1'oštnina plačana v gotovini KNJIŽNICA Cena 1.50 din M» ^^bM .^^^^^^^k. ^^^a ^^^_ ^_ ^y obli ftw^u^ ^MBH^hk flHH^H^ 4^ leto XXII. Cei/e. ponedeliek 1. ianuaria 1940 lzha;a vsak petek ob i6. // Narocnina /nasa mesečno po poSti 5 din. v Celju z dostavo na dorn po raznašaldh 5-50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo' CpHp ^m"""».....J-— ull Štev. f. Ruska pofjfifca j O Rusiji so že od nekdaj govorili kot o aemlji misterijev. Danes se ta ideja poudarja bolj kakor kdaj koli. Pred ne- j kaj meseci je izjavil Leon Blum, »da postaja ruski misterij čedalje strahot- i nejži«, Churchill pa je letos 1. oktobra v svoje mgovoru omenil, »da je Rusija ovita v misterij sredi zagonetke«. In za- res se pojavljao o zadnji fazi ruske po- litike na vgeh straneh zelo različna in često fantastična tolmačenja. Besede Napoleon, Thermidor, imperializem, iz- dajstvo, avetovna revolucija, fašistična država in ohnavljanje nacistične doktfi- ne bo na peresih mnogih svetovnih stro- kovnjakov v mei?;narodni politiki, kadar se bavijo z novo smerjo moskovskega »misterija«. Zato zahteva potreba raz- čijjčevanja pojmov, da se objektivno in mirno ugotovijo izvestna dejstva, ki ni- so tako komplicirana in raisteriozna, ka- kor rnorda izgledajo. \ Dejatvo je, da je ruska politika, ki se je začela z nemsko-rusk'm sporazumom v letošnjern avgustu, prenehala z na- vajeno in objavljeno politiko kolcktivne varnosti in preprečevanja napada. Opu- ačanja te politike pa ni Rusija niti za- čela in tudi nl samo ona izvedla, mar- več ga je samo zaključila. Monakovskl sporazum, dogodki v Spaniji in neuspeh pogajanj z Anglijo in Francijo so po- vzročili preokret ruske zunanje politike. Takäen preokret najdenio v tradiciji Medicijev, Richelieuja in Bismarcka, ki jih amatrajo vai državniki, ne glede na ideološke razlike, za velike ljudi. Cesar Rusija ni dobila za ceno soudeležbe v vojni v juliju, je dobila v septembru, oktobru in decembru na, kakor za sedaj izgleda, mnogo hitrejši in cenejši način, ishajajoč s staliSča čiate ruske državne politike. Rusija je dobila poleg poljske Ukrajine in Bele Rusije vojaško kontro- k> nad baltskimi državami in prigla do političnega vpliva na posle Srednje Ev- rope. Te strategiene pozieije so bile pri- dobljene na podlagi ideološkega preo- kreta, ki ga bo Rusiia v vsakem pri- meru drago plačala. Morda bi bila cena popolnega ostajanja ob strani še draž- ja. lu morda bi bila ta cena pomenila nevarnost za državno zajednicc samo. So trenutki, ko pride vsaka država v | položaj, da vodi predvsem račun o sebi 1 kot državnern organizmu. Takrat, če~ i tudi ne vedno, gre diplomatska spret- j nost in vojaška veda preko ideologij in ' m aocialnih sistemov. V tem je morda j »jaisterij« politike, toda tu ni nikakšne : politike misterija. j Liberalni in humanistieni duhovi uteg- ! nejo biti razočarani, kar tudi vidimo da- ; nes v mnogih državah. Toda svetovna \ politika je vedno zahtevala in zahteva ! tudi danes, da pogledamo stvarnosti v ; oLi. Zunanja to notranja politika mo- j rata sicer biti in sta tudi zelo pogosto [ v vzajemni odvisnosti in izhajata druga | iz druge. So pa trenutki, ko se ločita I in ko se začenja zunanja politika vo- j tttti po starih in skoraida večnih pra- i vilih politike sile, ki jo je že davno sve- ; toval vsakemu državniku največji psi- , holog oblasti vseh časov, florentinski I državni tajnik Nikolaj Macchiavelli. i Tak trenutek je nastopil danes v poli- tiki velikih ail. Ruska zunanja politika se je ločila od notranje v vprašanju vo- ! jažke varnosti države. Smatra, da je j efektivna obramba pogoj za bodoči no- tranji napredek. Ali bo ta napredek tudi ustvarjen •— je drugo vprašanje. Vse- kakor ie vojna varnost danes že ustvar- jena. Churchill in Chamberlain sta na j pr!mer mneja, da ta zaščita ni naperje- na proti Zapadu. Izgleda, da je nekdo dnigi postal ujetnik te ruske diplomat- *e igre. Zato moramo biti realisti in bJadnokrvni, kadar govorimo o vsem teni- Znanstvena objektivnost in po- «aanje politike zahtevata od nas rezer- viranost v oceni politike ene države s «tališča neke druge in s stallšča sodob- ^ga razmerja moči velikih sil. Sicer Pa žal niso ocenjevali strategije nikoli etično, marveč po rezultatu. Zato je jasno: dokler bodo obstojale razne ve- Mke sile, bodo obstojale mnoge strate- gije in politika sile, a malo etike. Etika Pohude za pravicen mir Find se z uspehom upiraio sovietski voisfrf — Pomemben papežev obnk pri italiianski kraUey- $ki dvoilci - Katastrolalen potres v AnatoHji Angleški kralj Jurij VI. je v svoji božični poslanici vsemu imperiju pouda- räl, da bo složni imperij nailaljeval vojno do končnc zniage svobode in pravice. Prodsednik Zodinjenih držav Roose- velt je poslal za božič tri pisma in sicer papežu Piju XII., preoslanilia Zedi- njenih držav pri Vatikanu z nalogo, da ; kot zastopnik Zedinjenih držav sodeluje pri nstvarjanju novega reda. Papež Pij XII. je imel na sveti vecer govor, v katerem je poudaril, da mora nasilje kot sredstvo mednarodne politilie izginiti. Pravico do življenja in newlvis- nosti je treba zagotoviti vsem narodom, kar je osnovna zahteva za pravičen in časten mir. Volja kaltega naroda za živ- lejnje ne sme nikoli izvirati iz smrtne obsodbe kakega drugega naroda. Poljska vlada, ki ima zacarmo svoj se- dež v Angersn v Franciji, je v svojem božičnem pro^lasu poljskemu narodu sporočila, da bo bodoca vladavlna svo- j bodne Poljske osnovana na načelih de- i iaokracije in sociable pravičnosti. J Predsednik irske republlke Do Valera j je poslal vladi Zedinjenih držav posla- | 1 nico, v kateri zahteva nujno sklicanje : raednarodne konference, na kateri naj j bi se državniki potrudili urediti vse med- j narodne probleme. j Sovjetskc ofenzive v severni in jnini ' Finski so se ponesreičile. Finske čete so i cclo dosegle « protisunki znatne uspehe. | j Zato zbira sedaj Rusija na finskih me- '¦ i jah novo veliko aruiado, s katero name- l^va drugie navaliti na Finsko. ; Italijanska kraljevska dvojica je pred j božičem uradno oblsltala i>apeža Pi- I ja XII. v Vatiksinu. Papcž je v četrtek : 1 na zelo svečan način vrnil obisk italijan- \ \ ski kraljevski dvojici. To je po 93 letih ! prvi primer, da je i*ai>ož obiskal italijan- : ! »kega kralja. Temu obisku pripisujejo ; ! fipričo sedanjih mednarodnih prilik velik . I pomen. ; Angleška in francoslui mornarica sta \ od za?etka vojne zaplenili že skoraj mi- j lijon ton blagu, namenjenega za Nemči- jo. Na zapadno fronto že prihajajo čete ¦ ia raznili delov angleškega imperija. ! Katastrofalen potres je razdejal v nredo v AnatoHji 12 mest in okrog 80 i vasi. Stevilo smrtnih žrtev cenijo na 0 000. Ta potres je eden najstrašnejših, , kar jih je doživela Turčija. ! CeShko meifno go$podar$tvo v dobi 13)38/39 Obiinski izdatki stalno naraiiaio j Celje, 29. decembra. i Potem ko je bil v času od 19. t. m. do 23. t. m. razgrnjen proračun celjske mestne občine za dobo 1940-41, je v j dobi od 23. do vštetega 30. t. m. razpolo- i žen v mestnem računovodstvu na vpo- | gled tudi obračun za poslovno dobo ! 1938-39. V dobo razpoložitve proračuna i so vSteti letos tudi božični prazniki in I bi ae vsekakor dalo o tem razpravljati, j ali je s tem načinom razpoložitve pro- | računa ustreženo določbi § 122. zakona ; o mestnih občinah, ki govori o času 8 j | dni razpoložitve skupno z bilanco in in- | ventarjem. Z naglico, s katero se sedaj | dela, se pač skuša spraviti razpoložitev i proračuna v »klad z zadevnimi zakoni- j • timi predpisi in ugoditi zahtevam dav- i koplačevalcev, katerih interese tudi naš ! list zastopa. : Izdatki celjskega mestnega gospodar- | stva v dobi od 1. IV. 1938 do 31. in, I 1939 so po posameznih parti jah sledeči: ! Za uslužbence mestnega poglavarstva ! vštevfii župana, ki je dobil skupno din 40.000, so izdali 2,355.445.05 din, kar je j 32.891.95 din manj nego je bilo proraču- nano. Za uslužbence mestnih podjetij so izdali 760.980.05 din ali 17.681.05 din j več nego je bilo proračunano. Vsi oseb- I ni izdatki znašajo torej po obračunu i 3,116.421.10 din. Niso pa to vsi osebni ! j izdatki, ki jih ima mestna občina; oaeb- j ni izdatki za nastavljence v Mestnem zavetišču so n. pr. obračunani med ma- terialnimi izdatki. Materialni izdatki so porazdeljeni ta- j kole: Obči izdatki 393.317.68 din, povi- šek 6.963.68 din napram proračunu, o- sebna in imovinska varnost 348.769.99 ! din manj 4.680.01 din napram proraču- bo ustvarjena šele, kadar bodo velike sile in njihove borbe izginile in bo pri- šla do izraza nova, popolnejša skupna država: kadar bodo politika sile in ve- like sile zamenjane z evropsko ali sve- tovno federacijo pravno enakih svobod- nih narodov. Ta zanimivi članek smo posneli po uglednem beograjskem listu »Napredu«, ki ga izdaja univ, prof, dr. Mihailo Hi6. nu, za probveto in šolstvo je bilo izdanih 634.931.05 din ali 21.833.95 din manj nego je bilo proračunano, za obrestova- nje in amortizacijo posojil je bilo izda- nih 2,086.533.64 din to je 18.712.36 din manj nego je bilo proračunano. Gradbe- na stroka je absorbirala 1,415.344.19 din ali 72.436.19 din veČ nego je bilo proračimano. Ta povifiek rezultira z zneskom 51.885.15 din povečini iz izvr- &enih kanalizacijakih del v Gaberju in ; nekaterih manjših prekoračenj prora- čuna. Za veterinarstvo in kmetijstvo je bilo izdanih 17.664 din (21.000 din), za Ijudsko zdravje 145.405.35 din ali 3.894.65 din manj nego je bilo proraču- I nano. Za socialno ekrbfitvo so izdali ! skupno s podporami 941.615.11 din ali 87.085.11 din več nego je bilo dovolje»- no po proračunu. Izdali so namreč med ; drugim za redne mesečne podpore skup- j no 215.990 din, za izredne podpore | 135.158.90 din in za oskrbne stroäke din 58.135.50, torej pri ten treh partijah 104.284 din več nego je bilo proračuna- no. Za trgovino, industrijo, obrt in tu- rizem so izdali 99.465.10 din, to je din 5.223.10 več nego je bilo proračunano. Za občinsko gospodarstvo so izdali din 393.690.23 din ali 120.189.77 din manj nego je bilo proračunano. Ta manjši iz- datek rezultira dek>ma iz preveč paväal- j no proračunanih vsot za plačilo dopol- I nilne prenosne takse (proračunano din 60.000, izdano 3.1.096.85 din), čeprav bi bilo mogoče to vsoto zaradi prejänje prijave točno ugotoviti že pri proračunu ' znižanih izdatkov pri upravi abčinskih j poelopij (proračunano 90.000 din, plača- no 60.768.67 din in je gornja pripomba deloma upravičena tudi tu) in iz dej- stva, da je bilo za predvidene odpise po proračunu v znesku 40.000 din porab- ljenih le 14.559.05 din. Vsi materialni izdatki mestne občine I znasajo 6,502.078.84 din (proraČunano 6,507.875 din). Materialni izdatki meatnih podjetij in ustanov se porazdelijo sledeče: Mestna elektrarna in plinarna 4,282.725.10 din, povisek napram proračunu za 296.746.10 din. Mestna klavnica 301.336.28 din, to je 41.860.72 din manj nego je bOo pro- računano. Mestni vodovod 612.104.95 din, to je 130.756.95 din več nego je bi- lo proračunano. V tem viäku je obsežen tudi znesek 157.692.08 din namesto pro- računanega zneska 92.518 din, ki ga je to mestno podjetje plačalo mestni ob- j čini kot prlznalnino ali z drugimi bese- ' dami: poslovni prebitek vodovoda v zne- sku 65.174 din preko proračunane vso- te je mestna občina sprejela med svoje ! prejemke. Meščansko oskrbovalni fond izlcazuje izdatkov 237.908.07 din (din 260.200). Mestno zavetišče izkazuje iz- datkov 541.791.27 din skupno z gospo- darstvom, kar pomeni napram proraču- nu povišek za 46.771.27 din. Mestni av- tobus izkazuje izdatJkov 1,491.990.68 din napram proračunski vsoti 1,024.864 din. Celokupni izdatki rednega proračuna znašajo 17,415.986.54 din. Ta znesek je za 880.267.54 din višji nego zadevna odobrena proračunska vsota. Dohodki mestnega gospodarstva v isti dobi so aledeči: < Donos 55% občinakih doklad je zna- ¦ šal 3,044.044.75 din, dočim je bilo pro- : računanih 2,139.500 din, torej 904.544.75 din več. Donos na taksah je znašal din : 1,416.292.56 in je bil za 125.912.56 dia ; viöji od proračun3ke vsote. Troäarine, ! uvoznine in užitnine so dale 2,203.884.48 i din napram proračunani vsoti 2,135.500 I din, torej povišek za 68.384.48 din. Ta slednja obremenitev davkoplaČevalcev I zadene najširše sloje in smo mnenja, da I predstavlja v danaänji dobi rastoče dra- ginje najbolj nesocialen način obdačbe. Dohodek iz imovine je izkazan z din : 1,100.581.50 din in končno razni dohodki ] kakor povračila meatnih podjetij za u- | pravo, posojila za ubožni sklad din 2,068.066.68 din, kar pomeni napram proračunu izpadek v znesku 255.265.32 j din, Ta izpadek ima svojo glavno ute- roeljitev v tem, da ni državna uprava k V2drževanju mestne polieije prispovala j niti pare, čeprav je b'lo to prcračunsko j predvideno z zne9kom 300.000 din. Iz zadnjega obračuna posnemamo, da je takrat povrnila državna uprava v i.5te avrhe 80.000 din, sedanjo vodstvo občin- i ske uprave pa očividno tudi takega vpla- ! čila državne uprave ni moglo doseči. i Mestna podjetja izkazujejo siedele prejemke: Mestna elektrarna m plinar- na 4,557.600.40 din (povišek 29o.650.40 din). Mestna klavnica 365.825 din (iz- padek 72.825 din). Mestni vodovod din j 654.726.84 din (poviöek 114.726.84 din). ! Mestni pogrebni zavod 370.901.50 dm i (povišek 57.501.50 din). Mestni avtobus ! 1,742.588.43 din (poviSek 499.048.43 J din). Mestni oskrbovalni sklad izkazuje 237.908.07 din, Mestno zavetlitfe v Med- I logu pa 541.791.27 din dohodkov, to je ! 16.771.27 din več nego ixkazuj^1 prora- ! čun. ¦ Dohodki vseh mestnih podjotij in u- stanov znasajo skupno 8,447.919.37 din. Vsi dohodki rednega poalovanja zna- j äajo v gornji dobi 18,227.830'.22 din, vsi izdatki, kakor prej nav«deno, dinarjev 17,415.986.54 din, tako da znafla probi- | tek 811.843.68 din. Dohodki in izdatki izrednega poslova- nja znaäajo vaak po 1,849.964.92 iin, kar je napram proračunu manj za lin 599.035.08. V proračunu je bilo namreč med drugim predvideno: za podvoz j ri kolodvoru 100.000 din, za obnovo cesti- 6ča in hodnikov na Slomškovem trgu 200.000 din, za tlakovanje Vodhikove ulice I. obrok 200.000 din, aa hodnike v Gaberju in Zavodni 150.000 din, xa atra- nišče ob Mariborski cesti 40.000 din, za preureditev prostorov 350.000 din, .za nabavo Skropilnega avtomobilä 250 000 din. Vsa ta dela, ki so večinoma nujno potrebna, so ostala samo na papirju in niso bila izvršena. Pač pa so za gradnjo sportnega stadiona poleg mestnega po- kopali&^a izdali 79.736.85 din. Med izdatke izrednega obračuna je vnešen znesek 1,160.505.07 din, ki ga je prispevalo celjsko prebivalstvo za regu- lacijo Savinje. Obenem z obraČunskimi fitevilkami je razpoložeana tudi bilanca o stanju celj- ske mestne občine in mestnih podjet: j z dne 31. marca 1939. Na tarn navedene bilančne fitevilke se še povrnemo. D. K. «tram 2 »NOVA DOBA« 1. 