V torak, Jatrtak inaoloto huji ti Ttlji r Miri-i .m brai poailjanja nit dam line Mo Mfl. - k,
n pol l»u . . 4 „ - ..
■ v ittrt leta . t .. Jti ..
ti pridi
7.* li« lato 10 (1. - k tA pol let* . 5 „ — .< /a fetrt leta 18 „   6» ,
Oznanila: r
Z* niull.i rt. .
trati a* pla*«ja" . i      '   - a*l ■   ■ I k' , ' .'• kt. tt \» ti-k a <kr»{ tki  !• M tlaka H ril
«<•• •• plammka a« placu J«jo p.> proatom.
V Mariboru, 3. jan.
Iz pieteklega leta še nam j»3stala dolžnost ogledati si in premisliti nazore in mišljenje, ktcro se razooVa v graškem „Volksblattu" v zadevah slovenskega programa, zlasti pa gUU' zcdinjenja Slovencev v eno narodno skupino. „Volksb." se sicer ne moreimenovati federalističen organ, kar je njegovo vredništvo nedavno samo h-iznalo v neki opombi pisajo: Mi se k federalizmu pripogibljemo (wir neilfl zum federalismus hin). Vendar so njegovi predeli zmerom odprti tujd federalističnim sestavkom, za kar bo graškemu listu gotovo vsak ul te stranke hvalo vedel, če se ravno mora marsikdaj pripetiti, da so ta i od drugod poslanci članki med seboj brez zveze ali celo v protislovji, ppebno pa da je zunajna oblika obravnavanja in besedovanja prav razlici« Pred nami leži št. 354 od 25. dec. 1868, v kteri dva sodelavca pretrespeta slovensko vprašanje. Pisatelj članka „Sine ira" uvaja svoje mišljenje z gotvo dobrohotečim stavkom: „Pred vsem želimo, da bi se slov. vprašanje obrvnavalo kot notrajno, ne le kot avstrijsko, ampak tudi kot notrajno vprafoje vse stranke, federalistične opozicije; ono naj ne bo nikdar izvor prepire, ki bi zarad njega nastajali med raznimi elementi te stranke; odkritdsrCD in prijateljsko naj teko razgovori med njimi. Chiffre „S. P." pa, ki vravno tej številki v bolj splošen članek vpleta nekoliko narodnih in slovensih zadev . o tem prijateljstvu tako malo ve , da obračajo se proti enemu sfcvku „Slov. Nar.u njegovemu pisatelju v obraz meče „politično nezrelost in jreirapeto enostranost".
Gu. S. P. na te baze argumetacije ne bomo odgovarjali, a si te zmernosti ne štejemo v nobeno posebno zaslugo, kajti odgovori na taka očitanja so ceneji kakor zastarele slanike: 1'reba je le iz boste nazaj povedati, kar se je ravnokar kričalo v hosto. Dodcva se nam le, da se gori omenjeni od-stranski napad na zdravo čutje in »išljenje nasprotnikovo prav slabo veže s človekoljubjem in dobrosrčnostjo, jled kterc g, S. P. skozi štiri dolge pre cepc ča8iiikovc prav po samostanslfc moli za svetovni mir ter paniije narodnostno vprašanje s prigovori: „h> nočeš, da bi se tebi no zgodilo, tudi ti drugemu no stori" ali pa: „Pođimo pravični potem bomo svobodni". Mi smo gotovo zadnji, ki bomo g. S. P. milili v njegovem pobožnem poklicu, a ne moramo tu zatnolčati, da nas je nfgovo mišljenje o svetovnih razmerah spo minjalo na zgodovino Arhimedovojki ni slišal hrunia in pokanja , s kterim je podiral nasprotnik njogovo ristno mesto, ampak mirno po pesku pra skal svoje geometrične črte iu šo vojaku, ki ga je prihodnji trenotek zabodel, nevoljno klical: „Nolli turbarecirculos ineos".
Z gospodom S. P. in s „Tolksbl." se .strinjamo v želji, da bi prenehalo, kar onadva imenujeta „momarodnostiio prepiranje" (nationalitiitonha-der), kar pa mi imenujemo sveto borbo za narodovo pravice, za njegovo telesno iu dušno blagostanje, za ijegovo priliodnjost. Toda dokler ne prisežejo naši sosedje Nemci, Italijaii in Magjari tudi na pravico in pravičnost, toliko časa ne smemo dovoliti snijega samomora, ne smemo položiti orožja iz rok, ne brisati pota s čela; anpak ohraniti in povzdigniti med vsem narodom vojno veselje, ktero s> tudi pobožnemu g. S. P. in „Volksbl." z obraza sveti, ko pišeta: „Vestio se oziramo na preteklo leto iu radostno
opazujemo, da je mladi „Volksbl." že prvo leto dosegel znamenitega uspeha, dasiravno se je moral proti mnogim oviram boriti. Zbral je razkropljene elemente, ojačil slabe, omahljivim je vdihnil dobre sklepe. Vedno je pričal za resnico , ne glede na to, kdo jo je izgovarjal, ali komu jo prijetna ali neprijetna. Za pravice in svoboščine narodov, za pravice cerkvene se je pogumno in neustrašeno oglašal in jih je brez vsake bojazni krepko in kar je še več — zagovarjal s živini prepričanjem". — To je vojno veselje in kdor sani tako govori, naj se ne huduje, ako vidi okolo sebe ljudi z enakimi čutili, ljudi in narode, ki imajo tudi poguma dovolj, da z vsemi postavnimi sredstvi branijo svoje pravice in prepričanje.
Ravnopravnost jezikovo nam „Volksb." priznava v principu skoraj ravno tako, kakor „Vaterl.", čegar besede smo nedavno navajali. Iz dobrih razlogov pišemo, da nam to priznava v principu, kajti zedinjenje Slovencev mu je še nedoločeno, tudi principijelno nedoločeno vprašanje, ktero se rešuje, kakor ga ravno pisec tega ali onega sestavka rešiti hoče. Zatorej se prigodi, da se v enem in istem številu zedinjenje Slovencev odobruje in ometuje. Opomniti je le, da je število onih člankov, ki priznavajo zedinjeno Slovenijo neprimerno majhno. Večidel spreleti sodelavce „Volksbl." mrzel polt od noge do glave, ako jim je le treba zapisati besedo „Slovenijo". In kako pohlevno in zavito se še tedaj govori o tej stvari, naj kaže ga. S. P. stavek v mnogo omenjeni številki: ..Ako smo res avstrijski domoljubi, no bomo gledali na to, kako si hoče to ali ono ljudstvo zavarovati svoj obstanek in svoje politično stanje v veliki Avstriji, — ali se to godi na historični ali na narodni podlagi; edino kar se ima prav za prav rešiti, je sreča, zadovoljnost in notrajni mir med narodnostimi in ljudstvi, ktero je previdnost sosede napravila", (iotovo so se žo iz tega stavka prepričali naši bralci, da tu že S. P., še bolj — ako ne popolnoma — pa „Volksblattu" manjka vojnega veselja. On hoče cilj, za sredstva so ne zmeni. Tu smemo „Volksbl." zagotavljati, da ni nobeden naših sodelavcev tako nezrel, in da tudi nobenemu ni „narodnu strast" tako oči omrežila, da bi mu že zadostilo, ako principe in cilje priznavamo, potem pa položimo roke nav-skriž in fatalistično čakamo, da nam bo gotov, dognan in dodolau princip in cilj izpod nebja padel v naročje. Pri nas sredstva, ki nas imajo peljati do zaželjenoga cilja, skrbno izbiramo iu poskušamo, potem pa jih rabimo /. v. o močjo, 8 vsem pogumom, brez zadržkov in pridržkov in to zahtevamo od vsacogn, ki iiain obeta svoje prijateljstvo. Kimovca imamo dovolj onega v prat i ki.
