izhaja prve dni v mesecu. — Izlazi prvih dana u mjese>-Излази првих дана у мјесецу. --Posamezna štev.
2 Din. — Pojedini broj 2 Din. — Поједини број 2 Дин. — Redakcija i administracija u Ljubljani, Dunajska cesta br. 58.
Liu (ijana - Љубљана. — Letna naročnina 24 Din. — Godišnja pretplata 24 Dm. — Годишња ,прет-плата 24Дин. — Редакција и администра-ција у Љубљани, Дунајска цеста ip. 58. — Odgovorni urednik Ivan Cek.
[
_l
Glasilo „Udruženja kurjačev državne železnice kraljevine SHS v Ljubljani".
I. redouitu slavno skupština
vršit će se dne 20. V. 1925 u Ljubljani u lokalu udruženja, Dunajska cesta 58. Početak tačno u 9. sati.
I. redni oDčni zbor
se bo vršil dne 20. maja 1925 v Ljubljani v, društvenem lokalu, Dunajska cesta 58. Začetek točno ob 9. uri.
udruženju, a udruženje, kojeg člani učestvuju na taj način u društvenom životu uspijeva, jer mora uspijevati. Osobito pak udruženje sa ciljevima i svrhama kakve ima naše udruženjć.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika.
2.	Izveštaj odbora.
a)	izvještaj predsjednika,
b)	izvještaj sekretara,
c)	izvještaj blagajinika.
3.	Određenje mjesečne članarine.
4.	Promena pravila.
5.	Samostalni predioz?.
6.	Izvještaj revizora.
7.	Biranje odbora.
8.	Biranje revizora.
9.	Eventualije.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika.
2.	Poročilo odbora:
a)	poročilo predsednika,
b)	poročilo tajnika,
c)	poročilo blagajnika.
3.	Določitev mesečne članarine.
4.	Sprememba pravil.
• 5. Samostojni predlogi.
6.	Poročilo pregledovalcev- računov.
7.	Volitev odbora.
8.	Volitev pregledovalcev računov.
9.	Slučajnosti.
Pozivamo povjerenike i članove, da Vabimo zaupnike in članstvo, da se dođu u velikom broju na glavnu skup- občnega zbora polnoštevilno udeleže! štinu!
O d b o r.
O d b o r.
Pred glavnom skupštinom.
Domalo vršit će se naša prva redovita glavna skupština. Nema dvojbe, da će to bili za nas lo-žace događaj vanrednog značenja. ne samo zbog toga, što je glavna skupština več sama po sebi kod svakog udruženja važan dogođaj, nego osobito zbog toga, jer će nam se tom prilikom pružiti prvi put mogućnost, da se u većem broju sestanemo drugovi, koji djelujemo i se mučimo svaki u svom kraju, Jroji smo si po životu in nevoljama, što nam ih j!e sudbina naložila, prilično jednaki, a smo si ipak tako ludi među sobom. A to je napose i razumljivo. Nemamo niti sredstava niti vremena, da bi šetali na okolo, pa bilo u svrhu međusobnog upoznavanja, služba pak zahtjeva, da bude taj ovdje, onaj ondje.
Zbog toga apeliramo več sada na svakog pojedinog druga, da po mogućnosti učestvuje u našoj glavnoj skupštini, da svojim učestvovanjem, pokaže svoju svijest, da manifestira odlučnost, da se krepko zauzme za svoja prava te da pokaže solidarnost sa svojim ostalim drugovima.
