PaStaina platan* r gotovint.
ŠTPiV. 52.
V LJUBLJANI, sobota 3. marca 1928.
Posamezna številka Din i* 1.PT0 V,
fannumffmis
Ishaj* 'vsak dan opoldne, ia?xeis&l nedelja in praznik«.
IteM&ut naročnina: V Ljubljani in po požtli U Din 20'—, inozemstvo Din 80"—,
Keastfissn političen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. t^RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.033,
Prazno grmenje.
Vse mogoče grozi in obljublja naša cenjena seljačka demokracija, ki hoče z generalom na čelu vlade zasigurati demokracijo. Grozi z eksodusom, še več s popolno absenco iz skupščine in z naj-odločnejšim bojem proti vladi. Če bi verjel človek besedam šefov seljačke demokracije, potem bo nastal naravnost konec sveta, če ne bo vlada padla na kolena pred seljačko demokracijo, če ne bodo vse njene zahteve izpolnjene.
Pa naj bodo vse te grožnje še tako kričavo izrečene, naj jih podkrepljujejo še take fizične izjave v skupščini, vseeno niso nič drugega ko — prazno grmenje. Na naivnega pristaša seljačke demokracije, ki razume to Radičevo specialiteto približno tako ko njegovo že pokopano čudotvomo republiko, ima morebiti to grmenje še kak učinek, ker pač še niso izumrli ljudje, ki se ne bi bali grmenja. Kdor pa je le količkaj pokukal v najbolj enostavna pravila politične abecede, ta ve, da more postati grmenje nevarno le, kadar izhaja od mož, ki so po svoji neustrašeni borbenosti znani.
Naj pa im«jo šefi seljačke demokracije še toliko lepih lastnosti, vendar kot neustrašeni !x>rci še niso zasloveli nikdar.
G. St. Radič je n. pr. silno paradiral kot predsednik one slavne miroivorne in čudotvorne republike. Ponašal se je s dvojim revolucionarstvom in šel je celo tako daleč, da je svoje ljudi zaprise-gal na republiko. Narod je tedaj sveto veroval, da bo Radič storil tudi zadnji odločilni korak in da ho boj stopnjeval, dokler ne doseže vsaj stare hrvatske avtonomije, če je že republika izključena. Mesto tega pa je zadostovalo, da je lepega dne prijel policist g. Radiča lepo za peto in ko je prišel g. Radič iz slavne rupe na svetlo, je bilo tudi konec njegovega republikanstva. Kje pa je le najmanjši dokaz, da se tudi sedanje grmenje ne bo končalo z enako ponižnim vstopom v vlado.
Ali ni že ves boj za koncentracijsko vlado to dokazal? Ali je mar bil ta boj načelne prirode?
In drugi voditelji seljačke demokracije?
Kot veliki borzi za unitarizem, centralizem, vidovdausko ustavo, edinstvo naroda so nastopali in na podlagi teh idej prišli do politične moči, ker je tedaj bil Beograd dovzeten predvsem samo za take melodije, ker so v politiki skrahi-rali vsled svojih metod, ker so pridobili svoji stranki nelaskav naslov najbolj osovražene stranke, ker je vsled tega njih glorije konec, pa so nakrat zavrgli vsa svoja politična načela in začeli oznanjevati to, kar so preje preklinjali. In do pičiče tako, kakor so preje grmeli proti avtonomistom, grme sedaj proti hegemonistom, centralistom in zahtevajo revizije ustave. Po tem nezaslišanem izdajstvu lastnih načel pa zahtevajo, da bi ljudje mislili, da se bo sedanje grmenje končalo drugače ko njih prejšnje.
Taki spremenljivi borci pa še nikdar niso bili neustrašeni borci za demokracijo. Neustrašeni borci so prihajali le iz vrst onih prepričanih ljudi, ki niso nikdar delali zaradi taktike načelne kompromise, kakor to delajo sedanji aranžerji neokusnega votlega grmenja.
Zato pa bi bilo tudi skrajno napačno, -če bi se javnost na vse to grmenje ozirala, ker pač izhaja to grmenje le od ljudi, ki se še niso izkazali pri nobenem pozitivnem delu.
Zato preko vsega tega praznega grmenja na dnevni red, ker tudi narod hoče samo dejanja, ne pa besede. Teb je biJo je več ko dovolj in vsaj g. Radič bi *mel to spoznati.
Proračun prosvetnega ministrstva sprejet
Beograd, 3. marca. Včeraj popoldne ob 5. se je nadaljevala seja narodne skupščine, še pred začetkom seje so zemljoradniški radi incidentov na včerajšnji dopoldanski seji, ko je prišlo do spopadov med Kokanovičem, Veljo Grgurevičem in drugimi radikalskimi poslanci, sklenili, da se bodo udeležili seje narodne skupščine in da se bodo vsi prijavili k debati in tako onemogočili vladi, da bi kar na hitro roko odpravila velik del proračuna. Na seji skupščine se je res vseh devet zemljoradniških poslancev prijavilo za besedo. Predno pa se je še prišlo na dnevni red je povzel besedo Voja Lazič, da govori zaradi kršenja poslovnika. Povdarjal je, da se je d o zdaj vedno naznanjalo, kateri razdelek proračuna je na dnevnem redu. To pot pa se to ni zgodilo. Včeraj se je ta običaj kršil. Kar nenadoma smo izvedeli, da glasujemo o proračunu vrhovne državne uprave, prej pa nismo vedeli za kakšen proračun bomo glasovali. Sedaj nam je predložen proračun prosvetnega ministrstva, a mi ne vemo o katerem razdelku se razpravlja. Poslovnik se ne sme na ta način gaziti. Mi protestiramo proti temu in zahtevamo, da se natančno pove, o čem razpravljamo. Trdim, da proračun pravosodnega ministrstva še ni izglasovan v skupščini in zahtevani, da se postavi ta proračun na dnevni red, da se bo lahko končala debata o njem.
Podpredsednik dr. Hrasnica na to izjavlja, da se proračun ni nikoli postavljal na dnevni red po posameznih razdelkih temveč vedno v celoti.
Skupščina je prešla nato na razpravo
o	proračunu prosvetnega ministrstva. Prvi je spregovoril prosvetni minister
Milan Grol, ki se je obširno bavil s proračunom svojega ministrstva. Najprvo je govoril v splošnih potezah o proračunu. Potem pa je govoril o varčevanju v zvezi z izvajanjem prosvetne politike. Razpravljal je dalje o posameznih zakonih in zakonskih načrtih, o nekaterih amand-manih itd. Graja posebno, da se v prosvetnem proračunu nepravilno in vedno na škodljiv način štedi. Zaradi tega bo moral predlagati nekatere amandmane, od katerih ne bo mogel na noben način odnehati.
Za prosvetnim ministrom se je oglasil k besedi zemljoradnik Cubrilovič, za njim pa Čeda Kokanovič. Oba sta ostro napadala proračun. Za Kokanovičem sta govorila še Kovica Šanlič in Tetejan.
Oba sta kritizirala proračun in obsojala namero vlade, ki je hotela proračun na tak nenavaden način kar ni hitro spraviti skozi skupščino.
Ob 9. zvečer je bil proračun prosvetnega ministra od vladne večine izglaso-j van in sprejet. — Za tem je predsednik dr. Perič predlagal, da se zemljoradniški poslanec Čeda Kokanovič izključi od skupščinskih razprav, ker je njega, predsednika, razžalil in ker je poročevalcu iztrgal proračun pravosodnega ministrstva iz rok. Nato je povzel besedo čeda Kokonovič in rekel, da se hoče vladna večina na vsak način iznebiti opozicije, da bi v skupščini lahko delala brez vsake kontrole. — Večina skupščine je predlog predsednika Periča sprejela in tako je bil Kokanovič izključen od treh skupščinskih sej. — S tem je bila včerajšnja seja zaključena. Naslednja seja je bila napovedana za danes dopoldne ob 9.
Bosanski radikali za vladnn politiko.
Beograd, 3. marca. Včeraj popoldne so imeli sestanek radikalni poslanci iz Bosne in Hercegovine. Na ta sestanek je sklical radikalske poslance minister za agrarno reformo dr. Vlado Andrič. Po sestanku je bil izdan komunike take-le vsebine: Po daljši razpravi, ki so se je udeležili vsi prisotni poslanci, se je ugotovila enodušnost v mišljenju o današji politiki, ki jo vodi vlada. Zaradi čim tesnejšega sodelovanja z Jugoslavensko muslikansko organizacijo, se je sklenilo, da se skliče skupna konferenca, na kateri naj bi se razpravljalo o političnih in gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Bosne in Hercegovine.
S	sinočnje seje bosanskih radikalov se doznava, da so se vsi bosanski radikali soglasno izjavili za današnjo politiko Velje Vnkičeviča. Kakor tudi za to, da se v polni slogi in bratstvu rešujejo vsa vprašanja z muslimani. Edino politika sporazuma z muslimani more Bosno rešiti težke krize. Izražena je bila želja, .da se poslanci čim pogosteje sestajajo in da rešujejo vsa sporna vprašanja. Gg. Kobasica in Kujundžič sta bila pooblaščena, da z zastopniki muslimanov obravnavata in rešujeta sporna vprašanja.
V	teku razgovora so se obravnavala nekatera vprašanja o agraru, ki so neugodno vplivala na poslance. Minister dr. Vlado Andrič je glede tega izjavil, da bo predložil zakonski načrt, s katerim se bo rešilo vprašanje haka na ta način, da kmetje ne bodo nič plačali.
