List 42.
Vprašanje in odgovor
zastran „mdre" pri prešičih.
v
Častiti gospod B. V. iz Notranjskega so nam te dni pisali sledeče: ^IVase slovenske bukve o živinozdravilstvu so res neprecenljive vrednosti; tega se prepriča vsak posestnik živine; vendar v njih enega nauka pogrešamo, namreč od more, kakor sploh to bolest presičev imenujejo; morebiti se pod kako drugo ime povzemlje. Tukaj rabijo razne vražljive reči zoper to bolest, posebno, da na svinjak moro vrežejo, kar, se ve, nič ne pomaga. Res je sicer, da mora ni tolikanj škodljiva; nekteri celo trdijo, da od more nadlegovani prešiči se dobro rede. Vendar moram opomniti, da piča med tem časom omrzne ali se ohladi, preden se živinče k jedi pripravi, ali njegov zdrav tovarš ga zajeda. Toraj prosim, če se Vam priložno zdi, v „No-vicah" naznaniti zdravilo zoper omenjeno bolest, menda bo marsikomu ljubo.a
Odgovor. More zdravniki ne poznajo ne pri ljudeh ne pri živini. Ljudstvo ima od starodavnih časov veliko imen za reči, kterih ne pozna. Ce se je to ali uno bolestno znamenje bolj očitno prikazalo, brž so naredili ime za to; Anton ga je povedal Jerneju, ta pa ga je dal spet naprej, in potem so drugi, rekli: „saj je res to" — in tako smo dobili moro, črva, ovčiča, žabico itd. Vse to so imena za bolezni, ki sijih ta misli tako, drugi drugač. Zdravniki, ki zaznamujejo bolezni po kraji (organu), kjer ima bolezen svoj sedež, in po naturi, ktere je bolezen, ne rabijo takih imen , ki so le prazne besede, in iz praznih besed tudi ne morejo določili bolezni in povedati zdravil. Tako na priliko je to, kar ljudstvo wmorou imenuje včasih začasni pljučni ali srčni krč, včasih začasna zaostaja krvo-
toka po srcu in njegovih velikih žilah zavolj kakošne or-ganične overe v srcu, včasih začasni naval krvi v srce po preveč nabasanem vampu itd. Pa vse hitro mine, tako, da je le začasni tisk na prsne organe, da človeku ali živini tako rekoč začasno vzame sapo. Ali je pa to ali uno krivo, je potreba natanjčne preiskave, in se ta ne razjasni vselej, kar je v d robu skrito. Ljudi zdravniki nikoli ne ozdrav-Ijajo zavolj zginljive „moreu, ampak če pršiti tisk izvira iz hude srčne ali pljučne bolezni. Lu taka je tudi prj živini. Ako „mora" ni škodljiva bolezen, marveč še taka, da se prešiči dobro redijo, pustimo jih, naj jih tlači, zakaj brž ko ne pri tacih „m6raa ni vzrok, ampak nasledek dobro rejene, krvipolne, vampaste živine. — Sicer pa smo Vam, dragi gospod, hvaležni, da ste nam priliko dali za pričujoče razjasnilo, ktero morebiti ne bo brez vsega prida.
350