1. 1940 Stev. 1. i Politika ; Svoboda tiska Dn Jovan Djordjevič piše v »Javnem jmnenju«: Svoboda tiska, brez katere sploh ni tiska, marveč so samo uradni in pol- uradni bilteni, je dvojen pojem: svobo- da tiska pomeni osvoboditev od vplivov države in neodvisnost napram zaintere- eiranim in ozkim skupinam v družbi. To je posebno važno v demokratičnih drža- väh, kjer po definiciji država zavzema etališče lojalnosti in nevmešavanja v delo tiska. iSvoboda tiska ni nikakšno nezaupanje do države in oblasti, marveč potrdilo eaupanja oblasti do državljanov in sebe eame. S pomočjo svobode tiska prihaja država do novih in svežih podatkov in zahtev, obenem pa se ji nudi prilika, da j dosežejo njene odločitve podporo javno- Bti in svobodno soglašanje državljanov, torez katerega ne raorejo priti akti oblasti do popolne in potrebne izvedbe. 30-letnica Friedjungovega proeesa Pred dnevi je poteklo 30 let od fa- moznega Friedjungovega proeesa, s ka- terim so dunajski krogi poskušali zase- jati razdor med Srbe in Hrvate. Hoteli «o razbiti Hrvatsko-srbsko koalicijo in privesti do oblasti na Hrvatskem mad- žarone in frankovce. Poleg frankovcey jih je v tern pogledu najbolj podpiral zloglasni policijski konfident Djordje Nastic, ki je bil žal Srb. Kakor znano, je doživela dunajska vlada s tern procesom hudo blamažo, zajednica Hr- vatov in Srbov na Hrvatskem pa je izšla iz tega proeesa , zmagpvita in še močnejša. , , ' »Sokolski glasnik« pfilpominja k te- mu: Kako smo bili, .mlli Bog, pametni — pred tridesetimi leti! .,'.'''~'_ Tuji kupci »Trgovski list« objavlja naslednji do- pis.-iz Maribora o letošnji zlati nedelji: Nekaj blaga je bilo tudi prodanegg. v inozemstvo. Casi se pač spreminjajo in % njimi tudi nakupovalni viri. Opazlli ! Bino nekaj ljudi iz sosednje Nemčije. Ti so pri nas nakupovali stvari, ki jih doma dobe sedaj le na nakaznice. Zen- eko perilo, čevlji, tudi obleka in plašči bo, y nedeljo zvečer in v ponedeljek zju- traj romali čez mejo. V razgovoru z ne- katerimi tujci smo zvedeli, da mislijo nekateri priti še prihodnje dni v Mari- bor, da si nakupijo nekaj potrebnih reči. Prejjnja leta so Jugosloveni hodili v Avstrijo ali Italijo, da si tam nakupijo dajjla za božič, ker so mislili, da so tam cenejša, sedaj pa je baš obratno. Cene so za nekatere predmete pri nas neko- liko nižje. Toda v Nemčiji mores kupiti le to, kar ti dovole. Vsak dobi karto za eiiO leto s sto tockami. Cim nekaj kupiš, ti mora trgovec preluknjati toliko točk, kolikor je določenih za oni košček obleke. Ce kupiš obleko, ti preluknjajo skoraj vse točke in ti za perilo skoraj nič ne ostane. Nemke so si nakupile precejšnje Jmnožine perila, predvsem nogavic, ki jih na karte ne dobe več kot štiri pare na leto, če si ne nabavijo kompletne oble- ke. V kavarni si tujca iz Nemčije takoj epoznal, in sicer po tem, da je nepresta- no pil kavo in se naravnost oblizoval. Doma dobe za »kavo« le nadomestek, ki ima okus po vsem mogočem, le ne po kavi. Privoščili so si tudi dobro vecerjo, izvrstno kapljico in še marsikaj druge- ga, kar doma ali več ne dobe, ali pa le na karte. Videl sem tujca v gostilni, ki je zahteval natakarja in ko mu je ta predložil račun, je gost po stari navadi izročll natakarju odrezek nakaznice za kruh, misleč, da je doma v Gradcu. S Blastjo so tujci tudi čitali inozemske liste, zlasti švicarske, ki jih doma ne dobe. Pripomniti moramo, da je bilo nem- fikih državljanov med tujci zelo malo, pač pa so prišli v Maribor inozemci, ki Btalno žive v Nemčiji. Domačini dobe ( potni list le z največjo težavo in v neod- ložljivih primerih, inozemcem pa ne de- lajo ovir. Dlien iupan »Nova riječ« poroča, da se mora bivši Stojadinovičev predsednik občine iz Le- skovca v Srbiji zagovarjati pred sodi- ščem zaradi 228 kaznivih dejanj, utaj in falzifikatov, zagrešenih v izvrševanju službenih dolžnosti. Trdna vera podjarmljenih Zagrebška »Nova riječ« objavlja na- slednji citat iz ameriškega lista »New York Times«: Ustreljeni češki študenti nam s svojo smrtjo samo dokazujejo to, kar smo vedeli že od prej: da mali narodi, ki so ponosni na svojo narodnost in so vdani svoji domovini, ne gubijo vere, da bo njihova hrabrost in vztrajnost nagra- jena. Imperializem, ki vodi računa o tej trdni veri podjarmljenih, lahko slavi j začasno zmago. Toda sredi pridobivanja svoje slave seje seme lastnega uničenja. Memel o driavi in oblasti Goethe: Najboljša vlada je ona, ki nas navadi, da vladamo sami sebi. Večina je često odvratna, ker sestoji { iz nekaterih močnih, ki prednjačijo, iz mnogih podležev, ki se priplazijo k njej, še bolj iz slabičev, ki ji podležejo, in iz mase, ki se da voditi, pa čeprav ne ve, kaj hoče. Schiller: Narod se često moti, ko v svoji ne- stalnosti misli, da pomeni vsaka nova vlada napredek. Iz tiranije je samo eden izhod: pro- past. Mommsen: Moč demokracije je v veri v ideale. Bismarck: Treba je spoštovati nasprotnika, ki je zvest svojemu prepričanju. Heyse: Moč države je v vladi, ki spoštuje za- | kone. j Jean Paul: j Nasilna vlada je akkor vrh zvonika, ki edini štrli iz ruševin z lavino zatrpane vasi. Bodenstedt: i Modrijan lahko živi brez naklonjeno- sti močnih, toda močni ne more obstati brez modrijanovih nasvetov. Humboldt: Napreden človek je lahko minister, to pa ne pomeni, da bo on tudi napreden minister. Heine: ,j Zakon ni zato tu, da nas ščiti pred drugimi, marveč da nas tudi čuva pred nami samimi. Hegel: Nasilna vlada je najslabša. Bluntschli: Mnogo lažje je zmagati, kakor pa plodove zmage očuvati. Brzojavka iz Amerike Kakor poroča »Sokolski glasnik«, je prejel podpredsednik vlade g. dr. Maček pozdravno brzojavko iz New Yorka od »predstavnikov 18 jugoslovenskih druš- tev in jugoslovenskega naroda«, ki so se »zbrali na veličastni proslavi dneva zedinjenja«, z željo, da bi sporazum »pospešil veličino in srečo kraljevine Jugoslavije«. Zanlmivi nasiovf Po »Sokolskem glasniku« posnemamo: Zanimivi so naslovi v nemških Ustih in tudi v čeških, ki še izhajajo v pro- tektoratu, a so prevod nemških: »V Angliji ni več papirja!« — »V Franciji ni svobode govora!« — »Parizu preti glad« — »Angleške žene so ogorčene na vojno!« — »V Jugoslaviji so ogorčeni nad Anglijo in Francijo!« — »Upor v Južni Afriki!« — »Angleška vojska brez oblek« — »Angleška mornarica se skriva« — »Beograjski izvozniki ne za- upajo angleškemu funtu« — »Angleški agenti povzročajo požare v Jugoslaviji« — »Jugoslovenski tisk se veseli povrat- ka »Bremena« itd. Srečno novo leto želi JANKO F1LI Specerijska trgovina Celje, Dcčkov trg 4 Srečno novo leto želi Anton Planinšek splošno kliučavnifarstvo, elektriCno In avtogensko varjenje- Siruženje kuvin Celje, Manborska c. 22 SIRITE »NOVO DOBO«! Kino UNION Ce/ie __________ Od 29. do 31. decembra najueselejSa opereta iz vojaSkega žlvljenja j OROONANCI LJUBEZIVI MAMZELLE S P A H D OdliCna godba, zd užena z najnovejSimi Slagerji, Vas bo za dve uri reSila vsakih skrbi in težav in Vas prijetno zabavala — V tej nadvse zabavni opereti sodelujejo kralji smeha in humorja, znani iz filma »Trije kanonirji v deklišketn peuzionatu«. Od 1. do 3. januarja >Zmotna ^oroka« (v nemSkem jeziku). V glarnih vlogah Hans Söhnker, Luise Ullrich Domale vests MNOGO SRECE IN VESELJA V NOVEM LETU želita vsem naročnikom, čitateljem, in- serentom in sotrudnikom urwlnistvo in uprava »Nove dabe«. DANASNJI ŠTEVILKI je priložen koledar za leto 1940. POLOZNICE smo priložfli vsem naročnikom, ki pre- i jemajo list po pošti. Prosimo jih, da nam čimprej nakažejo naročnino za no- vo lcto in poravnajo tudi event, zaostalo naročnino. — Novi daveni prodpisi. Ministrski ' svet je izdal uredbo o izpremembi in iz- j popolnitvi zakona o neposrednih dav- kih. O tej uredbi je bilo izdano nasled- nje poiasnilo: Dosedanji davčni predpisi in davena praksa so pokazali dva slabi strani, nepravično in neenakomerno ob- davčenje gospodarsko slabih davčnih zavezancev in nerealno daveno osnovo gospodarsko močnejših. Poleg tega se niso uporabljale v polni meri zakonske sankcije proti brezvestnim davčnim za- vezancem, čeprav so bile blage, zato niso dosegle učinka, ki bi ga morale imeti. Da se to stanje izboljša, je vlada izdala omenjeno uredbo. S to uredbo se kot najpotrebnejše dajejo naslednje olajšave za gospodarsko slabe davčne zavezance: 1. Oprostitev place van ja davka na eksistenčni minimum siromaš- nih kmetov. 2. Pavšalirano obdavčenje malih obrtnikov. 3. Odpis davčnih in taksnih zaostankov po stanju ob koncu j leta 1937., če bi njihova izterjava po- i vzročila gospodarsko propast dolžnika, odnosno po stanju ob koncu leta 1939. j siromašnim kmctom, ki se oproščajo ob- ¦ davčenja eksistenčnega minima. 4. Si- | romašni kmetje se oproščajo plačevanja j zemljarine, če njihov čisti katastrski do- nos na ozemlju ene davčne uprave ne \ znaša več kakor 1000 din. Od tega ukre- pa bo imelo korist okrog 3 milijone kme- tov, po večini iz pasivnih krajev. Slični razlogi so dali vladi pobudo, da omogo- Či pavšaliranje obdavčenja malih obrt- nikov. Mali obrtniki bodo plačali na ra- čun davka letni pavšal po kategorijah in po velikosti kraja. V zvezi s to olaj- šavo predpisuje uredba za gospodarsko jačje zavezance enakomernejše, progre- sivno in učinkovitejše davcno dopolnilo k minimalnemu davku (pridobnine in družbenega davka). Predpisuje se nov način določanja davčne osnove za dav- čne zavezance pridobnine. Po dosedanjih davenih predpisih so bila zavezana jav- nemu polaganju računov in vodstvu po- slovnih knjig samo podjetja, ki plaču- jejo družbeni davek. Po novi uredbi bo ta dolžnost raztegnjena tudi na indu- strijska, rudarska, bančna, železniška, brodarska, tramvaiska in mednarodna transportna podjetja, ki so doslej pla- čevala pridobnino in katerih davčna os- nova je v predhodnem davčnem letu znašala najmanj 1.00.000 din promet pa najmanj 2 milijona din. — Povišanje prejemkov graficiiemu delavstvu. Po dolgotrainih pogajanjih so bile tudi tiskarne zaradi rastoče dragi- nje prisiljene povišati place vsemu gra- fičnemu delavstvu. Za tiskarne pomeni to povišanje znatno obremenitcv in bodo grafična podjetja primorana povišati cene tiskarskim izdelkom. Pri tem je treba upoštevati še zlasti, da je tiskarska industrija že dolgo v težavni krizi, ki se povečuie prav znatno tudi s tem, da obstoji še vedno zelo veliko število dr- žavnih tiskarn. Sploh se morajo tiskar- ne boriti neprestano z najrazličnejšimi težavami. Vse to otežkoča gospodarski I položaj teh podjetij, katerih obstoj in uspešno obratovanje pa je važno za naSo kulturo in narodno prosveto. — Povišanje prejemkov zeleznicaxjem. V zvezi z rešitvijo raznih sociahiih pro- blemov v prometnem resoru je podal minister Beslič naslednjo izjavo: S. 1. januarjem 1940 bodo povečani prejemki vsemu železniškemu osebju za 20 od- stotkov, železniškim delavcem pa za 10 odstotkov. Prav tako se bo v najkraj- šem času pričela razprava o ureditvi drugih vprašanj socialnega in zdrav- stvenega značaja v prometnem resoru in siccr za ustvaritev ugodnejšega živ- ljenjskega standarda železniških usluž- bencev in delavcev, ki izvršujejo zelo težko in naporno službo. — Decentralizacija posredovanja dela. S 1. januarjem bo uveljavljena uredba, s katero preneha delovati centralni od- bor za posredovanje dela v Beogradu in se ustanovijo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani posebni glavni odbori za po- sredovanje dela. Glavni upravi v Ljub- ljani ie bil dodeljen kredit 100.000 din, v Beogradu 400.000 din, v Zagrebu 300 tisoč din za organizacijo in vzdrževanje, v prvih šestih mesecih. CeSiemokolica c Silvestrovanje Sokola Celja-matko v Narodnem domu. Ves spored večera smo objavili v dveh zaporednih števil- kah »Nove dobe«, pa ga zaradi tega danes ponavljamo le v skrčenem obsegu, Najprej bo nastopil v kmečki burki »Hlače« društveni di'amski odsek. Sle- dil bo govoi" ravnatelja cirkusa, v tretji točki bomo občudovali gibčnost parter- ne gimnastike, v četrti pies »steep«, v peti bomo videli »Seviljskega brivca«, v šesti balet, v sedrni prožnost artistov, v osmi operacijo Miss Evrope, v deveti pies zamorcev in zainorke, v deseti »dre- suro«, enajsta točka bo kronika, dva- najsta in zadnja pa alegorija. Poskrb- ljeno bo seveda za vse telesne dobrote, česar niti posebej omenjati ni treba. Naše svetovnoznano vinogradništvo bo ¦ imelo na Silvestrovem večeru Sokola Celja-matice najodličnejše zastopntke, saj bodo gostom na razpolago pridelki, ki so dobili na razstavah najboljšo ocer no. Ob marljivem sodelovanju pomnože- nega društvenega orkestra bodo prišli na svoj račun tudi plesa željni. Pozabiti hočemo na razne tegobe, letošnjega le- ta in pogumno vstopiti v novo leto. Za tak prehod bo najlepša prilika sokolsko silvestrovanje, kamor pridemo vsi. c Božična likovna razstava celjsklh slikarjev ge. Vere Fišer-Pristovškove ter gg. Alberta Sirka, Cvetka Sčuke, Miroslava Modica in Karla Mehleta je bila na Stefanovo zaključena. Ob 17. je bilo v sejni dvorani Mestne hranilnice žrebanje številk na vstopnicah. Komisiji | je predsedoval g. Giro Sadar, člani ko- ¦ misije pa so bili celjski novinarji. V ža- ro je bilo položenih 1563 kuponov. Iz- 1 žrebane so bile naslednje štiri številke: I. nagrada (slika Alberta Sirka) St. 247, II. nagrada (slika Cvetka Sčuke) štev. 180, m. nagrada (slika Vere Fišer-Pri- stovškove) št. 1977, IV. nagradä (sl'.ka i Miroslava Modica) št. 623. Po dve sliki za nagrade sta v podružnicah »Jutra« in »Slovenca« v Celju, kjer jih naj dobit- niki dvignejo na podlagi predložene vstopnice in legitimiranja. Slike, ki do 8. januarja 1940 ne bodo dvignjene, bo- do zapadle in bodo prešle v last raz- stavljalcev. Imena dobitnikov slik bodo objavljena. Razstava je dosegla vprav sijajen uspeh. Obiskalo jo je 1300 ort- raslih in okrog 1400 dijakov. Razätav- Ijenih je bilo blizu 80, prodanih pa 32 del, kar je za Celje rekordno število. Ce- lje je pokazalo zelo mnogo smisla za sli- karsko razstavo, kar je treba ugotoviti s priznanjem. Razstavljalci se javnosti iskreno zahvaljujejo za podporo, ki jim je bila izkazana s številnim obiskom ifl nepricakova\»o velikim odkupom ras- stavljenih de), kar je v teh časih še prar posebno razveseljivo. Ob zaključku raa- stave združujejo razstavlialci s svojo zahvalo števllnim prijateljem tudi svo- ie iskrene česliike k novemu letu. Stev. 1. »NOVA DOBA« 1. I. 1940 Straii 3. CQT° PELIKAN - CEUE ™ žefi soojim cenjenim