Sklenjeno je bilo, da se bo te dni vršila skupna konferenca z muslimani. Govorilo se je tudi o akciji dr. Milana 8r-ikiča. Radikalni poslanci so to akcijo najenergičneje obsojali in se je vseh enajst poslancev izreklo za politiko Ve-lje Vukičeviča ter proti Srškovičevi politiki. Tudi ostali trije poslanci Kaludjer-
čič, Matija Popovič in Laza Markovič so se v tem z njimi solidarizirali. Bosenski radikali obžalujejo, da se je njih dovče-rajšnji voditelj, ki ima velike zasluge za radikalno stranko, od njih ločil in se lotil pogrešne in škodljive politike.
Nadejajo se, da se bo dr. Sršklč v zadnjem trenutku še premislil. Če pa tega ne stori, mu napovedujejo poslanci naj-energičnejši boj. Kar se tiče revizije ustave, oni odklanjajo tudi samo misel na to ter obsojajo to akcijo, ker ruši temelje, na katerih je zgrajena država. Zato so se proti temu odločno borili.
MARINKOVIČ O SVOJEM POTOVANJU
Beograd, 3. marca. Včeraj popoldne ob
4	je odpotoval v Ženevo dr. Voja Marinkovič. Na kolodvor so ga pospremili mnogi poslanci, potem uradniki zunanjega ministrstva, dalje minister Korošec, dr. Andrič, dr. Spaho in Kočič in slednjič novinarji. V Zagreb je odpotoval z Marinkovičem tudi Ilija šumenkovič, ki se bo v Soboto takoj zopet vrnil v Beograd. Dr. Marinkovič je včeraj dopoldne izročil dr. Šumenkoviču svoje posle.
Pred svojim odhodom je dr. Marinkovič izjavil:
»Grem v inozemstvo zaradi zdravljenja. Nimam nobene posebne misije in ne odhajam zaradi kake politike. Neikaj dni ostanem v Ženevi, ker so tam v bližini zavodi, ki so mi jih priporočali radi zdravljenja. V Ženevi ne bom imel nobenih posebnih sestankov. Ker bom tam le malo časa, bom posetil tiste ministre, ki jih bom tisti čas ravno dobil.«
V	političnih krogih pa mislijo, da bodo konference, ki jih bo imel Marinkovič vseeno važnejšega značaja. Predno odide Marinkovič na odmor, m sestane z Briandom, Benešem in Titulescocm.
Seljačka demokracija koleba.
Beograd, 3. marca. Včeraj popoldne je imela kmečko-demokratska koalicija sejo. Večina kluba je pristala na to, da se za zdaj še opusti eksodus iz narodne skupščine in da se mesto tega v skupščini začne najhujša borba.
Doznava se vzlic temu, da kmečko-demokratska koalicija ne bo odšla iz Beograda, temveč se bo udeležila danes seje narodne skupščine. Njena nastopanje pa bo mnogo ostreje kakor dozdaj-Koalicija bo delala vladi razne neprilike z obtožnicami radi korupcije, z resolucijami, predlogi itd. Kmečko-demokratska koalicija tudi zato še ni sinoči končno sklepala, ker je hotela videti, ali bo vlada forsirala proračun in ali bo pristavila na dnevni red še kak drug razdelek proračuna. Izgleda, da vlada tega ne bo storila, ker se zemljoradniki udeležujejo diskusije.
RADIČ POŠLJE POvSEBNO DEPUTA CIJO H KRALJU.
Beograd, 3. marca. Sinoči so nekateri listi prinesli izjavo nekega osebnega prijatelja Štefana Radiča, da je bilo na'seji kmečko-demokratske koalicije sklenjeno, da bo šla k kralju deputacija, ki bo razložila situacijo. Ta deputacija bo morala kralju opisati vse, kar se počenja v državi. H krati bo povedala, kaj bi bilo pp mnenju kmečko-demokratske koali-; cije vse treba storiti. — Na drugi strani ; smo izvedeli, da o takem koraku še ni , bilo govora.
i .................—.	.........
| ZEMLJORDANIKI PROTI ABSTINENCI.
Beograd, 3. marca; Po včerajšnji seji narodne skupščine je imel zemljoradniški klub kratko sejo, na kateri je razpravljal o izključitvi Čede Kokanoviča od skupščinskih sej. Sklenilo se ni glede tega še nič. Odločitev bo padla na današnji dopoldanski seji kluba. Nekateri zemljoradniški poslanci so zelo bojevito raz-j položeni. Ti prigovarjajo, na bi zemljo-i radniki posnemali taktiko kmečko-demo-kraitske koalicije in naj bi se tabo kakor klub kmečko-demokratske koalicije toliko časa absentirali od sej narodne skupščine, dokler bo Kokanovič izključen od njih. — Ni pa posebno verjetno., da bi do take abstinence Tes prišlo.
LJUBA SRETKOVIČ GUVERNER NARODNE BANKE.
Beograd, 3. marca. Včeraj je kralj podpisal ukaz, s katerim je bil za guvernerja Narodne banke postavljen Ljuba Sretkovič, dosedanji izvrševalec službe guvernerja. S tem imenovanjem je po dolgem času rešeno to važno vprašanje. Ljuba Sretkovič že preko 30 let deluje v naših gospodarskih organizacijah. On je bil iniciator mnogih gospodarskih udru-| ženj. Pred vojno se je bavil mnogo tudi
6	politiko ter je bil izvoljen tudi za poslanca. Bil je podpredsednik glavnega .odbora prejšnje stranke samostalcev in namestnik Ljube Davidoviča. Po vojni je bil podpredsednik glavnega Odbora samostojne demokratske stranke. Iz te | stranke pa je po znanem Pribičevičevem govoru v Zagrebu izstopil.
ZASEDANJE ALBANSKEGA PARLAMENTA.
Tirana, 3. marca. Včeraj se je začel« < zasedanje albanskega parlamenta.
PROTESTNA STAVKA VARŠAVSKIH ŠTUDENTOV.
Varšava, 3. mlarca. Dijaki varšavske univerze iri njih tovariši na tehniki » v ' protest proti nastopanju pohcije v vottl-| nem boju stopili v enodnevno stavko..
Stran 2.
»NARODNI DNEVNIK«, 3. marca 1928.
štev. 52.
Veliki župan in neresnice ,.Slovenskega naroda".
Že opetovano smo se na tein mestu bavi-li z »Jutrovimi« podtikanji in lažnjivimi napadi g. velikega župana dr. Vodopivca. Zdi se, gospodom iz SDS »Jutrovec blamaže ne zadoščajo, sedaj si hoče nekoliko te slave priboriti tudi »Jutrov«, popoldanski brat.
»Slovenski Narod« od 1. t. m. se je namreč v članku »Režim nezakonitosti tudi v verifikacijskem odboru« znebil gorostasnosti, »da bi moral biti radi zlorab v času skupščinskih volitev na ^predlog vladne večine izrečen sodišču veliki župan ljubljanski za dokazano kršitev zakona, vendar pa da doslej še ni bil aretiran«.
Dasi ne more biti dvoma, da je ta vest »Slovenskega Naroda« gola izmišljotina, smo
iz radovednosti poprašali na merodajnih mestih, kaj k temu pravijo. Član verifikacijskega odbora nam je povedal, da ni nikdar nič čul o kakih zlorabah ljubljanskega velikega župana o priliki skupščinskih volitev in da seveda tudi ni bil nikdar v verifikacijskem odboru stavljen kak tozadeven predlog. To teni manj, ker so bili vsi slovenski mandati brez izjeme gladko verificirani.
Veliki župan dr. Vodopivec sam pa je izjavil, da je za celo stvar izvedel šele iz »Slovenskega Naroda«, kateremu je tudi že poslal uradni popravek. Drugo pa da bo še sledilo, ko dobi za to potrebno pooblastilo od notranjega ministra.
Poljske volitve.
Prihodnjo nedeljo se vrše na Poljskem državnozborske volitve, ki bodo za nadaljni razvoj Poljske največje važnosti.
Volitve -se vrše v znamenju boja za ali proti Pilsudskemu, pa, čeprav Pilsudski sam ne kandidira. Toda zmaga vladne koalicije pomeni tudi zmaga Pilsudskega, ker je Pilsudski ustvaril to koalicijo in njej tudi določa politiko. Glavno pa je, da je danes Pilsudski faktični diktator Poljske, ki hoče nad vse omejiti pravice parlamenta in zato sku-Sajo opozicionalne stranke iz alternative: za ali proti Pilsudskemu ustvariti svoje bojno geslo: za ali proti parlamentarizmu. Če po pravici, bo šele pokazala bodočnost, ker je dosedaj Pilsudski vedno skušal, da varuje parlamentarne forme, čeprav je v ta namen včasih zakone po svoje tolmačil.
Poljske volitve pa so zanimive predvsem tudi vsled tega, ker je Pilsudskijev nastop popolnoma zmešal poljsko strankarsko življenje. Ko je Pilsudski z državnim 'udarom vrgel Witosevo vlado, je bil njegov nastop absolutno uperjen proti desničarjem. Delavci so zato tudi pozdravljali Pilsudskijev nastop in bistveno pripomogli k njegovi zmagi, ker niso hoteli železničarji prevažati vladi udanih čet.
Kaj kmalu pa se je začelo delavsko navdušenje za Pilsudskega ohlajevati. Pilsudski •je namreč smatral za svojo glavno nalogo, da dvigne polisko gospodarstvo in zlasti produkcijo, zato ni bil dostopen za razne socialne reforme, ki bi samo otežale poziciji poljske industrije. Zaradi tega je pričel Pilsudski iskati stika z veleindustrijalci ter ta stik tudi našel. Veleposestniki in veleindustrijalci so namreč izprevideli, da je Pilsudski sicer proti desničarskim strankam, ne pa tudi proti njim. Nasprotno je red, ki ga je vsepovsod uvajal Pilsudski znatno koristil gospodarskim krogom, ki so zato pričeli vstopati v Pilsudskijev tabor.