Ko bi nam bilo treba še kaj dokazov, da nam je zedinjeua Slovenija — reienje in upanje do boljše prihodnosti, moral bi bil nas v tem prepričanji popolnoma potrditi in zadnje dvoinbe odstraniti „Volksbl." sestavek: „Sine ira", ki si je stavil namen mirno in prijatelsko dokazati neveljavnost iu nekoristnost našega narodnega programa. V tem članku beromo: „Mislimo si, da se izpolni želja Slovencev a!i onega oddelka izmed njih, ki stavi ono tirjatvo — in premislimo si nasledke. Konservativna stranka onih dežel, od kterih so se odločili slovanski deli, zgubila bi prav važnega zaveznika. S časom bi utegnili narodnjaki in konservativci n. pr. kosati se z liberalci, ako bi bili kaj gibčni, kakor se je  jelo to zdaj kazati.
Listek.
Ćrckiirije is Londona.
Crčkar v Londonu še ii umrl, samo kujal se je nekoliko časa, kujal sem se, a s tem si dovel strijia Itodovednega sem v London, ki jo prišel 7. vrh Pohorja. Kakor se spodobi, šel sem žlahtniku strijcu nasproti. Srečala sva se, ogledala si nekolilo sveta, in ko je Radoveden si nekoliko Ilolan-dijo ogledati hotel, mahnila sva jo v Rotterdam.
Da bi že mogel doči na konec potovanju in svetu! Potovanje je vendar le sitno; voze se po leni, sem prišel ob popotno torbo in ž njo ob vse malenkosti, ki so potovalca potrebne; presneti tatjo pruski, še pokorne potovalce ukradejo, ne samo jim nepokorne kraljice in knježiče. Zdihnil sem po izgubljeni popotni torbi tudi jaz, ker ž njo je Radoveden vse izgubil, kar si jo drugod potovaje nabral. Po takšnem dogodku pa človek ne more dobre volje biti; potiram vendar brž godrnjavega Pohorca brez popotne torbe v Hotel Vorhaaren; popotnik pomni si hotel Verhaarcn v Rotterdarau , meni je v dragem spominu, in kdorkoli hoče si hotele v dragem spominu hraniti, naj tega obišče, Verhaareu mu je za dragost porok, in moj strijc poštena priča, llolandci vendar so interesantni ljudje, škoda, da jih dr. V. Zamik ne obišče, pač lepih originalov bi našel med njimi. „Glej kako čuden je svet," spregovori mi strijc, ko sva Rotterdamsko okolico sprehajaje se razgledavala, pri nas je toliko bregovja in toliko težave po strminah plaziti in voziti, a tukaj še ni tolikošnega navišja, da bi se pošteno vsesti mogel, ko sem hoje vtrujen. Res treba nama je bilo si počiti, a ko ni bilo najti nobene klopi, nobenega kamena in ničesar, kar bi se nad ravna tla vzdigovalo, in midva po cigansko sedeti no znava, torej v zadregi dojde nama srečna ali nesrečna misel, vsesti so na prvi dijk, ki je bil pred nama; pa nesreča nikoli ne praznuje, strijc se jo spozabil, da jo v Ilollandiji, nehrižno se
okrene in — štrbunkl — ležal je za dijkom v vodi. Ru! nezgodni to so ugodnosti na potovanji! na Reni biti obkradeucinu in tukaj v Holandiji za dijki kopanemu. Kaj takšnega bi se mi vendar na Pohorji ne prigodilo. S temi besedami Radoveden iz vode izkobaca s trdno odloko, so nikdar večna kakšen dijk ne usesti. Došla sva v neko gostiluico „Wat zal ik u aau-bieden Mvnhcreu ? wat wilt gy eeten en driukenV (s čem Vam naj postrežem, kaj hočete jesti iu piti) edino to je gostilničar k nama spregovoril in nujnim zahtevam postregel. Rilo je v gostilnici več gostov, a bilo ni glasa, nego gostilničarjevo eno in isto vprašanje, ter dosledni odgovori, k temu pa so v občem cniakanji krožniki rožljali, vilico in noži klopotali iu glaži bren-ketali. „Pohorci niso v gostilnici pri vinu iu pečenki (ktero zadnjo vondar redko vživajo) tako tihi", tako mi spregovori strijc oziraje so po gostih in posebno po enem izmed debeljakov, ki mu jo nasproti sedel in si po dokončanem obedu zobe trobil. Glej, toliko jesti, toliko dobrega mastnega mesa — sappig vleesch — še nisem videl povživati nikdar na čelom potu od Pohorja do Holandije; blaga mi mastna dežela holandska! Mož sije že nehal zobe trebiti, govoriti vendar še ni počel, pil je naprej in naprej v novic z vedno mirnim duhom. Radoveden bi bil s tihim Ilolandčanom rad ktero pokramljal in vide ga takšnega prijatelja vinsko kapljo, drzne so ga nagovoriti: „Myn Ueer, dat is keurljkc wyn, op u\v gezondhoit" (gospod ! to vino je izvrstno, na vaše zdravje). Ta van Dijk je res nekako prijazno pa tiho s polno kupo vina odgovoril, potočivši tega do zadnjo kaplje po grlu: ko pa je potem moj strijc tudi kakšno besedo pričakoval, zlezel jo Holandčan mirno in rahlo pod mizo; kako dolgo je tam počival, no vem, ker moj strijc so je začuden odpravil, rekni: Tako mirno šo pa nisem videl pijanca pod mizo zlesti.
