44 številka Trst, v torek dne 24 februvarija 1903. „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj m praznikov, ob 4. uri pop- — Naročnina zna-^a : za vse leto i: 4 K. za pol Ifta i 2 K. za četrt leta S K in za en m*f»ec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine »e trpTBTništTO ne ozira. Po tobakamah v Trstu se prodajajo posamične ;tevilk~ po 6 stot (3 nvč->; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870, glasilo političnega društva „čdinost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaČi oglasi itd., se računajo po pogodbi. — .Vsi dopisi naj se pošiljajo uredil stvn. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-uištvo v ulici Molin piccolo St. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst- Uredniitvo in tiskarna . ulica Carintia Štev. 12. U Dogodki v Ricmanjih. Viada ni nikoli rt810 mislila na ustanovitev nove župnije v Ricmanjih, ser hi Interpelacija pos!an?a Plantana in tovarišev na ne bila uradno ustavila kapelanu in župniku gosp- min;«terskega predsednika dr pL Koerberja D j. r ^ jQ r]cnarn;b p\a? ki Bta kak r voditelja mursterstva notranjih stvari m na ' gosp naučnega ministra gled3 postopanja v. kr. okr. j h poprej tudi od Iticmanjcev dobivala. glavarstva v Kopru in c. k. namertni- va v Trstu * Grške katoliški škof Drohobeckv je na v utvan prestopa okraja Bicmanie pn I rstu nmJko-katol!odal pred zbranimi prebivalci tržaškemu in tudi omenjenemu okrajnemu ustn i iz'av» glede zalupa iz rimskokatoliške glavarju, ki hoče biti bolj pa peški, nego cerkve. Ker se je zahtevala od njega p:- pap«ž sam. da je streljal na Ricmanjce in smtn^ informacija, je rekel, oa mu je ti c. Ložane z najnevarnejšimi streli v i, brez ozira kr. Dam°stništ^o strogo prepovedalo. na pravico in zakon, ne preinislivši, da bi Med dru i m je takrat isja'-il okrajni končno tudi temu nenavadno potrpežljivemu triavar : ljudstvu moglo potrpljenje minuti in da bi a) C. kr. vlada ne more v^led državnega moglo j oseč: po pravilni samoobrambi ter (snovnega zakona od leta 18H7. prebivalcem braniu svojo posest in svoje cerkve in ka- v Ricjoaoj h in L gu zabraniti p-estop v pelanije ter postavit5 zoper nasilje tudi svoje grško katol ško cerkev, smstra pi Ricncanjce nas Ije. dotlej za brezverce (!), dokler s3 n;8i na Dovoljujemo si v ta nara°n navesti sle- pollsgl državnih csaovnib zakonov od dne deča nezaslišana dejstva, ki so jih prinesli 21. decembra 1^67. csel>no predstavili avo- tudi vsi tlnevniki, oe da bi se bila d^mea jemu novemu duhovniku grško katoliškega tirala : veroizpovedaoja ; Ne da bi se po predpisanih -natančnih b> j rcbi vaVi Rirmanjev in I^ga izgube p«.tih rešilo vprašanje o lastninski pravici v-e pravice do cerkve sv. Jožefa v Rema- glede cerkve in kapetanije v Ricmanjih, se njih in do one sv. 1'ršule v I>ogu, kakor je Ricmanjcem šiloma vrela od njih samih tudi do cerkven - ga in nadarbinskega premo- zgrajena in vzdrževana cerkev in kapetanija, ženja. posebno do župnišča ; dušni pastir grško katoliškega varoizpoveda-c) Vfded t-ga si bodo morali Ricmanjci ! nja se je na surov na« n de'.ožiral, in cerkev in Ložani zidati drugo cerkev, novo župnišče se je zaprla in zapečatila in ubogo ljudstvo in tudi grško katoliškega župnika si bodo | se je privedlo na kraj obu panja. morali popolnoma sami plačevati, ker je verski zaklad pasiven ter ne more ničesar pri spe vati. Vee to ee je naznanilo škf fiiskemu or dinarijatu v Trstu in isti je z noto od dne 8. 