Toda ne samo med konservativnimi gospodarskimi krogi je dobil Pilsudski mnogo zaveznikov, temveč zlasti mnogo tudi v levo orientiranih inteligenčnih krogih, ki so bili prenapetega poljskega strankarstva že davno siti, zlasti pa korupcije, ki so jo uganjali nekateri hinernacionalistični krogi pod krinko nacionalizma. Posebno pa so pozdravili Pilsudskega vsi bivši poljski legionarji in dobrovoljci, katerih faktični voditelj je vedno bil Pilsudski. A tudi med socialisti samimi je dobil Pilsudski zanesljive zaveznike in tako so dejansko v njegovi vladni skupini zastopane vse stranke.
Zato pa je tudi popolnoma negotovo, kak-Sen bo rezultat volitev. V prejšnjem sejmu
je imela desničarska večina od 444 poslancev 236 in sicer so imeli krščanski socialisti 19, narodni demokrati, ki so se sedaj prekrstili v katoliške demokrate 102 poslanca, krščanski demokrati 40, narodni katoliki 5, narodni delavci 18 in skupina »Piast« (veliki kmetje) 53 poslancev. Tekom petletnega trajanja sejma pa so se izvršile med strankami precejšnje izpremembe in tako se je odcepil poslanec Bartel od narodnih delavcev in prišel k Pilsudskemu, ravno isto pa so doživele tudi vse druge stranke A tudi med kmečkimi strankami »Piast«, »Wyz\volenie« in »Stron-vicho chopske« je prišlo do velikih izpre-memb in gotove je, da bo velik del kmetov volil Pilsudskega, zlasti še, ker so vsi veleposestniki in vse višje poljsko plemstvo za Pilsudskega.
Velikansko vlogo pa igra pri poljskih volitvah tudi vera. Značilno je, da skoraj vse poljske stranke povdarjajo svojo uda-nost katoliški cerkvi. V začetku volivnega boja so bili desničarji skoraj sigurni svoje zmage, ker so imeli na svojih listah mnogo duhovnikov. Novi poljski kardinal Hlond pa ;e za Pilsudskega in je zato prepovedal vsem duhovnikom, da bi nastopali kot kandidati. Pod kardinalovim vplivom se je seveda stališče Pilsudskega znatno zboljšalo in ni izključeno, da bodo prinesle nedeljske volitve Pilsudskemu veliko zmago.
Volivni boj se vrši na Poljskem zelo ostro in zlasti delovna je vladna večina, ki uporablja za zmago svojih kandidatov prav vsa sredstva, tudi nasilna. Zanimanje za volitve je splošno veliko in samo preteklo nedeljo je bilo 68 volvnih shodov, katerih se je udeležilo do 120.000 volivcev. Večina shodov je potekla mirno, na nekaterih pa je tekla tudi kri. Tako je prišlo na koumnističnem shodu v Varšavi do krvavih spopadov. Ko je skušala policija napraviti red, je bila napadena s kamenji, nakar je nastopila konjenica. Viharen je bil tudi shod ortodoksnih Židov, ki so ga skušali razbiti pristaši cionizma.
Kakor rečeno se vrši poljski volivni boj v znaku gesla: za ali proti Pilsudskemu. Prave namere Pilsudskega pa so kljub temu nepoznane in nihče ne ve, ali hoče Pilsudski ohraniti parlamentarizem, ali pa proglasiti tudi formelno diktaturo. Verjetno je le to, da Pilsudski ne bo dal moči iz rok, pa naj dajo volitve kakšenkoli rezultat.
Značilno za pozicijo Pilsudskega je, da ga nekaleri monarhisti že označujejo kot edino mogočega poljskega kralja, pa čeprav so bili preje ravno monarhisti niajvečji nasprotniki Pilsudskega.
Politične vesti.
= Seja skupščine. Proračun ministrstva pravde sprejet. Včerajšnja dopoldanska seja Narodne skupščine se je pričela ob 10. dopoldne. Seljačka demokracija se seje ni udeležila. Od opozicije so bili navzoči samo zemljoradniki in zastopniki manjših skupin. •Predsednik skupščine dr. Perič je takoj odredil, da gre skupščina na dnevni red, na poročilo o verifikaciji mandata radikalnega poslanca Radka Parežanina. Proti temu predlogu je energično protestiral zemljoradnik Voja Lazič, češ da ni imel Parežanin, ko je
bil izvoljen za poslanca še 30 let. Ker je bil | predsednik mnenja, da je debata že zaključena, je prišlo do ostrih prerekanj med njim in člani opozicije, ki so zahtevali besedo, j Padali so zopet ostri izrazi. Končno je le mogel govoriti poslanec Lazič. Po njegovem govoru je odredil predsednik glasovanje in je ■ skupščina mandat Parežanina verificirala. — Na!o je predsednik skupščine odredil nadaljevanje proračunske razprave Najprej je podal justični minister Milorad Vujičič zelo kratek ekspoze in predlagal, da sprejme
skupščina proračun, kakor je predložen. Nato sta se k besedi prijavila hrv. federalist Pavelič in zemljoradnik Vujičič. Ko je ta odšel po akte v svoj klub, je federalist Pavelič že končal svoj govor in ker ni bilo nobenega prijavljenega govornika, je predsednik zaključil debato. Ko se je Vujičič vrnil, mu ni hotel dati predsednik več besede. Skupščinski tajnik je med tem že pričel Citati proračun. Zemljoradniki so obstopili tajnika ter nakrat začeli vpiti, da izpušča tajnik cele strani. Nato je poslanec Kokanovič nenadoma iztrgal tajniku proračun iz rok in pobegnil iz dvorane. Nastal je nato silen vihar v skupščini, predsednik dr. Perič pa je odredil glasovanje in konstatiral, da je proračun sprejet.
—	Eksodus scljačke demokracije. Voditelji seljačko demokracije so v težki nepriliki. Demonstrativno so zapustili skupščino in sedaj se sej ne udeležujejo, dokler traja iz-ključenje Radiča. Upali so, da bo vlada vsled •tega eksodusa vsa pobita in pisali so že, da misli vlada revidirati sklep skupščine, oziroma povzročiti njegovo razveljavljenje. Pa so se zmotili, ker eksodus je ostal brez efekta in je vladi samo koristil, ker more skupščina brez navzočnosti poslancev seljačke demokracije gladko dovrševati svoje delo. Tako je bil proračun v načelu že sprejet in sprejet tudi proračun justičnega ministrstva. Znova se je izkazalo, da ni slabše politike, kakor je negativna politika. Samo pod negativno politiko pa spada eksodus, ki so ga uprizorili poslanci seljačke demokracije. — Ti bi sedaj radi dopovedail, kako se ves svet trese, če bi ti popolnoma izostali iz skupščine. Politični naivneži bodo to morda tudi verjeli, vsak pameten človek pa bo spoznal, da je za vlado, ki ima dvetretjinsko večino, le prijetno, če izostanejo od sej opozicionalm poslanci, ki se smatrajo kot največjd nasprot niki vlade. Taka absenca je mnogo bolj podobna resignaciji, ko pa energičnemu boju. So pa v tem oziru zemljoradniški poslanci že čisto drugi tiči in zato tudi po pravici' ve- ] ljajo kot najbolj odločni opozicionalci.
= »Times« o naših odnošajili z Italijo. ; Beograjski poročevalec »Timesa« povdaja v svojem dopisu nujno potrebo, da bodo vsa nerešena vprašanja med Jugoslavijo in Ita-liio čim preje urejena. Posebno naglaša dopisnik, da Italija nikakor ne bo privolila v obnovo italijansko-jugoslovanskega prijatelj-
ici moglo imeti za mir na Balkanu usodne posledice.
= Ivaleidoskop iz poljskega volivnega boja. Večja skupina poljskih visokošolskih študentov je priredila v Varšavi demonstracije proti vladi. Potrgali so z desk plakate vladne stranke, dekret maršala Pilsudskega pa zažgali. Policija je skušala študente razpoditi, bila pa je od njih tepena. — Opozicio-nalni časopisi so stalno zaplenjeni. »Gazetta Warszawska« je bila en dan zaplenjena štirikrat. Ker so prazna mesta v listih prepovedana je objavila »G. W.« mesto zaplenjenega članka kuharski recept, kako se dela močnik.
—	Odkrita indijska zarota. V Kalkuti se je pričel velik političen proces proti 20 mladim Indijcem iz Bengalske. Obtoženi so, da so osnovali zaroto, kako bi z ropom prišli do denarja, s katerim bi nakupili orožje in mu-nicijo v svrho revolucionarnega boja, za osvo-bojenje Indije. Državni pravdnik je naglašal, da obstoji v provincah Bikat, Priša, Bengalska in Esam ter v združenih provincah dale-kosežna zarota. Ta je bila odkrita po zaplembi brošure, v kateri se je delala propaganda za oboroženo vstajo proti Angliji in za ustanovitev republike združenih držav Indije.
ske konvencije. Nato pravi poročevalec, da napetost med Jugoslavijo in Italijo tudi silno upliva na odnošaje Jugoslavije z Madjarsko, Bolgarsko in Grško. Ta okolnost more imeti za Jugoslavijo zelo slabe gospodarske posledice. Zato je v interesu Jugoslavije, da čim preje uredi vsoje odnošaje z Italijo. Po mnenju »Timesovega« dopisnika ne bo treba za sprejem nettunskih konvencij premagati nepremagljivih težav. Veliko več nerodnosti pa bo povzročil Tiranski dogovor. Jugoslavija bi hotela, da sklene z Italijo poseben dogovor glede Albanije.