stranRam srečno in vesefo c Ponovna uvedba večernega savinj- «*ega vlaka. V zadnji številki smo na- glasili nujno potrebo, da železniška uprava zopet uvede večerni savinjski vlak, ki je bil pri zadnji redukciji v že- lezniakem prometu ukinjen. To se bo sedaj tudi zgodilo. Pričenši s soboto 30. decembra bo na progi Celje—Velenje ukinjen potniški vlak štev. 9120a z od- hodom iz Celja ob 19.05 in s prihodom v Velenje ob 20.12. Zato pa bo vozil na tej progi od tega dneva potniški vlak Stev. 9120 z odhodom iz Celja ob 20.48 ui s prihodom v Velenje ob 21.55. c Razstava slikarskih del gg. Zorana Didka, Doreta Klemenčiča in Gabriela Stupice, ki je bila odprta do Stefanove- ga v mali dvorani Celjskega doma, je bila deležna splošnega priznanja obisko- valcev. Dosegla je zelo lep moralen nspeh, kakršnega so mladi umetniki tu- di zaslužili. POZOR! Ce Vam zamrznc vodovod, Vam ga takoj odtali z elcktričnim apa- ratom FRANJO DOLZAN, CELJE, Za kresijo, telefon St. 245. c O božičnih praznikih je krasno solnčno vreme izvabilo zelo mnogo Ce- ljanov, zlasti smučarjev, v zim^ko na- ravo. V Celju so potekli prazniki zelo mirno. V sredo se je vreme spremenilo in zapadlo je nekaj snega, ki so se ga smučarji seveda močno razveselili. c Policijslia ura na Silvestrovo. V celjskih gostilnah (rai;en okrepčevalnic) bo na Silvestrovo policijska ura ob 2., v kavarnah pa ob 3. zjutraj. c Odlikovanjc zaslužnih pevcev. Pred*- aednik pevskega društva »Oljke« v Ce- lju, juvelir gosp. Anton Lečnik je pred dnevi v okviru lepe društvene svečanosti izročil štirim zaslužnim društvenim čla- nom odlikovanja za dolgoletno požrtvo- valno sodelovanje v moškeni zboru. Zla- to kolajno za 20-letno delovanje pri dru- štvu sta prejela g&. policijski uradnik v p. Martin Drugovič in policijski nadzor- n*k v p. Joahim Sonc, bronasto kolajno za 10-letno sodelovanje pa gg. slikarski mojster Alojz Gorjup in mizarski po- močnik Franc Mavec. Odlikovancem is- kreno čestitamo! c Predrznost brez primero! Tvrdka Martin Jug pri Sv. Petru pod Sv. gora- mi menda še vedno ne ve, da živimo že 22. leto v Jugoslaviji, sicer bi menda ne bila poslala te dni nekatertm slovenskim j trgovccm v Celju dopisov z naslcdnjo označbo tvrdke na kuvertah in pisem- skih papirjih: »Martin Jug, K. k. Pulver- Verschleiss, Tuch-, Gemischtwaron-, Le- der, Eier- u. Landonprodukten-Geschäft St. Peter bei Königsberg, Steiermark«. Besede »K. k. Pulver-Verschleiss« so si- cer na kuvertah prečrtane, toda tako rahlo, da iih je mogoče zelo dobro čitati. St. Peter bei Königsberg je izginil z ne- stetimi drugimi zunanjimi znaki našega robstva že leta 1918. in je za vedno pre- pustil mesto naäemu slovenskemu Sv. Petru pod Sv. gorami. Omenjena tvrd- ka je najbrž vse to prespala. Drugače si skoraj ne moremo razlagati uporabe navedenega nemškega besedila na nje- nih kuvertah in pisemskih papirjih, ki izziva in žali naš narodni cut. I c Redni letni občni zbor Sokolskega društva Celja I bo drevi ob osmih v telovadnici v Sokolskem domu v Gaber- ju. Vabljeno vse članstvo! c Odlikovanje. Poštni inspector g. Viktor Wagner v Celju je odlikovan z redom Jugoslovenske krone 5. razreda. ' Cestitamo! | c Celjsko pevsko društvo bo imelo v torek 2. januarja vajo vsega mešanega zbora. c Zabavni večer CPD bo v soboto 27. januarja v vseh prostorih Narodnega doma. Poleg društvenega moškcga in mefianega zbora bodo nastopili Se pevci sohsti in harmon-karji. Svoje sodelova- nje sta obljubila priznana balerina in virtuoz na kitari, kar bo za Celje velika atrakeija. Za ples bo igral celjski jazz. B-fe bo založen z vsemi dobrotami in točila se bodo izvr3tna haloška vina. Ker bo zabavni veeer CPD najsolidnej- ša in najzabavnejša prireditev letošnje- ga predpusta, si naj vsakdo že takoj ob novem letu rezervira 27. Januar. c Akademski ples »Sloge« bo dal kot običajno tudi v letošnji sezoni znak pri- četka znanih celjskih plesnih prireditev. Vsi poznamo ta ples za sodobnega ne samo po višini družabnosti, razpolože- nja na njem, elegantni dekoraeiji, am- pak tudi po tem, da redno nudi kakšne novosti za Celje in Celjane. Ena takih letoänjih novosti bo za obiskovalce ple- sa plesni orkester Broadway iz Ljublja- ne. Prireditelji akademskega plesa so se do sedaj vedno potrudili v izbiri ples- nega orkestra. Pri tern plesu pa bodo obiskovalcem nudili v tem oziru še prav poseben užitek in to, da bodo slišali od- ličen najnovejši plesni orkester v Slove- niji, ki bo igral v zasedbi enajstih mla- dih simpatičnih mož. To bo najmočnej- ša zasedba, ki je sploh kdaj igrala v Celju. Vabila za ples se te dni razpoši- Ijajo. Tiste, ki vabila po pomoti ne bi prejeli, prosimo, da ga rcklamirajo pis- meno na naslov: S. O. »Sloga«, Celje, Narodni dom, ali pa osebno v Narodnem clomu od torka 2. januarja 1940. dnevno med 18. in 15. c Sahovski brzoturnir. Celjski šahov- ski klub bo priredil drevi ob osmih svoj redni brzoturnir za prvenstvo v mesecu decembru. Prijave se sprejemajo do pri- četka turnirja v klubski sobi hotela »Evrope«. Gostilna pri ,Turški mački' Na novega leta dan ko je vsak bolan, pridite na sočni golaž, po njem ozdravi vsak kristjan. In tudi divji zajček bo priskakljal ta dan. Srečno Novo leto želi vsetn cenj. gostom ter se priporoča FRANC STOLFÄ c Zetev smrti. Dne 22. decembra je umrla na Bregu pri Celju 18-letna dija- kinja Katarina Mlakarjeva, v stari mest- mestni ubožnici na Slomškovem trgu pa je umrl 78-letni pletar Alojz Kronovšek. Na Stefanovo je umrla na Sodnijski stezi 3 v starosti 86 let vdova po trgov- cu ga. Marija Bučarjeva, mati ge. Koncilje, vdove po poštnem nameščencu [ v Celju. Istega dne je umrla na Zg. Hu- dinji pri Celju 77-letna preužitkarica Ana Klančnikova. Na Slomškovem trgu j 7 je umrla v sredo 4 mesece stara Vera 1 Vanovškova, hčerka šoferja pri mest- nem avtobusnem podjetju. V celjski bolnici so umrli: v soboto 30-letni po- sestnik Vincenc Novak iz Podloga pri St. Petru v Savinjski dolini, v nedeljo 77-letni občinski revež Anton Umek iz Virštanja in 2 in pol leta stari dninar- jev sinček Franc Kramaršek z Ložnice pri Celju, v torek 65-letna preužitkari- ca Frančiška Sumljakova od Sv. Andra- ža pri Velenju, v sredo 62 - lctni dni- nar Jože Kožuh iz Arclina pri Vojniku, v četrtek 58-letna dninarica Marija Ka- menikova iz Levca pri Celju, v petek pa 28-letna posestnikova žena Julijana | Florjančeva iz Razbora pri D2*amljah. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c Smrt pod avtomobilom. Dne 22. de- cembra zjutraj se je peljal 26-letni M. Marelič iz Travnika v Bosni, ki je bival že dalje časa v Sloveniji in prevažal s j petimi konji les iz gozdov, ki so za vož- I njo nedostopni, s kolesom po cesti na Stranicah pri Konjicah. Za njim je pri- vozil tovorni avtomobil. Kolcsar je za- vozil med kolesnice na cesti in se ni mo- gel izogniti avtomobllu. Sofer je zavrl avto, a ni mogel več preprečiti nesreče. Avto je podrl kolesarja na tla. Kolesa so šla čezenj in ga na mestu usmrtila. Sofer je pustil kolesana na cesti in se odpeljal. Oblastva so uvedla preiskavo, da bi čimprej ugotovila, člgav je tovorni avto, ki je povozil nesrcčnika. c Svojega brata je usmrtil. Pred tri- članškim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal 27-letni posestni- kov sin Ivan Kresnik iz Belega potoka pri Frankolovem, ker je vinjen v prepi- ru zabodel svojega 18-letnega brata Alojza naravnost v sree in ga usmrtil. Ivan Kresnik je bil obsojen na dve leti in pol robije, na izgubo častnih pravic za dobo dveh let in na plačilo povpreč- nine v znesku 500 din. c Kazen za izsiljevanje. Tričlanski se- nat okrožnega sodišča v Celju je obso- dil 29-letno šiviljo Marijo Butkovičevo iz Zagreba na osem mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo dveh let, ker je z izsiljevanjem izvabila dvema duhovnikoma v slovenjegraskem srezu 21.500 din. Pri aretaciji so našli pri njej še 17.000 din, ostanek pa mora v smislu sodbe vrniti. Razprava je bila tajna. c Drsališčo SK Celja v mestnem par- j ku je odprto. Led je idealen za drsanje ter nudi starim in mladim mnogo ve- selja in razvedrila. c Razpis študijskih podpor. Starešin- ska organizacija »Sloge« v Celju razpi- suje študijske podpore za šolsko leto 1939-40. Prošnje z utemeljitvijo se naj pošljejo na naslov: Dušan Zdolšek, cand. iur., Celje, Gosposka 6. c Odmera specialnega doprmosa k na- rodno obrambnemu fondu. Davčna u- prava v Celju razglaša: Zaradi pravilne odmere specialnega doprinosa k narod- no obrambnem fondu za leto 1940. mo- rajo vsi oni davčni zavezanci, ki imajo tri odnosno pet in več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti, vložiti pri davčni upravi v Celju prijavo ter nave- sti imena, dan, mesec in leto rojstva svojih otrok. Prijaviti morajo tudi oni starši-davčni zavezanci, ki so imeli tri odnosno pet in več otrok izpod 21. leta starosti, a so otroci umrli. Navesti mo- raio njihova krstna imena ter podatke rojstva in njihove smrti. Prijavo je tre- ba kolkovati z 10 din. Tiskovine za te prijave se dobe pri pristojnih občinah odnosno za mesto Celje pri davč. upravi. V. AKADEMSKI PLES „SLOG E" 6.1.1940 - NARODNI DOM - CELJE BAR — BROADWAY c Zglasitev mladeničev, rojenih v letih 1920., 1921. in 1922. Mestno poglavar- stvo v Celju razglasa: Na podlagi čl. 10. in 45. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice ter določil začasnega pra- vilnika za rekrutovanje mladeničev za stalni kader se pozivajo vsi v celjski ob- čini bivajoči mladeniči, rojeni v letih 1920., 1921. in 1922., ne glede na njih pristojnost, da se zaradi vpisa v vojaš- ko evidenco takoj zglasijo pri vojaškem referentu mestnega poglavarstva v sobi štev. 19 ob uradnih urah od 9. do 12. dopoldne. Mladeniči morajo prinesti s seboj sledeče dokumente: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. družinsko polo (stara velja le, če pristojni župni urad potrdi, da je ostalo družinsko stanje neizpre- menjeno) odnosno družinsko knjigo, 4. zadnje šolsko in učno spričevalo, 5. vo- jaške izprave in uverenja starejših čla- nov družine, 6. mladeniči, rojeni 1. 1920. in 1921., potrdilo o svoječasni vojaški prijavi. Odsotne in obolele mladeniče morajo po zakonskih predpisih prijaviti njih starši, bratje, sestre, stano- in de- lodajalci. Nevcdnost o razglasu ne opra- vičuje in se bo proti vsakemu, ki se ne bi pravočasno odzval temu pozivu, naj- strožje postopalo. Rok prijave je do 15. januarja 1940. c Kronika nesreč. Ko je 28-letni dni- j nar Ludvik Felicijan iz Celja peljal voz po cesti v Drešinji vasi, je privozil av- tomobil, zadel v Felicijana in ga podrl na tla. Felicijan si je pri padcu zlomil levo roko. Pred dnevi je dobil 13-letni sin dninarice Franc Herman iz LaSkega od sošolca samokres. Herman je rav- nal s samokresom tako neprevidno, da se je samokres sprožil. Krogla je za- dela Hermana v levo dlan. V Trnovljah pri Celju je padla 77-letna dninarica Marija Rebevškova doma tako nesrečno po stopnicah, da ji je počila lobanja. V nedeljo ob 13. je šla 29-letna služkinja Marija SinkovČeva v Doberteši vasi pri St. Petru v Savinjski dolini na kozolec, po seno. Ko se je vzpenjala po lestvi, je lestva na zamrzlih tleh zdrknila in se prevrnila. Sinkovčeva je padla z le- stve tri metre globoko in si zlomila des- no nogo v členku. V Malih Dolah pri Vojniku je padla 67-letna posestnica Jo- žefa Klemenškova doma na poledenelih j tleh in si zlomila desno roko v zapestju. Ko je Sel 18-letni mizarski vajenec An- ton Bele iz Imenega pri Podčetrtku na sveti večer k polnočnici, je padel na za- mrzlih tleh in si zlomil desno nogo v členku. Na Stefanovo dopoldne je neki osebni avto v Ipavčevi ulici pred bolai- co podrl 65-letnega prodajalca peciva Franca Esiha iz Celja na tla in mu na- lomil hrbtenico. Na božič je padel 13- letni posestnikov sin Anton JuriČ iz Mo- zirja pri sankanju in si zlomil desno no- go. Na Stefanovo je padel 43-letni mi- zarski mojster Anton Kolarič iz Cret pri Hrastniku na poledenelih tleh in si zlo- mil desno nogo. Ko je 65-letni posestnifc Mihael Ježovnik iz Paške vasi spravljal v sredo v gozdu les, je padel na zamrz- lih tleh in si zlomil desno roko. Na Tolstem vrhu pri Konjicah je padla 46- letna posestnica Terezija Jevšenakova na poledenelih tleh in si zlomila desno nogo v členku. Pri delu v Westnovi to- varni je stroj zgrabil 17-letnega delavca Ivana Zoharja iz Vrh pri Teharju za le- vo roko in mu odrezal tri prste. Na Stefanovo je padel 12-letni Rado Uršič, sin preglednika finančne kontrole v Zal- cu, doma na zamrzlih tleh in si zlomil desno roko v komolcu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Rok za izmenjavo poslovnih knjižie poteče 31. decembra in ni podaljšan, xxa. kar opozarjamo vse prizadete. c Celjska tvrdka »Metka«, katere last- nik je g. Henrik Weinberger, je daro- vala mestni občini celjski za obdaritev revežev 3.000 din v gotovini in 800 m raznega blaga. Za ta velikodušni dar izreka mestna občina v lastnem in v imenu obdarovanih darovalki iskreno zahvalo. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 31. decembra zdravnik dr. Premšak na Cankarjevi cesti, v ponedeljek 1. januarja pa zdrav- nik dr. Mušič na Cankarjevi cesti. Razhoinik Hate v celitki okolici! Celje, 29. decembra. V četrtek je neko dekle opazilo zlo- glasnega 22-letnega razbojnika Haceta, ki se je vozil s kolesom po državni ce- sti od St. Petra v Savinjski dolini proti Celju. Po opisu kolesa so ugotovili, da je to ono kolo, ki je bilo 15. decembra zvečer ukradeno vojaškemu uradniku g. Antonu Sagadinu s hodnika pred nje- govim stanovanjem v Brglezovi hiši na Krekovi cesti v Celju. Kolo je novo, znamke »Viktoria«, ima evidenčno šte- vilko 2-29.181-3 in je vredno 1.500 din. To kolo je torej ukradel Hace. Hace ima na vesti celo vrsto roparskih napadov, vlomov in tatvin. Je izredno nevaren in predrzen zločinec, ki ga oblastva že dol- go zasledujejo. Orožništvo in celjska po- licija sta ukrenila vse potrebno, da čim- prej izsledita tega nevarnega razbojnika. Prostovoijna gasilska in reševalna četa v Celju želi vsem svojim dobrotnikom in darovalcem srcčno novo leto Stran 4. »NOVA DOBA« 1. 1. 