Sladko življenje
Clanek o racionalizatorst-vu me je navdušil. Začutil sem, da so se mi očlprle oči. že sem se videl v vlogi veli-kega kombinatorja, ki s konstruktivnimi predlogi privarčuje družbi milijone, kaj milijone, milijarde, in ob tem žanje priznanja, po-hvale in nagrade. Začeti pa je potrebno pred svojlm pragom.
Odložil sem časopis in z analitičnim pogledom pre-meril ženina prizadevanja, da odstTani nevidne atome prahu, ki se nabirajo po pohištvu. Spreletel me je prijeten občutek, ko sem s poljudnozTianstvenim gla-som zakonski družici pojas-nil, da lahko z bolj premi-šljenimi gibi in boljšo fcr-po konča isto opravilo ena-ko uspešno v precej krajšem času. Nato si je pustila za-devo še nazorno pokazati, kar sem z veseljem storil.
Doživei sem še nikoli doslej izkazano zaupanje, saj je iz-javila, da o tako učinkovi-tem prahobrisalcu še niko-li ni slišala, da to počnem bplje kot njena mama (!), in da bi bila izredno počaš-čena, če bi to družinsko op-ravilo prevzel nase (?!), ker dvomi v svoje sposobnosti in mistt, da me ne bo nikoli mogla dovolj uspešnoposne-mati. Njenega navdušenja nisem želel razočarati z ne-umestnimi pripombami in sem se odpovedai trimčku, saj je v končni fazi isto — razgibavanje ob pohištvu pri odprtih oknih.
Drugi poseg sem opravil pri kuhanju. Žena običajno drvi po kuhinji gor in dol, pa v klet, pa na podstrešje, pa sem ter tja. Vest mi ni dopuščala drugega, kot da sem z analitično metodo ocenjevanja delovnega me-sta učinkovito reorganiziral
tehnologijo priprav na ku-hanje, kuhanja ter pomiva-nja. Tako sem skrajšal po-trebni čas in pot za več kot polovico. žena mi je ob tem dajala vso drušbeno in po-litično podporo, slasti pri nekaterih načelnih diskusi-jah s taščo, ki je trdila, da že tretje gospodinjstvo vodi po preizkušenih metodah svoje matere in da niso po-trebne nikakršne spremem-be. Kakšna mentaliteta! Op-ravil sem tudi nekaj inve-sticij v osnovna sredstva ter se zategadelj odpovedal re-prezentančnim izdatkom kot so pivski večeri s kolegi in nov avto. Moram odkrito priznatl, da mi ostane še precej časa potem, ko sku-ham in pospravim kuhinjo. Seveda me žena gleda pov-sem drugače kot prej. .V njenih očeh sem postal «i-tez boja za teboljšanje po-ložaja žensk, čeprav to niti ni bil moj osnovni namen. Sprva sem ji namreč želel pomagati samo v toliko, da bi si sama z mojimi nasveti dajšala delo, ne pa da jaz
na svoj način opravljam nje-ne posle. Pa vendar se je v zadnjem času tako spreme-nila, da mi ni zal. Ne tava po Mši z navijalkami v U> seh, ne blodi v domači halji, navdušeno sprejema predlo-ge, da greva v kino ali ple-sat, do otrok ni več nervoz-na, itd. Kako malo je potre-bno, da se človek povsem spremeni!
Med kuhanjem in pospra-vljanjem so se mi še ved-no porajale koristne misli. Nikoli si ne bi mislil, da lahko okolje tako konstruk-tivno vpliva na človekovo ustvarjalnost. Z odločno ak-cijo in odpovedjo popoldan-skemu poležavanju ter dve-ma novima oblekama sem temljito spremenil tehnolo-gijo in organizacijo pranja, sušenja in likanja perila. Dosegel sem tako zavidljivo raven produktivnosti, da že-nine prijateljice, ki jo redno obiskujejo pri popoldaru skem čaju, za katerega ima čas, odkar kuham in pos-pravljam, neprestano priha-jajo na znanstvene ekskur-
zije. Vestno si beležijo moja izvajanja, in kolikor jih po-znam, jih enako vestno ob popolnem razumevanju svo-jega delegatskega poslanst va prenašajo v svojo bazo, hočem reči, svojim zakon-skim sotrudnikom.
Preobrazba medsebojnih odnosov je izredno ugodno vplivala tudi na druga raz-merja med ženo in menoj. Med drugim se je povečal najin življenjski optimizem v tolikšni meri, da se je ze-na začela druzbeno aktivira-ti. Včeraj je prišla z neke-ga sestanka in izjavila pred taščo, otroki in menoj, da je neprecenljiv osebni pris-pevek, ki sem ga ustvaril pri boljšem razumevanju vloge žene v današnji druž-bi in še več, da sem to bolj-še razumevanje uspešno konkretizirai v vsakdanji družinski praksi, kar je še posebej pomembno letos, v mednarodnem letu žensk.
No vidite, tako si človek z malo napora ustvari slad-ko življenje z lastno ženo.