1 kUibra 1900 št. 2638 naznanil, da je že (Pride še.) Poiitičnt pregled V Trsta, 24 februvarija 1903. Gospodu d ru Koerberju v album. dne 3. oktobra 1900. zahteval na c. kr. Gosp. dr. Koeber je konstat ral ekzistenco bede vladi, naj Litro izvis izločitev in ustanovitev v Dalmaciji. Menil je, da je tiko najhdatoeje nove župnije v R cmanjih in naj ugodi upra- "vrnil tiste jugoslovanske poslance, ki me čenim prošnjam prebivalstva ter mu olajša ™j<> v Bvoji grešii domišljavosti, da so po- neznosna bremena, ki jih je moralo do-edaj klicani v to, da tudi oni povedo svojo misel nugjtj o politiki naše moraarhije na Balkanu. Kdor Pa tudi sedaj še se c. kr. namestništvu doma naJ re govori o tem, kar ni rdelo vredno, da bi ugodilo prošnji ško- se g^di v sosedovi hiši ! V tej smeri se je fijskega ordnarijat« ; nasprotna, vse se je argumentacija g. d.ra Koerberja, ki poskusi So, da bi ee zavlekla principijelna sodimo pa, da ista ne velja vsikdar niti v razsodba min^teretva za bogočastje in cer- zasebnem življenju. Ako se pri sosedu kaj kveno dovoljena izločitev občine Ricmanje iz g™*., kar bi moglo postati nevarno moji h ši, župnje Dolina mi je paziti na dogodke pri sosedu Dne 12. januvarja 1901. je b:!a občin ▼ toliko, kolikor je potrebno, da branim svoje ! ska seja v Dolini, v kateri je omenjeni Kol ko več velja U za javno politično ž.v- okrajni "glavar posredoval ter hotel na vsak U^nje, za dogodke, ki s> v zvezi z blaginjo način kraj B >ršt dodeliti novi župniji Ric miljonov 'j»diJ 1 Pa ne Ie» da 80 na Pnmer manje, dasi sta Boršl in R-cmanje proti temu pos'anci, moralno, po principu samo- protestirala. oh rane oprav čeni v to, da obračajo vbo po- To je bilo že novo sredstvo, da bi se zornost svojo dogodkom na Balkanu, ampak zadeva še bolj zaprela in zavlekla. 80 tu pozitivna ustavna določila, ki j.m da- PODLISTEK. Na rojstni zemlji. rpi^al K»aver-Šandor-Qjal»ki ; prevel XV. opazuje z očmi Blinjev ča. — Ono, kar govore o ameriški trti — so le muhe in govo ričenja ! Kdo more to? Za to tre'-a silnega kaptala pri količkaj velikem vinogradu. A C. kdo ima pri nas takega kapitala. Pa dopu stimo, da bi to tudi bilo, nastaja drugo vpra — Pa menite-li zaresao, da je to tako šanje, da li ie vredno vlagati velik kapital ? strašno? Ni-li to kaka l>olezen — ki je že Prosim Vas ob naših razmerah naših komu-b.la — pa le v novi formi ? Ti današnji nikacijah kako naj vzdržujemo mi faooku-učenjaki dajejo vsemu nova imena — posegel renco z bolj c&prednimi deželami? mu Blinjević v bessdo. Nikdo ni prig »varjal M kulašu. On je — Al1 ne — strasia stvar je to — je imel ničin veščega odvetnika in umoega člo začel Mikuiaš ter nalal eval v živahnih bar j veka, s katerim je dosezal, d* je redkokdo vali opisovati gr. z»» fi okef re. Sitrcu