= Bolgarska in Zveza narodov. Med bolgarsko vlado in finančnim odborom Zveze narodov se vrše neprestano telegrafična pogajanja zaradi bolgarskega posojila. Finančni odbor Zveze narodov zahteva kot pogoj posojila takojšnjo spremembo bolgarske Narodne banke v zasebno delniško družbo. Dosedaj je bolgarska vlada sploh odklanjala to zahtevo, vsled vedno večje finančne krize pa je sedaj načelno pristala na zahtevo Zveze narodov in zahteva le, da se ta sprememba izvrši šele v dveh do treh letih, ker ee bolgarska vlada boji, da drugače ne bi mogla vsled splošnega odpora bolgarske javno-sit izvesti spremembe Narodne banke v zasebno delniško družbo. Poleg tega se boji Bolgarska vlada, da bi prišla večina delnic v tuje roke in bi postalo na ta način vse bolgarsko narodno gospodarstvo odvisno od tujcev. Ker še niso pogajanja ugodno zaključena, zato tudi še ni odpotovala bolgarska delegacija v Zejievo. Če ne pride do sporazuma, potem delegacija sploh ne odpotuje, ker nima v tem slučaju vsa Zveza narodov za Bolgarsko nobenega smisla. — Ker na drugi strani ponuja Italija Bolgarski posojilo v znesku 10 milijard levov, bi bilo želeti, da bi Zveza narodov od svoje pretirane zahteve vendarle odnehala, ker bi drugače prišla Bolgarska čisto pod italijanski vpliv, kar
KRATKE VESTI.
Grška vlada je razveljavila pogodbo * nemškimi tvrdkami glede dobave vojnih avtomobilov. Pogodba je bila sklenjena za časa Pangalosove diktature.
Musolini je sporočil Chamberlainu, da bo v vprašanju optantov podpiral Madjarsko. S tem je nemogoče, da bi bil optantski spor rešen na marčnem zasedanju Sveta Zveze narodov. (Vest izhaja iz Budapešte in zato še ni gotovo, če je tudi resnica. Op. ured.)
20' milijonov Kitajcev je vsled posledic dolgoletne državljanske vojne in desorgani-zacije uprave v nevarnosti, da umre od lakote.
Norveški parlament je z večino glasov dovolil vladi, da najame posojilo v znesku 120 milijonov norvešldh kron. Posojilo se bo uporabilo za ureditev državnih dolgov.
Težak poraz so doživeli dunajski soc. demokrati pri volitvah zaupnikov v dunajski policiji. Od 5995 oddanih glasov je dobili vladna gospodarska lista 6952 glasov in 117 mandatov (+ 6 mandatov), socialno demokratska lista pa 648 glasov in 8 (— 4) mandatov.
Avstrijska vlada je iodredila, da imajo drž. nastavljenke v službenem občevanju pravico do naslova »gospa«.
Na jezuitskega patra Tachi-Venturija. duhovnega svetovalce Mussolinija, je bil izvr-šee ponesrečen atentat. Atentator je pobegnil. Motiv atentata je najbrže političen.
G. PREPELUH — DIREKTOR »JUTRA«?
Kakor govore, bo prihodnje dni seja upravnega odbora Narodne tiskarne in konzorcija »Jutra«, na kateri bodo razpravljali z ozirom na popolnoma izpremenjeni j>oli-tični položaj in v pričakovanju revizije ustave o reorganizaciji vodstva listov, ki pripadajo »Jutrovemu« koncernu. Jako močna skupina vplivnih mož SDS namerava baje predlagati, da se naprosi za prevzem vodstva teh listov »rdeči jezuit« in »prevratni element« (»Slov. Narod« 1. 1922) g. Albin Prepeluh, ker je že pred 7 leti dokazal v »Avtonomistu«, da zna revizijo ustave mnogo bolje zagovarjati kakor pa bi mogli »dojuče-rašnji« državotvorci in centralisti in danes že precej skopnela »sol Jugoslavije«.
ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO.
(Izdaja Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani.)
Vsebina zvezka 2.-4. — Izidor Cankar, Stilni razvoj starokrščanske skulpture. — Anton Vodnik, Gradnja Robbovega vodnjaka pred mestno hišo v Ljubljani. — Viktor Steska, Domača spomenica barona FlSdnig-ka. — Milko Kos, Srednjeveški rokopis v Sloveniji (nadaljevanje). — France Mesesnel, Korespondenca Janeza in Jurija Šubica (dalje). — Varstvo spomenikov. — Bibliografija. — Književnost. — Razstave. — Razno.
—	Francž Stelf>, Umetnostni spomeniki Slovenije I. Kamnik (str. 337—400).
Ivan Hribar:
47 1
MOJI SPOMINI.
Od 1858. do 1910. leta.
25./I 1912.
Lota 1889. začel se je pri nas oni nepotrebni boj ki ga je povzročil dr. Malmič s svojim »Rimskim Katolikom«, boj, ki traja še dandanes v poostreni obliki in kateremu se ne more predvideti konca. Biskup Stross-mayr je bil odločen nasprotnik Mahničevega delovanja. V pogovorih, ki sem jih imel z njim, pa tudi v pismih, dajal je temu ostrega izraza.
Ko sva se ob nekem izprehodu po njegovem parku menila o Mahniču, postal je biskup jako živahen. Dejal je, da bode Mahničevo delovanje imelo /a nasledek, da se odtuji inteligenca katoliški cerkvi in da je, kjer se kaj tacega zgodi, to največja nesreča za cerkev. »Sicer pa,« je dostavil, »čemu »Rimski Katolik«? Saj Kristus ni bil Rimljan in njegovi nauki so, katere bi imela cerkev učiti. Delovanje Mahničevo,« nadaljeval je biskup, .»pa je v direktnem protislovju z delovanjem Kristovim, kajti on je bil največji rodoljub vseh časov, medtem, ko Mahnič proglaša narodnost za poganstvo ter se iz rodoljubja norčuje.« — V tistem času je izdal biskup Stros»mayr pastirski list, v katerem je jako spoštljivo govoril o obredih iztočne cerkve. Meni se je zdelo, da je ta pastirski list nastal pod uplivom Mahničevega delovanja.
V	tem je pa dr. Mahnič mislil na to, kako bi v svojem boju mogel izkoristiti tudi avtoriteto biskupa StrosBmayrja. Gotovo je računal, da bi njegove teze
bile odločilno podprte, ko bi se izjavil zanje tudi dja-kovski škof, o katerem je vedel, da ga slovenska posvetna inteligenca občuduje in spoštuje. Zato mu je v začetku februarja 1891. leta poslal lepo vezana letnika 1889 in 1890 svojega »Rimskega Katolika« s prošnjo za njegov blagoslov. Dne 26. februarja 1891 piše mi o stvari biskupov tajnik Milko Cepelič, kasnejši kanonik in mestni župnik v Djakovu. Med ostalim pravi v tem svojem pismu: »... molim Vas, velecienjeni gospodine, da imate dobrotu izjaviti nam, svoje mnienje o Mahniču i šta bi se imalo Mahniču odgovoriti. Biskup mu sva-kako misli reči: da je katolicizam i borba za čisto ka-toličko stanovište vrlo liepa stvar, samo se ona ne smije oludjivati od naroda, od njegovih tradicija i njegovih aspiracija, — t. j. nesmije narodnosti slovenslcoj škoditi i utirati put svačijemu a najpače njemačkom go-spodstvu.
S toga gledišta odsuditi je onu okrožnicu austrij-ykih biskupa u oči izbora za carevinsko vieče. Ta okruž« niča naperena je samo proti Slavenom, jer Niemci bilo katolici bilo liberalci birati če Niemca — uoprijatelja Slavenu i slavenskoj misli.«
(»... prosim Vas, velecenjeni gospod, da ste tako dobri izjaviti nam svojo mnenje o Mahniču in kaj naj bi se Mahniču odgovorilo. — Biskup mu vsekakor misli reči: da je katolicizem in borba za čisto katoliško stališče prav lepa stvar, samo da se ne sme odtujevali narodu, njegovim tradicijam in njegovim aspiracijam, t. j. ne sme narodnosti slovenski škodovati in utirati pot vsemu mogočemu in pred vsem nemškemu gospod-stvu. -
S	tega gledišča obsoditi se mora okrožnica, ki so jo razposlali avstrijski škofje pred volitvami. Ta okrožnica ima svojo ost samo proti Slovanom, kajti Nemci, najsi bodo katoliki ali liberalci, bodo volili Nemca, protivnika Slovana in slovanske misli.«)
Pismo Cepeličevo z dne 18. marca 1891 naznanja mi, da »neče biskup dr. Mahniču n i š t a odgovoriti, jer dr. Mahnič nije toga vriedan. Vama palco preporo-čuje, da dr. Mahniča i njegove pristaše u Vaših listovih pobijate odlučno i objektivno, ali da pri tome pazite, kako ne bi vjeru, crkvu i sv. Otca uvrijedili. Time čete tima »rimbkima« katolicima najbolje oteti tlo izpod no-gu. Zašto »rimski«? Budala, ko da ima na svietu još i drugih katolika, koji nisu rimski. Dr. Mahnič i Vaše visoko svečeništvo spadaju u vrstu onih njemačkih bi-skupa, koji su sv. Cirila i Metoda progonili, pak da je danas sv. Ciril in Metod živ, dr. Mahnič bi ga brez dvoj-be proglasio heretikom i dao u z a t v o r baciti. G. Mahnič i njegovi patroni neče pomoči katoličkoj sve-toj stvari, nego obratno: oni če inteligenciju od sebe no samo otudjiti, nego jo upravo u protivnički tabor potisnuti. Sebe pako — i neopaz-ico — postaviti če u rod neprijatelja slovenskog naroda i biti če m rženi. Neka se ugledajo u njemačko svečenstvo i u pok. Windthorsta. Ti nisu nikada stajali protiv Niemstvu a Windthorst je umio i liberalca liichtera svojom ljubav-ju zagrliti i zajednički na korist njemačke države i naroda raditj. Očito je, da dr. Mahniču i njegovim patro-nlma nije na srcu vjera, nego usluga vlastodržcima. Po-tištitt Slovenstvo i dizati Niemstvo, to nije po duhu Isusovu, i tko tako čini, nije pravi svečenik.«
©sievst® •vesti.