Ali samo učestvovanje još je premalo. Ako moguće, neka svaki kuša, da dođe na glavnu skupštinu dobro spreman. Na glavnoj skupštini podat će odbor svoj izvještaj, a članovi će ga saslušat i se o njem izjavit. Nije dužnost člana, samo da sluša i prihvati izvejštaj, nego ima pravo i čak dužnost mu je da kuša stvarnom kritikom, umnimi nasvjetima i korisnim prijedlozima ispraviti eventualne pogriješke ili nedostatke itd. Svaka glava ima svoju misao, a više možaka znade više, mi svi pak znademo sve. I baš ovo jest pozitivan rad u
Na glavnoj skupštini trebat će da progovorimo o nacrtima za budućnost. Kratko je doba opstanka našeg udruženja. Zato se je upotrebilo mnogo vremena za organiziranje udruženja i taj rad nije još svršen. Obratno, mnogo će još vremena proći, dok ćemo lakim i mirnim srcem reći: dovršena je organizacija. Razume se s roga, da se odbor nije mogao latiti takvom revno-šćii rada, da postigne ciljeve, koje smo si star ili prilikom osnovanja našeg udruženja. Učinilo se samo ono, što se u tako doba moglo. Glavni rad pak nas još čeka. Mnogo ima još mjesta, gde nas cipela žulji, treba da ih ugladimo, da ćemo moći korakati napred. Mnogo ima još pitanja, koja se ticaju naše egzistencije i koja još nisu riješena ili pak su rđavo ili štetno po nas riješena. S toga trebat će još mnogo rada i mnogo puteva, dok uklonemo sve nedostatke. Našim pretcima nije bilo dobro; donekle* su ovo sami zakrivili po poznatoj prislovici- da je svaki svoje sreće kovač. Kako si slikaš, tako češ ležati pa su i ovi iskuGli tu istinu. Pa i nama nijte mnogo bolje. I mi smo koješta zakrivili, djelomice zbog svoje nemarnosti, djelomice jer smo svoju sudbinu izručili u ruke ljudima, koji nisu imali ni razumjevanja ni srca za naše muke i patnje. A sad, kad smo se jatili sami, da riješimo pitanja, kolje se ticaju našeg opstanka, dužni smo sebi i budućim generacijama, da dobro i temeljito premotrimo načine, kako ćemo ih riješiti.
Napomenuli smo već nepotpunost naše organizacije. Pa ne bi ni bilo moguće stvoriti nešto potpuno odmah u nočetku.
Naše udruženje jest još više manje lokalnog značaja. Ali budući se je već počelo širiti preko uskih lokalnih granica, trebat će, da mu damo takav oblik, koji će mu nadalji razvitak olakšati te ugladiti put. U tej' stvari bit će svaki pametan nasvjet dragocjen.
Na glavnoj će se skupštini mnogi između nas, kako več napomenuto, po prvi put susresti. Time će glavna skupština ispuniti jednu vzmeđu najvažnijih zadaća: međusobno spoznavanje. Nije dosta, da smo jednog stana, da nas veže isti rad, iste patnje i muke oko egzistencije. Ako se međusobno ne poznajemo, bit će nam teško, da nastupimo zajedno kod skupnih akcija. Tako međusobno poznavanje uklanja svako nepouzdanje i vodi do uspješne saradnje sviju sposobnih sila.
Nabrojili smo tako nekoliko misli, koj bi bilo dobro, da premotre učesnici glavne skupštin. Nadamo se, da će članovi u isto većem broju, učestvovati ц glavnoj skupštini .te im kličemo:	Do skorog
viđenja!
Pred občnim zborom.
V kratkem se bo vršit naš prvi redni občni zbor. Brez dvoma bo to za nas kurjače dogodek izredne važnosti, ne samo zaradi tega, ker je občni zbor že sam na sebi pri vsakem društvu važen dogodek, marveč še prav posebno zategadelj, ker se nam bo ob tej priložnosti nudila sploh prvič možnost, da se v večjem številu snidemotovariši, ki delujemo vsak v svojem kraju in se trudimo, — ki smo si
po življenju in trpljenju, ki nam ga je usoda naklonila, precej enaki, pa smo si vendar tako tuji med seboj. Pa to je tudi razumljivo. Nimamo niti sredstev, niti časa, da bi pohajali okrog, pa bodisi tudi v svrho medsebojnega spoznavanja, služba pa zahteva, da bodi ta tukaj, oni tam.
Vsled tega apeliramo že sedaj na vsakega poedinega izmed tovarišev, da Se po možnosti udeleži našega občnega zbora, da- s svojo udeležbo pokaže svojo zavednost, da manifestira odločnost, potegniti se krepko za svoje pravice ter da pokaže solidarnost s svojimi ostalimi tovariši.