Blinje- mogel pob'jati njegove trditve. Stari Biinje- jejo to pravico! Ta pravica izhaja iz duha ustavnega življenja samega. Ista daje ravno vsebino ustavnemu življenju, daje i rt-emu fundament, ker princip tega ž vljenja je ravno ta : da ljudstvo potom svoj h zaupnikov izraža svoje mnenje o vsem, ki je v zveH z javnimi koristmi. Mari pa dogodki na Balkanu niso stvar, ki De le morejo, ampak bodo (to je absolutna gotovost) odločilno delovali na politično in ekononesk > bodočnost monarhije?! Ali je pa morda kje zap-sano v ustavnih določil h, da ravnokar označena pravica ne velja za pokrajino, v kateri je navstala beda ! Za Boga : potem bi pa bil ves konstitucijonalni princip le privilegij on'h, ki — niso ubogi ! Ne, ne ekscel^nca, ustava nič ne razlikuje, ali poslanec prihaja iz dežele ki je bogata, ali pa iz dežele v kateri je slučajno beda ! Xe, ne razlikuje. Poslanec ima svoje pravice — konstituciji, katerih mu ne sme kratiti tudi nobena ekscelenca — ministarski predsednik ! In tudi, ako se ta ministereki predsednik slučajno p še za d.ra Koerberja — si ne smearogir^ti pravice z t odrekanje nedvomnih ustavnih pravic! V pogledu bede v Dalmaciji pa naj si zapomni ekscelenca Koerber besede v »Or veni Hrvatski« : »..... Dalmacija ie preveč zapuščena. To je poljedelska in pomorska pokrajina, a kaj je država storila do sedaj v n;ej za poljedelstvo in pomorstvo ? ! Kaj je država storila, da v tem letu bede nudi narodu sredstev, s katerimi bi si isti nekoliko opomogel?! Mislilo se je, da na velikih dolih t T r s t n tudi nekoliko naših pride do zaslužka, ali ta nada se j m je izjalovila. Povsodi po svetu so vlade prve, ki si prizadevajo in poizvedujejo, kje bi bilo dela za njihove ljudij, pak jih napotjajo in iim s e tu jej o, kam in kako naj gredo. A kaj se godi pri na^ ? Oe je bila zadarska vlada preko dunajske obveščena od katerega naš h konzulov, da je kje dela, pa že piše vladna »Smotra«, kje da — ni dela ! A posled-ce vinske klavzule za produk-cjo vinu? Pa olje ? Pa uvažanje sadja in vrtnih pridelkov iz Ital-je?! Od vsega tega bi mogla imeti Dalmacja prihodke! A na tem, d* jih nima. zahvaliti se ima onim Da Dunaju! Koliko več bi morala vlada skrbeti za izvažanje naših zemljedelskih proizvodov, n. pr. v Ameriko! Ali, mej tem ko si druge dr žave največ prizadevajo za trgovino in obrt, si Avstrija prizadeva najma nje, ker radi svoje nemške politike troši č s z jezikovnimi vprašanji, kise ne re šijo nikdar, dokler se Slovanom ne prizna pravica.« Ali umeje sedaj g. Koerber, kdo je glavni krivec na tem, da je Dalmrcij*?, ki bi mogla biti med najbogatejimi deželami, danes bedna, zakaj da v njej, ki je vendar poljedelska in obmorska, množica poljedelcev in pomorščakov kričijo: dajte nam kruha!! Italija in^balkansko vprašanje. V včerajšnji seji italijanske poslanske zbornice odgovarjal je začasni minister za vnaoje stvari, Morin, na več interpelacij, tičočih ee balkanskega uprašanja. Iz ministrovega od govora je važno to, da je isti priznal, da je vseh nemirov v Macedoniji kriva turška uprava, oziroma postopanje posameznih valijev. Minister je nadalje izjavil, da