1940 SteV. 1. Iz naših kraiev Laško 1 Srečno novo leto želimo našim la- škim čitateljem. Kakor ste imeli priliko spoznavati, smo v preteklem letu vest- no opravljali svojo dolžnost ter pazno spremljali dogodke v laški in aosednih «beinah. Skušali smo s primernimi kri- tikami odpravljati in popravljati krivi- «e, ki so se godile našim ljudem, v prvi vrsti malemu človeku, pa tudi na- 4im davkoplačevalcem, preprečili smo marsikatero nevšečnost, odvrriili težka bremena, ki nam jih hočejo nalagati kot vzdrževalcem in rednikom bivše marija- graske občine, prinašali smo obširno in za Laščane gotovo zanimivo zgodovino aase gasilske čete itd. Delo ni bilo la- fcko in je zahtevalo mnogo časa in stro- ! ikov, trud pa nam je povrnjen s tern, 4a se je krog naših čitateljev in naroč- nikov izdatno povečal. Tudi v prihod- sjem letu bomo vestno zasledovali ko- »ake naših nasprotnikov, razkrinkavali üjih nakane in stali na straži za naše pravice. Od napredne in nacionalne jav- nosti v Laakcm in njega okolici pa upravičeno pričakujemo, da nas bo tudi v bodoče podpirala z naročninami in pridnim čitanjem ter donašanjem in od- krivanjem raznih novic, ki jih naj pri- cbčujejo naši dopisniki. Naše delo in ttaša naloga sta poštena, važna in ko- ristna in zato potrebna podpore od vseh strani. Ogibali se bomo preostre kritike in opuščali vse nepotrebne osebne na- pade, mnogokrat je pa tudi kaj takega neizogibno, ako hočemo koristiti javnim interesom. Imejte pred očmi, da nas ča- kajo težki časi, ko bomo nujno potrebo- vali zavetja in zaščite, ki vam jo daje J »Nova doba«. Srečno novo leto! 1 Silvestrov večer se bo pričel v so- feoto ob 20. v Sokolskem domu. Sodelo- val bo oddelek vojaske godbe iz Celja, diletanti bodo podali dva igrokaza, na sporedu jo tudi več šaljivih nastopov, polnočna slika itd. Sokolstvo in njemu na&lonjeno občinstvo prijazno vabimo, rireditvami ne delala konkurence. Va- bimo zo danes vse prijatelje k obilni udeležbi. Z lovsko - planinskim pozdra- vom! — Odbor. 1 Vprašanja. NaSe sresko načelstvo vprašamo, ali je oni, ki je bil pri okrož- nem sodišču v Celju nedavno zaradi utaje uradnega denarja pravomočno ob- sojen, še član krištofskega občinskega odbora in cestnega odbora v Laškem? — Nažo občino vprašamo, ali se je res pri njej zglasil ugleden mož iz vrst da- našnjih vlastodržcev in zahteval, da občina odda v umobolnico in vzdržuje na svoje stroške njegovega preužitkar- ja, ker bi omenjeni ugledni mož sicer odložil svoje mesto in zapustil njih vr- ßte? Ali so se orožniki kaj pobrigali kako se godi tistemu preužitkarju in za- kaj baje nori? Ker bomo morali v bodo- , Le vsa takale bremena plačevati Lašča- i ni, nas taka vprašanja zanimajo in bomo '¦ prav budno pazili tudi na ta primer. 1 Iz soscdne krlštofske občiiie. Kri- Stofčani pripovedujejo o lepih časih, ki jih sedaj preživlja njihova občina zaradi nbilnih in bogatih dohodkov. Z veseljem Čakajo novega proračuna, ko se bodo doklade zelo znižale, in z zadovoljstvom gledajo na razna dela, ki jih občina iž- vršuje. PrepriČani so namreč, da bodo pri takih delih prišli na vrsto tudi drugi. Sedaj so v prvi vrsti deležni dobrot ob- čine tisti, ki so ji najbližji, kar je tudi popolnoma prav, saj je Bog scbi prvemu ustvaril brado. Ker pa je denarja dosti, ni zlomek, da ne bo odpadlo nekaj tudi na druge. Pričakovati je zlasti, da bodo regulirali vso Rečico in vso rečiško cesto, s katere bodo odpravili stotere jarke, hude klance in ovinke ter jih ! spravili v primerno prometno stanje. i Pohiteti bo treba, ker se utegnejo te I ugodne finančne razmere krištofske ob- j čine v nekaj letih prav temeljito spre- meniti. Potem bi prišli, kakor je pra- pravično, na vrsto tudi oddaljenejši. Srečno In veselo novo leto želi vsom cenj. odjemalcem pekarna Drago Zadravec LaSko 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 30. decembra ob 20.30, v nedeljo 31. decembra ob 16.30 in v ponedeljek 1. ja- nuarja ob 16.30 in 20.30 veseli film »Legionärji ljubezni« (»Vražji fantje«). Predigre. i Krško Obiinsko gofpodarf f vo Krško, 29. decembra. Sresko načelstvo v Krškem je izdalo 22. novembra pod St. 12.461 naslednjo zanimivo odločbo, ki jo v celoti objav- Ijamo: Občinski odbor občine Krško je na svoji seji dne 27. oktobra 1939 pod toč- ko 4. dnevnega reda odločil, da preve- de občinskega uslužbenca Franca Skodo na pragmatično mesto vojaškega refe- renta. Proti tej odločbi sta vložila pri- tožbo člana občinske uprave Franc Vo- dopivec in Josip Zemljak ter jo uteme- ljila takole: 1. Občinski odbornik Ivan Bizjak širi »neresnične klevete«, da je občinska uprava oškodovala občino za 25.000 din v zvezi s pritožbami zaradi uslužbenca Franca Skode. 2. Uslužbencu Francu Skodi pri.pada prevedba na zvaničniško in ne na glav- no službeno mesto. 3. Dnevnega reda za navedeno sejo ni sestavila občinska uprava v smislu po- slovnika. 4. Občinskemu odboru ni bilo ob pri- liki glasovanja za prevedbo Franca Sko- de pojasnjeno, kakšno breme prevzame občina s to prevedbo in se je velik del odbornikov izrazil, da sploh ne glasuje, ker zadeve ne razume. 5. Dva predloga za prevedbo sta bila ] istočasno glasovana, namesto da bi naj- prej glasovali za prvi in potem šele po- sebej za drugi predlog. j Na podstavi § 121. zakona o občinah se zavrača pritožba kot neutemeljena. Obrazložitev: 1. Da je prevedba občlnskega usluž- benca Franca Skode na glavno pragma- tično mesto pomožnega tajnika in vojaS- kega referenta po uredbi o občinskih uslužbencih in veljavnem statutu za ob- čino obvezno, je jasno razvidno iz prav- nomočne odločbe sreskega načelstva v Krškem z dne 5. I. 1938 St. 15.577-2, nadalje iz odločbe kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 5. III. 1938 II. št. 671-2, iz'sodbe uprav- nega sodišča v Celju z dne 21. VI. 1938 A 129-38-11 in končno Državnega sveta I kraljevine Jugoslavije z dne 19. IV. 1939 št. 29840-38. Da protizakonita odkloni- tev te po zakonu za občinski odbor ob- vezne prevedbe ne služi ugledu občinske uprave niti ne bo v korist občinske bla- I gajne, ni torej »neresnična kleveta«, ampak žalostna resnica. 2. Iz gori citiranih odločb sreakega načelstva v Krškem, kr. banske uprave, upravnega sodišča in Državnega sveta i je jasno razvidno, da je bilo prevesti ' Franca Skodo na glavno pragmatično mesto pomožncga tajnika in vojnega re- ferenta, ki ga je upravljal v času uve- ljavljenja uredbe o občinskih uslužben- cih in ki mu pripada po statutu, in ne na zvanicniäko mesto, kakor navajata pritožnika. j 3. Postavitev te točke na dnevni red seje občinskega odbora ni bila odvisna od volje občinske uprave, arapak je bila dolžnost predsednika občine, ker je po- stavitev naročila kr. banska uprava kot nadzorna oblast že z nalogom z dne 5. junija 1939 II. St. 17748-1 in ugoditev ponovno urgirala. 4. Občinskim odbornikom je moralo biU dobro znano, za kaj v predmetnem slučaju gre, saj je bila ta točka na dnev- nem redu odborove seje že dne 28. okto- bra 1937 in pozneje tudi ponovno obraz- ložena z zadevnimi odločbami gori ome- njenih instanc. Očividno pa ni bila do- volj jasna pritožnikoma, ki sta na od- j borovi seji dne 27. oktobra 1939 kljub vsemu gori navedenemu stavila protiza- konit predlog. Občinski odbor je bil to- rej dolžan imenovanega prevesti na j pragmatično mesto in to kljub bremenu, i ker bi sicer to storil Državni svet. 5. Kakor je iz sejnega zapisnika raz- vidno, sta bila stavljena na odborovi seji dne 27. oktobra 1939 v tej zadevi dva predloga, prvi predlog obeh pritož- nikov, da se Franc bkoda prevede na zvaničniško mesto, drugi predlog pred- sednika občine, da se prevede na prag- matic-no mesto v smislu gori omenjenih : pravnomočnih odločb. Vsak od navzočih i odbornikov je lahko glasoval ali za prvi, j ali za drugi predlog, ali pa se je vzdr- j žal glasovanja. j Za prvi predlog sta glasovala pritož- i nika, za drugi štirje odborniki, ostali j štirje so se vzdržali glasovanja. Ker j: sklepa občinski odobr po § 62. zakona o občinah z večino oddanih glasov, je smatrati predlog predsednika občine za sprejet. Z ozirom na gornje ugotovitve je bilo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti. Proti tej odločbi v smislu § 135. od3t. 1. zakona o občinah in čl. 18. zak. o Državnem svetu in upravnih sodiščLh upravnim potom ni nadaljnje pritožbe. kr Zaposlitev občhiskcga uslužbenca. Zdravnik občinske javne bolnice v Kr- škem g. dr. Julij Murgel prejema od 1. aprila t. 1. 3.500 din place in 500 din kot poseben prispevek k svoji zasebni za- l varovalni polici. Od vsakega ambulant- nega pregleda v bolnici dobi 20 din kar znese mesečno nekaj nad 200 din. Skup- i no prejema samo v bolnici 4.200 din na mesec. Na razpolago ima še brezplačno lepo prenovljeno stanovanjsko hišo z I gospodarskim poslopjem, vinograd in ! velik sadni vrt. Nadalje opravlja še sle- deče službe javnega zdravnika: bano- vinsko, trgovske bolniške blagajne in zobozdravnika. Izvršuje pa tudi privat- no prakso. Do 30. junija t. \. je oprav- ljal službo zdravnika OUZD. Ob tej pri- liki pripominjamo, da privatne prakse v Krškem stalno ne izvršuje nobeden drug zdravnik. Ker pa so dohodki omenjene- ga zdravnika menda so premali, je bil pred žtirimi leti imenovan za gerenta Občinske hranilnice v Krškem, kjer prejema zadovoljivo nagrado. kr Javno vprašanj<\ Neki gospod Re- ger, ki rad prihaja v nase lepo in mir- no mestece, si dovoljuje govoriti spo- miriski govor na našem pokopališču v nekem tujem jeziku. S čigavim dovoljo- njem in s kakšno pravico prireja pri nas take nastope, nam nl znano. Na- prošeni smo, da stavimo to vprašanje in najodločnejše zavrnemo take govor- nike, ki očividno nočejo poznati sloven- skega značaja našega mesta! kr V Sokolskem domu bo uprizorjena na Silvestrov večer enodejanka »Kakr- Šen gospod, tak sluga«. Pod priljublje- nim vodstvom br. Isteniča bodo na spo- redu tudi razni zabavni nastopi. Sodelo- val bo priznani sokolski orkester pod ] taktirko br. Pfeiferja. Žalec ž Zvočni kino Zalec. V soboto 30. t. m. ob 20. in v ponedeljek 1. jinuaria ob 14., 16. in 19.: »Beg na Jadran«. Sijaj- na komedija, poJna šal in originalnih humorističnih situacij. V glavnih vlo- gah Rolf Wanka, Roszi Szikos, Willi Volker in Elza Lord. Krasni posnetki z našega Jadrana. — V nedel'o 31. t. m. zaradi silvestrovanja ne bo predstav. Srečno In veselo novo leto želi tvrdka Karol Strahovnik stavbno in pohiStveno, strojno mizarstvo, zaloga pohiStvain mrtv. krst 2alcc Slike za legitimacije najhitreje toCno in dobro Izvršuje Foto Pelikan Celje • Razlagova ulic* BrasSowce b Cudno postopaiije v ziinraenju »vo- bode. Na banovinski cesti, ki teče skozi j tukajšno olj^ino, je bilo razpisano pro- j sto mesto cestarja. Za službo je prosil mlad priden in potreben fant iz Kamenč. ! Cez nekaj časa je dobil dekret oziroma obvestilo, da je nastavljen za cestarja. Vse bi bilo v redu, če bi ne bil fant. toliko predrzen, da si je upal v politlki drugaČe misliti kakor gospod hočejo. Za njegovo nastavitev za cestarja je izve- del nekdo, ki mu je šele tedaj, ko je bila služba že oddana, prišlo na misel, da hi bilo to tudi za njega lepa po- stranska službica. S krščanskega in človeškega stališča je to sicer prepozno, ker je služba že oddana revnejšemu pro- silcu, toda ne glede na zakon in drugo se je zgodilo drugače. Novi, pozni pro- silec se je obrnil do gospoda, ki urejuje podobne stvari v brasloväki občini, od tod je šla prošnja naprej v Celje do tistih gospodov, ki v Celju urejujejo po- dobne stvari, in ker je bil novi prosilec tistega mišljenja, kakor gospod hočejo, je bila cestarska služba odvzeta prvemu in oddana drugemu prosilcu. Komentar naj si čitatelji samo ustvarijo. Za Vaše knjlgovodntvo v novem l«tn trgovske knjige, rednike, kartoteko in drugo potrebščine /.a pisamo v veletrgo- vini papirjii in knjigarni KARL GOBI- OAK, vdv-, Celje, Kralja Petra c. 7—». I b Se o gospodarski podlagi. Sicer smo obljubili, da bomo gospodarsko podlago pustili na mini, a se je moramo zaradi nje same spomnit.i z nekaj vrsticami. Gospod, ki ima vedno na jeziku socialno pravičnost in gospodarsko podlago, sil- no rad debatira. Ima svoje posebne lo- kale, kamor hodi predavat vernim po- slušalcem tisto, kar mu drugi naročijo. Pri nekem takem pogovoru je izjavil, da bodo saino tisti dobili službe in bodo sprejeti na javna dela, ki tako mislijo kakor odločujoči gospod hočejo. Tu-di pravi, da se ne bodo ozirali (po njego- vi socialni pravičnosti bo menda tako prav) na potrebnejše, marveč Ijolj na kimanje. Upamo, da se ne bodo ozirali na njegove želje in da niso daleč časi, ko bomo tako socialno pravičnost en- krat za vselej pokopali. Ce bo potrebno, se bomo drugič obširneje bavili z gospo- darsko podlago. b Sokolsko dniStvo bo uprizorilo na Silvestrov večer veseloigro v treh deja- njih »Dve nevesti«. V odmorih in po igri bo igiala priznana godba. Kdor se hoče veselo zabavati, naj nikar ne ostane do- ma. Poskrbljeno je tudi za dobro okrepčilo. SNE2NE RAZMERE 29. DECEMBRA: Mozirska koča (1344 m): —18, jasno, na podlagi 50 cm 20 cm pršiča, smuka odlična. Celjska koča (700 m): —17, jasno, 5 cm pršiča na podlagi 25 cm. NlžJeSolec(ka) se sprejme po novem letu ali z 2. semestrom v vso oskrho. SolnCno stanovanje s kopalnico, dobra hrana, stroqo narizorstvo in pomoC pri učenju. Tudi klavir na razpolago. Naslov v upravi lista. Velika garaža prostorna, za 5 avtomobilov, ob držav- nJ cesti, se odda v najem eni ali vcC oscbam. Vprasati pri »JUGOPROMET« Celje. Krekova cesta II. Kdor kupuje pri Jugopromatu", ta varcuje 1 Po naslednjih nizkih cenah si lahko nabavite dokler je v zalogit fižol po..................din 475 kg I.a suhe slive po............ din 430 kg banatsko moko po.........., . din 3'4O kg koruzo po................din 160 kg Priporoča se „JugopromeV — Ivan Golob trgovina na drobno in debelo — Celje. Krekova cesta If Stov. 1. »NOVA DOBA« 1. I. 1940 Stran 5. Boris Rihteräic: Slutnia Potem bo dan, ko bo solnce nmrlo nam vsem in bomo v temi BedeH ab poti. Ko kamen nam kruh bo In zglavje. Beseda zlato. Ko bomo vsi zapuščeni čutili, da človek človeku jo brat. Cigan Cevlje prcj v Skopljn je Hnažil, zdaj je v Celju vojak. Tako mora biti, ker čas je tak. Zdaj je spet tarn na dvorišču. Ob zidn stoji. Skozi trepalnice erne gore mu oči. Zadnjič sem tiho na ramo položil mu dlan: »Kaj te teži, prijatelj cigan?