Ampak udeležba sama je še premalo.
' Če le mogoče, naj si vsakdo postavi nalogo, da bo prišel na občni zbor dobro pripravljen. Na občpem zboru bo podal odbor svoje poročilo. Članstvo ga bo poslušalo in pretehtalo. Ni sanio dolžnost člana, da posluša in odobri poročilo, temveč ima tudi pravico in celo dolžnost, da s stvarno kritiko s nametnimi nasveti in koristnimi predlogi skuša popraviti even-tuelne pogreške, morebitne pomanjkljivosti itd. Vsaka glava ima svojo misel, več glav več ve in vsi znamo vse. V tem obstoja ravno pozitivno delo v. društvu, in društvo, čigar člani se v taki meri udeležujejo društvenega življenja, uspeva, ker mora uspevati. Zlasti društvo s cilji in na-i , meni kot jih ima naše društvo.
Na občnem zboru bo treba tudi spregovoriti c načrtih za bodočnost. Kratka je doba obstoja našega društva. Zato se je mnogo časa porabilo za organiziranje istega in te delo še ni dovršeno. N .sprotno,
Nekaj o toploti in njeni uporabi.
Še pred kratkim so sodili, da je toplota neke vrste snov, ki se lahko pretaka iz enega telesa v drugo, kakor voda. To sodbo pa je izpodbilo dejstvo, da žamoremo s trenjem, to je z drgnjenjem telesa ob telo proizvajati na enem in istem telesu poljubno množino toplote. Če bi bila toplota snov, kot je n. pr. voda, bi tega ne mogla storiti. Torej z drgnjenjem se proizvaja toplota. Obratno pa lahko s toploto povzročimo gibanje, kot je to pri lokomotivi in drugih parnih strojih, kjer s premogom proizvajamo toploto, ki spremeni vodo v vodne pare, ki spravijo potom različnih priprav strojne dele v gibanje, "lakih primerov, kjer dobimo s trenjem toploto in obratno iz toplote gibanje je nešteto. Iz vseh teh primerov pa lahko sklepamo, da obstoja med toploto in gibanjem gotova nerazdružliiva vez. Zadostuje naj to. da j? toplota oni vzrok, ki povzročuje gibanje.
Nehote se nam stavi vprašanje, odkod pa izhaja toplota? Vsakdo bi odgovoril: pri zgorevanju različnih snovi kot so premog, drva, surovo olje ali nafta in drugih gorljivih snovi. Dobro! Odkod pa dobijo te snovi toploto? Njihov vir toplote pa je solnce, ki izžariva svojo blagodejno toploto ter jo deli vsemu, kar se nahaja okrog njega. Rastline dobivajo tolploto od solnca, ki jo tekom svojega življenja shranjujejo v organizmu. Toplota je tudi prepotrebna za vse človeško in živalsko življenje. Naj bo tu naveden en primer, s katerim naj je podana vsaj približna množina toplote, ki je solnce izžareva tekom enega leta. Ta množina je tolika, da bi stopila 30 m debelo plast ledu, ki bi se razprostirala okrog naše zemlje.
Toploto lahko občutimo ter na ta način zaznamujemo, če je telo v toplotnem stanju. Če pa to ni mogče primerjamo toploto telesa z različnimi pripravami. Naj-navadnejša priprava, s katero zaznamujemo različna toplotni stanja imenujemo toplomer ali termometer. S toplomerom
še dokaj časa bo preteklo, » redno bomo lahko z mirnim srcem rekli: organizacijo smo dokončali. Zato je umevno, da se ni mogel odbor lotiti s tisto vnemo dela v dosego ciljev, ki smo si jih ob ustanovitvi društva postavili. Storilo se je le, kar se je moglo v kratkem razdobju storiti. Glavno delo pa je še pred nami. Obilo je še mest, kjer nas čevelj žulji, treba »iti bo ugladiti da bomo lažje korakati naprej. Mnogo je še vprašanj, ki se liče jo naše eksistence in ki že niso rešena ali pa so slabo in nam v škodo rešena. Zatorej bo treba še mnog dela in mnogo poti, da bomo te nedostatke odpravili. Našem prednikom se ni dobro godilo. V veliki meri so si to sami zakrivili po znanem reklu, da je vsakdo sam svoje sreče kovač. Kakor so si p.pstlali, tako so ležali. Pa tudi mi nismo mnogo na boljšem Tudi mi smo marsikaj zakrivili, deloma vsfed svoje malomarnosti, deloma ker smo zaupali svojo usodo ljudem, ki niso imeli niti razumevanja, niti srca za naše križe in težave. Zdaj, ko smo se sami lotili reševanja vprašanj, ki se tičejo našega obstoja, smo dolžni sami sebi in svojim zanamcem, da se dodobra in temeljito pogovorimo o načinu, kako jih bomo reševali.