Glej koliko vode imajo Hollandčani. mi poreče Radoveden, ko za nekim1 dijkom dalje koračiva; lehko je zato tako lepo željeno, povsodi gosta iu mastna trava, pitana goveda, napolnjeni kravam vimeni, tako je lehko mastno govedino iu sir dobiti; kaj bi pri tem mi ubogi Pohorci !   Vondar kdo bi si
Adresa na sv. očeta je dokazala, da jo breznierna večina liberalizma med nemškim ljudstvom — malo rečeno — le đomiiUttana. In vendar nima konservativna strauka na 1)00)111 eni Št irskem, ako ostane samaza-se, nobenega upanja, da !>i pri sedanjem volilnem redu večino zadobila. Ali Im. to Slovencem itd. na korist, naj sami premislijo". Pred vsem naj bo patronom rVolksbl." povedano, da med Slovenci dozdaj ni še bil nikdar in in brž ko ne tudi no bo nikdar noben pred met na dnevnem redu, o ktereni bi bili vsi Slovenci brez izjeme tako edi nih misli, kakor o zedinjenji Slovenije. Tu ni razločka med mladimi in sta rimi, kmetom in gospodom, klerikalcem iu liberalcem, poslancem ali nepo slancom, vsi so edini v enem geslu: „Zcdinimo se!" To naj si dobro zapazi vsak, ki hoče o tej stvari modrovati: Vsi Slovenci se hočejo ze d in it i! Kdor tega ne ve, je ali slabo podučen, ali pa sam slepi sebe in druge. — Ali bodo Slovenci res kednj imeli razlogov protiviti se svobodi in svobodoraišljenosti, to je najmanj vprašanje, ktero nam mora biti do osode dovoljeno; akoravno ga mi po sedanjih slov. razmerah ne moremo še posi-tivno rešiti, vendar mislimo, da so zelo motijo ki mislijo , da bo Slovenstvo kedaj marširalo v četah reakcije, natražnaštva. Ako bi pr. tudi osoda to vprašanje proti našemu mišljenju rešila, ostanemo zvesto prepričani, da se Slovenstvo ne bo nikdar več prostovoljno dalo rabiti sebičnosti tako naravnost izrečeni, kakor se to godi v gori navedenih stavkih „Volksbl." Za našo korist se ne vpraša, naša pomoč le se tirja. a ne more se prav nič niti obljubiti za čast, da ostanemo v deželni zvezi z nemškim delom. Kakor so nas Nemci dozdaj rabili za svoje namene, a ne vprašali po naših potrebah, tako nas hočejo konservativci rabiti kot sredstva. Mi pa smo se naveličali služiti in hočemo v zvezi s svojimi brati Slovenci kovati si svojo osodo; v mreže tako debelo razpete se gotovo ne bomo dali s zdravimi očmi več
vloviti. , .
Kar „Volksbl." trdi o splošni nevarnosti, ko bi se države in dežele snovale po narodih in narodnem sorodstvu, to je trjenje, kterega „Volksbl." do zdaj še dokazati poskusil ni. Dokler nam torej dokazov ne prinese, odgovarjamo mu s kratka po napotilib sodnijskega postopnika z besedama: Ni res! Bojazni, ktere so se rodile v glavi „Volksbl." sodelavca, ki trdi, da bi princip izrečen v zedinjeni Sloveniji svoje osti obrnil proti Slovanstvu samemu, jako so prazne. Če more „Volksbl." zdaj šo pisati: „Kedar bodo stvari na Češkem in Moravskem manj po glavi hodile, kedar bo tam nenaravna moč padla nemškemu liberalizmu iz rok, kedar se bo narejena večina deželnnga zbora izgubila pred pravo ljudsko večino, potem se moro nemški liberalizem sklicavati na izgled Slovenije in bo tO tudi storil, da loči nemške krajo teh dežel od krone češke" — potem „Volksbl." kaže, da se jo pač malo brigal za češko časopisje, potem kaže, da mu jo neznano, da se Čehi zedinjene Slovenije in njenega principa ne boje , ampak da so obema zvesti zagovorniki. Tako je n. pr. pisal v začetku aprila p. 1. „Nar. Pokroki „Cilj fegeracije jo, da mirno žive razni narodi v eni državni zvezi. ('cm manj je treba premembe v zgodovinskem razvitku, tem bolje; ali pronieinbe so neobhodno potrebne, ker čas ne stoji. Tudi mi Čehi se ne držimo zgodovinskega prava tako, da bi se moralo povrniti vse, kar je nekdaj bilo; mi ne zahtevamo nespremenjenih zbnrskih stanov, kakoršne smo imeli do leta 1848. po izgledu Poljakov, da BO povrne češkemu kraljestvu VSO, kar mu jo nekdaj spadalo. Pri Slovencih je neobhodno potrebno, da nastane nekoliko prememb v zgodovinskem obziru, kar pri nas (Čehih) ni treba. Naj se deželo slovenske narodnosti združijo v eno celoto, in s tem naj se ustvari novo historično pravo za prihodnost. Enoličnosti, za ktero se lovi druga stranka, federalisti ne marajo; mi se trudimo za poinirjenje in spravo narodov v federaciji; a mislimo, da je ta namera več vredna, nego izvršitev kako abstraktne sisteme."
H koncu bi „Volksbl." prosili, naj neba svojo do neslanosti ponav-
ljano iznajdbo pogrevati, da namreč §>venci tirjamo ..nepogojno kapitulacijo* (čegavo Vi , ako zahtevamo zedinjeijt Slovenijo. Ako se hoče „Volksb." le površno podučiti o pogodbah in zvdah, našel bo tam poglavje „pogojevb, ktere sme vsakdo staviti, ki sklepa f*zo ali pogodbo; priporočamo mu posebno oddelek z napisom: naturalia rgotii; to so naravna znamenja, ktera mora imeti vsako pravno opravilo , tro da je brez njih samo na sebi neveljavno. Naturale negotii je pri vsak naši zvezi za nas zedinjena Slovenija. Tako podučen nam bo menda priznal da mora tudi nam Slovencem dovoljeno biti povedati, kaj prinesemo ^federalistično zvezo, in kaj tirjamo od nje. Gotovo mu bo tudi znan prigov: Clara pacta boni amici. Ako zavezniki pogojev posameznega uda neAiorejo sprejeti in ako posamezni v tej zvezi ne nahaja tirjanih poroštev, djdoseže to, za kar mu gre, potem se zveza sploh ne sklene: vedno kričati' naši želji po nepogojni kapitulaciji, kaže o zmotnjavi v pojmovih ali paintolerancijo, ki se „zaveznikom" ne spodobi.
ilirsko -sM raz nor.
razpor.
Zaminljivo je opazovati kako naši avstrijansko-nemški časopisi, ki vsak hip usta s sveto besedo svobode >olnijo, pa so zraven prijatelji turškega gospodarstva nad krščanskimi vzhodrni narodi, svoje misli od dne do dne love. Denei se z veliko škodoželjneli vesele, do bo slovanska Rusija na konferenciji v Parizu v zadrege in pi vzhodnih Slovanih ob dobro ime prišla, jutri pa jim to sladko upanje upjle in jeze se, da bo Rusija vse relev-lasti za nos vodila, ker miru pod taki ceno, kakor oni, ne bo hotela,
Omenili smo že, da sebični iiinavidezno svobodoumui ti ljudje vedno sodijo in govore tako, pa bomo mi ;ot Slovanje malo kedaj grešili ako vselej ravno nasprotno tega želimo, kr žele naši nemški liberalci. Prinesel je naš zadnji list navdušen poklic iz lota 1848 slavnega ogersko-srbskega generala Stratimiroviča. Menimo da sigg. naši čč. bralci skrbno iu pazljivo prečitali. Njegove besede so v tej Radii tudi nam veljavne, zakaj mi sodimo, da kdor ni dober Jugoslovn.ii ni doberMovcnec in to brez brez vseh malost-nih pogojev.