« »Zcna je mlada in hiša ob cesti —« On pa je v Celju vojak —. Tako mora biti, ker čas je tak. Fran RoL: Noina služba Bilo je v novembru osemnajst Zgodnji mrazovi so prinašali zimo, prvo v miru po fitirih letih velike vojne. In vendar ; ta vojna še ni bila zaključena do kraja, vsaj videti je bilo tako. Zakaj enoletni prostovoljec narednik Miloš Brišnik še ni slekel uniforme, ki je bila še avstrij- aka, le da je na sivi čepici nosil sloven- sko kokardo. Bil je v nočni službi na celjskem ko- lodvoru. V plašču, z baionetom in z re- volver jem v torbici ob boku, je hodil iz konca v konec praznega perona, revno razsveUjenega v hladni, mrki noči. No- benega rednega vlaka to noč ni bilo več pričakovati, nov vojaSki transport z ju- ga pa. se je počasi bližal. Korakal je po kamenitem peronskem tlaku 8 cigareto v ustih, minute so mi- nevale, njim in njeniu se ni mudilo ni- kamor. Mlad je bil, svojih dvajsct let je srečno resil skozi krvavi vihar. Uni- verze morda še dolgo nc bodo odprte in tako je bilo lepo in dobro, da je z nav- du&enjem služil svoji pravi, novi domo- vini, ki ga je potrebovala, dokler ji še niso odmerjene pravične meje. Tudi so se po njenih cestah in železniških pro- gah se valili 03tanki razkrojenih armad, množice izmučenih, razcapanih vojakov, hrepenečih v daljne nove države, na do- move k počitku in v staro življenje, če bo tega mogoče še vsaj del ujeti. Tako je bil ta čas zares kakor meddobje med strahotno vojno in boljšim življenjem, ki je zmagovito prihajalo. Se predvčerajšnnjim je tefcla kri na tern peronu, je pomislil MiloS Brisnik in Be zdrznil. On sam tedaj ni bil tu v služ- bi. S Piave so se vozili Madžari, do vra- tu oboroženi. Ko so jim naši pregledo- vali vagone, niso hoteli oddati strojnic. Uprli so se in kar na lepeon so pričeli iz vlaka streljati na kolodvor. Prav te- daj je stal na tiru tudi vlak, ki je vozil italijanske ujetnike s severa v domovi- no in nekaj jih je na peronu iskalo vo- de in kruha. Izmed niih je padel pra- poračak, črnolas in vitek, mlad kakor Miloš, s prestreljeno glavo, in äe dva vojaka, trije pa so bili ranjeni. Po čud- nem naključju pa madžarski streli niko- gar izmed naših niso zadeli. Se včeraj so ležali trije mrliöi v ba- raki tik kolodvora. Njihovo kri so oprali z opraskanega zidu in tlaka, ali še so se kazali razločni sledovi. Pred tednom dni pa je stala na tem peronu ponosna Malgajeva četa, vaa okrašona z zelcnjem je odhajala na Ko- roško. Godba ji je igrala, množica je vzklikala, tudi govorov ni manjkalo, Malgaj pa se je prav po fantovsko smehljal. Miloša niso pustili z njim, tu so ga še nekaj dni potrebovali, pa tudi on pojde za četo. Krenil je v temo k skladiščem. Tarn I , 8e je pravkar izmenjala straža. Stopll je ! v kolodvorsko pisarno. Starejši uradnik .ie vzdign.il glavo in je prenehal pisati: »Vojaški vlak je pravkar odšel z Zi- danega mosta. To so Poljaki in Cohi Za dobro uro, okoli treh v jutru bodo tu. Kaj prida orožja nimajo s seboj. Doslej so se v redu vozili, preiskani so že bili, tako da sitnosti z njimi ne bo. Ce taČas ležete, vas pravočasno pokličem.« »Morda res malo ležem, dobro bi mi delo«, je rekel narednik. »Saj je to morda moja zadnja služba tu. Te dni pojdem gotovo k Malgaju.« »Na Koroško! Malgaj tarn dobro tin hitro dela. No, tam bo treba res čim prej zasesti, kar je naäega, da česa ne zamudimo.« Uradnik je zehnil in iznova prijel za pero. Miloš je stopil v čakalnico tretjega razreda, tam je bilo v nočni službi dva- najst vojakov, ki so sloneli in ležali po klopeh. Na obešalnikih so visele njihove puške z bajoneti. Težak vzduh je bil razpreden po prostoru, pee je smrdela. Okrog karbidne svetilke se je vlekla megla tobakovega dima, dišalo je po rumu. Ob sencih osiveli korporal Trbovšefc je potegnil pipo iz ust, izpod košatih br- kov pljunil po črnih tleh in se nerodno vzdignil. Opotekel se je v dveh korakih < k M»ilošu smeje se: »Ali hočete požirek dobrega ruma, gospod narednik? Povem vam, roba je dobra, sam sem predvčerajšnjim sod- ček vzel Madžarom, onim, ki so tu pre- drzno streljali. Grdo so delali, za las je šel strel mimo mojega ušesa. Kmalu bi bil tu doma storil junaško smrt, na fronti je nisem, to bi mi bilo zdaj za- res nerodno.« »Napili ste se ruma, v službi ste ven- dar, in ste še druge opijanili,« je s strahom spoznal narednik. »Skoro bo tu vojašld vlak, pripravljeni moramo biti na vse. Gotovo pride tudi stotnik to noč, da nas pregleda, in ko vas vidi vse, bom jaz kriv. Sram naj vas bo!« »Saj je samo za las manjkalo, pa ne bi zdaj več zemlje tlačil. Na to srečo sem pil, iz veselja, da sem spet odletel. Rekel sem fantom: bodite z menoj ve- seli! Ni lahka naša služba.« Pristopali so še ostali vojaki, vsem se je poznalo, da so se dobro zalili. M&- nažna skodelica je stala na mizi, v njej je bilo še za požirek ruma. V kotu je slonel sodček na kupu drv. Mladi Brezovar je jecljal: »Saj imamo zdaj svobodo. Lahko pi- jemo rum, ali pa ne. Ce bo pa treba, bomo že pokazali, da smo za kaj. Ga ni hudiča, da bi se ga mi bali.« »Odnesite sod, pri meni naj bo shra- njen!« je ukazal Miloš. »Nihče ne sine več piti!« »Ruma ni več, dodobra so sod izlo- kali oni, ki so bili pred nami tu v službi, in zdaj še mi.« Narednik je privzdignil sod, bil je za- } res prazen. Korporal Trbovš::k ir ".Mel na klop in pričel obujati spomino kakor vsolej, ka- dar je bil dobre volje: j »V Galiciji smo nekoč, bilo je v pr- j vem letu te preklete vojne, prišli do še večjega soda ruma. Izvohali smo ga pri nekem židovskem trgovcu, pa smo ga odnesli s seboj v bližnji gozd. Vso noč emo ležali v gozdu in čakali na ruski na- pad. Pa smo v trdi temi lokali rum, ki nam je iz pipe tekel kar v gobce. Pri tem smo ležali seveda vznak. O prvexn svitu smo morali naprej, celo teči smo morali proti Rusom, da jih iznenadimo. Pri tem sem se, do nczavesti pijan, za- letaval v gosta drevesa. Ves pobit in krvav sem bil po glavi in životu, še pre- den smo trčili v Ruse. Ko smo jih videli skakati iz iarkov, sem bil na mah spet trezen. Spopadli smo se z njimi, jaz pa se pri tem nisem nič preveč silil v ospredje. Končno smo se vendar morali mi umakniti, premalo nas je bilo. Poslali so me v bolnico, saj sem bil ves v bun- kah in krvi. Tam so mislili, da so me Rusi s puškinimi kopiti tako zdelali. Ne- ki nadvojvoda ali kaj je tedaj obiskal ranjence, pa sem ga nalagal, da so kar trije Moskali navalili name, pa sem se vseh otresel, dva izmed njih pa celo po- bil. In glejte, za to junaštvo sem prejel bronasto medaljo. Pa še dopust! Tako mi je rum pomagal do tega in zato ga öe danes rad častim. Hej, fantje, zdaj pa ni ruma več, treba bo spet kaj take robe kje iztakniti!« Smejali so se, še narednikova lica je spreletelo nekaj, kar ni obetalo ničesar hudega. Vendar jim je ostro zabičal: »Da ste mi v pol ure vsi trezni! Vlak je napovedan, menda je že v Laškem, morda se bomo zopet streljali. Da ste mi vsi pripravljeni! Tudi stotnik goto- vo pride. Trbovšek, bodite pametni, najstarejši ste!« »Nikoli nisem bil neumen, zato sem se živ pretolkel skozi vse. Zanesite se name, videli boste! To jim bomo posve- tili, če se Ie zganejo v vlaku!« Narednik MiloS Brišnik je preko pe- rona stopil v tesno čakalnico prvega razreda. Tam je bila zdaj soba za po- veljnika kolodvorske straže z mizico, stolom in divanom, prevlečenim s črnim usnjem. Vise je privil stenj v petrolej- ki in pogledal na uro. Naložil je drv in premoga v železno pečico, ki je ogenj v njej že pojemal. Prižgal si je cigareto in se zleknil na divan kar v plašču in s čepdco na glavi. To pot še ni bilo semkaj stotnika Vin- ka vjeliraika, ki je sicer vsaj enkrat v noči obiskal kolodvor, tudi če ni bil v službi, saj je stanoval v bližini. Prav ostro se je uveljavljal, včasih tudi brez potrebe, in ni rad v poštev jemal izgo- vorov, tudi če bi bili lahko tehtni. Saj navsezadnje so vsi tu vendar prostovolj- no služild in po dolgi vojni so bili vsem živci zrahljani. Stare strumnosti je bilo povsod Ie malo in še ta je slonela le na I ljubezni do stvari, do mlade države, ki je pomenjala mir, pravico, svobodo in kruh, torej lepše življenje. ! Ko je bdl Miloš pred tremi dnevi zad- ' njič tu v službi, je dovolil s fronte vra- čajočemu se priiatelju, sošolcu z gim- nazije, da se je v tej sobi umil in oče- dil, preden se je v mestu oglasil pri de- klici, ki je ni hotel neprijetno razoča- rati. Prav tedaj je vstopil stotnik in vzrohnel nad obema, Češ da je to služ- ben prostor, a ne kopalnica in razku- ževalnica za potujoče vojake. Po krivici je osumil prijatelja, da je gotovo tudi prenočeval na divanu, ki da je le služ- beno ležišče poveljnika kolodvorske straže. »In ce kaj takega še kdaj komu do- volite«, je grozil Milošu, »bom preprečil vaše napredovanje v častnika«. »Nisem tu zato, da postanem čast- nik,« mu je mirno odvrnil narednik, »pač pa želim samo z veseljem in ko- ristno služiti domovini v dobi velikega razsula in to po svoji svobodni volji. Tega veselja mi nikar ne grenite!« Stotnik je zaloputnil duri za seboj. Morda ga zdaj prav zaradi tega spopa- da z njim ni hotelo to noč biti semkaj. Vlak z juga je prisopihal počasi, ka- kor da se z vsemi silami trudi, da opra- vi svojo težko pot. Le lokomotiva je bila razsvetljena, vagoni, povečini živin- ski, pa so bili tihi in temni, kakor da vozijo mrliče. Miloä ie z dvanajstimi možmi stopal ob stoječem vlaku, ki je bil čudovito dolg. En sam vojak je izstopil, s težavo je j zlezel iz osebnega vagona z razbitimi okni. Miloš je pohitel k njemu, ki je : izmučen obstal in slovenski izprego- ; voril: »Saj je to Celje! Bogu hvala! Konč- no! Vi ste službujoči?« . Bil je očividno častnik srednjih let, v povaljanem plašču, rumen v zabuhli obraz, v rokah je držal dva koveka. »Kaj ne, da pojde vlak v Savinjsko dolino šele v jutru? Po sedmi uri? Kje imate čakalnico, ali pisarno, ali sploh kak prostor?« Vojak je odnašal kovčka, za njim jo stopal neznani častnik. »Kaj ne bomo preiskali vlaka?« Je menil korporal Trbovšek. »Ce že n© orožja, bi morda vsaj ruma kaj našli.« »Ni ukaza,« je odvrnil Miloš. »Vlak je bil že pregledan. Cehi in Poljaki so, naši bratje in prijatelji.« Zaškripali so vagoni, odbijači so uda- rili, lokomotiva je hripavo zapiskala. Mrtvi vlak je nadaljeval svojo pot. Narednik se je vrnil v sobo. Castnik si je ob topli peči rahlo men- cal roke, odpel si je plašč, z ovratnlka se mu je bralo, da je major. Telo mu je trepetalo, prezebel je bil, bolno so mU gorele kalne oči, pokašljeval je: »Vročino imam, glava mi hoče zgore- ti, do smrti sem truden. Samemu seW se zdim, kakor da sem eden izmed Na- poleonovih vojakov, ki jdh je pred do- brimi sto leti ruska zima gonila v beg in pogin. Pustite me, da ležem na divan in si vsaj malo opomorem na toplem. Zbudite me pravočasno k vlaku v Sa- vinjsko dolino, dotlej še menda vzdržim, da bom doma.« Miloš mu ni branil Ieči. 0, naj le pri- de stotnik, pa naj mu kaj zameri! Kdo bi mogel odreči pomoč bolnemu, up©« hanemu človeku? In še majorju celo. Na divanu je v plašču in s čepico üä glavi ležal major. Nekaj Časa se je z roko oprijemal čela, nato jo je skril v žep in se obrnil v steno. be so mu škle- petali zobje, še je «tokal in kašljal, nato je rahlo zadremal, ali še je momljal ne- razumljive stavke. ¦ ; Narednik je sedel ob mizi pred od- prto knjigo 2upančiČevih pesmi. Po dveh letih, ki jih je prestal v vojni, j© prvič spet prebiral pesmi, ki so mu ne- koč pomenjale lepoto, življenje, -moč^ Skozi nečloveško trpljenje je šla njego- va izbičana mladost, kruto iztrgana is mehkih sanj dijaške dobe. Zdaj se je van jo vračal. S temi pesmimi se mu je i vračalo vse. Saj ni nikoli verjel, da Be reši skozi gorje in ae bo mogel vrniti k vsemu, kar mu je bilo nekoč drago in sveto. In vendar se je Živ prebil nazaj v izgubljeno življenje, ki bo zdaj v novi svobodi še lepše in dragocenejše. Velika je bila odkupnlna za vse, kar je dose- ženega. In misel se mu je ustavljala ob posta- vah tovarišev, ki niso imeli te sreče, da bi bili živi dočakali novega jutra, ki ae je zdaj oznanjalo v velieastni zarji. O, da bi še ti bili z njim, koliko veselejS» bi se dalo hoditi v novi čas! Tako se vrača tudi neznanec, major, ves skruäen po prestani bedi. Gotovo se bo vzdignil tudi on, kakor ni več mlad, in bo iznova krepak in veder stal med tistimi, ki bodo gradili bodočnost. Se je preÜ8taval knjigo pesmi, mnogo dobrih spominov je bilo z njimi zdru- ženih. Saj se je ob njih nekoč, še ni dolgo tega, čeprav je marsikaj bridkega vmes, razgledaval po opojnih lepotah življenja, kakor jih vidi samo zdrava mladost, ko äele stopa na pot. Nič se ni spremenilo, ničesar ni bilo vmes .. . Hotel je pogledati k stražam pri skladiSčih. Na peronu je pred njim stal stotnik Vinko Jelšnik, visok in koščen, v raz- govoru z železniškim uradnikom. Miloä je zdaj vedel, da se mu bo treba zago- varjati zaradi častnika, ki leži na diva- nu. In Se zaradi dvanajstih mož, ki so se v službi napili ruma. »Gospod stotnik«, je pozdravil, »v moji čakalnici spi neki major, bolan se vrača s fronte in čaka na jutranji vlak. Prosil me je, nisem ga mogel odbiti.« »Tako?« je strogo povzel stotnik. »Prepovedal sem vam to, odgovarjali boste, ne prizanesem vam več. Ime ma- jor jevo?« »Ni se predstavil, toda je domačin, vročina ga muči.« »Cemu se niste sklicevali na moj ukaz? Ravnali ste na lastno pest! Po- ! žljite ga v bolnico, če je bolan! Vi ste I pravi boljševik, ali pa ste človek brez j energije, na vas se ni mogoče zanašati. 1 No, sam si ogledam tega majorja.« Stopila sta v sobo. Major na divanu je pod čepico skriti obraz obračal k steni in spal. Stotnik se je okrenil k naredniku z nevoljo v ob- razu in je rohnel: &traa 6. »NOVA DOHA« 1. 1. 1940 Stev. 1. »Povedal sem vam že, da je tu služ- ben prostor, ne pa prenočevališče, ali pa bolnica za potujoče vojake in častni- ke. Temu mora biti konec! Zadiiji čas je, da pojdete odtod. Samo škoda bo, ie se boste tudi na Koroškem tako sa- movoljno obnašali. Več boste äkodili, ka- kor koristili.« Glasne besede so prebudile majorja, »pečega na divanu. Okrenil je glavo, nato se je sede vzravnal. Njegov obraz je razodeval bolezen in muke. »Lojze, brat moj, kaj si ti tu?« je nenadoma kriknil stotnik in strme pla- nil vanj, razprostirajoc roke v objem in poljub. »To si ti, Vinko? Kaj delaš tu?« se je razveselil major in je osupel široko zrl. »Nepričakovano presenečenje! Kdo bi si toil to mislil! Moj brat se je vrnil, eemkaj ga je zaneslo in jaz imam tu elužbo. O, še sanjalo se mi ni, da bi bilo mogoče doživeti tako lep slučaj. Torej te niso Italijani ujeli ob Piavi! Pot te je utrudila, slaboten si, pojdi zdaj z me- noj, da se pri meni očediš in naspiš, lepše ti bo kakor tu, kakor doma ti bo, ne pojdeš se dalje z vlakom domov.« »Hvala ti, Vinko! No, potem pa je zdaj zares konec vsega hudega, ko sva se tu našla.« »Vi pa,« se je stotnik obrnil k nared- niku, ki je zapuščal sobo, »ne jemljite prevec za res, kar sem vam prejle po- vedal. Saj ste navsezadnje lepo ravnali, pa ne samo zato lepo, ker ste pomagali mojemu bratu. Hvala vam! Vas mi bo žal. Je že podpisano povelje, da odide- te k Malgajevi četi na Koroško. Tudi tam se boste najbolje izkazali, prepri- čan sem o tem.