Omenili smo že nepopolnost naše organizacije. Saj tudi ne bi bilo mogoče, da bi kar takoj v začetku ustvarili nekaj popolnega. Naše društvo ima še kolikor toliko lokalen značaj. Ampak, ker se je že začelo širiti preko ozkih lokalnih mej, mu bo treba dati tako obliko, da mu bo nada Ijni razvoj olajšan in pot uglajena. V tej zadevi bo vsak pameten nasvet dragocen.
označujemo toplino ali temperaturo in ne množimo toplote. Višino temperature ali topline merimo s stopinjami. V navadi so Celsijeve in Reaumur-jeve (izg. Reomirje-ve). Stopinje označuje s številko, ki znači število stopinj, kateri se še pristavi na desni zgoraj majhna ničla in poleg nje še C ali R, kar znači Celsijeve ali Reomirjeve stopinje. —
Če se podamo k vodi, to je. k oni snovi, katero največ rabimo v življenju in katera nam služi tudi kot gonilno sredstvo različnih tehničnih naprav. Voda ima že po naravi dane posebne lastnosti, ki omo-gočujejo predvsem življenje vodnih živali, ker drugače bi pozimi poginile. Veda je namreč pri 4" C najgostejša in raditega se ahaja ta na dnu. Na vodni gladini pa jo v zimi, kadar voda .zmrzuje ohlajena na 0 11 -C in se stvori led, ki obvaruje kot slabi prevodnik toplote ostalo vodo prehudega ohlajenja. Slabi prevodniki toplote, so one snovi, ki se počasi segrejejo in se počasi ohladijo. Obratno pa so dobri prevodniki toplote one snovi,, ki se hitro segrejejo in
Na občnem zboru ge bodo mnogi izmed nas, kakor že rečeno, prvič srečali. S tem bo izpolnil občni zbor hkrati eno izmed najvažnejših nalog:	medsebojno
spoznavanje. Ni dovolj, da smo enega stanu, da nas vežejo isto delo, trpljenje in ubijanje za eksistenco. Če se med seboj nc poznamo, se bomo težko našli pri skupnih nastopih in akcijah. Šele medsebojno poznavanje odstranja vsako nezaupanje in vodi do uspešnega sodelovanja vseh sposobnih moči.
Nanizali smo tukaj nekoliko misli, ki bi bilo dobro, da jih udeleženci občnega zbora nekoliko premotrijo. Izražamo željo, da se čimnajveč članov udeleži občnega zbora in kličemo: Na skorajšnje svidenje!
Iz sestanka ZJŽ.
ZJŽ je sklicala 4. aprila 1925 sestanek, ki se je vršil v dvorani hotela Miklič. Povabljeni smo bili tudi mi in smo se ga udeležili. 0 tem sestanku podajamo tu kratko poročilo.
Ne bomo sicer razpravljali obširno o tem. kaj vse so razmotrivali razni govorniki. Zanimajo pa nas stremljenja in prizadevanja teh govornikov. V glavnem je šlo za to, da dobijo pastirji svoje ubogljive ovčice, ki so jih nekdaj imeli, spet nazaj. Bili so že veseli in so upali, da bo v njih mlinu spet dovolj melio; to u anje je polagoma izginilo. Pretresali so na dolgo in široko, zvijali se kot so le mogli, pozabili niso na društvene blagajne, ki jih je treba po'njihovem mnenju likvidirati. Dober okus, kaj? Strokovne časopise,! da je treba združiti v enega. Dokler so o vsem
hitro hladijo. — Slabi prevodniki so plini in tekočine, dobri pa kovine.