Kdor pregleduje krvave lis\e
vica vselej, da se pa ena osoda vedno
ctovne zgodovine, vidi da je bila kri-hrani, in ta je: zmaga pravice. Kjer
koli vidimo narod ali državo pogubljat se, najdemo vzroke te nesrečo iu calo nevernega spoznovalca obide neki groza pred božjo previdnostjo. Ni torej prazna ona znana beseda: Ako joga ne vidiš, išči ga v zgodovini narodov in ljudstev in našel ga boš. In nako se mora roka božja, roka dolo-čilne osode pokazati v prihodnji rešitv vzhodnega vprašanja, ktere začetek nam bode morda že novo leto prinesli kar iz vsega srca želimo. — Dve misli so denes v vsej Evropi, po kterih sama zamotano in neprenosno splošno stanje rešiti : krvava splošna vojska, li mirno diplomatično razgovarjanje. Poslednjega se kakor luščeči drže mirotri večine evropskih držav. Ravno zdaj se hode zarad vzhodnega vprašanj« ali prav za prav njegovega začetku v Parizu komedija igrala, kjer bodo zviti diplomati srečali se in kakor avguri v Rimu hoteli z lopo besedo eden družba prekaniti. Dozdaj smo videli, da so ruski državniki v tem poslu še najsri'neji bili iu ni nemogoče, da ostanejo tudi tu zmagovalci, da si utegne ta ali ta grof prihodnje leto v barvane bukve mnogo samohvale napisati, kako je odgnal hudiča krvave evropske vojske in zopet sijajno pokazal svojo mitdjubnost.
Drugo kar je za vso evropski bodočnost pričakovati je rešitev vzhodnega in družili vpražanj z ostrostjo brušenega meča. Mnogo veljavnih mož, ki zgodovino poznajo in imajo bistir pogled v zdanje razmere, zagovarja vojsko kot edino koristno iu rešeqe donašajočo. Zdanji stan se je preživel.   Namesti zdravosti in veselega borenja za svobodo je „kultura"
mislil, da je tukaj, v tej megleni j„ mužnati deželi toliko marljivosti in toliko snago! o tem pač bi se imeli mi Pohorci mnogo učiti. Glej kako je vsako delo lepo in marljivo opravljeno, vsaka hiša in koča je vodno očiščena od zuuaj kakor malokedaj pri nas ob velikih praznikih iu svečenjih : stopiš v hišo, vse je čedno, vse omito vse se leskeče, kakor uovo. pred vsakim pragom in pred vsakimi stopnicami so cedila za črevlje iu omivuice. Veseli te pristopiti k mizi, ker vse vidiš najbolj snažno in ko v kuhinjo pogledal, vidiš, da je tam skložna in klamora bolj čedna in svitlo leskeča, kakor sn pri nas zale stvari in v kras-niku ali „glaskastnu", ki se ošabno tam pa tuni v bolj odlični hiši ali bodisi salonu šopiri. A kakor j e mnogo drugačnega pri nas, res ne vemo, da smo nesnažni, ko prave snago nismo videti vajeni bili; reči se more, da snaga milo nam daje mero po kteri moremo civilizacijo meriti; več ko se mila v leteti deželi porabi, bolj jo civilizirana.
Rotterdam je živo trgovsko mesto, preproženo je na vse strani z vodenimi strugami, ki so z barkami napolnjene tako. da ti jadra v okna molijo, in ponoči, ako pazljivo ne hodiš, vsak trenotek lehko v vodo zablodiš. pa kako je vse snažno, kako čisto! Takšno snago iu čistočo želel bi našim mestom. Ko sva s strijcom na lepem parobrodu angležkeni bila. ki naju je imel črez morje prepeljati, bil je ta morske vožnje srčno vesel. ..Glej, mi je rekel, kako ponosno naš brod črez nemirno viharno valovje plava; zastonj se valovi proti njemu srditi valijo, vse razdrobi, da se brez vspeha razkropijo in razšumijo. Človek, ali te ne navdaja ta pogled s ponosom, ne čutiš svojo moč in veljavo, zmožnost veliko, ko moreš prekoračiti vse zapreke, ktere je stvarnik, rekel bi kakor na-vlašč, za meje med zemljami in narodi potegnil in priprogel? — Glej kaj premore um človeškij ako se svobodno bistri in uri, puhlo in zadovoljno ne miruje ali se v spono ue kuje. Tukaj se tudi kaže, kako častno je poslovanje trgovsko: trgovec je bil, ki se je prvi na nevarno morje drznil, trgovci so bili prvi razšir-jatelji uka, ved in znanosti, trgovstvo razširja civilizacijo po celem zemeljskem globu, trgovstvo druži vse narode vseh zemlja v eno družbo prijateljsko, pravo družbo bratovsko človeško, za občo mejusobno, mejunarodno podporo in nu-
predek". Tako je moj strijc govoril iu vtč bi še bil hvale trgovstvu izrekel, da ni bil nad brod siloviten val se vzdignil, ki je skoro kapitana s poprečne deske sunil in naju z broda poplal. Ta dogoilk in mnogo stokanje na vseh straneh po brodu dovedlo mi je strijca na drigo opazovanje iu mišljenje. „Joj, kako morska bolezen ljudi tare !'• Res kdir si jo še ni sam poskusil, ali po-skušenj videl, ne more si lehko misliti, ka;o je neprijetna. Brod je bil poln potovalcev iu med temi mnogo brhkega ženkega spola. Te krasotice so bile žive, šaljive in dosetljive, dokler brod ni na morje priplaval, pa tukaj jim je minila vsa brhkost. Plaho in bojazljivo rabi imogo ljudi protipomočkov, žganje iu drugo neslano pijalo takšne baze, pa to je tem nesrečnikom vse zastonj, kdor nuno vtrjeuega želodca in živcev naj se mirno vda osodi, kakoršua ga doide. Vredno pa je te morske mučenike opa:ovati in se jim en liomrne gallant koristne skazovati; pač najlože je slabosti čoveške spregledati v človeku pijanem ali bolnem. Glej naše lepotico, kako rudečih lic iu kako razgovorljivo so šo pred eno uro bile, a malo po malo so postale bolj in bolj bledo, bolj in bolj tihe, na posled celo so obledele in celo so vtihnele; ni več veselega iu prijaznega smeha, slišiš le bolečno zdibovaije in stokanje. Poprej najbolj cvetočo ženo vidiš zdaj kakor mrlično, žareče oči so jej vpadle, vsa mo5 jo je zapustila: onemožnn pusti se stokaje osodi in skrbi zdravih sopotnikov bodi si znanca ali tujcev. Vendar ne samo nježen ženski spol, temuč tudi mnogo možkili na bolezni morski silno trpi in gledati te siromake, posebno iste, ki so one nadizane pa rahle vrste, je kaj poinilovavno, kako se krulijo, kako zevajo. ,.Para, pri takošneni morsko-bolezuom stokanji ni ugodno biti, mi reče mrčavo strijc, hajdiva v salon'"; res dobro je to storiti, salonska miza je bogato pokrita, pri nji je priležna družba morsko trdnih Angležev, toči se veselo francozki šampanjc, portugalski porto in španski šeri: zato moj strijc vzemši poln kozarec napil je srčno dobro zdravje vsem bolnikom in tako smo srečno so prizibali v London.
marsikje rodila mehkužnost in lehkoživost. Kakor so nekdaj omikani pa spri-deni Grki pali kakor zrela hruška močnim iu mladim Rimljanom v naročaj in so jim služili za šolmaštre. kakor so pozneje lehkoživi Rimljani umekuili Se nekulturnim germanskim narodom, ter se je tako ndadost iu uaturna krepost spojila z staro omiko, da je novo in lepšo rodila, tako je mogoče da se tudi bodoči svet spremenii — Vsakdo se hoji viharja. Da se ga diplomati najbolj hoje in si zgodaj prizadevajo strelovode staviti to jo pač naravno in se da izpeljavati iz neizlirisljivega nagona vsega kar leze ino grede, da se ohrani, da ne odmre, Kdor pa premisli, da se po prestanem viharji ščisti spriden zrak, ter da solnce vse mileje potem sije . da se vsa narava okrepi: ta se tudi viharja ne bo bal. Upajmo, da so bo zrak od Ukana do Helesponta kmalu sčistil ter da žarek tam novorojenega jugoslo-inskega sobica tudi v našo Avstrijo gori posije. Potreben je pač obseva in retja tudi narod slovenski, kteri je kos Jugoslovaniva. če tudi mu ni več reba trpeti pod peto polumeseca. Bog, da bi bil kakor te pete tudi družili prost, Bog, da bi se nam vstvarila vsaj moralna zasloniba, ter da izgine itrašna negotovost obstanka ali neobstanka.