« »Hvala vam,« je dejal Miloš in ganilo ga je, da je stotnik govoril z njim, ka- kor še nikoli tako. Zdaj je vedel: za nekaj dni bo pri Malgaju na Koroškem. Tam bo med oni- m'i, ki ustvarjajo na severu pravične meje domovini. Veselo se je nasmehnil. Boris Rlhter&tt: Peter ie bolan Potem je prijek» tudi njega. Iz sole je prišel čudno omotičen in vroče mu je bilo. Povedal je materi, da štirinajst dni ne bo sole. Ali so mar prišli spet novi vojaki in jih ne morejo spraviti drugam kakor v solo? Ne, da sta dva na vasi zbolela za legarjem. Vojaki, ki so prej- šnji teden odšli na fronto, so ga prinesli v vas. In Peter je sam pri sebi premiSljal, kako bo lepo, da štirinajst dni ne bo sole. Popoldne pojde s sosedovimi fanti za Jaz. Tam so imeli vojaki vaje s strojni- cami. Tone je včeraj prinesel za klobuk praznih nabojev in še nekakšen vojaški zndk. Morda bo tam še kaj zanimivega. Potem bodo zvečer strašili. V bučo bodo zarezali oči, nos in zobe, in svečo bodo dali vanjo, spredaj pa rdeč papir. Jutri bodo.. . Kar mešati so se mu začele misli. Nič več jih ni mogel prav razvozlati. V gla- vi ga je nekaj kljuvalo in atrašno žejen ,1e postal. Teta je videla, da mu ni nekaj prav. »Kaj si pa tako rdeč?<* »O, nič ...« »Nekaj je.* »Nič...« Hotel je iti. Ko ae je obrnil, ga je za- neslo, da se je komaj ujel. Teta je sko- čila k njemu. »Peter!« Kakor v omotici jo je videl pred sabo. Potem ga je prijela pod pazduho in ga odvedla v njegovo sobo. Slekla ga je in ga položila v posteljo. »Ali si razgret pil vodo?« ga je vpra- šala. »Prehladil si se.« Sla je iskat toplomer, da bi mu izme- rila vročino. Pa toplomera nikjer ni bilo. Peter ga je že pred dobrim meae- cem razbil in spravil živo srebro. Razbil ga je prav za prav po nesreči, toda ta nesreča ga ni dosti bolela, ker je tako imel naraen, da si živo srebro prilasti. Za poizkuse, kakor so jih v soli delali. Ko toplomera ni bilo, si je teta poma- gala s tem, da mu je položila roko na čelo. »Da, vročino imaš. Le mirno lezi. Caj ti bom skuhala.« Ko je odšla, je omahnil v blazino. Nad njim je bil strop, tako bei, da ga je v oči bodel. Potem so se pokazale v kotih črne lise in se vse tresle. Cedalje večje bo postajale. Potem se mu je zazdelo, kakor bi se bile od zidu odlepile in zdrs- nile na sredo stropa. Tam so mirovale, strop za njim pa se je začel zibati in se potem 8ukati. Nekaj čudnega ga je sti- ekalo, pa ni vedel, kje — v prsih, ali v grlu. Potem se je megleno spomnil. Nekdo — pa zdaj mu ni hotelo priti na misel, kdo je to bil — je pravil, da ga je kap zadela in kako ga je stisnilo. Za- prl je oči, da ne bi videl plesa nad sabo, tedaj pa je postalo še hujše. Tudi po- etelja se je začela sukati in zdelo se mu je, da bo zdaj zdaj padel z nie. V čelo ga je zeblo in čutil je, da je ves moker. Ko se je teta vrnila s čajem, je bila vsa postelja pobljuvana, on pa je skla- njal glavo čez njen rob in težko dihal. Tedaj se je teta ustrašila. Legar bo! Kakor brez glave je zbežala s čajem nazaj v kuhinjo, poklicala hlapca in mu velela, naj se takoj odpelje z vozom na Bifitrico po zdravnika. ft • • Hlapec se je vrnil sam. Zdravnika ni bilo doma. Nekam v hribe je moral iti. Da je vse bolno, je povedal. Prišel bo jutri, ker mora pregledati še več bolni- kov. Tisto jutro se je za teto vleklo kakor večnost. Peter je bil ponoči vroč kakor ogenj, premetaval se je po postelji. Vso noč ni zaspala. Proti jutru jo je posilil spanec, pa ne za dolgo. Tudi Peter je dremal, potem je začel bloditi in kričati. To jo je zbudilo. Ves se je razgrnil in hotel vstati. Z vso silo ga je zadržala v postelji in pokrila. Potem je obležal mirno. Ne jesti ne piti ni maral. Samo odki- maval je, če mu je kaj prinesla. In vse v nisi je bilo narobe, ker ni utegnila pri- jeti za nobeno delo. Kolikokrat je za trenutek skočila k oknu, pogledala po klancu, ali ni morda že zdravnik prišel. Pa nič. Dopoldne je Peter se lahko rekel kakšno besedo, popoldne pa že nič. Zde- lo se mu je, da mu leži v ustih debel cmok in da mu iz njega teče v želodec nekaj vročega, pekočega. Tudi zganiti \ se ni mogel. Roko je hotel dvigniti h glavi ,pa je ni mogel. Ni mogel, čeprav se je trudil. Samo oči je lahko obračal za teto. Ni imela strpljenja na stolu ob postelji. Vstajala je in spet sedala. Za trenutek je stopila v kuhinjo, pa spet nazaj. Peter pa je čedalje bolj čutil, da se nekam pogreza. Kam, tega sam ni ve- del. Samo čedalje globlje je šlo. Saj se mora ustaviti, si je mislil in čakal, kdaj se bo, pa se ni maralo. In vse se je po- grezalo, postelja, teta, soba, on. Bolccine so se mu nekako polegle. Otrpnil je od njih. Potem ga je obšel nekakšen mrak in v njem je utonil. Ko se je spet zbudil, je videl luč nad sabo. Samo čisto drugačna je bila ka- kor druge dni. Hotel je nekaj reči, a cmok v ustih je bil še večji kakor prej, bolel ga pa ni več tako. Ganiti se še zmerorn ni mogel, če je še tako posku- šal. Potem je zagledal nad sabo obraz, ki ga je že prej nekje videL Siva bradi- ca, naočniki. Zdravnik. Začutil je bolečino, pa samo za trenu- tek. Usta so mu odpirali. Zamižal je, potem pa ni mogel več odpreti oči. Zde- lo se mu je, da je v strašni nevarnosti. Nekaj ga je svarilo pred človekom, ki hodi okoli njega, ga otipava, gleda. Kakor iz daljave je slišal, kako sta se teta in zdravnik pogovarjala. Ko da bi bila tanka stena vmes. »Legar je.« Peter je to vedel. NiČ novega mu ni bilo. Tudi zanimalo ga ni. Tetin glas pa je postal plašen: »Gospod doktor, ah' ... ali... »Ne bo nič, gospa...« je odgovoril zdravnik čez nekaj časa. »Ne bo nic. Po župnika pošljite, to bo najbolje.« Zdaj je Peter čutil, da je že spet po- krit. Mraz, ki ga je prej obhajal, je iz- ginil. Prijetno mu je postalo. Samo ne- kaj mu je motilo prijeten občutek. Da bo zdaj prišel še župnik in mu ne bo dal miru. Da ga bo spet razkrival in ga dra- mil, njcmu pa je tako lepo, če nihče ne sili vanj. »Jutri pridem spet pogledat. Pa ne vem, ali.. .« Teta je zaihtela, zato zdravnikovih zadnjih besed ni slišal. Cudno. Vedel je, kaj pomenijo zdrav- nikove besede, pa je bil tako ravnodu- šen. Nič. Kakor bi se teta in zdravnik pogovarjala o nekom drugem, ne o njem. Sicer pa — ali je sploh še živ ? Ga- niti se ni mogel. Oči še zmerom ni mo- gel odpreti. Potem se ga je iznenada polotila trma. Ne, ne bom umrl. Ne bom. In s to zavestjo se je spet pogreznil v nič. # -H- * Dva dneva in dve noči je ostal tako. Teta je ves ta čas presedela ob njem. Ni se zganil in prav blizu k njemu je mo- rala pogledati, če je hotela videti, ali sploh še diha. Zmerom se je s strahom sklonila k njemu. Ali ni morda že mrtev? Pogosto je ,zadremala. Izmu- čena je bila; toda zbudila se je skoraj vsako uro. Cisto otopela je že. Prišel jo zdravnik, še zmeraj zatrjeval, da Pe- ter ne bo prebolel, prišel je duhovnik, toda Peter se niti zbudil ni. Ležal je v omedlevici, ki je bila le za las od smrti. Cetrto dopoldne se je potem zavedel. Prebujenje je bilo težko, boleče. Osla- bel je bil. Zdaj je že lahko premaknil roko, glavo. Teta se je zdramila, ko je zastokal. Zastrmela se je vanj, z drhte- čo roko mu je segla na čelo. Kar never- jetno se ji je zdelo, da bi bilo to mo- goče. »Peter!« Govoriti še ni mogel. Samo pogledal jo je: »Ali ti je bolje?« Poskusil je prikimati. Potem je le iz- jecljal, da je bolj uganila njegove misli, kakor pa razumela besede: »Teta, lačen sem.« »Le malo počakaj, Peter!« mu je re- kla. »Zdravnik pride prav kmalu. Po- vedal bo, kaj ti lahko dam. Hudo slab si. Dva dneva se nisi zbudil.« Dva dneva? Tako dolgo je spal. Po- tem se je spomnil zdravnLkovih besed, da ne bo nič z njim. Pa le zdravnik ni imel prav! Nasmehnil se je. »Teta . . . jutri. . . bom že vstal.« »Vstal pa ne boš, Peter. Nekaj dni boš še ležal. Hudo si bil bolan, pa še zdaj si.« Tako neizmerno olajšanje je začutila. Sele zdaj se je zavedela, koliko ji je do tega fanta. Pozabila je vse svoje trplje- nje zadnjih dni, vse ure, ko se je tresla zanj. »Mami sem pisala. Jutri pride.« Mama? Peter je molčal. Da, mame ni bilo pri njem, samo teta ie bila. Pa je bolje tako. Bog ve, v kakšnih skrbeh bi bila. Spomnil se je, kako je jokala Ore- harica, ko je bil njeni najmlajši bolan. Teta pa je tako mirna. »Vidiš, mama se te bo kar ustrasila, tako bled si. Zato ji nisem pisala prej.« »Prav, teta.« * * *¦ Ko je prišel zdravnik, izprva ni niče- sar rekel. Teta ga je očitaje gledala, češ, tako si me prestrašil, on pa se je gladil in gladil po bradici in prikimaval. »Veste, gospa, časih se dogajajo reči, da človek ne ve, kako je kaj takega mo- goče. Roko bi bil dal v ogenj, da ne bo ostal.« Peter se je smehljal. Spomnil se je, kako je samega sebe prepričeval, da ne bo umrl. »Ampak, zdaj boste morali paxiti nanj! Zelo paziti. Slab je še. Vse v njem je še gnojno.« »Kaj pa sme jesti.« »Vidite, prav to sem vam hotel reči. Nič trdega ali težkega in nič kislega. Morda malo mleka ali čaja. Nič druge- ga. Pa prav malo!« In potem spet stara pesem: »Jutri ali pojutrianjem pridem apet pogledat.« * * * Peter je čutil nekaj kakor sovraätvo do tega čudnega moža, ki je znal samo odkimavati in predpisovati, kaj naj z njim delajo, do tega moža, ki mu je pre- rokoval smrt. Kaj ga je sploh treba? Brez njega bi bil prav tako ozdravel ka- kor z njim. Potem ga je spet opomnil želodec. »Teta, lačen sem.« »Takoj ti bom dala mleka ali pa čaja. Kaj imaš rajši?« Odkimal je. »Ne, teta.« »Kaj pa bi.« Peter je bil v zadregi. O, saj bi mar- sikaj rad, tudi mleko za silo, toda mle- ko je dovolil zdravnik, zato ga ni maral Kaj težkega, trdega bi, Toda kaj? Te- daj so je spomnil, kako je učiteljica v soli pravila, da je fižol težka jed in da ga ne smemo zvečer jesti. »Teta ... Fižol bi.« »Fižol? Ne, tega pa ne smeš. Zdrav- nik je prepovedal. »Teta ... Kisel fižol!« Nesrečni fant! In še kisel naj bo! Da se bo dvakrat pregrešil nad zdravniko- vim ukazom! Teta je bila vsa obupana. Poznala je Petra. Vedela je, da ne bo odnehal s svojo trmo, da vse prigovarjanje ni3 ne pomaga. »Najprej boš popil malo mleka,« je öe poskusila. Niti odgovoril ni. Samo mirno je gle- dal v strop. Minuto nato je bila res že skodelica mleka na omarici. In tam je tudi ostala redotaknjena. « ¦>:• •>:- Teta je uvidela, da bo morala popu- stiti. Popoldne je Peter ie začutil čez vežo iz kuhinje vonj po fižolu. Malo Be je posmejal, oeprav so ga pri tem ußt- nice zabolele. »Teta, ali bo kmalu?« »Počakaj še malo!« In res ,"c čakal '^e dve uri. Poteii je dobil, ka" je želel. Majhna skledico ;n v njej nekaj fižolov. Le za spoznanjn kislih. To ^v kisel fižol j^ bil, kakor ga *e hotel unoti. Jezik ga je bolel, vra^ in v^ak grižljaj je čutil do želodca. Pa ni tega z ničemer pokazal. ¦y,- -Y,- *- Ko je drugi dan prišel spet zdriwnik, ga je gledal Peter zvito kakor cigan, ki je koga presleparil. In ko je vpriäal, kaj je fant jedel, se je Peter sam ogla- sil: ' »Kisel fižol.« Nič ni rekel zdravnik. Samo ou vnial je spet. Potem je zamrmral nekaj o ču- dežih in šel. Se računa ni povedal. In nekaj dni potem je Peter že vatal. Zagorka Seliskarjeva: Dedekova velika skrb (Zgodba z našcga juga) Bivši sluga dedek Pera je neobičajno ljubil svojega vnuka in vnukinjo. Oba- dva sta se namreč znala dobro sukati okoli svojega dedeka. In kadar koli so bili »ocevi«, jima je vedno dedek prina- šal lepe igračke. Zato ga je deca veselo objemala, božala in se mu zahva- ljevala. Vendar pa je dedek oba vedno gledal z žalostnimi očmi in to posebno malo šestletno Verico, ki ji je stalno šepetal: »Revica moja, dedekove misli so dan in noč pri tebi in tvojem bratcu. Kako bi vama le pomagal, da vama ne bi bilo treba v poznejših letih požirati prahu v tovarnah kakor vajinima rev- nima staršema.« In so ga oblile solze. Mala Verica nekaj časa preplašeno gle- da svojega dedeka, skoči z njegovih ko- len in vsa zbegana zbeži v sobo k svoji babici: »Babica, dedek se joče.« In jo prime za roko in vleče v sobo k dedeku. »Pusti me, Verica!« ji v emehu od- | govarja babica. »Pridi babica, da vidiš, kako se dedek joče.« Ali babica noče iti. »Dedek se s teboj sali, Verica moja!« ji reče in jo boža po zlatih laskih. »Dedek se ne šali, babica, zares toči solze. Pridi, da ga vidiš!« »Pojdi, pa se igraj, dedeka pa pusti na miru!« Verica veselo odskaklja iz sobe. Stari Pera je hotel še za svojega fiv- ljenja na vsak način preskrbeti svoje- ga vnuka in vnukinjo. Zato je v čaao- pisju pridno prebiral oglase in kadar koli je zasledil kako prodajo posestva, je ves srečen prihitel k svoji ženi in ji zagotavljal, da je vnukoma Verici in Radovanu že zagotovljena brezskrbna bodočnost. Babica je že naslednjega dne počastila svoje sosede z žganjem in črno kavo ter jim vsa srečna pripovedovala, da bo Pera kupil za vnuka in vnukinjo veliko posestvo in jima ga podaril sa »oceve«. In sosedje so nazdravljall e Hiev. 1. »NOVA DOBAoc 1. I. 1940 Stran 7. iganjem v srečo vnuka, vnukinje in vsega Perinega sorodstva. In zares! Nekega dne se Pera ves sre- čen in vesel napoti k odvetniku in mu ponosno pove, da hoče kupiti posestvo vdove Petrine. Odvetnik, ki mu je Pe- rina revščina dobro znana, ga sumljivo pogleda in se mu pricne ironiöno sme- jati. Ali Pera zagotavlja, da se mora na vsak način se za svojega življenja pobrigati za vnuka in vnukinjo, da bo- sta vsaj otroka mogla rešiti svoje starše tovarniškega prahu in jetike. S smehom na licu položi advokat Peri prijazno ro- ko na ramo: »Pera, ti si bister, pame- +en in pošten človek, vendar pa ti sve- ujem, da se ne osramotiš in izpostav- UaS roganju sveta!« Pera pa se je hu- do razjezil. S prstom je zapretil odvet- niku: »Ti se braniš zaslužka, česar se ne bi branil nobeden drug odvetnik. Pa dobro, jaz born že našel drugega odvet- nika, ti pa lahko zapreš pisarno in greš v pokoj!« Zaloputnil je vrata in brez po- zdrava odšel. Odvetnik pa se je nasme- jal prav od srca. Sklonjene glave in globoko zamišljen koraka Pera po šabački ulici. Sreča pri- jatelja Bekana in ga vpraša: »Dragi prijatelj, ali morda veš, koliko ur hoda je do vasi Bogatica?« Bekan mu v sme- hu odgovori: »Oprosti Pera, ali jaz ne vem.« Pera gre svojo pot dalje. Ko pride k svojemu kumu Miši, ga a. prijazno sprejme in vpraša, zakaj je lako žalosten. »Imam velike skrbi in mnogo jeze zaradi sinovih otrok!« mu odgovori Pera in prične razlagati kumu svoje načrte. Kura se nasmehne: »Vem, rem! O tern si mi že mnogokrat pripo- vedoval.« Toda vse prepričevanje in pri- jateljsko kumovo zagotavljanje, da je brez denarja nemogoče kupiti posestvo, ni nič zaleglo. Stari Pera udari z nogo ob pod in odgovori, da ima dovolj de- narja in da je bodočnost otrok že zago- tovljena. Kum mu ne mara prizadejati še večje bolečine in mu reče: »Dobro, kum Pera, kdaj se misliš napotiti v vas?