— Povratek rseučiliško komisije. Profesorji ljubljanske univerze dr. Rajko Nahtigal, dr. Metod Dolenc in dr. Rihard Zupančič, ki so sodelovali v komisiji, ki je pro-učavala zakon o univerzah, so se vrnili. Kako se bo vprašanje okrnitve univerz rešilo, se še ne ve. Prosvetni minister vztraja na stališču, da imamo preveč fakultet. Vse univerze so solidarično nastopile proti kakršnikoli okrnitvi. Končna odločitev je pa seveda odvisna od prosvetnega ministra, odnosno od vlade.
— Nov rumunski poslanik. V Beograd je prispel novoimenovani rumunski poslanik Filodar, ki je bil doslej poslanik v Pragi.
— V tarifni odbor prometnega ministrstva so bili imenovani iz Slovenije kot člani: Tajnik Zbornice TOI Ivan Mohorič kot zastopnik pridobitnih krogov ter Janko Lesničar, ravnatelj Zadružne zveze v Celju in prof. Bogumil Remec, ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani. Slednja dva sta pozvana v tarifni odbor kot zastopnika zadružništva
' odnosno agrarnih krogov.
— Oddelek carinarnice Dravograd - Meža. Na podlagi sporazuma z Avstrijo se oddelek carinarnice Dravograd-Meža ukine. Zato pa se ustanovi v Bleiburgu odsek oddelka carinarnice Dravograd-Meža v Prevaljah. Oddelek carinarnice Dravograd-Meža v Marenber-gu bodo vodili odslej organi finančne kontrole.
— »Uradni list« št. 20. z dne 29. februarja objavlja razglas velikega župana ljubljanske oblasti o odobritvi proračuna Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in o pobiranju zbornične doklade za leto 1928. Zbornici je dovoljeno, da sme pobirati za kritje svojih potrbščin za leto 1928 15% zbornično doklado od obče pridobnine in sicer od osnovnega davka in edinstvenega državnega pribitka, predpisanih zborničnim volilnim upravičencem.
— Razvoj brzojava in telefona v ljubljanski okadi v letih 1926 in 1927 je bil sledeči: Koncem 1. 1925 smo imeli 120 brzojavnih postaj, 61 telefonskih central, 567 telefonskih central, 567 telefonskih naročnikov v Ljubljani in 225 telefonskih naročnikov v ostalih krajih oblasti. V 1. 1926 je pri-rastlo: 2 brzojavni postaji (Leskovec pri Krškem in Stražišče pri Kranju), 6 telefonskih central (Lož, Mirna, Mokronog, Nova vas pri Rakeku, Stari trg pri Rakeku in Stražišče), 12 telefonskih naročnikov v Ljubljani in 15 telefonskih naročnikov v ostali oblasti. Prirastek v 1. 1927 je znašal: 4 brzojavne postaje (Dvor pri Žužemberku, Ortnek, Št. Vid pri Stični in Tržišče), 4 telefonske centrale (Ljubljana 7, Ortnek, Št. Vid nad Ljubljano in Tržišče, 223 telef. naročnikov v Ljubljani in 35 telef. naročnikov v ostali oblasti. Največje važnosti za ljubljanske poslovne kroge je bila v preteklem letu vzpostavitev avtomatične telefonske centrale, katere delovanje je brezhibno. Z namestitvijo avtomatične telefonske centrale in poka.bljenjem krajevne mreže je telefonska mizerija v Ljubljani končno odpravljena in smo s tem na gospodarskem polju znatno napredovali.
— Zopet omejitev obrata v premogovnikih TPD. Med rudarji v premogovnikih TPD je izzvala veliko razburjenje vest, da hoče TPD meseca marca ponovno omejiti obratovanje, tako, da bi delali delavci mesto 25, samo 17 dni na mesec. Kot znano, zavisi produkcija premoga v Trbovljah v največji meri od ponudb državnih železnic. Z generalno direkcijo državnih železnic je bila sklenjena meseca decembra lanskega leta pogodba, po kateri ima dobavljati TPD državnim železnicam 80 tisoč ton premoga na mesec. Pogodba vsebuje nevarno klavzulo, po kateri ima direkcija državnih železnic pravico dobavo za 15% zvišati ali pa znižati. Sklicujoča se na to klavzulo je generalna direkcija državnih železnic dne 29. februarja obvestila TPD, da naj se dobava za mesec marec za 54.000 ton zniža. Ker pa ima TPD v zalogi še 97.000 ton premoga, bo morala reducirati delo na 17 dni na mesec, vsled česar pridejo rudarji v težak položaj.
— Tekstilna industrija v Sloveniji. Tekstilna industrija Slovenije se v zadnjih letih pri-lično ugodno razvija, kar je tembolj hvale-vrodno, če pomislimo na današnje splošno težko gospodarsko etanje in na umetno in neprodvidno narejene težkoče, ki ovirajo v splošnem našo industrijo v njenem razvoju. Tekstilna industrijo postaja polagoma eden najglavnojših produkcijskih procesov našega gospodarstva. Njen razvoj bo tudi izdatno uplival na postavko trgovinske bilance. Prepotrebno je, da se neprestano opozarja merodajne faktorje na važnost njenega razvoja in predoči konzumu njeno zmožnost. — Iž zadnje navedenih razlogov in iz interesa skupnosti, je potrebno, da se naša tekstilna industrija enkrat v letu reprezentativno pokaže. Najugodnejšo priliko ji nudi vsakoletni velesejem v Ljubljani. Opozarjamo vse in-dustrijalco le branže, da so letcšnji velesejem vrši od 2. do 11. junija in jih naprošamo, da se udeleže te prireditve, vsaj s tem koristijo samemu sebi im skupni stvari. Kakor čujemo, so uprava velesejma bavi z organizacijo špe-cijelnega tekstilnega oddelka.
— Obnovljena zemljiška knjiga na Dunaju. Avstrijski konjulat v Ljubljani je prejel naznanilo o obnovljeni zemljiški knjigi, ki je bila ob priliki znanih komunističnih ekscesov uničena. Seznam nepremičnin, za katere jo bila nova zemljiška knjiga otvorjena, je pri konzulatu interesentom na vpogled.
— Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vso interesente na I. ofertalno licitacijo ja montiranje in barvanje železno konstrukcije in napeljave poti na mostu čez Drino na Brodu pri Foči, ki so vrši 15. marca 1928, ob 10. uri pri gradbeni direkciji v Sarajevu. — Proračunska svota znaša Din 594.074-36. Natančnejši pogoji »o razvidni iz oglasa, ki Je nabit na uradni deski gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg št. l.-J.
,	—Umetniški natečaj za častno svetinjo
j »Ficad-a«. Kaj je »Ficad«? — »Ficad« ali »Fčderation interalliče des anciens combat-tants« (Medzavezniška družba bivših bojevnikov) združuje trideset zvez bivših bojevnikov svetovne vojne, organiziranih v devetih zavezniških državah, ki štejejo šest milijonov članov. Nje upravičenost za obstoj in namen je, vzdrževati svete prijateljske zveze, sklenjene na bojiščih, in s tem tudi vzdrževati mir. — Namen natečaja: Namen natečaja, ki ga organizira »Fidac« je, ustvariti častno svetinjo, ki jo bo dajala vsako leto onim institucijam zavezniških držav, katerih poučne metode najbolj pospešujejo razvoj spoznavanja mednarodnih problemov. — Natečaja se morejo udeležiti bivši bojevniki vsake zavezniške države in umetniki, ki še niso 28 let stari. — Nagrada za najboljši osnutek: Umetnik, čigar osnutek spozna razsodišče, ki ga izbere »Fidac«, za najboljšega, dobi 2C0 dolarjev v zlatu, druga nagrada znaša 100, tretja 50 dolarjev v zlatu. — Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 20. z dne 29. februarja.
— Kaj je z arhivom Kriegsiiberwachungs-amta? Priajtelj lista nam piše: Pod citiranim naslovom ste objavili članek vašega dunajskega sotrudnika, ki daje v njem nad vse hvalevredno pobudo, da bi se tudi naša država pričela zanimati za arhiv »Kriegsiiber-vvachungsamta«. Tudi v ostalem so v&a izvajanja v citiranem članku pravilna, razven ene stvari. Kriegsiiberwachungsamt je bil namreč že takoj ob začetku vojne ustanovljen kot poseben odelek vojnega ministrstva. Njegov šef je bil tudi neki general in noben civilist. Napačna je trditev, da bi bil dr. Andrejka referent pri »Kriegsiiberwah-hungsamtu«, ker so veljali Slovenci in Čehi za tako mesto kot mnogo premalo zanesljivi. Kakšni časi so bili tedaj, se vidi tudi jasno iz izjave notranjega ministra Hohenloha g. A. G., kateremu je dejal, da bi se celo sam le s težavo rešil aretacije, če bi ga kak feld-webel po pomoti aretiral. Ne, pri »Kriegs-iibervvachungsamtu« ni bilo nobenega Slovenca, tako tudi ne dr. Andrejka. Ta je bil vso vojno v notranjem ministrstvu in je mogel le z osebnimi intervencijami omiliti strahote internacij in konfinacij. To je tudi storil, kakor omenja g. A. G. — Toliko v blagohotno pojasnilo. Vaš . . .
— Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani poživlja vse češkoslovaške državljane letnikov 1906, 1907 in 1908, da se, ako to še niso storili, bodisi pismeno ali ustmeno pri njem zglase v svrho vpisa v naborno evidenco. Datum naborov, ki se bodo vršili meseca aprila pri čsl. konzulatu v Ljubljani, bode pravočasno razglašen potom časopisov in posebnih pozivnic. isto tako se imajo zglasiti tudi oni starejši letniki, ki svoji naborni obveznosti še niso zadostili. Obenem se opozarja, da se morajo vsi obvezanci izkazati s čslov. potnim listom in ako ga nimajo, naj prosijo za izstavo istega pri tuk. čslov. konzulatu še pred naborom.
— Iz diplomatske službe. V Buenos Airesu se je ustanovila naše poslaništvo. Za poslanika je imenovan naš dosedanji tamkajšnji konzul Ivan Grisogono.
— Iz sodne službe. Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ptuju Anton Kancler je pomaknjen v višjo skupino.
—Iz poštne službe. Imenovana sta Ivan Majetič v Fari pri Kočevju in Anton Oruža v Osilnici, obodva za pogodbena poštarja. Premeščeni sta: pb, uradnica Ana Kos iz idanega mosta v Loko pri Zidanem mostu in dnevničar Vladimir Mosolov z Ljubljane3, na Ljubljano 1. Upokojen je zvaničnik Fran Kokol na ravnateljstvu, odpuščena pa je pogodbena poštarica Rozalija Kocmut v Sv. Urbanu pri Ptuju.
— Nov premogovnik v Južni Dalmaciji. V kratkem se prične z gradnjo nove železniške proge iz Trebinja v Lastvo kjer so odkrili izdatne plasti premoga.
— Potvarjanje kolinske vode v naši državi. Te dni se je mudil v Novem Sadu zastopnik slavno kolinske tvrdke Johann Maria Fari-na, Julichplatz No. 4, Josif Goiiger v svrho, da je podvzel zoper razpaslo se potvarjanje koiinske vode energične korake. Že pred daljšim časom je bilo namreč ugotovljeno, da se prodajajo v naši državi za drag denar s potvorjenimi etiketami v veliki množini in manjvredni predmeti kot pristna kolinska voda tvrdke Farina. S to prodajo niso oškodovani samo interesi tvrdke temveč tudi interesi konzumentov. Oškodovana tvrdka jo podvzeia v svrho zaščite svojih interesov energične korake. Ker je ugotovil zastopnik tvrdke tudi v Novem Sadu v več lekarnah in drogerijah potvorjeno koiinsko vodo, je predlagal pravni zastopnik tvrdke policijsko preiskavo, ki je .dovedla do presenetljivih uspehov. V neki veliki novosadski trgovini s kemikalijami je našla policija več kot 10.000 >otvorjenih etiket kakor tudi več klišejev za abrikacijo falsifikatov. Zoper tvrdko, kakor tudi zoper več lekarnarjev in drogeristov je vložena kazenska ovadba. Preiskava je ugotovila, da je dobavljala omenjena tvrdka po-tvorjone etikete po vsej Vojvodini. Razen v Novem Sadu je bilo ovadenih tudi v Zagrebu, Beogradu, Velikem Bečkereku in v Kikindi več lekarnarjev in drogistov sodišču.
— Zakaj? V Osijeku je izvršila te dni samomor Ana Januška. Ko so spustili krsto v grob, je skočilo mlado dekle, intimna prijateljica pokojnice za njo v grob. Težko poškodovano so jo potegnili iz groba ter jo pro-poljali v bolnico.
— Konec ženskega čudaka. V pravkar izšli knjigi »The Brass Plute« poroča avtor homeopat dr. A. Ts. Sehofield o ženski, ki je živela tri Jota popolnoma gola. Čudakinja, hči irskega gostilničarja je bila svoječasno metresa nekega avstrijskega nadvojvode, ki ji je poklonil v zapadnem deJu Londona krasno palačo. Lota 1923 je ugotovil zdravnik, da ima dama neozdravljivo bolezen. Nato je odpustilo gospa vso sarojo služinčad, odložila obleko ter živela štiri lota popolnoma sama
v družbi velike stare mačke. Hrano in whis-ky so ji postavljali dobavitelji pred vrata njenega stanovanja. Kadar je morala odpreti vrata, je vrgla preko ramen šal in pomolila skozi vrata glavo. Zadnja štiri leta ni prestopil noben človek praga njenega stanovanja.
Močna erupcija Vezuva. Iz Neapolja poročajo o nenavadno močni erupciji Vezuva. Kljub vsemu pa po zatrdilu ravnatelja observatorija ni povoda za to, da hi se prebivalstvo vznemirjalo.
— Take, ki nimajo slepiča imajo prednost. Neki saški dnevnik je priobčil te dni sledeči inserat: »Ženitna ponudba. Dobro situiran ambiciozen trgovec išče življensko družico prijetne zunanjosti in prijaznega značaja. Dame, ki so že brez slepiča imajo prednost.
— Gostilničarska, kavarniška in hotelska razstava na Ljubljanskem velesejmu. To razstavo se bo priredilo v okvirju letošnjega velesejma od 2. do 11. junija. Obsegala bo vse potrebščine industrijskega in obrtnega izvora, ki jih potrebujejo naši gostilničarji, hotelirji in kavarnarji za izboljšanje svojih starih ali ustanovitev novih obratov. Tej razstavi pa bo priključena tudi tujsko-prometna razstava, ki bo služila številnim obiskovalcem velesejma v orijentacijo in izbiro bodočega letovišča. Vsako posamezno letoviščarsko podjetje (hotel, pension ali tudi letoviščareki kraj skupno) dobi svoj posebni oddelek, kjer razstavi propagandni materijal, prospekte, fotografije, slike, modele itd. — Važna pa je ta razstava tudi za naše hotele v mestih in je njih udeležba vsekakor zelo priporočljiva. Prepričani smo, da se bo s to razstavo znatno dvignila gostilničarska, kavarniška in hotelska obrt, pa tudi tujski promet. Špecijelne informacije in razstavne pogoje daje vsakomur radevolje uprava Ljubljanskega velesejma v Ljubljani. Opozarjamo pa vse interesente, da se prijavni termin skoro zaključi.
— Napenjanje, bolečine v črevesu, bodenje v straneh, tesnoba v prsih, utripanje srca se hitro odpravijo s prirodno grenčico »Franz - Josef«, zniža se pa tudi pritisk krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniški izvidi zaznamujejo resnično presenetljive uspehe z vodo »Franz-Josef«, ki se dosezajo pri ljudeh, ki mnogo sede. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
Ljubljana.
1— Stalni volilni imenik za volitve občinskega odbora za mesto Ljubljano, za volitve v narodno skupščino in za volitve v oblastno in sresko skupščino je od 5. marca t. 1. nadalje ob običajnih uradnih urah od 8. do 14. ure pri mestnem magistratu (Mesini volilni kataster. Mestni trg št. 2, I. nadstropje, soba št. 21, stalno razgrnjen vsakomur na vpogled. Vsakdo ima pravico, da v navedenih urah volilni imenik pregleda, prepiše, razglasi ali natisne ter da zahteva bodisi zase, bodisi za drugega, naj se popravi v njem, kar misli, da je treba popraviti. Popravek volilnega imenika se more pri mestnem magistratu zahtevali neposredno ustno ali pismeno ter so morajo vsaki zahtevi popravka priložiti potrebna dokazila. Za dokaze morajo služiti polnoveljavne listine. Po določilih člena 12. navedenega zakona 15 dni po razpisu volitev zahteve po popravkih niso več dopustne. Pri vseh navedenih volitvah bodo smele glasovati le one osebe, ki so vpisane v ta stalni volilni imenik.
1— Kaj pa podnajemniki? Dne 1. marca popoldne se je vršila na ljubljanskem magistratu stanovanjska anketa, ki je potekla, kakor že sto in sto enakih anket brezuspešno. Na anketi so prišli do besede zastopniki hišnih lastnikov, prišli so do besede tudi zastopniki najemnikov, in sicer tudi takih najemnikov, ki vlečejo že leta in leta iz oddaje mesečnih sob jako lepe in mastne dohodke iz suhih žepov od Boga in od vraga zapuščenih samcev in samic, samo za podnajemnike se ni nihče zmenil, čeprav so morali in morajo še danes ravno podnajemniki v večini slučajev nositi najtežja stanovanjska bremena, ker zahtevajo lastniki količkaj dostojnih sob navadno minimalno ceno po 500 dinarjev mesečno, niso pa redki slučaji, da zahtevajo tudi po 1C00 dinarjev mesečno. Kljub temu pa se za podnajemnike nihče ne zmeni.
1— Pogreb veletrgovca Grobelnika je dokazal, kako velike simpatije je vžival pokojnik v Ljubljani. Pokojnika so spremili k večnemu počitku številni pokojnikovi prijatelji, znanci in stanovski tovariši ter zastopniki oblasti in korporacij.