Dopisi.
4
1% Ljubljane. 81. dee. [Izv. dop.) J. It.  (Društvo Slovenija; volitve; vojaštvo.)   Čudna prikazen na našem političnem nebu je  da se narodna stranka no more vsaj pri nas iz pogubnega indiferentizma izkopati,  kar bi bilo posebno potrebno odbornikom društva Slovenije, ki je ustanovljeno „v hrambo narodnih pravic".   Kako žalostno je, da si nekteri društveniki čisto iz misli izpuščajo svojo nalogo, kaže že to,   da društvo ktero bi moralo naj bolj pospeševati narodni razvoj; pusti mesec pre-jti in še ne skliče občnega zbora, ako ravno vidi, da „Konstitucerji" na vse • škriplje delajo in spodkopujejo narodno zavest našega slovenskega ljudstva. Je •Ji morebiti temu krivo, da vlada še ni potrdila novega družtvenega imena? Se li morebiti ne da pod poprejšnim imenom napredovati in braniti narod? Geslo naše mora biti vedno:  „Žrtujmo se.   Delajmo povsod in v vsakem obziru na korist svojega naroda!   Ako bomo v zborih samo na lepši društvene naslove gledali, gotovljam, da ne bomo dosegli srečo svojega naroda. .Govorilo se je, da se bo nabiranje peneznine za Vodnikov spominek nadaljevalo; vendar nam ni znano, kdo je stvar v roko vzel in koliko se že glav-inica pomnožila.   To so bilo menda le besede in kakor je pri nas že. navada, fraze.   Nam vsaj ni še znano, ali jo omenjeni odsek za nabiro kak grošič že nabral ali ne (v lastnem prizadevanji namreč),   belimo pa v novem letu veče resnosti in delavnosti, da vsak po svoje primore k sreči naroda , ne samo v šalopisnem ampak v djanskem življenji za kar je vsak pošten rodoljub vedno dolžan skrbeti.   Akoravno so volitve za mestni zbor M pred durmi, se naši možje vendar ne zmeuijo za to; mar menil so čujo od vseh naših možakov, naj bo izvoljen Peter ah Pavel, vsaj je vse eno. Mi mislimo pa, da taki ljudje ne uniejo duha sedanjega časa, kažejo svojo politično nedozrelost in si dajo sami sebi spričalo slaboumnosti,  žalostim jo ,to čuti od mož, ki so bili popred tako jako navdušeni aa prnvično stvari ju kteri so tako naglo opešali. To ni stanovitnost, spomnite so vašega moštva in ga:!!* sc!
Tukajšnji magjaronski polk Huyn ima mnogo pravili betjarov v sebi, in večkrat se viteška magjarska moč pokažo v pretepih, napadih, sitnostih in drugih enačili primerljajih. Jako čuden se nam zdi posebno en dogodek, ki se je zgodil pretekle praznike na tukajšnjem poljanskem predmestji; zakaj Tagblatt, ki sicer vsak škandal raztrobi, o njem molči, nam ni znano. Se dem magjarskih vojakov napade enega topničarja na ulici, ter ga hočejo s bajoneti prebosti. Topničar, pogumen mož se pa ne da vžugati Magjarononi, ■dere svojo sabljo, rekši: „Vnm hočem kazati, kaj je Slovenec!" Začne se braniti in mahati s sabljo in rani enega, drugemu odseče roko iu pet jih požene v beg. Na to utakne svoj nož v nožnico iu gre mirno naprej brez da bi mu kdo zapreke stavil.. To je faktuin, o kterem pa „Tagblatt" ne ve nič.
Is Slovenske Bistrice 2. jan. Beseda v naši čitalnici na starega leta dan je bila prav dobro obiskana vkljub slabemu vremenu in vkljub temu, da je tudi v kavarni bila tombola.   Počastile so nas prvikrat nektare gospe iu prišlo je precej kmetov iz okolice.   Po navdušenih govorih in petji kratkočasila nas je tombola, in ko je ura odbila dvanajst, smo veselo pnzdra-ljali  novo leto, da bi nam Slovanom doneslo vsaj nekaj  zaželenega sadii Naša čitalnica se zmerom bolj vkorenuje, tem veča je srditost naših nasprotnikov in ni jim nobeno sredstvo preslabo, da bi ga ne rabili proti nam • in čitalnici.   Sicer pa razdražonost no v mesti in ne v okolici  ni tako strašna, kakoršno nek popisuje naš župan, v svojih „Beriehtih"  do okr. gla-I varstva.   Mi Slovenci vsaj smo mirni, se strogo držimo postave in nikogar I ne dražimo; da bi se to smelo tudi reči od naših nasprotnikov! Se celo taki •\ med njimi, ki bi se sami radi prištevali omikanccin, nas psujejo kot „bin-1 disehe hunde", ki bi jih trebalo vse obesiti in umoriti.   In to se godi n javnih mestih, cehi v pričo mestnega župana, ki za take neslanosti in surovosti nima ne ene svarilne besede.   Tu ima zadosti gradiva za „protokole' in cele pole lehko napolni z psovkami in grozitvami proti nam izustenim kakor bi mi Slovenci bili vogelfrei
Kar se tiče pol. katoliških društev, se bodo menda napravila po vseh vaseh. V Zgornji Bistrici so vsi kmetje zavzeti za tako društvo in hudo razkačeni na svojega župana, ki se je dal zmotiti, da je s žan d ar j i zabranil njih shod, kakor da bi se hteli spuntati. Vsi pričakujejo da se odstavi župan. ki tako nepostavno ravni, da dira v privatno hišo in zabrani shod osebno povabljenih poštenih mož. Imel sem priliko govoriti z veljavnimi kmeti vseh občin našo fare. Vsi so prav zadovoljni, da sena pravijo taka društva, v kterih bi z združeno močjo si kupovali časnike in knjige in so tako podučevnli v vseh pol, in drugih potrebnih stvareh. Tem
bolj razkačeni so tisti meščani, ki jim je „Tagespošta" in „Kikeriki" cvan-geliiini. Namesto pa . da bi ti možje se tudi posluževali svobodno pravice društvene postavo in skluovali ljudske shode, ter podučevali po svojih mislih ljudstvo in ga skušali za svoje ideje pridobiti, nimajo druzega orodJH, kakor klic: O policija, pridi ti nam na pomoč!
