoval na norveško skakalno turnejo.
#	GODEC ČETRT!
V Lunz am See na Nižjem Avstrijskem je Sigi Godec iz Zahomca zasedel v skakalni konkurenci mlaiših šolarjev dobro 4. mesto. Pri starejših šolariih se je Andrei Millo-nig (brat Hanzjja Milloniga) uvrstil na 5. mesto. Tekmovanje v Lunzu !e štelo med vrsto tekmovanj za šolarski pokal OSV.
#	NOV KOROŠK! REKORD 142 m
Na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Oberstdorfu je koroški rekord bi! prekoračen kar štirikrat. Hanzi Wa!!ner je rekord končno izboUša! od 129 m na 142 m. Izvrstni rekord je lep uspeh mladega skakalca iz Zahomca.
#	SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU 1973
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine A bo letos v Moskvi, šampionat bo traja! od 31. marca do 15. aprila. Svetovno prvenstvo skupine B pa bo v času od 22. marca do 31. marca v Gradcu. Avstrijska hokejska reprezentanca, ki bo tekmovala na prvenstvu v Gradcu, bo v času hokejskega turnirja stala pod vodstvom patra Bauerja iz Kanade. Kot nasprotnike bo avstrijska reprezentanca imela Jugoslavijo, Italijo, Švico. Romunijo, Nemško demokratično republiko in Ameriko. Svetovno prvenstvo hokejske C-skupine, kjer nastopajo Danska, Norveška, Bolgarija, Francija, Nizozemska, Madžarska, Velika Britanija in Kitajska, je od 9. marca naprej v polnem teku.
RADiO CELOVEC
Poročita: 5.00 — 5.50 — 3.00 — 10.00 — 15.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.50 Kmetijska oddaja
—	5.55 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Pisane jutranje melodije — 4.00 Jutranja gimnastika
—	4.55 Glasba in dobri nasveti — 4.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 15.05 Deželni razgledi — 15.50 Glasba po kosilu — 15.45 Slovenska oddaja — 15.50 Se vedno priljubljeno — 14.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.05 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.55 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport iz vsega sveta.
SOBOTA. 17. !.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.55 Glasbeni mozaik — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 15.45 Voščila —
15.00	Korpški roman — 17.10 Zabavna oddaja — 18.00 Deželni razgledi — 18.55 Mala solistična parada —
19.05	Nove koračnice — 19.50 Note in beležke — 20.10 Ponovitev oddaje z Daliah Lavi — 21.00 Bert Brecht v štirih stoletjih — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 18. !.: 410 igra na orgle — 8.15 Kaj jo novega? — 9.45 Veliki zabavni koncert — 10.50 Radijska pravljica — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.05 Za avtomobiliste — 15.45 iz domovine — 14.50 Voščila —
14.00	„Judež iz Tirolske", igra — 17.05 Veselite se življenja! — 19.00 Nedeljski šport — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska ra!lye — 21.15 Zadnja postaja Dunajl
PONEDELJEK. 19. !.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	4.05 Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik —
8.05	Oddaja za starejše ljudi — 9.00 šolska oddaja
—	9.50 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja
—	11.05 Ljudske viže [z Tirolske — 15.50 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 14.50 Knjižni kotiček
—	17.10 Kaj radi sliši,mo... — 17.54 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Priljubljene melodije — 19.50 Note in beležke — 20.10 Od opere do operete — 21.00 Tračnice ali cesta — 21.50 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja.
TOREK, 20. 5.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 11.05 Ljudske viže iz Tiroiske —
15.50	Originali koroškega ljudskega življenja — 15.00 Ljudska glasba Iz štajerske — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.54 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note In beležke — 20.10 Kaj radi poslušamo — 21.10 S sekiro skozi listnati gozd
—	22.10 šport.
SREDA, 21. !.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.50 Giasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Ljudske viže Iz Tirolske — 15.50 Zborovska glasba — 15.00 Iz mape skladateljev —
14.50	Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 17.54 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.55 Za prijatelja planin — 19.50 Note in beležke — 20.10 „Judež Iz Tiroiske" — 21.10 Zabavna glasba — 21.50 Zvezne dežele poročajo: Gradiščanska.