je laška vlada z največjim zadoščenjem vsprejela vest o korakih Avstro ogerske in Rusije v to, da se v Macedoniji vspostavi red. Toliko itsbjan?»ki kolikor tudi drugim veles;lam da se je predložil načrt reform za Macedonijo in da je laška vlada izrekla svoje popolno zadovoljstvo s temi predlog'. Minister je izjavil Dado da se soglasnemu postopanju evropejskih velesil posreči napraviti red in pomiriti ustaše. Ako se pa to ne posreči in ako se bodo morale na Balkanu izvršiti važne spremembe, zatrdil je minister, da bo Italija vedno stala na mojem mestu. Francozkemu ministerstvu Combes so menda dnevi šteti. Tako brzojavljajo iz Pariza njega najbolji prijateljici : dunajski »Neue Freie Presse«. Kakor vzrok temu ee navaja zakon o kuhanju žganja, oziroma silni odpor v vinorodnih krajih proti temu zakonu. Ali kakor pravi »N. F. P.«: ker si ljudje hočejo ohraniti privilegij za sleparstva na davku. No, to ut?gae biti r^s neposredni povod padcu ministerstva Oombes. Ali smrtno kal Bi je vcepilo to ministerstvo s svojo cerkveoo politiko Preveč se je drznilo ker je menilo, da se sme igrati tudi z religijoznimi čutili francozkega naroda. Combes se je drznil v b ju proti katoliški cerkvi blizu tja, o d koder seje mogel le edini Bis- marek umakniti brez škode za svojo pozicijo. G. Combes pa ni Bis-marek in zato — pada. vidi prod«! imetje, samo da se reši teh dnevnih skrbi, draginje, jpze in praznega truda. Seveda — ako bi si predstavljal sebe v drugačnih okolnosti h — gotovo ne bi mogel domisliti. Kar hitreje mu je začelo biti srce, ko h je pred dušo stavljal življenje v mesenim stanovanju — ali tudi kje drugje, samo ne v Lipnjaku — in lilo mu je srce v grozi. Ni bilo to le iz seiti-menta^nnsti, ampak je bilo tako, kakor da je to posestvo zrastlo z njegovo dušo. On si niti predstavljati ni mogel brez njega. Ni bil ohol, vendar je mnogo držal do tega. da je do štit i inos^-m desetega leta »vlad.il« posestvo in imel svoje p »danike, ter se je tildi sedaj ponašal, da stoji ua svrji grudi, pod svojo streho in da se od svoje njive hrani. Do plemstva in do svoje krvi ni toliko držal, kolikor do svojega posestva, poded ivaoega o 1 očeta, deda. Oa je celo preziral ti-to p'e-uienitaštvo. ki je bilo l«;e< imetja in se je ponašalo le « svojim plemenitaškim listom. Njemu jo bilo giavuo njeg »vo »gosposko posestvo« n njego,i kmetje, s ktter mi je bil strog, ali jih je ljubil. (Pride še.) Tržaško vasu f Rok Drofeiilk. V Ljubljani je umrl v deželni bolnici g. Rok Drofenik. Pokojnik je bil znan v Trstu iz časov, ko je bil tu eden voditeljev socijalne demokracije. Pozneje je bil prišel v navskrižje Be svojimi somišljeniki in je formalno izstipil iz stranke, da-si je po prepričanju — kakor je zatrjeval vedno — ostal socijalen demokrat. Ko je n. pr. za nekoliko časa vstopil v naše uredništvo, je izpovedal lojalno in odkrito, da ne more biti naš som šijenik, a njegova ljubezen do rodbine, ki potrebuje kruha, da ga je silila v to, da je zaprosil za to službo. Naši in pokojnikovi politični nazori so šli daleč navskriž. Zat> je tudi o vstopu lojalno zaprosil, naj mu odmerimo