Kakor je nekdaj okrajni naš zastop povzdignil svoj klic po policiji, la bi namreč pol. oblast vzela dež. poslancu g. dr. Vošnjak-u službo okrajnega zdravnika, tako je zdaj mestno starešinstvo zopet klicalo: Policija, pomagaj! ali prav za prav, odinariat naj pomaga in odpravi odtod prvega farnega kaplana . g. dr. Suc-a. Če se to ne zgodi, pristavi g. župnu, ou ne prevzame nobenega poroštva za osebno sigurnost dotičnega gospoda. Čuden izrek! Do/.daj se je klelo samo čez nas Slovence, od zdaj pa so tudi katoličani — vogelfrei. Menda pa vendar ne bo tako strašno, kakor si g. župan domišljujo, sicer bi se moral še oklicati obsadni stan.
Mislim pa, da red v mestu prav lehko zdrži po dnevi naš „Stadt-wachtmeister", po noči pa naši štirje „Nachtwachterji".   Parturiunt montes!
Naša čitalnica napravi v prihodnjo nedeljo, 10. jan. zvečer zopet besedo z govori, petjem in tombolo.
Iz Savinske doline. 'M dec. [Izv. dop.] — Peljal sem se včeraj bližnje mesto, kjer so mojega sina na tamošnji gimnaziji neki posli zadržali, da ni mogel na svetke domu priti. Ko se pri harmici v mestu peljam, ga že srečam v sredini mnogih druzih dijakov, kteri so se jako vroče o nečem rnzgovarjali, sedaj postali, spet malo dalje šli; na obrazu sem njim že zapazil, da njim svetki niso nič dobrega prinesli. Z nemirnim srcem ga poprašam, kaj da se jim je dogodilo, da so tako slabe volje. Tekoj mi počne eden med njimi, kteri je bil najbolj zgovor!jiv , razlagati, da so trije njihovi prijatelji po svetkih iz dijaškega semenišča izključeni, ker so se predrznih, na prvo letošnjo veselico v čitalnico k slovenski igri iti! Zadela jih je tedaj huda šiba, ali pahneni so samo iz semenišča, ker proti šolskim postavam niso zagrešili. Knjezoškof — ali bolje škofovski konzistorij je v njegovem imenu 28. t. m, povelje na ravnatelja dijaškega semenišča v Celji dal, da se „na njegovo izvestje trije dijaki, kteri se takrat hišnemu redu — kterega za teško breme drže — niso podvrgli, in čitalnico, vkljub prepovedi obiskali, prec izključiti morajo. Smilili so so mi dijaki, ktere je ta nezgoda doletela ker so m» znani kakti najiavrtniše glave tukajšnjega semenišča, smilili pa so mi se tudi njihovi starši, kterim bodo zares zdaj „breme" postali. Proveč pa so mi je zdelo,' da so si dijaki tam, kjer se tudi nokteri učitelji nazoči bili potem so pa hitro z ravnim potom v njihovo stanovanjo vrinili, zaslužili, iz zavoda, v kterem so svoj živež imeli, izključeni biti, v kterega so zavoljo uboštva, izvrstnih svedočeb in izglednoga zadržanja sprejeti bili, celo po nameri utemeljivca, ranjkega našega SloinŠeka, in omenjen od tistega časa, ko so vstopili, po svoji sveti pravi, ne po milosti bili, doklor so zavoda nevredni ne skažejo. Naš noumerjoči Slomšek gotovo ni nikdar mislil, pa tudi ni v svojem osnovalnem pismu izrekel, da se dijaki, kteri se narodni čutijo, v zavodu ne smejo trpeti — tega smo mi prepričani, ker smo našega Slomšeka prevoč dobro poznali. Naši duhovniki, kteri vsi s svojimi prineski zavod vzdrževati pomagajo, in kteri so skoz in skoz narodni, gotovo se s tem ne zlagajo, da dijaki, kteri so narodne čutijo, no bi več smoli vlivati zavo-dovih dobrot. Da jo v tem dejanji neko , narodnemu duhu sovražno postopanje, to bodo vsak sprevidel; da nedolžna mlade/, že to čutiti mora. moramo iz vsega srca obžalovati. Nas kteri imamo otroke, na celjski srednji šoli, in kterih blagor nam je gotovo bolj na skrbi kakor komu drugomu, bi veselilo, če bi naši sini priliko imeli, in smeli v pošteno družbe zahajati, ker nam je vsem dobro znano, da Celje ima toliko takih zapuščenih krčem, kjer so vsakoliko nevredno ljudstvo shaja; nam tedaj ui ljubo, če nam se otroci od poštenih družeb odbijajo. To nam je naravno, da dijaki v družbe zaha jajo, odbij ga tedaj od dobrih, vržeš ga v hudo; to so nasledki. In če jim od šolskega ravnateljstva, kteremu morajo biti prva skrb, ni prepovedano, zakaj so tako hudo kaznovani, čo so samo to storili, kar je njihovim tovar-šem dovoljeno?
Zraven žalostnega pa vam lahko tudi precej veselega pišem. Okolo Celja, tako imenovanega nemškega jezera, so napravili seluiki, da se v tem hudem jezeru ne bi nobena slovenska duša več potopila, zagrado. Kakor gobe so v celi okolici čitalnice nastale, kakor da bi nemški „Donnergott" v Celji grmel. Vojnik si jo čitalnico napravil, ktera žo nad DO udov šteje. Kako prnktične pravila seljaki delajo, naj Vam bode to dokaz , da vsak član svobodno vsegdar še seboj gosta pripelje, samo za tega del, da se izobraženost tudi med tistimi širi, kteri niso udi. Tudi Mozirje in pa Laško imati svoje čitalnice že skoro zastave; Vranjska iu Zavska hote tako skoro žo otvorenei in to bode Celjane v zadrego spravilo, kakor kedar zajec med lovce v krog pride. In kako v Celji ne bi grmelo v kljub zimskemu času , čo tukajšnjo ustavno društvo na ministerstvo vlogo napravi, iu reče, da Celje ne bo nikdar za ločitvo slovenskega dela Štajerske dežele , od nemškega — ker jo tako velika večina prebivalcev proti temu. Kje ste slov. tabori s vašimi 24.000 nazočimi, kje 100 in še več peticij, vse za ločitvo Slovencov od Nemcev, kje cela narodna slovenska stranka? Kje ste, da še totim gluhim enkrat na uho vašo želje izrečete? Take sine Celje rodi.