1— Pogreb prof. Adolfa Robide. Včeraj popoldne so spremili nzpred mrtvašnice na Zaloški cesti k večnemu počitku prof. Adolfa Robido. V slovo pokojniku je zapel Sattner-jev pevski zbor, čigar član je bil, par žalo-stink. Pred krsto je šla šolska mladina: real-ci, učiteljiščniki, učiteljiščnice ter gojenke Christofovega tečaja, za krsto pa sorodniki in številni znanci in prijatelji pokojnika, med katorimi srno opazili mnogo kulturnih delavcev ter stanovskih tovarišev in bivših učencev pokojnika. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki raznih oblasti in korporacij.
1— Ljubljansko gremijalno šolo, na kateri poučuje 14 učiteljev, je obiskovalo v šolskem letu 1924 25 177 vajencev in 155 vajenk; od teh je bilo koncem letg sposobnih 79%, nesposobnih 16% in neizprašanih 5% (odličnjakov 11). — V letu 1925/26 je obiskovalo šolo 147 vajencev in 146 vajenk; od teh je bilo sposobnih 82%, nesposobnih 10% in neizprašanih 8% (odličnjakov 5). — VI. 1926/27 je šolo obiskovalo 128 vajencev in 147 vajenk; od teh je bilo sposohnih 84%, nesposobnih 7% in neizprašanih 9% (odličnjakov 5). — Letos obiskuje šolo 138 vajencev in 167 vajenk. Dosedanja državna podpora (od 1. 1918 do 1927) je znašala 20.000 Din, do-čim ie ljubljansko trgovstvo žrtvovalo za vzdrževanje šole nad 700.000 Din.
1— Veliki kencert glasbene Matice ljubljanske se vrši v pondeljek, dne 5. t. m. Na njem sodelujejo poleg pianista Antona Trošta še orkester ln pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Orkester sam je pomnožen
z godbeniki Dravske divizijske muzike ter nastopa v inpozamtnem številu 60 članov pod vodstvom skladatelja, Emila Adamiča. Na večeru nastopi tudi popolen zbor Glasbene Matice pod vodstvom zborovodje Mateja Hubada. Bogate točke vsporeda, med njimi v prvi vrsti Rahmaninov klavirski koncert s spremljevanjem orkestra in pa izredno efekten Gallusovi 6 in 8 glasni madrigali odnosno zbori nam jamčijo za umetniško višino koncerta samega. Brezdvoma bo izvajanje tako eksaktno kakor smo ga navajeni pri vseh Matičnih prireditvah. Zato opozarjamo naše glasbo ljubeče občinstvo, na ta koncert, ki je ena naj večjih koncertnih prireditev letošnje sezone. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
1— Zagrebški Trio (Sancin, violina, Maršič klavir, in Mac čelo) nastopi prvikrat v Ljubljani na samostojnem koncertu v petek dne
9. marca 1928 v Filharmonični dvorani z sporedom, na katerem na bode podal nekak razvoj češke komorne glasbe z deli skladateljev Smetana, Dvorak in Novak. Vstopnice za ta koncert se bodo dobivale od ponedeljka dalje v Matični knjigarni.
1— Zanimivo izložbo nam pokaže danes Matična knjigarna na Kongresnem trgu. V njenem izložbenem oknu je razstavljenih pet v usnju vezanih muzikalnih knjig, ki prinašajo Gallusove madrigale in zbore v prvi tiskani izdaji, ki je izšla od leta 1580 do 1590. Interesantna je tako obliko not, kakor tudi izredna čistoba izvedbe same. Razstavljeni originali so last dvornega svetnika prof. dr. Mantuanija. Poleg tega pa je razstavljena nova izdaja Gallusovih del okoli 1. 1890.	•
1— Gostovanje članov dunajskega Burg-theatra se vrši nepreklicno v torek dne 6. t. m. ob pol osmi uri zvečer v opernem gledališču. Vprizori se komedija »Žena — vrag« v prvi zasedbi dunajskega Bergtheatra, to je ljubljanskega gostovanje se udeleže oni člani, ki igrajo to komedijo običajno na dunajskem gledališču. Vstopnice, v kolikor so še na razpolago, se dobivajo pri dnevni blagajni v operi. Ker pa je zanimanje za to gostovanje izredno veliko, izjavlja gledališka uprava, da bode koncem meseca aranžirala še eno gostovanje dunajskih dramskih umetnikov, članov Burgtheatra.
—	Prvi bolgarsko-jugoslovenski večer. — Koncert, ki ga priredi dne 8. marca t. 1. v veliki dvorani hotela »Union« ob 20. uri Georgij Gospodinov (Tenor), član kr. opere v Ljubljani, bo izvajal bolgarske narodne pesmi. Na glasovirju ga spremlja ***. — Pred koncertom predava v slovenskem jeziku Vanja Gcspodinova o bolgarski ženi, nje Življenju, stremljenju, lastnosti in idealu ter vprašanje novega ženstva. — Predprodaja •vstopnic v trgovini »Sana«, Selenburgova ulica (nasproti pošte) in na večer prireditve pri blagajni.
1— Verdijeva opera »Ples v maskah« v
običajni naši izvrstni zasedbi se poje v soboto, dne 3. t. m. za abonente reda B.
1— Vodstvom osnovnih šol v ljubljanski okolici. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je pripravljena vprizoriti' poljubni dan v tednu eno izmed obeh mladinskiu iger, ki sta na repertoarju »Snegulčica in škratje« ali pa »Pepelka«. Posamezni sedeži bi stali
10, 8, 6, 5, 4 in 3 Din, stojišča 2 in 1 Din. Potrebno je le, da se šolska vodstva med seboj domenijo glede dneva in števila obiskovalcev. Potrebno je okrog 600 posetnikov, da je gledališče polno in vprizoritev pri tako nizkih cenah mogoča. Prijave sprejema gledališka uprava. Isto priporoča uprava tudi onim šolskim vodstvom, ki prirejajo vsakoletne majniške izlete v Ljubljano.
1— Društvo za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada. Ustanovni občni zbor se bo vršil v nedeljo 11. marca ob 10. uri v veliki dvorani univerze. — Pripravljalni odbor.
1— Mestna zastavljalnica naznanja, da se
vrši tromesečna dražba v .juliju 1927 zastavljenih predmetov v četrtek 8. t. m. ob‘15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici.
1— Žganjarček. V nekem slovenskem lističu, pri katerem so zaposleni imenitni lin-guisti, smo Čitali včeraj za nemški izraz »štamperl« izraz »žganjarček«. Hudomušni šaljivec je dejal, da je mogoče »žganjarček« gospod, ki je ta izraz »pogruntak. Naši kmetje imenujejo namreč tisto posodo šilo.
1— Samomor. V nekem kozolcu med Vodovodno cesto in kamniško železniško progo je našla žena nekega železničarja obešenega neznanega moža. Policija je ugotovila, da gre za 43 letnega delavca Franceta Trebušaka. Kaj je gnalo moža v smrt ni znano.
1— Nadležne krošnjarjenje v Ljubljani. Krošnjarji postajajo v zadnjem času v Ljubljani prava javna nadloga. Kamorkoli se človek obrne, na vsakem vogalu, na javnem trgu, v gostilnah in kavarnah ter sploh na vseh javnih prostorih se ob vsaki uri pojavljajo ti vsiljivci in nadlegujejo občinstvo. Zaman so vsi izgovori, da njihove ropotije človek ne potrebuje, vsiljujejo se z blagom in J najrazličnejšimi izgovori, tako, da se jih človek v resnici ne more drugače otresti, kakor da to ali ono kupi. V vseh večjih mestih naše države, kakor tudi v inozemskih mestih je vsako krošnjarstvo popolnoma odpravljeno. Le pri nas v Ljubljani se dogaja, da krošnjarji tudi preko policijske ure nemoteno izvršujejo svojo »obrt« in nadlegujejo občinstvo s svojimi ponudbami. V interesu ugleda mesta samega je potreba, da se krošnjarstvo v Ljubljani čimpreje popolnoma odpravi. — Isto velja tudi za jpozemske trgovske potnike. V zadnjem času obiskujejo ti tudi privatne stranke, kar je po novRod-redhi ministra za notranje zadeve strogo prepovedano. Ker se kljub tej prepovedi dogajajo taki slučaji, kar gre v očitno škodo domače reelne trgovine, ki je z davki in drugimi dajatvami že itak preobremenjena, bi bilo nujno potrebno, da bi obrtna oblast in policijsko ravnateljstvo poostrila kontrolo nad inozemskimi trgovskimi potniki. Pa tudi občinstvo bi moralo pomagati in vsak tak slučaj nadlegovanja v privatnih stanovanjih takoj prijaviti bližnjemu stražniku ali obrtni oblasti.	V	V.
BEPERTOAK NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
D rama.
Sobota, 3. marca ob 15. uri popoldne: *Pe-pellta.c Otroška predstava po izredno znižanih dramskih cenah.
Nedelja, 4. marca ob 15. uri popoldne: »Sodnik” Zalamejski.« Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Nedelja,	4.	marca	ob 20. uri zvečer: »Nedeljski oddih.«	Ljudska	predstava pri
znižanih cenah.
Opera.
Sobota, 3. marca: »Ples v maskah.« Red B. Nedelja,	4.	marca	ob 15.	uri popoldne:
»Hoffmannove pripovedke.« Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah.
Nedelja,	4.	marca	ob pol	20. uri zvečer:
»Grofica Marica.« Ljudska predstava pn znižanih cenah.
Pondeljek, 5. marca: Zaprto.