takovo nalogo, da bo mogel biti koristen listu, ne da bi o tem trpeli njegovi nazori. Tako smo tudi uredili. In napisati moramo pokojniku spričeval«), da je bilo njegovo vedenje ves čas lojalno in korektno. Ostal je o 1 krit in v ustmenih pogovorih skoro zagrižen branitelj svojih naz rov; na drugi strani p*\ je bil zopet nepremično loj ile \ v zm slu dana besede : bilje mož beseda! Še eno prizntnje moramo izreči pokojniku : ljubil je svoj materini jezik iskreno in je vsikdar z veseljem govoril o vsakem kulturnom napredku Slovencev. JSaj pociva v miru . Važni razsodbi upravnega sodišča v stvari domovinske pravice. V Meranuž;\i že vtč nego deset let Pavla Horak, ki je udova dve leti sem. Po smrti moža je zaprosila udova za v sprejem v mestno občino meransko. Mestaa občina je odkl «ni!a pr. šnjo z motivacijo, da doba, d »ločena za prido- bitev domovinske pravice udovam, začenja bil prišel kakor krojaški pomočnik. Povr-še ie z dnem, ko so postale udove. — Mi nivši se iz ječe v Ljubljano, je zo^et začel nisrerstvo je ugodilo rekurzu Pavle svojo krojaško obrt in si je prizadeval, da Horakove in je odločilo, da je mestna bi prišel do veljave v socijalističkih vrstah, občina dolžna podeliti prosilk A videlo Be mu je, da ni normalen, domovinsko pravico. Proti temu Včeraj predpolutine je siromak sam na- ndloku ministerstva se je občina pritožila na pravil konec svojemu precej nem'rnemu živ-opravno sodišče. V svoji pritožbi je občina ljenju* Obesil se je v svoji prodajalnici. Že zastopala stališče, da poročena žena ni ne lezmkar je dosegel dobo 60 let. more samostojno pri posestvo vati domovinske * Postna sličica. (Resnična.) Bilo je v pravice, ker da ne biva iz lastne volje v do neki vasi na Kranjskem ob času občinskih t:eni občini. Zastopnik minifterstva za no- volitev. x'olilni boj ie trajal že par mesecev, tranje stvari je na razpravi povdarjal, da je »Liberalna« stranka je noč ia dan urila svoje ministerstvu v ravnilo judikatura upravnega sobojevnike v volilnem orožju. Istotako je sodišča ter je izvajal, da tudi pri vdovah delala »klerikalna« stranka. Litri in golaži začenja doba pri posedovanja domovinske pra- so igrali važno ulogo ! Po dolgem napornem vice s časom, odkar bivajo v dotični občini, delovanju je prišel dan odločilnega boja, dan, Upravno sodišče se je pridru- ki je imel odločiti: v kateri tabor se nagne žilo nazoru ministerstva in je sreča! zavrnilo pritožbo mestne občine. Na vse zgodaj že je pela »liberalna« Na pozneji razpravi se je isti senat trobenta in na volišče je moral sleherni »li-upravnega sodišča zr.t>et bavil z vprašanjem beralni« sobojevnik, kar je tudi vsak »libe-dtmoviii*«e pravic*. Šlo je ra vprašanje, radi ralec« rade volje storil, da tudi on pomore katerega smo ravno mi tržaški Slovenci dan rešiti obč no klerikalnega terorizma! »Kleri-na dan v borbi z našim magistratom. Za kalci«, s svojim voditeljem-dekanom na čelu, vprašanje namreč, da-li se radi dob- niso nič zaostajali za »liberalno« armado. Ijene začasne podpore sme od- Vrhni poveljnik njih je pazil s sokolovim reči domovinska pravica vzlic očesom na slehernega