Če vpliva na vodo toplota, se ta najprej krči do 4 11 C, kjer postane najgostejša in tu dalje pa se širi in zavre pri 100" C. Toplota, ki jo moramo dovesti 1 kg vode, t. j. enemu litru, da spremeni temperaturo za 1 " C imenujemo eno kalorijo.
Važno je tudi, da na vrelišče segreta voda toliko časa ne spremeni temperature dokler ni vsa voda izparjena. Ta toplota se je porabila, da seje voda spremenila iz tekočine v paro in jo imenujemo izparil-na toplota ter znaša za vodo 537 kalorij pri normalnem zračnem pritisku. Koliko je to 537 kalorij naj pove primer, da lahko 5-37 kg vode segrejemo od 0 do 100" C.
Obratno pa opazujemo, da dobimo toploto, če pare zgoščujemo ali kakor pravimo kondenziramo in to je ravno ona, ki Smo porabili, da se je ista množina vode spremenila v paro. Če hočemo izrabiti paro, kot gonilno sredstvo za parne stroje jo proizvajamo v kotlih.
Kot smo že poprej omenili pridobiva-
tem obravnavali oni sami, jim je šlo vse gladko in v najlepšem redu. Na vrsto go pa prišli tudi ti: ti, ki se nikakor niso strinjali z enoglasnim zvonom, oziroma s tem, da samo na eno plat vdarja. Poprijeli so za vrv zvona ter mu pomogli, da je vdarjal na obe strani.
G. Rodrič je bil prvi, ki jim je povedal nekako tole:
Čisto brezpomebno je, da mi tukaj o vsem tem razpravljamo. Prvič, časopisa ne opustimo in sicer zato ne, ker, kar vas zanima, nas gotov ne, in nasprotno. Da bi imele vse kategorije skupen časopis, o tem za enkrat še ni govora. Dalje je omenil njih sočutje do nekega vpokojenega Člana ŽJŽ. Revež je bil v bedi, od nikjer nobenih dohodkov, v tej revščini se je obrnil do vodstva ZJŽ, da bi mu kaj pomagali. Pomagano mu pa ni bilo in s tem je bil seveda razočaran. Obrnil se je na to do društva strojevodij, ki mu je pomagalo.
Na to je odgovarjal g. Korcčec Blaž, da je pri njih član, ako je bil potreben, vedno dobil podporo. O tem in raznih drugih stvareh se ne bomo z nikomur prerekali, saj je dovolj kurjačev, ki so bili večletni člani ZJŽ in so o tem tudi poučeni. Ko je g. Rodrič v svojih nadaljnih izvajanjih omeni še več stvari, ki jim niso prav nič ugajale, so mu kratkomalo vzeli besedo. G. Rodrič je takoj uvidel, da nima tukaj nič več iskati, zato je vstal in z izgovorom, da mora v službo, zapustil dvorano.
Za njim je podal svoje mnenje delegat Udruženja rokodelcev. Izjavil je, da se v splošnem strinja z izvajanji svojega
mo toploto iz različnih gorljivih snovi. Gorivo ali kurilno moč gotovo cenimo po številu kalorij, ki jih dobimo če sežgemo 1 kg te ali one snovi. Tako ima petrolej 1100 kalorij; to se pravi, da lahko z 1 kg petroleja segrejmo 110 kg vode od 0" do 100" C, seveda, če se pri tem ne izgubi nič toplote v okolico. Lesno oglje ima 8000 kal., alkohol 7.100 kal., razne vrste premoga od 3000 do 8500 kal. Nikoli pa ne porabimo vseh teh kalorij gospodarsko, temveč se jih dosti poizgubi po okolici, v kateri zgoreva. Tako izrabimo pri parnih strojih, kot pri lokomitivi komaj polovico kurilne moči premoga. Ta negospodarska izraba premoga pa je odvisna pred vsem od kurišča in od načina kurjave. — Pri lokomotivah znaša ta zguba na premogu 40 do 75 odstotkov, to se pravi, da vržemo pri porabljenih 100 kg premoga 40 do 75 kg proč.