« »Te dni« mu odgovori Pera. Pri elovesu mu želi kum prav srečno pot in mnogo sreče pri nakupu. Dpdek Pera je vso noč premižljeval, za- Kaj bi si tudi on ne mogel kupiti po- •estva in to samo zato, ker je revež. Saj imam denar, imam dovolj denarja, iaj se le drugi ne brigajo za to!« je go- voril sam pri sebi. In zares si je začel -tari Pera dornlšljevati, da .si more tudi cvež kupiti posestvo. /Naj me vsi še tako sovražijo, jaz si born vendarle ku- pil posestvo,« si je stalno vtepal v glavo. Nekaj dni pred »ocevimi« se je dedek -zgodaj zjutraj napotil v vas. Medtem sta njegova žena in snaha pripravljali večerjo. Ko se je pričelo nočiti, je babi- t-a Ljuba, misleč, da se bo dedek vsak čas vrnil, stopila v sobo in veselo dejala kumu: »Pridi kum, kaj čakaš? Streljaj! Vsak trenutek mora biti Pera tu!c Bo- ter odide iz sobe in prične zunaj stre- ljctti s topiči. Hišice v Zabranski ulici so se pričele tresti. Sosedje so prepla- Äeni prihiteli iz svoiih hišic in začeli vprasevati: »Za milost božjo, kaj naj to pomeni?« Ves srečen in ponosen jim kum odgovarja, da je danes rojstni dan kume Ljubice in da je pogodba srečno sklenjena. Sosedje začno čestitati in se- gajo babici Ljubi v roko. In ona se jim vsa blažena zahvaljuje. Sosedje se vrnejo v svoje hišice in si šepečejo: »Vidite, da je stari Pera imel denar, a mi smo vsi mislili, da ga nima! * Ko se Pera to nod ni vrnil iz vasi, je babica vsa v skrbeh dejala sinu, snahi, kumu in kumi: »Pere še ni! Poj- dimo sami večerjat, saj je že enajst!« Sedli so za mizo in začeli večerjati. Kum in kumica sta po večerji dvig- nila čaše na zdravje in srečo babice Ljube in ji poželela dolgo življenje in srečno kupno pogodbo. Po polnoči sta kum in kumica odšla domov. Babica Ljuba vso noč ni zatisnila oči in je v velikih skrbeh mislila samo na svojega moža Pero. Drugo jutro je hitel Perin sin po ce- sti, ki je vodila v vas Bogatič, iskat svo- jega očeta. Izpraševal je v hiäah ob poti, ali so videli čičo Pero. Odkimavali so z glavami. V gozdu pred Bogatičem je krenil na znno mu bližnjico. Naenkrat je obstal kakor vkopan. Moj Bog! Tam je visel dedek Pera! Prašen, žejen, lačen in razočaran si je bil zadrgnil vrv okoli vratu in obvisel na veji mogočnega hrasta. Sin je hitro prerezal vrv in se sklonil k mrtvemu očetu. Iz žepa njegove suk- nje je gledal kos belega papirja. Na njem je bilo zapisano: »Siromak nisem mogel zagotoviti svoji vnukinji in vnuku lepše bodocno- sti, zato je pač boljše tako . . . Vaš de- dek Pera.« V vfaJrif med vračaiočimi se sezonskimi delavei Mariborska »Delavska politika« je objavila sledečo reportažo o pomenkih naših sezonskih delavcev, ki so se vra- čali z vlakom iz Nemčije v domovino: V večernem vlaku, ki vozi iz Gradca proti Mariboru, se je te dni v zakajenem vagonu vozilo devet sezonskih delavcev in delavk. S prijateljem sva prisedla. Kmalu smo bili v živahnem razgovoru, ki se je sukal o domačiji in o sezonskem delu tam daleč v tujini. »Od kod prihajate?«, sem vprašal in vsi povprek so mi pričeli pripovedovati: *Bili smo na sezonskem delu 40 km od Berlina, na nekem veleposestvu. Se- daj se vračamo domov in smo že dva dni na potu. Komaj čakamo, da se bomo od naporne vožnje in äe bolj od težkega dela zopet odpoeili.« »Kako se vam je godilo in koliko ste zaslužili?« sem vprašal dalje. »Pred devetimi meseci sem šel z ženo in 15-letno hčerko na sezonsko delo,« je začel pripovedovati krepak moški. »Kmalu nato sem povabil tudi brata, kateremu se je pridružilo še nekaj znan- cev, ki so prišli za nami. Delo je bilo težko za nas moške, še hujše pa za žen- ske. Toda nadzomiki niso poznali usmi- ljenja in razlike. 2enske so morale prav j tako trdo delati, med njimi celo 15-let- na deklica. Zemljo obdelujejo tam popol- noma drugače kot pri nas. Največje delo i opravljajo seveda traktorji, kljub temu j pa je treba veliko dela izvršiti tudi z rokami. Poijsko orodje za ročno delo ni tako priročno, kakor pri nas. Kose so naravnost ogromne, držaji pa na vso moč nepripravni, tako da se človek pri košnji pošteno muči. Krompir smo nio- rali izkopavati kleče, ne z motiko kakor pri nas, temveč z neke vrste. kopači, ki imajo kakor vile štiri roglje. Zemljo gnojijo samo z umetnim gnojilom. Orje- jo s traktorjem, ki zareže po več brazd naenkrat. Delali smo od 6. zjutraj do 8. zvečer, opoldne smo pa imeli poldrugo uro odmora. Urna mezda je znašala za ženske 20, za moške pa 24 pfenigov (v našem denarju za ženske 2.80 din, za moške pa 3.56 din na uro po tečaju 14 din za 1 marko). Poleg tega smo dobili pol litra mleka dnevno na osebo in 50 kg krompirja na mesec. Kruh smo mo- rali sami kupovati. 4 funte aii 2 kg kru- ha stane 64 pfenigov, t. j. 8.96 din. Do izbruha vojne so nam plačevali nadure, pozneje pa nič več. Ceprav smo ugovar- jali, da smo mi Jugosloveni in se nas vojna ne tiče, nismo dosegli za nadure nobenega poviška.« »Koliko ste si povprečno prihranili na mesec?« sem spraševal dalje. »Mesečno smo prihranili največ okrog 40 mark (560 din). Stroške za vožnjo tja smo dobili povrnjene, za nazaj pa smo morali sami plačati. Vzdržali smo, toda nikoli več si ne želimo take zapo- slitve. Le strah pred nezaposlenostjo, ki nas čaka doma, nas je zadržal, da smo ostali gori do konca.« »Kupila sem si kolo za prihranke, ali mislite, da bom morala plačati carino?« je vpraševalo kmečko dekle z Dravske- ga polja. »Iz Maribora se bom še danes odpeljala naprej, ceprav bom morala v temi hoditi eno uro daleč od železniške postaje do doma.« Med tern smo privozili v Spilje. Stro- ga revizija potnih listov in deviz. Naen- krat slišim strog glas obmejnega orga- na, ki je pregledoval listine vračajoče se skui>ine naäih sezonskih delaovcev. »Vsi izstopiti, ker nimate predpisanega vizuma. S prvim vlakom se morate od- peljati nazaj v Lipnico. Jutri dopoldne si priskrbite tamkaj predpisani vizum, popoldne pa lahko odpotujete čez mejo.« Nič niso zalegli protesti in prošnje. Strogi uradni predpisi se morajo do pi- ctee izpolniti. Devet sezonskih delavk in delavcev je odneslo svojo skromno prtljago iz vagona. Na mah je izginilo veselje z obrazov teh trpinov, ki so se vozili dva dni in dve noči brez presledka, da bi Čimprej prispeli v svoj domači kraj. lokolsfvo Zbor društvenih natelnikov in nacelnlc celiske sokolske župe V nedeljo 17. decembra je bil v Na- rodnem domu v Celju zbor društvenih načelnikov in načelnic celjske sokolske župe. Zastopanih je bilo 50 edinic, ki so poslale na zbor načelnika in načelnico ali enega od obeh. Zbor je otvoril župni načeLnik br. Grobelnik s pozdravom vzvišenemu stareäini Nj. Vel. kralju Petru II. Navzoči so se pridružili po- zdravu z navdušenim trikratnim »Zdra- vo!«. Brat načelnik se je nato spomnil vseh bratov in sester, ki so med letom umrli, predvsem neumornega staresine ljub- ljanskega Sokola br. Kajzelja, ki je do zadnjega diha deloval pri Sokolu. Nje- mu in ostalim pokojnikom so prisotni zaklicali »Slava!« Zupno upravo je zastopal župni sta- rešina br. Jože Smertnik, ki je v svo- jem govoru opozarjal na resnost seda- njega položaja in poudaril, da moramo biti pripravljeni, da v tem pravcu usme- rimo svoje delo. Poročilo načehiištva (br. Grobelnika in s. Grudnove) navaja sledeče: Obrambni tečaji so bili ob treh zapo- rednih nedeljah meseca januarja. V teh tečajih je bila predelana snov, ki spada k obrambnosti. Tečaj je udeležence usposobil za vodnike društvenih strel- skih odsekov. Na koncu tečaja so pola- gali bratje izpit iz tvarine, predpisane za dosego skrajšanega roka v kadru. Sestre so imele primeren tečaj iz obrambnosti ob stirih zaporednih nede- ljah. Nadalje so bill delovni zbori za- radi predelave prostih vaj za člane in članice. Dne 5. marca je bil tek po po- lju, pri katerem je sodelovala tudi žu- pa Zagreb; nastopilo je 59 tekmoval- cev. Dne 2. aprila je bil tek po polju za 9 naraščajnic in 6 Članic. Pri splošnih župnih tekmah 12. junija je tekmovalo 6 članov v srednjem od- delku in 23 v nižjem, 5 članic v viäjem in 23 v nižjem, moškega naraščaja v višjem 6, v nižjem 48, naraščajnic v viš- jem 10, v nižjem oddelku 50, skupaj 373 tekmovalcev in tekmovalk. Za pomnožitev števila sposobnih vod- nikov sta bila prirejena v sokolski gozd- ni šoli v Lokah pri Mozirju prednjaška tečaja, ki se ju je udelcžilo 9 članov in 11 članic, 17 naraščajnikov in 22 nara- ščajnic. Tečaja sta tehnično vodila br. Prestor in Ban, za ženske oddelke s. Stiftarjeva, v ostalem pa br. Pahor \z Trbovelj. Kolesarstvo je prišlo do veljave na zboru kolesarjev o pi-ilikf prednjaškega tečaja v gozdni šoli. Tega zbora se je udeležilo samo iz bližnjih okrožij 92 ko- lesarjev. Poročevalec za kolesarstvo iz- kazuje 595 kolesarjev, 89 kolesark in 30 motociklistov. Smučarskih tekem vsled neprimerne zime ni bilo mogoče izvršitl. Od Boca do Bohoria (Konec.) Kozje leži pod severnim vznožjem Kozjaka (664 m) in Vetrnika (712 m) ^n postaja zaradi samotne in mirne lege, hladnega podnebja, daljših in krajših aprehodov po gozdovih prav privlačno letovišče. Gorski izleti so na Orlico in Bohor (1023 m). Ze 1. 1016. je bil najbrž sezidan grad Kozje, čigar razvaline se še vidijo. Vi- ^zi iz Kozjega so imeli v svojem grbu ! stolp, okoli katerega se vije zmaj (na kar kaže tudi nemško ime kraja: Dra- chenburg). Tudi spodaj zgrajeni drugi grad je izginil, ostalo je le graščinsko poslopje tik župne cerkve. — Kdaj je poatalo Kozje trg, se ne ve, omenja se trg Sele 1. 1646. Trg in grad sta mnogo trpela pred Turki (1476 in 1494), ob kmečkem uporu (1573), pa tudi često od kuge, zlasü v letih 1646. — 1652. Skozi trg pa so se valile tudi 1. 1809. francoske čete. Od 1. 1855. je trg sedež ^odnije. Zupna cerkev je posvecena Marijinem Vnebovzetju. Prvotna cerkev je stala že v 12. stoletju, sedanjo so zgradili pred ']. 1516. L. 1812. se je sedež nadžupnije ^ dekanije preselil iz Pilštanja v Kozje. Na severnem voncu Kozjega je sredi pokopališča podružna cerkev sv. Eme, sezidana 1. 1466. Na zunanji strani te cerkvice je v nadnaravni velikosti slika sv. Krištofa, ki nosi dete preko vode in se opira na drevo z okleščeno krono. (Prim. Stele, Mon. art. slov. I. str. 38.) Pet kilometrov od Kozjega proti se- verozapadu je trg Pilštanj; ima krasno lego na pomolu nad sotesko Bistrice, skozi katero se prerine tudi cesta. Sko- raj celotno ozemlje sedanjega šmarske- ga sreza (s Ponikvo in Rogatcem) je bilo v 10. stoletju last Svetopolka Se- liškega in nato savinjskega mejnega grofa Engelberta Pilštanjskega. Njego- va hei je uiia grofica sv. Erna, ki se je rodila v Pilštanju najbrž 1. 982. Na metu, kjer je stal njen rodni grad, so postavili častitljiv star kip sv. Eme. Po smrti svojega moža Viljema in obeh sinov je sv. Erna 1. 1043. podarila vsa tukajšnja svoja posestva na novo usta- novljenemu samostanu benediktink v Krki na Koroškem. Ko je bil ta samo- stan razpuščen, je pripadlo 1. 1072. vse ozemlje krški škofiji. Kot ministeriali krških škofov so bivali odslej v pilštanj- skem gradu Pilštanjski gospodje. Leta 1570. je dal krški škof stari razpada- joči grad podreti in postaviti novo po- slopje (na kar kaže kamnita ploäca r.ad glavnimi vrati župne cerkve.) V drugi polovici 19. stoletja je začela raz- padati tudi nova graščina, ki je danes v razvalinah. (J. Veider, Kneginja Erna, 1939.) Vas Pilštanj se prvič omenja 1. 1167. L. 1404. je Pilštanj že Novi trg za raz- liko od prejšnje naselbine Starega trga. Nekdanji sramotilni kamen še stoji v bli- žini župne cerkve. Tudi stari, še ohra- njeni vodnjak spominja na prvotni trg. Pilštanj je mnogo trpel od Turkov, ob času kmečkih uporov in od kuge. (Prim. Golec, Propast in dvig, povest 1935.) Zupna cerkev sv. Mihaela z monü- mentalnim stropom je bila zgrajena najbrž v 10. stoletju. Novo cerkev so postavili med 1. 1796. in 1812. Zupnijo so ustanovili najbrž že Pilštanjski go- spodje v 10. stoletju. Prvi župnik se omenja 1. 1167., 1. 1237. pa so bili pil- štanjski župniki že dekani. Ob prese- litvi župnije in dekanije v Kozje 1. 1802. je postal Pilštanj navadna podružnica, ki pa je postala 1. 1828. zopet župnija. Severozahodno od Pilštanja se še vi- dijo ostanki Drenskega gradu (Harten- steina), cigar zgodovina pa je skoraj popolnoma neznana. Na severozahodni strani pod Pilšta- njem je vas Lesično s podružnico sv. Urha iz 14. stoletja. L. 1750. so jo pre- zidali. Obok cerkve krasi preprosta or- namentika z narodnimi motivi. Na trati pred cerkvijo stoji Kristusov kip iz leta 1713. Iz Lesičnega vodi 1. 1926. dograjena cesta naravnost preko Zegarta (hriba) v St. Jurij in Celje. Cesta gre tik žup- ne cerkve v Prevorju, ki je posvecena sv. Ani. Ko so prvotno cerkev 1. 1470. ali 1494. razrušili Turki, so sicer 1. 1590. zgradili novo, ki pa so jo 1. 1807. sami podrli in sezidali sedanjo baročno stav- bo in ji prizidali 1. 1817. še zvonik. Od 1. 1871. je Prevorje samostojna župnija. (Hribovski svet okoli Prevorja je bil glavno torlšče romantičnega razbojnika Guzeja. Prim. J. Golec, Guzaj, povest 1931.) Ako pa krenemo na desno, pridemo v Zagorje, kjer nas pozdravlja na desni strani romarska cerkev sv. Marije v Za- gorju. Baročno cerkev so sezidali grofje Attemsi okoli 1. 1661. v zahvalo za srec- no rešitev iz turškega ujetništva. Do- godek je vrezan v bakreni plošči in tudi naslikan v cerkvi. Cerkev so zgradili zraven gotske kapele, ki so io sezidali v 14. ali 15. stoletju Celjski grofje. Ka- pela je zvezana z novo cerkvi/1* (na oboku je grb Celjskih grofov). Cerkev ima dve stranski kapeli in visok masi- ven zvonik. Strop je okrašen z dobrimi freskami neznanega mojstra iz 1. 1708. Prižnica iz leta 1758. je kakor na Poni- kvi bogato okrašena. Od 1. 