svojega volilca. desetletnemu bivanju?! Mestna Na vse zgodaj je ta vrhovni poveljnik občina v Solnogradu je namreč neki Tereziji na čelu veče čete primarširal na kraj krva-I »rummdauer odrekla domovinsko pravico, v ega boja z glasovi. Na licu mesta ježe ker je prosila od svoje prejšnje občine en- cel roJ volilcev, razdeljenih (kakor re- kratno podporo 60 K. Ministarstvo je odlo- čeno) v dva tabora. č io, da je tako odrekanje domovinske pra- Ker Pa vrhovni poveljnik (prišedši iz vice nezakonito. Mestna občina solnoglaška drugega kraja) ni na tanko poznal položaja, se je pritožila na spravno sodišče. Na raz- je šel tja, kjer je stal gospod domači Žup-pravi, ki se je vršila vsled te pritožbe, je nik> katerega je povprašal za mnenje o ko-zastopnik m ni-terstva izvajal, da začasne, nečni zmagi. ( osebna pa še enokratne podpore ni smeti Ta poslednji, stoić med tropo kmetov- pmatrati Kakor oskrbo za ubog«*, ki ovira volilcev, je odgovoril, da on upa v zmago, v-prejem v občin-ko zvezo. Upravno sodišče 8 cer P* da Je VBe v božJlh rokah, se je pridružilo temu nazoru ministerstva m Kmalo na to je prišla vrsta na go?p. župnika, da je moral oddati svoj glas. Stopil je pred volilno komisijo in (ker se tam voli ustrneno) je imenoval vrBto mož — samih — »liberalcev«! Vrlini poveljnik se je stresel od groze. Težko je pričakoval, da se domači župnik vrne iz volilne dvorane ter položi račun o j življenja. Sedaj pa se govori, da ima velika ! vojvodinja zopet postali mati, čeprav nima mcža. d< č^ški poslanec dr. Kramar, [-jtora^no ^ tem imenovanjem da se izvrši tuli imenovanje prpd?ednika k'uba nemških nsnijonal- Dar našega cesarja ruskemu carju. Naš cev, dr. Dersehatte, nemškim ministrom- r i cesar je dal zaprositi grofa Ivana Draško vifia, naj mu ta po-lednji v svojih gozdih nalovi štiri ajst plemenitih jelenov, katere hoče cesar pokloniti v dar ruskemu carju. Ta zanimivi lov se je vršil dne 14. t. m. v srrrfov;h gozdih pri Pečuhu na Ogrskem in ao vjeli 42 tak h živalij, iz mej ktterih so izbrali 14 najkrasnejih jelenov. Ti so že dospeli na Dunai. Štiri milijone v dobrodelne namene je zapustil v Budimpfšti umrli zidarski podjet-nik \Vechse'mann. 2 400.000 K je dol< čen-h pemijskemu fondu za uč Ulje in učiteljice m sicer polovica za kiščane, polovica za Z de. Ali pridodan je p'g-»J, ako imajo dotičniki 25 let fektivne službe in ako se niso udeleževali ne antisemitskega in ne sr^ijaliskiškega gibanja. 1,4000.000 K je določenih za za vod za slepe. jakom. Koga v Mehiki. BREMEN 24 (B.) Glasom brzojavke, d« šle tvrdki »Bratje Mel-her^« in r-bjavliene v listu » Weser Zeituig«, se kuga v M^ath« nu manjša. V minolem tednu dogor'ilo s:1 je š^st sluPa;ev kuge se smituim izidom. Današnjo številko smo mngli izdat1 le ra dveh straneh, ker so popoludde tiskarne zpprtf. zdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij Jista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu ie zavrnilo pritožtx> mestne občine v Solnogradu. Navedeni razsodbi upravnega sodišča beležimo z velikim zadoščenjem, ker pomenjati zmago zakona in pravičnosti. Ti razsodbi sti Kar izpodmaknili tla