Iz teh vrstic je razvidno, kakšen pomen ima toplota za človeška življenja in koliko nam lahko koristi, če pravilno z njo gospodarimo.
predgovornika. Podobno se je izrazil tudi delegat Udruženja pregledovalcev voz. Zatem smo podali svoje mnenje mi kurjači.
Besedo je povzel naš tov. Cek. Izvajal ‘je nekako takole: Strinjam se s svojimi predgovorniki in pri poznavam delo strokovnih organizacij za spojitev v enotno organizacijo. Zdi se mi pa, da je za to še prezgodaj. Kaj se pojmuje pod besedo enotnost , se danes prav malo zavedamo, in so glede tega malega zavedanja takozvani »plavi« še nižje od nas. Sami se delijo v dve -skupini, ki nista med seboj sporazumni. Izražam željo, naj se nas pusti pri miru, ker mi še najuspešneje delamo tako kot smo sedaj. Ako se bodo druge organizacije sporazumele, tudi mi ne bomo za-ostajali.Vprašanje je, kdaj bo do tega prišlo.
Za tovarišem Čekom je govoril tov. Vidmar približno tako: Gospoda moja, kakor vidim, ste nas zopet povabili v zadevi nekakega ujedinjenja z vami. Videli ste, da se mi sploh nismo udeležili glavne konference, ki se je vršila dne 22. preteklega meseca. V svojem dopisu nas poživljate, da bi krenili na pot, po kateri bi prišli do sporazuma, takorekoč do nekega ujedinjenja. Gospoda moja, mi te poti ne bomo nikdar ubrali, in da je ne bomo ubrali, to ste zakrivili vi. Vaša krivida je tudi, da smo mi danes sami, ker vi nas niste nikoli poznali za nič, nikoli niste za nas napravili popolnoma nič. Jaz sam se imel veliko zaupanje do vaše organizacije, ker se je vaša organzacija spočetka res postavila na pravo stališče. In če bi bili po istem stališču korakali in delali naprej, ne bi bilo danes 14 organizacij, kakor jih imamo. Na žalost so nekdanji voditelji krenili v drugo smer, Zašli so celo na politično polje, da, postali so celo državni poslanci. Od tedaj dalje je organizacija dobila popolno nezaupnico od članstva. Meni samemu se je dogodilo, da sem zaprosil, da bi se interveniralo za kurjače zaradi službene obleke. Pa sem dobil sledeč odgovor: Kaj hočete vi, še mi je ne dobimo. Za vas je vsak krpa dobra, ker vi itak ne pridete v dotiko z nobenim gospodom; kurjač, bolj ko je umazan in razcapan, lepše ga je videti. Torej, gospoda moja, vidite, da ste se z nami kar naravnost igrali. Ko smo videli, kako so si tov. strojevodje v zaščito svojih interesov postavili svoje lastno društvo, smo si mislili, zakaj si ga ne bi postavili tudi mi, ker drugega izhoda nismo več videli. Zatorej smo dobili v svojih vrstah stare tovariše, da so nas pripeljali skupaj, da smo si povedali svoje misli; stvar se je začela z muko in težavo, a danes imamo toliko uspehov, ki jih lahko pokažemo in tudi dokažemo, da smemo po vsej pravici smatrati same sebe za najboljše zaščitnike svo^ misli in svojega obstoja. Zato izjavljam v imenu našega
društva, da se mi ne udružimo pod nobenim pogojem, niti na federativni podlagi.
Povedali smo jim svoje mnenje in s tem izvršili svojo nalogo na tem sestanku. V zavesti, da nimamo tam nič več iskati smo vstali ter zapustili dvorano.
Med ustanavljanjem našega društva.
Gotovo bo zanimalo marsikaterega tovariša zvedeti nekoliko o preteklosti našega organizatoričnega dela ob priliki ustanovitve našega društva. Tozadevno se je slišalo že marsikaj, česar človek ne bi mogel verjeti.