V	ljubljanski drami se vprizori v nedeljo ob 15. uri popoldne Calderonov »Sodnik Zalamejski«, ob 20. uri zvečer pa komedija »Nedeljski oddih«. Obe predstavi sta ljudski pri znižanih cenah.
Šport.
NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME V LJUBLJANI.
V	nedeljo se odigra semifinale za pokal LNP. Kot nasprotnika se srečata ASK Pri-
morje in ŽSK Hermes. Primorje bo nasproti Hermesa pač moralo postaviti svojo najmočnejšo garnituro, če si bo hotelo ustvariti šanse za prevzem pokala od Ilirije, ki ji je potrebna samo še letošnja zmaga do trajne posesti pokala. Hermes je, kot smo že poročali, letos v dobri formi — in bo storil pač vse, da pride v finale. Na podlagi sporazuma med Ilirijo in Slovanom se takorekoč otvori prvenstvena sezona v Ljubljani. Odigra se tekma I. moštev Ilirije in Slovana, i Pričakuje je vroč boj. — Kakor vse kaže — j bo za letošnjega prvaka odločevala goldife-j renca. Trenutno je v prvenstveni tabeli Ili-j rija za dve točki in neznatno boljšo razliko golov pred Primorjem, vendar stopa Ilirija v pomladno prvenstveno sezono znatno oslabljena, na drugi strani pa se Primorje naravnost pripravlja na revanšo. Če bo v nedeljski tekmi med Hermesom in Primorjem zmagalo Primorje, potem bomo imeli prihodnjo nedeljo zopet slavni ljubljanski »derbv«. Za jutri pa ima seveda glavno besedo še sv. Peter. — K—e.
Bilanca angleške lahkoatletike v letu 1928.
Angleška lahkoatletika je v zadnjih letih sicer precej stagnirala, vendar so U9peli v poedinih disciplinah, predvsem v teku, tako dobri, da je Anglija resen konkurent za amsterdamsko olimpijado. V naslednjem prinašamo najboljše uspehe, ki so bili doseženi v letu 1927: 100 yardov: Hodge 98/io — 220 y: Rinkel 218/i0 — 440 y: Lowe 188/io — 880 y: Lowe l:538/i» — angleška milja: Ellis 4:17
—	120 y lese: Lord Burghley 148/io — 440 y
lese: Lord Burghley 542/io — skok v daljavo: Powell 7-06 m — skoko v vis: London 1'87 m — skok ob palici: 3'42 m — disk: Mokes 88'42 m — kopje: DaJrymple 55'95 m
—	krogla: Howland 13'49 m.
To in ono.
ZLATA DEŽELA ZA NO VINE.
Začetkom tega stoletja so se pričeli Japonci odločno prilagodovali evropski civilizaciji in postali so protagonisti civilizacije na dalj-njem vziiodu.
Eden od najboljšh dokazov za presenetljivo evolucijo japonskega naroda je čudoviti napredek japonskega novinarstva. Leta 1870, torej tik pred zaključkom novega gibanja, ni bilo na Japonskem še nobenega časopisa. Leta 1872 je izšel prvi japonski dnevnik. Izdajati ga je začel podjeten Anglež. In danes? 60 let po ustanovitvi prvega lista prekaša Japonsko glede visokosti naklade njenih listov samo še Amerika in Anglija: Japonska se nahaja na tretjem mestu.
Če vprašamo po vzrokih ogromnega in naglega napredka, ne smemo pozabiti, da ima Japonska razmeroma najmanj analfabetov, namreč pri 40,000.000 prebivalcev samo nekoliko nad tri odstotke. Na drugi strani je Japonec silno ukaželjen. Vsak Japonec si kupi zjutraj po dva časopisa in niso redki slučaji, da je abonirana rodbina srednjega sloja na tri ali štiri dnevnike, razen tega pa še na celo vrsto literarnih in umetniških revij.
Japonski tisk pa se dobro zaveda svoje naloge: dobavlja vsak dan veliko količino vsakovrstnih poročil o notranjih kakor tudi o zunannjih dogodkih, navadno dva politična članka, v katerih se razpravljajo v mirnem tonu, kljub temu pa stvarno, dnevni problemi; vpošteva se vedno tudi mnenje nasprotnika. Književnost in umetnost zavzemata v japonskem tisku posebno mesto: Dočdm objavljajo listi beletristične stvari večinoma samo ob nedeljah, jih objavljajo japonski listi vsak dan. Vsak izvod japonskega lista se zdi kot »posebna izdaja«, tako številne bo literarne .priloge, .ilustracije in raznovrstni članki.
Po zadnji uradni statistiki se tiska trenutno na Japonskem vsega skupaj nič manj kot 1200 dnevnikov, ki imajo naklade 7 milijonov izvodov na dan, k temu pride pa še par tisoč tedenskih in mesečnih revij.
Japonski tisk je podvržen strogi policijski cenzuri, ki je predkontrola. Cenzura je upravičena nalagati denarne globe ali pa tudi zapor. Kljub temu pa^o kazenski slučaji zelo redki, ker se nahaja japonski tisk na visoki stopnji nacionalne kulture in discipliniranosti. Prebivalstvo ljubi svoje literate in novinarje, novinarji so na Japonskem prav-tako ugleden stan kot n. pr. univerzitetni profesorji. Najboljši dokaz za ugled, ki ga uživa na Japonskem novinar, je dejstvo, da sedi v japonskem parlamentu toliko novinarjev, ki niso prišli do svojih mest potom strank, temveč so bili izvoljeni za posalnee edinole na podlagi simpatij in spoštovanja, ki ga uživajo med ljudstvom kot novinarji-
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
Račun poStna hranilnica it. 14.257.	reg.	aadr.	s	neom. zav.	Brzojavka: »KMETSKI DOM". Telet. It. 2S47.
V LJUBLJANI •• Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, pritličje.
DAJE:	I	OBRESTUJE VLOGE	I	PRESKRBUJE:
Peaejila na vknjiEbo, proti poroStvu ter za- j	**o/	Kavcije,	inkase, srečke in vrednostne papirje
stavi premičnin in vrednostnih papirjev ter I na knjižice čistih |&/0 brez odpovedi. ter čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta.
dovoljuje kredite v tekočem računu pod j večje stalne vloge In vloge v tek. računu j	URADNE URE:
najugodnejšimi pogojL	|	po	dogovoru.	| Vsak delavnik od 8. do 12.7, >n od 3. do 4.7,.
PooblaSienl prodajalec srečk državne razredne loterije.
od 11. -17. marca 1928
(Rotunda do 18. marca 1928.)
Posebne prireditve:
Salon dunajske mode kožukovin
Razstava avtomobilov in motornih koles »električno vozilo«. — Tehnične novosti in iznajdbe, razstava gradnje cest. — Konec tedna.
1
Brez potniškega vizuma ! Z velesejmsko, izkaznico in s potnim listom prost prestop , avstrijske meje I Vizum za potovanje prekop Madžarske se dobi na obmejnih postajah' proti sejmski izkaznici. Znatni vozni popusti na jugosi., rnadž. in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu
Vsa potrebna pojasnila kakor tudi ve-lesejmske izkaznioe (po Din 40’—) dajejo Wi.ner Messe AktLu-G sellschaft Wien VII. Messeplatz la. za časalipskegapomladnega velesejma tudi Auskunitstelle in Leipzig. Osterr. Messhaus, Hainstrasse 16-18, dalje častna zastopstva v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4 Zveza za tujski promet v Sloveniji Aleksandrova eesta 8 Josip Zidar, Dunajska cesta 31
ts*
Odi dobrih so najbolj SI
šivalni stroji in kolesa
z n a in k e
GRITZMER in ADLER
za dom, obri in industrijo. • NOVOST! Šivalni stroj kot: Damska pisalna miza. — Samo pri
JOSIP PETELSNCU
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
enju brezplaCen.
Tudi na obroke.
Pouk v IS letna garancija.
■»r	«*■	-e	-e-	vr
Jk	Jk	M.	/L 4k.	»k
VINOCET
M f—rw vlmkEga kis«, d.io,L, Ljubljana
I *
naJfineiSI In nalokusneJSI namizni kis is vinskega kisa«
Ni1m>|H M—*>■	•-«	TsIsIm	Eto«.	UM.
TdmKno In Mflljoultno najmodarnaj«
*
				
				
8				1
|				|
SALDA-KONTE, STRACE, .JOURNA-
le, šolske Zvezke, mape, odjemalke KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD.
NUDI RO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
K T. D.
V	LJUBLJANI. KOPITARJEVA Uf.ICA 6/II.
MALI OGLASI
Za vsako besedo se plači 30 par. Za debelo tiskani pa Din t.—.
Dober zaslužek
dobi vsakdo (moški Ln ženske), ki je pošten in hoče delati. Priložiti 2 dinarja. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana Poljanski nasip 10 desno
Premog - Čebin
WoHoval/II. - Telef.2056
Širite ,Narodni Dnevnik*.
Hektografičnifaparati zvitki, masa, črnilo, trakovi,
Telefon 2980.	dobite	vedno	In	najceneje pri	Telefon	2980.
LUD BARAGA - LJUBLJ ANA, Šelenburgova ulica štev. 6.
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu, ki obstoji že 64 let
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
v CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru)
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice
ŠE MESTO CELJE
s vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo-letnih, ki ga vlagajo sodi ica, ter naložbam cerkvenega la občinskega denarja, posveča pose-, (U bno palnjo. ;f! 1(1 ov,;(.
mi mi
me mn
M sni
Hranilnica daj« posojila na semljtlča, po najniiji obrestni meri. Vse proinje rešuje brespiačno.
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.