1882. je tu župnija. (Prim. Stele, Umetn. značaj slov. Staj., Kronika slov. mest VI., 72 in Strekelj, Nar. pesmi St 6700—6701.) Po dolgih in strmih serpentinah, ka- Stran 8. »NOVA DOBA« 1. I. 1940 Slew H Castna je biia udeležba celjske sokol- ske župe na vsejunaškem zletu v Sofiji in na Sušaku, kjer sta naše članstvo in naraščaj sodelovala tako pri prostih va- jah kakor tudi pri tekmah. Dan sokolske pripravljenosti so na poziv župnega načelništva priredile sko- raj vse edinice, za kar jim gre naSe priznan je. Po dospelih prijavah je bilo v župi 30 javnih nastopov. Statistika ni mogla biti podana, ker so bili nekateri bratje poklicani na vo- jaške vaie in so mesečna statistična po- ročila nekaterih edinic izostala. V načel- niškem poročilu je izražena želja, da se omeji število javnih nastopov v naši župi, da se javni nastopi na ta način izboljšajo in da se more posvetiti več dela obrambnosti. Saveznega tečaja za sodnice, ki je bil od 13. do 17. februarja 1939 v Beogra- du, so se udeležile iz celjske sokolske župe 3 članice in položile izpit. Delovni spored za leto 1940. je na- slednji: V zimskem času se naj izvršijo najiprej okrožne smučarske tekme v poljubnih disciplinah, obvezno pa bo to tekmova- nje v patruljnih tekmah s streljanjem. Nato bodo za članstvo in naraščaj tek- me v patruljnem teku s streljanjean. Meseca januarja bodo delovni zbori za vse oddelke. Na teh zborih bodo predelovali proste, tekmovalne in re- dovne vaje. Izpiti za vojaške novince Sokole, ki bodo prosili za skrajšanje ka- dr8kega roka, bodo v januarju ali fe- bruarju. Glavno delo bo usmerjeno k pripra- vam za jubilejni zlet v dneh 29. in 30. junija 1940 v Celju ob priliki proslave 50-letnice Sokolskega društva Celja - matice. Na zletu bodo sodelovale vse župe iz dravske banovine, zastopane pa bodo tudi ostale župe nažega saveza. V zvezi s tern zletom je zbor sklenil, da morajo biti okrožni nastopi v celjski bo- kolski župi izvršeni 2. ali 9. junija 1940. Edino okrožni nastop v Zagorju, kjer bo praznovalo Sokolsko društvo svojo 50-letnico, bo 16. junija, da bo moglo društvo povabiti k sodelovanju vse žup- ne edinice. Predlagano je bilo zopet staro načel- ništvo in sicer: načelnik Tone Grobel- nik (Celje), namestniki Karol Verk (Sevnica), France Klun (Zagorje), Loj- ze Vidmar (Celje), načelnica Mirlca Grudnova (Celje), namestnice Darinka Klunova (Zagorje), Stana Juvančeva (Sevnica) in Milka Lojkova (Celje). Debata je bila na zboru prav živahna in ves čas stvarna. Zupne edinice mar- ljivo delajo, kar je najbolje dokazala udeležba na zboru. Prihodnje leto bo praznovala celjska Bokolska župa 30-letnico. Zato se bodo bratje načelniki in sestre načelnice še z večjo silo lotili dela, da se bo župno jubilejno leto poznalo na vseh področ- jih telesne vzgoje. Sodarske pomočnike sprejmem taktj ob prosti hrani, stanovanju, perilu in dobri plači. — Repič Fran, sodar, Ljubljana, Trnovo. Celiski javni namešcenci in upofco- ienci v bothi profi draginii V Narodnem domu v Celju je bilo v petek zvečer zborovanje javnih name- žčencev in upokojencev, ki ga je sklica- la celjska podružnica Nabavljalne za- druge drž. uslužbencev v Mariboru. Zbo- rovanje je otvoril in vodil učitelj g. Bo- gomir Zdolšek, ki je po pozdravnih be- sedah pojasnil pomen zadružništva. Glavni referent sodnik g. dr. Dolničar je govoril o temi »Zadruga v borbi z naraščajočo dragin jo in naš položaj«. Podčrtal je pomen zadružništva, nave- del težave, s katerimi se mora zadruga boriti zlasti v sedanjih resnih časih, in poudaril nujno potrebo povišanja služ- benih prejemkov državnim in samou- pravnim uslužbencem in upokojencem. Po referatu g. dr. Dolničarja je bila soglasno in z živahnim odobravanjem sprejeta naslednja resolucija: »1. Cene najnujnejših življenjskih potrebščin so od zadnje redukcije pla6 1. 1935. znatno narastle. Cena krušne moke je narastla za 25, koruzne moke za 28, koruznega zdroba za 37.5, masti za 33, slanine za 20, bučnega olja za 50, namiznega olja za 33, krompirja za 100, fižola za 120 in mleka za 70 od- stotkov. Cena obleke je narasla za 30, cena usnjenih izdelkov pa s 1. decem- brom t. 1. po sklepu Zbornice za TOI v Ljubljani za 15 odstotkov na bazi z dne 1. novembra t. 1. Povprečni dvig cen pri nakupu najnujnejših potrebščin znaša torej 30 do 35 odstotkov. 2. Nujno je potrebno regulirati cene teh potrebščin tako, da bodo znosne za že itak nezadostne prejemke uslužben- cev. V zvezi s tem dvigom cen so nam- reč prejemki državnih in samoupravnih uslužbencev, tako aktivnih, kakor prav posebno še upokojencev, docela pre- majhni in povzročajo stalno zadolžitev uslužbenstva, kar slabi njegovo materi- alno in moralno neodvisnost in ga tira v bedo in obup. 3. Ce bi država zaradi mednarodnih prilik ne mogla uspeti s prisilno regu- lacijo cen, pa mora nujno zviäati pre- jemke vsem aktivnim in upokojenim uslužbencem v razmerju s povišanjem cen. Clani celjske podružnice Nabav- ljalne zadruge drž. uslužbencev v Mari- boru računajo na uvidevnost samouprav- nih teles, da bodo z zgledom prednjačila in prejemke v tem smislu takoj regu- lirala. 4. Clani celjske podružnice Nabav- ljalne zadruge drž. uslužbencev v Ma- riboru si usojajo predložiti zahtevo, da se Celje, ki je eno najdražjih mest v Jugoslaviji, ker leži v bližini letovišč in zdravilišč, uvrsti v prvi draginjski raz- red. 5. Celjska podružnica Nabavljalne za- druge drž. uslužbencev v Mariboru je v teku svojega obstoia dokazala, da je regulator cen najvažnejših življenjskih potrebščin in da je s svojim solidnim obratom zadovoljila svoje članstvo. Na osnovi tega zaupanja se sklicuje na člen 12. uredbe o pobijanju dragin je in prosi državno upravo, da bi se pri izvajanju tega člena spomnila v prvi vrsti tudi nje, bodisi z dobavo živil po najnižjih tržnih cenah, bodisi z dolgoročnimi brezobrestnimi posojili. Celjska podružnica mariborske Na- bavljalne zadruge drž. uslužbencev ima nad 700 članov z 2.500 družinskimi člani in je torej gotovo upravičen tolmač uslužbenstva in njegovih tezerq.« Resnuna de/sfva iz zgodovine laškega gasilstva (Konec) L. 1911. je silen orkan zanesel i3kre na gospodarsko poslopje Franca Lesni- ka v Rečici, ki je pogorelo do tal. L.eta 1912. je strela zažgala stanovanjsko hiso in gospodarsko poslopje Kačiča, p. d. Meke na Strmici (rešitev je bi!a nemogoca zaradi pomanjkanja vode) in kozolec Franca Gorška v Gor. Rečici 47. L. 1913. je gorel vagon kalofonije pred postajo v Laskem, pogorela je koča mi- zarja Janžka na Trnovem zaradi po- manjkanja vode in Lipovškova hiša v Tremerju. Požar so gasile čete iz Ce- lja, Gaberja in Laškega. Uničena je bila ogromna zaloga brezovih metel. Dne 8. januarja 1914 je pogorela oljarna na Zidanem mostu. To je bil največji požar med obstojem laške gasil- ske čete. Požar je nastal ob pol štirih popoldne zaradi cigaretnega ogorka. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Loke, Radeč, Hrastnika, Laškega (30 mož), iz Celja je vozil ob pol sedmih zvečer poseben vlak s celjskimi gasilci s popolno opre- mo na Zidani most. Kljub »ihiim na- terih spodnja obkroži 1. 1868. sezidano kapelo sv. Marije, pridomo onstran gre- bena k Sv. Vidu pri Planini (615 m nad morjem). Cerkev je sezidana 1. 1453. Kraj leži zelo zavarovano, kajti od seve- ra ga varujejo čudovito zložene stene pečin. Ko pridemo okoli hriba, zagledamo res krasno Iežečo Pianino z njenim pra- vim gorskim značajem. V starejšem veku je vodila tod mimo rimska cesta. V 9. stoletju je bilo tu- kajšnje ozemlje last karantanskega voj- vode Valjhuna, v 10. stoletju pa je pri- padalo savlnjskemu mejnemu grofu En- gelbertu Piljštanjskemu. V tej dobi je bil najbrž na mestu prejšnje rimske po- stojanke na skali zgrajen planinski grad, ki je služil v obrambo proti Ma- džarom. Ko je 1. 1072. prevzela pose- stva krška škofija, je dajala grad v na- jem raznim najemnikom. Najimenit- nejäi med njimi je bil Adolf Planinski, utemeljitelj rodu Planinskih gospodov (von Montpreis), ki so izumrli že leta 1250. Nato je krški škof podaril Piani- no rodbini Ostrovrhariev, ki so si pri- vzeli tudi naslov Planinskih gospodov. Grad je prešel v rokc Ccljskih grofov, izmed katerih je dalje časa tu prebival i le Friderik z Vcroniko Dcseniško. V 19. »toletju je zaeel grad razpadati. (Slove- nec, 19. nov. 1939.) Naselhina Planina se omenja 1. 1190. in 1209. kot vinorodna vas, 1. 1345. pa že kot trg. Turki so izropali trg 1. 1494. in 1550., 1. 1862. je pa pogorel. Tudi ob času kmečkih uporov je Planina mnogo trpela, kajti 1. 1573. jo je kmečka vojska pod Ilijo Gregoričem začasno zavzela. Zupna cerkev sv. Marjete je bila zi- dana okoli leta 1400. v gotskem slogu. Presbiterij ima še star križni obok z rebri, ki počivajo na konzolah. Planina je postala že pred 1. 1313. župnija, a 1. 1571. so sedež župnije prestavili v St. Vid, Planina je postala le podružnica, 1. 1909. pa zopet samostojna župnija. (Na svoji rojstni hiši ima na Planini spominsko ploščo nemška pisateljica naših krajev Ana Wambrechtsamer.) Med St. Vidom in Pianino je na 733 m visokem hribu cerkev sv. Križa, do ka- tere nas vodi 14 kapel križevega pota. Na vrhu je silno lep razgled na vse strani. Planina ima redno avtobusno zvezo s Sevnico, kamor teži po svojem gospo- darstvu. Cesta proti zahodu vodi v Jur- klošter in po romantični soteski Grač- nice v Rimske toplice. Mi pa se podamo mimo Dobjega, kjer vidimo nad seboj cerkev Device Marije iz 1. 1651., skozi Jezerce proti St. Juriju in Celju ter tako zapustimo šmarski srez blbzu tarn, kjer smo prišli vanj. porom ni bilo mogoče rešiti tovarne. Rešili so samo pisarno, hlev in turbino. Požar je trajal zaradi zalog olja in tro- pin dva dni. Skoda je bila ogromna, a krita z zavarovalnino. Tovarna je bila last tvrdke Wertheimer iz Trsta in je izdelovala ripsovo, laneno, jedilno olje in še druge vrste olja. Bila je najmo- dernejša oljarna na vsem bivšem Sta- jerskem. Vse takratne gasilske čete so j imele žrtve zaradi težkih opeklin. j L. 1915. je bil sobni požar v hiši čev- j ljarja Franca Kokola. Služkinja Ver- | derjeva je pustila v zaklenjeni kuhinji | dvoje otrok. Stiriletno dekletce se je j igralo pri peči, pri čemer se mu je vne- la obleka in je postalo žrtev groznih opeklin. V tem letu je strela zažgala Smerčev kozolec v Modriču, v Vivodovi pekarni je bil požar v dimniku. L. 1916. je pred postajo gorel vagon volnenih krp. Požar je trajal nad 4 ure in so ga mogli gasilci udušiti šele z dvema briz- galnama. V tem letu je gorel pred po- stajo še en vagon rjavega premoga. V marcu 1917 je gorelo humsko pobočje. Požar so udušili vojaki. Dne 3. maja je gorel vagon s 5 konji med Zidanim mo- stom in Laškim. Požar je nastal zaradi vnetja osišča. Vlak so ustavili med Rim- skimi toplicami in Laškim, a so med tem 4 konji že zgoreli. Citatelje moramo opozoriti, da so bili požari med vojno zato tako pogosti, ker je primanjkovalo osebja, ki je moralo po večini na fron- to, na zavorah pa so morale voziti celo ženske; precej je bilo tudi sabotaže za- radi sovražnega razpoloženja proti Av- striji. V juniju 1917 je strela zanetila j požar v zidanici kmeta Stigla na Oj- strem. Požar so udušili vojaki, ki so imeli v bližini telefonsko celico. Dne 16. februarja 1918 ob 8. zjutraj je nastal požar v šolskem poslopju v St. Lenartu. Gasilci so prispeli na kraj požara ob 10. V šoli je bila bolna učiteljica, ki so jo rešili. Bil je hud mraz pod ničlo, ki je skoraj onemogočil gašenje. Kmctje so nosili iz his vrelo vodo in z njo polivali brizgalno in cevi, ker je bila nevarnost, da pogori vsa vas. Požar so udušili šele ob treh popoldne. Takrat je bil učitelj na tej šoli še naš občan g. Drofenik. Istega leta je bil požar v dimniku v ka- planiji. V decembru 1919 je pogorel kmetu Francu Senici na Maliču doccla nov z asbestno opeko krit hlev in pod. Ogenj so zanetili domači otroci z gore- čimi treskami, s katerimi so kurili zara- di štednje s petrolejem, ki ga je takrat primanjkovalo. V novembru 1920 je po- žar zajel kozolec kmeta Rogilca na Oge- čah. Vsled viharja se je ogenj razširil na 11 bližnjih objektov, ki so pogoreli s pridelki in orodjem vred. Skoda je bila ogromna. Požar je gasilo 16 gasit- cev iz Laškega pod vodstvom Blaža Zu- panca. V januarju 1922 je gorelo huav- sko pobočje. Požar so zanetili drvarji, Vso to kroniko požarov nam je ohra- nil pokojni Valentinič. Za požare od I- 1922. dalje žal nimamo datumov na ra*- polago, pač pa smo zbrali krajevne po- datke požarov od 1. 1922. do danes. T%- ko omenjamo na kratko tele požare: V juniju je pogorel Vivodov kozolec; ogenj je bil podtaknjen. Strela je uni- čila posestniku Vorini na Strmici vsa gospodarska poslopja, posestniku Cepu- šu v St. Lenartu kozolec, posestniku Pfeiferju v St. Lenartu hlev, kmetu Po- tušku na Ogečah kozolec. Dalje so biii požari: na Strmici je ogenj uničil gospo- darska poslopja kmetu Valentu, Knapi- ču v Marijagradcu zidanico, hlev in pod, Juteršku, p. d. Artenšku v Rečici kozo- lec, Beneteku na Ojstrem hišo, Koludrtf v Rečici (danes gostilna Zavrašek) ve- Livo shrambo lesnih izdelkov, posestnf- koma Teršku v Tolstem in Cerovšku Skalna klet« Ludvik junger prekajevalnica PreScrnova ulica J. M. Sane restavracija hotel »Bell vol« Kralja Petra cesta 9 Jožica Leskovšek Prva celjska čistilnica in svetlo- likalnica Gosposka ulica 13 Vsevolod Semenov poslovodja podružnice >Bata< Viktor Deželak trgovina Dragan Lisac brivski salon Franc Orožim modno krojaStvo Josip Hofbauer trgovina z mešanirn blagom Z Dolat pri Hrastniku Jakob Draksler gostilna Anton Draksler gostilna in trgovina Franc Laznik trgovina z mešanim blagom Lepe tiskovine, kakor: lepake, letake, prospekte, stenske in žepne koledarje, diplome, srečke, časopise, knjige, cenike ter vse reklamno tiskovine za trgovce v eni in več barvah vam solidno izgotovi Posojilnica na Dolu z. z n. j. Ignac Koritnik čevljarstvo LASTNA KNJIGOVEZNICA TELEFON ST. 65 ZVEZNA TISKARNA - Celie. Strossmayerieva ulica 1 Stran 12. »NOVA DOBA« 1. I. 1940 Siev. 1. DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE UNION V LJUBLJANI GLAVNA ZALOGA V CELJU priporoča svojc izborne izdelke svctlo in Crno UNION PIVO v sodih in steklenicah PEKOVSKI KVAS in SPIRIT VSEH VRST KLINAR MILOŠ KLJUČAVNIČARSTUO Celje, Gregorciüeva 4 CE HE ZHERHE DELO SOU DHO Izdelovalnlca štedilnikov_____ Iz nerjatfetega jekla Prevzcmam sta»bna kllučavnižarska dela Kupim dobro ohranjen harmonij Nflslov v upravi lista. Cenj. občlnstvu se priporoča tvrdka Anton Lečnik xaloga ur>, zlata, »rebrnine, optika itd. I Celje, | Glavni trg IzkuSen optik na razpolago! BARVE LAKI V FIRNEŽ ČOPI Lf S. HOLOBAR. CELJE SLIKARSTVO IN TRGOVINA BARV ELEKTRIČNE ŽARNICE d o b I te p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 V vili »Regina« v Celju se odda enosobno mansardno STXNOVANJE strankl brez otrok, ki bi opravljala obenem posle hišnika. V najem se> odda odnosno tudi proda srcdl trga PodCetrtek cnonadstropna tiišai z gostilno in pekarno, hlev, vrt, prostorno dvoriSče (lasten stude- nec s stalno pitno vodo) in gozdna parcela izvcn trga. Ponudhe na Posojilnico na Dolu pri Hrastniku. Crna zimska suknja, kratek povrSnik-suknja, temen Ulster površnik, vse za srednjo, bolj močno postavo, v zelo dobrem stanju kakor novo, se proda. Mafcs Zabuko&ek, modno krojaštvo, Celje llNKARNA d.d., liELJE Osnovana 1923.1. prevzemši poslovanje dotedanje DRŽstVNE CINKHRNE, osnovane že 1873 Predeiuje in izkorišča CINKOVO RUDO in CINK Glavni proizvodi Cinkarne d d so: cink, surov in rafiniran v blokih, cinkova piočc- vina vsch dimenzij in dcbelin, bakrena pločcvina vsch dimenzij in dcbelin, cinkov prah,žv