Ves čas se je sejalo med naše vrste seme razdora, ki naj bi nas oplašilo od nadaljnega dela. Na razpolago je bilo mnogo razdiralnega gradiva, namenjenega vsem onim, ki so si nadeli nalogo, da zdramijo nezavedne kurjače in jim pokažejo pot ki je edino prava in ki vodi do cilja. Samobsebi je razumljivo, da naše uspešno delo ni ugajalo nekaterim voditeljem gotovih organizacij, ki so se dobro zavedali, da utegne priti čas, da bodo obstojale te organizacije iz samih voditeljev.
V prvi vrsti se je trosil jned kurjaške vrste glas, češ, kurjači ne bi bili zmožni voditi sami svoje društvo in da bi tudi ne bili zmožni napraviit nekaj, kar bi bilo v korist kurjačev.
Nadalje so (nasprotniki našga pokreta napeli vse sile, da bi onemogočili započeto delo in da bi sploh prepreči h. ustanovitev našega društva. Kadarkoli in kjerkoli smo sklicali sestanke kurjačev z namenom, da se pobližje spoznamo in da še dogovorimo o svojem bodočem delu, ki nas je čakalo, že so nam bili za petami gotovi razdiralni elemnti. Namen teh raz-diračev je bil, vcepiti nezaupanje med kurjaške vrste v svrho, da bi še nadalje ribarili po kalnih vodah.
fz tega je razvidno pred kako težavno nalogo smo se tedaj nahajali in kako težko bi bilo delo, ki smo ga prevzeli na svoje rame.
Ali vse to nas ni oplašilo. Šli smo s polno paro na delo in danes že lahko pokažemo uspehe tega našega dela. In ti uspehi niso mogli ostati prikriti v vrstah kurjačev, vsled česar tudi priznanje ni izostalo. Priznanje za naše delo se pa izraža v rastočem zanimanju za naše društvo, trajno naraščanje 'števila članov dokazuje, da so kurjači prišli do zavesti, da je edina rešitev njihovega obstoja v tem, da si vsi skupaj zgradimo mogočno stavbo. ki mora biti tako krepka, da ga ne bo, ki bi si upal samo začeti razdirati to našo stavbo.
Naj bo torej prepričan slehern naš nasprotnik izven naših vrst, da se mu bo pene reči! vran poskus razdred, kar smo
si. sami ustvarili. Obljub in varanja mi kurjači ne rabimo več, ker tega materijala imamo že več kot preveč.
Odločili smo se, da bomo v svojem društvu delali tako, da bo lahko vsak kurjač ponosen na svoj stan. Uverjeni smo tudi, da ga ne bo člana v naših vrstah, ki bi nam mogel nekoč očitati nekaj podobnega, kar mi danes lahko opravičeno očitamo nekaterim, o katerih imamo točne dokaze o krivičnem delu v društvu. Tudi smo uverjeni, da ni več kurjača, ki bi šel kakemu zapeljivcu na lim.
Če bi bili ob ustanavljanju našega društva nekoliko (popustljivi, bi bili še danes raztreseni kot smo bili nekdaj. Tega smo se dobro zavedali, zavedali pa smo se tudi, da so pogoji za boljšo bodočnost naše kategorije v naših rokah. Zato smo se otresli tujih zagovornikov, ki naj bi ščitili naš stan. v prepričanju, da imamo v svojih vrstah sami svoje zagovornike, hkrati postavljajoč si nalogo- da si za bodočnost izvežbamo in izobrazimo novih, ki naj bodo po možnosti še sposobnejši od današnjih.
Dopisi.
Vsem tovarišem in sotrpinom iz podružnic! Ustanovili smo si lastno društvo in tudi lasten strokovni list, potom katerega nam je dana prilika za razgovor, zbližan je in izobrazbo, ter da se branimo vseh mogočih napadov na naš težak poklic.