V Pragi 30. dec. [Izv. dop.| Vedno smo upali o sv. Miklavži, da so bo ta skazal, in ko je šel memo našega okna, smo s težkim srcem pričakovali, da nam „kristkindl" kaj prineso. Pa tudi ta se ni zmenil za nas in leto 18G8, ki je v irnih naših knjigah zapisano, jemlje slovo od nas, ki ne pričakujemo da bi začetek novega leta kaj lepši bil , kakor konce preteklega, ktero je bilo za našo Prago gotovo zanimivo. Preteklo leto smo vžili mnogo veselja, kdo se ne spominja lepe slavnosti IG. maja; ali veča kakor veselje je bila naša žalost, in gotovo ne pojemo glorijo uhajajočemu letu. Marsiktera naših najsvetejših pravic je prelivala kri, redakcijo naših narodnih časopisov so trpelo pod težkim jarmom liberalne vlade, povsod smo lo izguhovali, med tem ko so se ječe in ubožne denarnice polnile. Društva znanstvena ali razvesoljevalna morajo spati, če nočejo biti zadušene , sploh
V9e je pokrito s debelim snegom, letošnji zimi ravno naproti. 'Preteklo leto smo dobili novo stražo , ki ima skrbeti za mir in red IMiega mesta i" njegovih prebivalcev, ali dozdaj smo zapazili da ta slra/.u ravno nasprotno ravna. .Sploh vse nasprotno, in z veseljem homo pri odhodu tega leta vkrili z ajdnico, da hi se zadušil ta dim, tudi spomin nanj. Božični praz'niki so bili vsacemu kristjanu za kratek počitek, toraj tudi državnemu pravniku. Nabral si je moći, da more ta pnduejši staviti svoje predlogo, kakor prej.
Po vseh kristjanskih hišah so se pogrinjale mize z boljšimi rečmi kakor navadno, samo ena se ni brigata za božič in to jo „novomeška jet-nišnica" za politično hudodelce. Če je človek Sel na sveti večer po ulicah iu videl po vseh hišah svitlobo , se mu je moralo čudno zdeti, kako da ta edina dela izjemek, ker vender ni mogoče, da bi bila prazna (žalibog ravno nasprotno) in nji prebivalci vender niso židi še manj pa ajdje. Njeni prebivalci so žurnalisti češki iu drugi ljudje ki spadajo v to kategorijo. Njih sveti dan je bil tak kakor oni pred njim. Prazniki so prešli in iz Dunaja je prišlo veselo upanje, da se bo smelo dajati tim zaprtim druga jed nego ta ki pride iz domače hiše.
Idilični razgled.
Ministerstvo notrajnih zadev je vsem oblastnijam in uradni-jam naznanilo spromembo v cesarjevem naslovu iu pristavilo, da naj se novi naslovi rabijo no le v državnopravnih spisih. ampak tudi v vseh uradnih odlokih.
Državni zakonik razglaša pogodbo s Švico zarad vrejenja mej in pa novi k o tik u rs ni rod,
Poskušnje o is laj tan skega minis terstva privabiti nektere zna-meniteje državne poslance v državno službo, niso prišle do nobenega vspehe. Dr. Banhaus so je odrekel časti sekrijskega svetovalca. Razlogi se različni pripovedujejo, najverjetnejši je pač ta, da imajo poslanci, ki razmere bolje poznajo, zdaj manj upanje kakor kedaj, da bi se sedanje z različnimi naslovi zaznamovano ministerstvo v notrajnem v redilo in ustanovilo.
Po časnikih se na novo širi govorica, da je stanje grofa B e ust a spodkopano, iu da se bo moral umakniti grofu Andrasiju, kteremu so podelili časnikarji vladno službo državnega kancolarja, Meustu pa so pustili le še ministerstvo zunajnih zadev. Ker je sploh malo pisarenja so zopet razpisali službo niinister8kega predsednika, ker Taalle ni izpolnil nad, ktere so stavili uanj.   Povedano ni kdo si je kedaj toliko od g. Taatfeja obetal.
Iz Dunaja se „Naš. List." piše, da se Francoska odteza Avstriji in dogovarja bolj z Rusko in Prusko o vzhodnem vprašanji. Pač kratko prijatoljstvo s francoskim cesarjem, izvoljenem po milosti bajonetov in straha.
O letošnji politiki poljskih poslancev govoreč se raduje „Gaz. Nar." v uvodnem članku, da se je vrnila njih politika na razumna pola in so tolaži da se bodo njih resolucijo dostajoče se samouprave od vlade sprejele, češki listi jim žele sreče, svetujejo jim pa, da bi bila bolje ko bi bila poljska politika tudi slovanska. Mi gledamo žalostno, saj naši poslanci še resolucije nimajo pokazati.
Policija je začela zopet strogeje paziti na poljske izseljence. Kotlar kteri toh mož pride na avstrijski kolodvor, mora se veljavno izpričati o namenu svojega potovanja iu ako mu to ni mogoče, pošljejo ga s prihoduim vlakom zopet čez granico. Ne preide skoraj dan, da ne bi enega ali dražega teh gostov v (ialiciji pograbili in zopet čez granico poslali.
L u d v. K os su t h je poslal pismo na Ogersko, v kterem po svoji navadi povdarja nevarnosti sedanjega stanja po Ogerskem iu po mogočnosti podpira težnje in agitacije ogerske levice.
Iz Bukurešta porača telegraf: Poslanec Carp je iuterpeloval ministerstvo zarad panslavističncga govora, kterega je govoril zbornični predsednik Bratiano v nekem ljudskem zboru. Ministerski predsednik je odgovoril, da ne more biti ministerstvo odgovorno za govore posameznih državljanov v tem ali onem zboru, ker je po ustavi zborovna pravica zagotovljena. Tudi Bratiano je potrdil, da je govoril le kot privatna oseba, in zbornica je bila s tema odgovoroma zadovoljna.
Po najnovejših sporočilih o vzhodnem vprašanji je zdaj tolike kakor gotovo, da se sestane konferencija menda že 9. januarja. Zadnje dni se je trdilo, da delati Turčija in Rusijo nove overe, ktere pa ao se kakor kaže zopet odstranile. Grčija bo imela pravico, pri konferenciji udeleževati so posvetovanja a ne sklepanja. Turčija bo ustavila vse svojo sovražno postopanje proti Grčiji vsaj do '20. januarja. Razen tega naznanja telegraf iz Carigrada dve novici, ki pa so zelo po turško pobarvani: 1200 prostovoljcev, ki so se na Kreti podvrgli, prepeljali so se na turških ladijah v Grčijo. — Amerikanski poslanec je dobil od svoje vlade napotilo, naj ne jemlje grških podložnikov pod svoj zaščit.
Iz Rima se bozojavlja: Papež je sprejel francoskega generala Rnoulta iu deputacijo francoskih častnikov, ki so mu prišli iz Civittavecchia k novemu letu srečo voščit. Papež je na novo izrekel svojo zahvalnost proti Franciji in je blagoslovil cesarja, cesarjevo rodoviuo, francosko armado in marino.
Po dvorovib nekterih vladarjev se je o novem letu, ko so prišli diplomati itd. razlagati svoja oficijelna voščila, na novo vzel v delo mir in pomirljivost vseh vlad med seboj. Posebno je pel Napoleon staro pesem evropejskega miru. Časi so res prav potem, da se more mir obetati in takemu obetanju verovati s popolnim prepričanjem.