nasilnemu tolmačenju, oziroma preziranju zakona o domovinski pra K, ostalo premoženje — izvzemši nekaj dru-g h legatov, razdeli med 15 unukov in unu kinj. Ali tudi za te je stavljen pogoj : ako niso brpz otrok ! To se bodo kesali tisti, ki se niso ženili, ali pa . . . po. kdo bi govoril take neprijetne stvari ? ! FERDO GUŠTINČlC klesarski mojster TRST (?ia Mani 11) — BARKOVLJE .zraven DofcoDališča Soproga pokojnikova je dobila l 400.000 Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-, „ . . ;_.._•». mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spo- menike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v Narodnem domu« v Barkovljah. vici od strani našega magistrata. K stvari se 8VOjem postopanju, povrnemo. izvršivši svojo dolžnost se je g. župnik Ne pozabite priti na pogreb. Nocoj takoJ oddaljil iz volilnega lokala. Na vratih točno ob 12. uri bo v dvorani Maliv, v ul. Je 8toPil PredenJ vrhni poveljnik, ki ga je Torrente štev. li> ga bodo pokopavah našega žarečimi očmi premeril in vprašal, zakaj da Pusta! Začetek ple-a, ki g* priredi naše Je vol,i 11 bralce ? Gospod župnik je od- »Kolo« bo ob 9 uri zvečer. Blagajna se g°vor'l : odpre ob 8 uri. Častilci Terps hore (boginje *Storil 9em BVOj° državljansko dolžnost, plesa) naj ne zamude te lepe in za letošnji in ^ tako' kakor mi Je zapovedovala vest. puat zadnje prilike. Ne bo jim žal, kajti, Moj' »1'bermlci« zahajajo redno v cerkev in pregovor pravi, da je več vredna ura veseija, eo 9Ploh poštenjaki od nog do glave, dočim nego st" let žalosti! Je me<^ kandidati »klerikalne« stranke tacih, Torej na sv de nje nocoj i ki 86 i*ogibljejo cerkvi in sploh verskim Porod t kočiji. Včeraj popoludne se dolžnostim!!« je pred mestno boln ^nieo ustavila kočija ne- Da"H 8e ie v vasi ~ biI° Je nekJe kega izvozčeka. v katerej je bila neka žena, ki je medpotoma porodila krepkega otroka. V sprejeli so jo v <>ddelek za porodniee. v vipavskem okraju — res bil boj za »liberalno« in »klerikalno« — načelo?! Da nisem nadel tej vesti naslova »pustna sličica«, težko I tojstTO Avstrijca t Carigradu. Včeraj bi Pomagal, da ne bi pisal žgoče satire zjutraj dospel ic Carigrada v naše mesto ° razmerah na Kranjskem. Kajti slučaj je Llovdov parnik »Stir;a«, na katerem se je re8 zna5ilen in P™a> kiiki 80 kriteriji, po pripeljal 20 letni Rupolf Mareček iz Kralje-' katerih se na Kranjskem ljudje razdeljajo v vega gradca na Češkem, kateri je v Carigradu »liberalce« in »klerikalce«. o nekem sporu ubil svojega nasprotnika Josipa Ljudje, ki Žive prav po — recimo — Urbana, ludi iz Češke. Marečka so odvedli klerikalno, so često zapisani v knjigo libe- v zapor v ulici Tigor. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 3.0, ob 2. uri p »poludne 11.0 C. — Tlak ome r ob t. uri zjutraj i ih.2. — Dane- phma ob 7 7 predp. ;n ob -S.