ČETRTEK, 22. !.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik —
9.00	šolska oddaja — 9.50 Vesele note mojstrov — 10 00 šolska oddaja — 11.05 Ljudske viže Iz Tirolske
—	15.50 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Zborovska glasba — 17.10 Glasbena oddaja — 17.54 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Godba na pihala — 19.50 Note in beležke — 20.10 Lovska oddaja — 21.00 Iz graškega glasbenega življenja — 22.50 Človek v družbi.
PETEK. 25. !.: 5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Klavirska glasba J. Haydna —
10.00	Šolska oddaja — 11.05 Ljudske viže iz Tirolske
—	15.50 Ljudska glasba — 14.45 Literatura iz štajerske
—	14.15 Zena v kmetijstvu — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.54 Oddaja delavske zbornice — 13.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert — 21.50 Zabavna oddaja — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 17. 3.: 9.05 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 18. S.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši ietji.
PONEDELJEK, 19. 3.: 13.45 informacije — Za našo vas.
TOREK, 20. S.: 9.30 Ljudske pesmi in viie — 13.45 informacije — športni mozaik — Otroci, posiušajtei
SREDA, 21. 3.: 13.45 informacije — Nova siovenska iiteratura — Za našo knjižno poiico.
ČETRTEK, 22.	13.45 informacije — Žena, družina,
dom.
PETEK, 25. 5.: 13.45 informacije — Pomiadni sen.
RADiO LJUBLJANA
SOBOTA, 17. 5.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Go-daia v ritmu — 12.10 iz domače simfonične iiterature
—	14.10 S pesmijo in besedo po Jugosiavij! — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.00 „Vrtiijak" — 17.10 Z ansambiom Mungo 3erry — 17.20 gremo v kino —
18.15	Dobimo se ob isti uri — 19.15 Z ansambiom bratov Avsenik — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Za prijetno razvedriio — 22.20 Oddaja za naše izseijence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
NEDELJA, 18. 3.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.50 Skiadbe za miadino — 10.05 še pomnite, tovariši ... — 10.25 Pesmi borbe in deia — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s posiušaici — 13.15 Zabavna giasba — 14.05 Popu-iarne operne meiodije — 15.05 Nedeijsko športno popotdne — 17.05 Radijska igra — 17.44 Meiodije z veiikimi zabavnimi orkestri — 19.15 Giasbene razgied-nice — 20.00 V nedeijo zvečer — 22.20 Zapiešite z nami.
PONEDELJEK, 19. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravijic in zgodb — 9.20 Z veiikimi zabavnimi orkestri — 12.10 iz sioven-ske simfonične zakiadnice — 12.40 S tujimi pihainimi godbami — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Voščita — 15.40 Z našimi simfoniki v svetu iahke giasbe
—	17.10 Ponedeijkovo giasbeno popoidno — 13.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežei — 19.15 Z ansambiom Maksa Kumra — 20.00 Operni koncert —
21.30	Tipke in godaia — 22.15 Za ijubiteije jazza —
23.15	Popevke se vrstijo.
TOREK, 20. 3.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šoia — 9.35 Sio-venski pevski zbori in instrumentaiisti izvajajo sio-venske narodne — 12.10 Spomin na Prešernov dan — 12.40 Z domačimi ansambii — 14.10 Kaj vam giasba pripoveduje — 14.40 „Na poti s kitaro** — 15.40 Od meiodije do meiodije — 17.10 Popotdanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 19.15 S Fanti treh doiin — 20.00 Prodojaina meiodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Lahka giasba sioven-skih avtorjev — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.15 Ko-mornogiasbeni večer.
Mladinsko romanje v Rim
Katoliška mladina in Dom v Tinjah prircjatavčasuodl5. do 20. aprila romarsko potovanje v Assisi - Rim - Firence in Padovo. Vožnja s polno oskrbo med potjo in v Rimu, razen kosila prvi dan vožnje, bo stala približno 1500 šil.
Prijave sprejema: Katoliška mladina, Celovec, Viktringer Ring 26, do 4. aprila 1973. Prijava velja šele, če se naplača 500 šilingov. Prijavljene osebe bodo prejele še nadaljnje informacije.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih orga nizocij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in upra vo: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10, te). 52-5-50 — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
H!
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vesi, da je po sklepu Vsemogočnega moja ljuba žena, naša draga mama, babica, lašča in sestra, gospa
Roza/i/a
gostilničarka
v torek, dne 13. marca 1973, nenadoma odšla v 64. letu starosti po večno plačilo.