Predno nadaljujemo svoje delo, bi bilo zelo umestno, da premotrimo svojo preteklost in pot, po kateri smo hodili do sedaj brez lastnega strokovnega društva, čeravno so nas ščitile razne druge močne organizacije. Videli bi, da je vzlic tej zaščiti z našim težkim poklicem šlo vedno na -labše, in sicer vsled tega, ker gotovi ljudje niso hoteli uvideti našega trpljenja na stroju ter so nas primerjali in stavljali v eno vrsto z raznimi drugimi kategorijami kot enake. Polcžrj kurjača pr jc ra žalcM tak. dr ga ne moremo in ne smemo nikeM rrimerjati z drugimi kategorijami, za Par imamo nebroj upravičenih vzrokov. S rar besedami lahko povemo, da je kuriač stroju suženj in trpin od zorne mladosti de pozne starosti, ako jo sploh dočaka. Cer. svoje življenje je izpostavljen naižalost-nejšim neprilikam, ki mu grenijo življenje. Koliko kapljic znoja prelije kurjač ves čas svoje službe od prenapornega dela na stroju, koliko nepotrebnih šikan mora prestati, koliko preziranja od različnih strani, vrhu tega je lačen in žejen ter zamazan, da se sploh ne upa med druge železničarje. Kot nagrada za vse to pa pridejo še kazpi.
Ne bomo naštevali še poedinih drugih tež-koč, kajti lahko bi napisali cel roman o s\ ojc__ težkem poklicu.
Tovariši, iz Organiziranega Železničarja z dne 15. in 27. marca 1925 št. 6 in 7 so razvidne zahteve vlakospremnega osobja, v smislu katerih naj bi postali po 10—15 letih službe po predpisanih izpitih uradniki 3. kategorije. To so ljudje, ki pridejo k železnici kot skladiščni in postajni delavci kakor smo prišli mi kot ku-riiniški delavci. Kdo bi pa prišel izmed nas v uradniško kategorijo, čeravno so tudi pri nas ljudje, ki so nečesa zmožni? Zakaj je pa pri nas preprečena pot do vsakega izpita za napredovanje v višjo kategorijo? Zakaj ni za kurjača vsaj takrat pripravljena lažja služba, ko ga že moči zapuščajo? Vsa ta in še mnogo drugih važnih vprašanj imamlo, tovariši, ki jih bomo morali sami rešiti in se sami boriti.
Ni dolge, kar so strojvodje slovesno obhajali stoletnico svojega strojevodskega stanu. Zakaj ra nismo mi kurjači obhajali istega jubileja saj je tudi naš stan prav toliko star? Kot najbolj točen odgovor bi lahko navedli, da bi tudi mi lahko obhajali stoletnico — modernega suženjstva kurjačev in ničesar drugega.
Torej, cenjeni tovariši. 100 let je že minulo, odkar obstoja naš stan. Vzdignimo se ob tej obletnici in pojdimo na delo! Vseh nedostatkov in težav, ki Jih tako bridko in težko prenašamo, smo si sami krivi, ker naše znanje in naša izobrazba daleč zaostajata za znanjem in izobrazbo onih, ki napredujejo. Zato kličem vsakemu sotrpinu, naj podpira svoje društvo, ker s tem podpira samega sebe. Podpirali smo že razne organizacije, ki so stale na stališču resnice in pravice pa le malo ali nič smo želi uspehov od njih, sami pa smo povsem pozabili nase, in zato smo še danes sužnji. Ker pa ie pred nami prvi občni zbor našega društva, nastaja vsakemu našemu članu dolžnost, da z vsemi svojimi močmi in sredstvi sodeluje pri tem, da dobi naše društvo trdno podlago za težko delo, И -as še čaka v dosego boliše bodočnosti. Zanimanie vsakega člana 7° or-qanjVaciio odvisi od dela odborov m krn-ievuih za”emkov. Tako delo codr'žnic oloipuje delo	AVp np hoifo
podružnice za nič zanimale, ne bomo mogli tudi od centrale nič zahtevati.
Torei želim da bi bil nrvi občni zbor dobro zastopati od podružnic, da napravimo gladko pot, po kateri bomo lahko korakali " boljšo bodočnost!
S tovariškim pozdravom Vaš sotrpin F.
Radi piomianjkanja prostora bomo priobčili imena darovalcev v prihodnji številki.