O turškem vojaštvu se poroča, da nikakor ni v tako dobrem stanji kakor bi nekteri turkoljubi svobodnjaki radi imeli iu vsled tega svetu na vero navezali. Vse vojaško razmerje je v najvećem neredu. Vsa regu-Izdutrl) in odgovorni vrednik Anion lomni« Lastniki:
larna vojska , kar je je na nogah ne preseza laO.000 mož. Vedeti pa je kako trohnela je varnost turškega tiranstva povsod, da je torej treba v Iler eegoviui, v Tosaliji. Epira, na mejah Črne gore itd. povsod znamenita krdela rabiti, kot stoječe in brez velike nevarnost nepremakljive posadke. — Kar se liče neredovne vojske, so tako imenovani haši-bozuki, t. j. izgubljene ob-opne duše iz vseh vetrov , prav za prav hnnpje in slabo disciplinirani raz bojniki. Zo ob času krimske vojske je Omer-paša poslal IIO.OOO tacih ljudi domu, ker so več škode kakor koristi delali. Ker so turško kase strahovito beraške, ne dobivajo ti vojaki svoje plače , za ktere edino služijo. Primora jih tako življcnja'potrcba. da ropajo. Kristijanov je v turški vojski komai 20.000 Podkralj egiptovski je dolžan 20.000 vojakov sultanu postaviti. Ker pa so ti rojeni v vročili krajih, vajeni so slabo za naše evropsko podnebje. Vprašanje je še tudi ali bodo evropske vlade (vsaj nektere) dovolile , da svoje vojake pripelje v turško zmešnjavo. Vsa vojska na Turškem je v primeri v drugimi prav slabo orožena in cela naprava iu navaja nerodna. Tako stoji Turčija še mali in ubogi (irski nasproti na jako slabih nogah. Kako bo ta oslabela in ostarela Turčija branila svoje življenje proti vsem tistim, kterim nasprosti je mero svojih grehov napolnila, to je jako veliko vpranšanje. ako jej kristijanske vlade kakor je žalibog tudi Avstrija med njimi, ne pomagajo živeti, to je pač veliko vprašanja.
Zastran turško -g rš kega razpora je boje Francoska prva sprožila mitel konferencijo. Poprijele sti se je Ruska iu Pruska in sicer s tem do-stavkom da mora med onima državama za tri tedne popoleu mir vladati.
Razne stvari.
* (Novi odbor ljubljanske čitalnice). Dr. Jan. Bleivveis, je bil per acclamationem voljen spet za predsednika, in ravno tako trgovec g. Kari Cvajar za blagajnika; za odbornike pa enoglasno ali z veliko večino glasov gospodje: deželni odbornik dr. Costa, trgovec Jož. Debevec, trgovec Iv. Vilbar, dr. Zupanec, hišni posestnik Graselli, deželni blagajnik Ravnikar, kontrolor deželne blagajnice Žagar, dr. Poklukar, dr. Drag. Bleivveis, podpredsednik kupčijske zbornice Horak, trgovec Jamšek, prof. dr. Vončina, mestni učitelj Andr. Praprotnik, trgovec Anton Jentl in pravnik Gutman.
* (I m c n o v a n j e.) Finančno ministerstvo je imenovalo rudarskega svetovalcu in predstojnika rudarskega urada v Idriji g. M. V. Lipolda za predsednika novo-organizovane rudarske direkcije v Idriji.
(G. dr. Jože Cucek) dosedaj koiicipient v Mariboru, mnogoletni ud mariborske čitalnice, odpre* na podlagi novega odvetniškega reda svojo odvetniško pisarnico v St, Lenartu v slovenskih goricah, kamor se je denes odcpljal.   Bog daj srečo!
(Slovenec ali Nemec V) Na tukajšui dekliški šoli se je te dni oddala učiteljska služba rojenemu Nemcu Avstrijanu, dasiravno je mnogo štir-skih deželanov službe prosilo. Ker pa so bili drugi prosilci Slovenci, dolični gospodje pa, ki so imeli službo odajati sklenili, da se bo le —Nemec sprejel, zgodilo se je po sklepu: Nemec je dobil službo, Slovenci pa so so potolažili s tem, da so bo gotovo še kodaj ktero mesto izpraznilo, potem pa naj le zopet — prosijo. Takih in enakih pričic se vsak dan mnogo mnogo godi na Slovenskem, potem pa se more še kdo čuditi, če tirjamo zedinjenja vseh Slovencev čuditi bi se bilo, ko bi ga ne tirjali!
* (Brencelj) so imenuje listič, ki nam je za novo leto prinesel nekoliki) dobrih smešnic iz ljubljanskega mesta. Posebno dobro je obral konstitucijonalno društvo, Taghlatt in kolovodje teh dveh ustanov. G. Ale-šovec je lističu boter, kdo mu je oče, ni nam znano. Za poskušajo naj slede tli nekteri stavki: „Gospod profesor gimnazije, A. Heureich, se poda v Peking, kjer bo abecedni učitelj ondotnih šol za majhne otroke". — „Pruska dežela je zelo v zadregi. Bismark se jo tedaj obrnil do konštitucijonolnega družtva, da bi se zvezalo z njim. Ni dvomiti, da Prusko pridobi s tem moči, in je v stanu, protiti celi europejski — pameti". — — (Strašna nesreča). Hrabri brambovec narodnih pravic, gospod K. D., je včeraj v nag-losti izpil steklenico ekstrakta iz „slovanske ideje". Kmalu se pokažejo nasledki tega strupa in le po hitri pomoči doktorja K., kteri mu je zapisal dve kapljici „Fortschrittgeist-a, je bil rešen nenadne smrti in ohranjen deželi. Opominjamo tedaj častito občinstvo, varovati se tega strupa, ker dr. K. ni vselej pri roki, da bi tako hitro pomagal". —■ (Nesramnost). Preteklo noč gresta dva občno spoštovana moža napredovalne stranke mirno in tiho domu. V „zvezdi" sreča ju drhal pijanih mladenčev, kteri ju zasramujejo z besedami: ,,Lahko noč"! Ako se kaj tacega sme goditi v sredi mesta, bo Ljubljana v kratkem imela lastno „Ježica-Afl'aire". — „(Cudež). V nedeljo proti večeru je popraševalo vse po „Tagblattu". Vsak ga je hotel brati, šepetali so si na uho in pogosto se je slišala beseda : »Ni mogoče !" Radoveden pristopim in poprašujem, kaj strašnega se bere v listu, da se vse čudi. „Ne veste še novrjetne novice? Saj že gre po colem mestu ko požar". „No, kaj je?" vprašam in mrzel pot se mi vlije po obrazu. „V Tagblatt-u danes ni nobene laži!" Ni mogoče! Kdo bi Vam to verjel?" „In vendar je resnica, kajti danes je praznik in v praznikih ,,'1'agblatt" ne izhaja". — „Slovstvo. Gospod D. je izdal ravnokar knjižico „0 renogatih". Delo je izvrstno in obsegljivo in kaže, da je pisatelj doma v tej sferi; tedaj priporočamo knjižico častiteniu občinstvu". — „Lepe stanice s postrežbo vred so izpraznjene. Kompetenti morajo dokazati dobro telesno konstitucijo, da jim ne škoduje ričet, repa in zelje. Na nacijonalne in pisatelje se posebno ozira. Nad-zorništvo". — Listič velja 10 kr.
Duiiajskii iior/a od 4. januarja.
5V, metalike   60 H. — kr. Kreditne akcija 258 B, 20 kr.
•ri% metalike z obresti v maji in nov. G0H.50 London   118 fl. 00 kr. 5% narod, posojilo   G") ti. 40 kr. Srebro  116 fl. 25 kr.
1860 drž. posojilo  98 ti. 80 kr. Cekini   !> fl. 04 kr.
Akcij« narod. I>anke 682 II. — kr.
Dr. Jože VoAnjak in drou.1. Tinkar Kduard Janžii