Drago pokojnico bomo spremili v petek, dne 16. marca 1973, ob 15. uri od mrtvašnice v $t. Jakobu v Rožu na tamkajšnje pokopališče, kjer jo bomo po sv. maši zadušnici položili k zadnjemu zemeljskemu počitku.
Dušo drage pokojnice priporočamo v blag spomin v molitvi in pri sv. daritvi.
Reka, Sreje, Bače, Št. Job pri Brnci, dne 13. marca 1973
V globoki žalosti:
Mihe), mož; Mlhej, Zatika, otroka; Katarina, snaha Katica, Mihec in Mihaela, vnuki;
Hanze), brat; Mici, sestra;
v imenu vseh ostalih sorodnikov
AVSTRMA1
SOBOTA, 17. !.: 15.50 Hišni koncert —
16.30	Za otroke — 17.00 Za družino —* 17.25 Kiub seniorjev — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Novo v kuituri — 18.55 Dobo' večer v soboto žeii Heinz Conrads — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čas v siiki — 20.06 šport — 20.15 Osem po osmi — 22.05 šport — 22.35 Čas v stiki — 22.40 če žene sovražijo, fiim.
NEDELJA, 18. 5.: 16.30 Za otroke — 17.05 Za miadino
—	17.30 Za družino — 17.55 Otrokom za iahko noč —\
18.00	Ob nedeijah ob šestih — 18.30 Živijenje n<P^ džunkah — 19.30 Čas v siiki — 19.40 šport — 20.15 Srečnež, fiim — 22.15 šport in čas v siiki.
PONEDELJEK, 19. 3.: 18.00 Teietest — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Stan Laure) in Oiiver Hardy
19.00	Siike iz Avstrije — 19.20 Pregied sporeda —
19.30	čas v siiki in kuiturne novosti — 20.06 šport —*
20.15	Jason King — 21.10 Poštni preda) 7000 — Auto* mobiiistika in boks — 22.25 čas v siiki.
TOREK, 20. 3.: 18.00 Angieščina — 18.25 Otrokom zo iahko noč — 18.30 To je moj svet — 19.00 Siike iz Avstrije in južne Tiroiske — 19.20 Pregied siporeda —
19.30	čas v siiki in kuiturne novosti — 20.06 šport —*
20.15	Srečanje z živaimi in čiovekom — 21.10 Oknar
—	21.55 čos v siiki.
SREDA, 21. 3.: 10.00 šoiska oddaja — 11.00 Živijenje v strahu — 16.30 Za otroke — 17.10 Za miadino 17.35 Lassie — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom zo tahko noč — 18.30 Teievizijska kuhinja — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čas v siiki in kuiturne novosti — 20.06 Šport — 20.15 Horizonti — 21.05 Saga o Forsytih — 21.55 čas v siiki.
ČETRTEK, 22. 3.: 10.00 šoiska oddaja — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čas v stiki in kuiturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Napačna mačka**, Lowingerj! — 21.55 čas v siiki — 22.00 Poznate SchOnberg?
PETEK, 23. 3.: 10.00 šoiska oddaja — 11.00 Super-vohun — 12.25 Kiub seniorjev — 18.00 Novosti iz kmetijstva — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Očar-ijiva Jeannie — 18.55 Oddaja deiavske zbornice —
19.00	Siike iz Avstrije — 19.20 Pregied sporeda
19.30	čas v siiki in kuiturne novosti — 20.06 šport —
20.15	Aieksander !! — 21.40 ORF-diskusija — 22.40 čas v siiki — 22.45 Vihar nad Niiom.
		AVSTRUA2
H		SOBOTA, 17. 3.: 15.25 Saga o Fotsy* tih — 16.15 Romeo in Juiija — 18.30 Bo*
v parku — 18.55 Giasbena poročita
19.30	čas v siiki — 20.00 Pregied sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 21.40 čas v siiki.
NEDELJA, 18. 3.: 18.00 Tedenski obzornik — 18.30 Prerezi — 19.30 čas v siiki — 19.40 Novo v kuituri — 20.10 Vzgoja — 20.15 Poznate metodijo? — 21.15 O zdrav*_^ stvu — 22.15 čas v siiki.
PONEDELJEK, 19. 3.: 18.30 Nepoznano sosedstvo -**
19.00	Bioiogija za vas — 19.30čas v siiki in kuiturne novosti — 20.00 Pregied sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Pogovor — 21.05 Ljubijenčki — 22.05 Tetereprize.
TOREK, 20. 3.: 18.30 Kaj je racionalizacija? — 19.00 Znanje brez znanja — 19.30 čas v siiki in kuiturne novosti — 20.00 Pregied sporeda — 20.06 šport 20.09 Vzgoja —- 20.15 Teror nad obiaki — 22.30 Teie-reprize.
SREDA, 21. 5.: 18.30 Od kuita k kuituri — 19.30 čas v siiki in kuiturne novosti — 20.00 Pregied sporeda ^ 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Ljubezen v Terueh*
—	21.40 Tetereprize.
ČETRTEK, 22. 3.: 18.30 Mesto deia zgodovino — 19.00 impuizi — 19.30 čas v siiki in kuiturne novosti -**
20.00	Pregied sporeda — 20 06 šport — 20.09 Vzgoje
—	20.15 Simon Tempiar — 21.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na iedu.
PETEK, 23. 3.: 18.30 Gimnastični tečaj — 18.45 Poto- ^ vonja k umetnosti „iz Verone v Botogno'* — 19.30 čas v siiki in kuiturne novosti — 20.00 Za konec tedna
—	20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Svet in znanost
—	21.05 Svetovno prvenstvo v hokeju na iedu.
JUGOSLAVUA
SOBOTA. 17.	9.55 šolska televizijo
— 16.50 Košarka — 18.00 Obzornik
18.15	Maroško, film — 18.50 Filmsko bur* leska — 19.10 Mozaik — 19.15 Humoristična oddoja
19.45	Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zabavno glas* bena oddaja — 21.50 Na poti k zvezdam — 21.55 Serijski tiim .Krvava cesta' — 22.45 Smučarsko tekmovanje na Golteh — 22.55 Kožipot — 25.15 Poročila.
NEDELJA, 18. !.: 8.50 Mestece Peyotn — 10.05 Mozaik
—	10.10 Kmetijska oddaja — 10.55 Otroška matinejo
—	14.45 Delavski amandmaji — 12.15 Naše malo misto
—	15.10 Poročila — 15.15 Smučarski skoki — 17.50 Poročila — 17.55 Vzpon in propad ill. Reicha — 194!? Reportaža — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.S& Berači in sinovi — 21.50 Zabavna glasba — 21.45 i športni pregled — 22.15 Poročila.
PONEDELJEK, 19. !.: 9.05 Odprta univerza — 9.š* Šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Zvonček Palček — 18.00 Risanke — 18.15 Obzornik **" j
18.50	Gvajana, dežela voda — 18.55 Mozaik —19.00 Mladi za mlade — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik
20.50	Cvetje v jeseni — 21.20 Kulturne diagonale -** 22.20 Poročila.
TOREK. M. !.: 9.55 šolska oddaja — 16 40 Madžarski pregled — 17.15 Delavski amandmaji — 17.45 Slonček Bimbo — 18.00 Risanka — 18.05 Obzornik — 18.20 Izbor srbske narodne glasbe — 18.55 Mozaik — 19.00 Pediatrija — 19.20 Odiseja miru — 19.45 Risanka ""
20.00	Dnevnik — 20.50 Ml mod seboj — 21.50 Nenavadne zgodbe — 21.55 Stoletje kirurgov — 22.20 Rezerviran čas — 22.45 Poročila.
SREDA. 21. !.: 8.20 šolska oddaja — 16 50 Madžarski pregled — 17.45 Mačkon in njegov trap — 18.10 Obzornik — 18.25 Na sedmi stezi — 18.45 živa (UP* zotija — 19.10 Mozaik — 19.15 Zabavna glasba -*"
19.45	Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.50 Umor v hote!" Exceistor, češki film.
ČETRTEK. 22. S.: 9.55 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregied — 17.45 Pregnani iz raja — 18.15 OP' zornik — 18.50 Druščina Jehu — 18.55 Živo morje
19.45	Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.25 Kam in kakP na oddih — 20.40 Četrtkovi razgledi — 21.50 Ferndh' del, zabavna komedija — 22.20 Poročila — 22.25 KO' šarka.
PETEK. 2!. S.: 9.50 šoiska oddaja — 16.15 Kuhinja P'' violinskem ključu — 16.45 Obzornik — 17.00 Svetov^ hokejsko prvenstvo — 19.00 Kratek film — 19.15 NO* ekran — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.50 tz z<r kladnico svetovne književnosti — 21.45 Rokomet.