\2 pop,; o*eka ob 1*^0 predpoiu ine in ob l*^.' popjladoe. Vesti iz Kranjske. * Samomor čudaka — Kd »r je pred mnogimi leti bival v Ljubljani in je izlasti zahajal v nekdanjo čitalnično restavracijo, ie [v zna. lx>lj nizkega čokarte^a moža z rudečo brado ia — čudnimi, ekstremnimi naer.ri. R 1 je to krojaški mojater Fran Ž<»-ie/.n:kdr. C-sU> je tako zasramoval — vpe, -ra: revež o*em let prebiti v ječ'. Takih na-Z rev se ie bil navz»l v Parizu kamor ;e ralcev, a ljudje, ki žive prav salamensko — liberalno, so zopet zapisani v »Črno« knjigo »klerikalcev« . . ! Toda ne, nočem razvijati dalje resnih misli na dan — pusta ! * Xa Uncu pri Rakeku na Kranj aicem b» S1. Nar.« i 287-42 K, uredn štvo »Slovenca« 68*40 K, j upravn štvo »Domovine« 541 K, sol. vodi | telj M. Kenda v Volčah zbirko 20 60 K, Fr. j Matijaš č v Gradcu za >Orm. .spom.« 2 K, društvo »Edinost- v Vojniku polovico dohodkov pri mladinski s'avnoati 25 K, Fr. Schneider v Cezsnjevcih pri Ljutomeru zbirko 7 42 K, Oital niški pevski zbor v Kranju neko darilo 20 K, Mohorjani v Mengšu 20 K, kapi. Fr. Sch reiner v Dobrni moštvo 70 nvć. tCokarics r ere, popravlja v 'J4 pri Celju ob godovanju nabral 50 K, tovar- i Sprejema naročbe po meri. nar Iv. Jebačin od kave 200 K, posojilnica v Mokronogu 10 K, nasprotniki domačeaa prepira v X 20 K, svatje pri poroki Al. Bončine v Gor. Tribuši 6 K, narodna družba pri g. Jugu v Podčetrtku ob Sotli 12 K: posojilnica v Ormožu 10 K, posojilnica v Biljah 10 K, dr. Geiger v Ljubljani za »Orm. upom.« 10 K (po »SI. N.«) ; podružnice , ženska v Novem mestu 171*40 K, ženska v Sežani 230 K, izvenakademiČna . v Cene po pogodbi in jako nizke. Priporoćuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič klesarski mojster. A. Hubmann, Corso 19 Rnl#Ql/if*0 dolgost na gumbov gld. nimaviuc na :3 gumbe tudi v barvah. I. vrste gld. 1.^0, na > gumba gld. 1.— : za gospode gld. 1.30, prave angleške (specijaliteta glace ćrue ua S gumbe) gld. 1.30, na 2 gurnba gld. 1 20, ponarejena Coža na 2 gumba po 50 nvč Švedski (za prati) na 2 gumba po gld. 1.20, za ćastu ke arld. 1.10, za i rab. nm nnnnn t-- n % K x K K n K K Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane Gradcu! * toiariiB mizarske zaimp ? Sorici (SoiK^) 84*02 K. — Za tri knjige, in sicer : Iv. Vrhovnik : Liisti nabožno-slovstven", J. Bde ; Tarbula in L. Pei-jakova : Smrt pravilnega katerih čisto izkupilo je namenjeno naši družbi je dosedaj 232 odjemnikov poslalo 815-06 K. Mnogi pošiljatelji so vplačali višje svote, nego je tem knjigam založna cena. — Žal, da radi pičlega prostora vseh imen ne moremo objaviti. Blagajništvo dr. sv. Cirila in Metodija. IC K K * vpisane zadruge z omejenim poro5tvo>a prej ylnton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. n Največja tovarna poiiistva primorste iožeit ^ Solidnost zajamčena, iajti les se osuši m u HT Album pohištev brezplačen y to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj, — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. n n n m n M » H M n n n < i n isrzojitvna paraciL. Nemški prestolonaslednik pri Ti;nlvojvodi nji Izabeli. POTSDAM, 23. (B.) Prestolonaslednik Viljem je dospel danes semkaj m obiskal osdvojvodinjo Izabelo v mestnem gradu. Bil je v avstrijski uniformi. Sinrt bivšega ministra. KODA.N.I, 22. (B.) Prejšnji vojni minister, gentrai pl. Tuxen, je danes po noći umrl. Imenovanje predsednika kasacijskega dvora v Belgradu. BELGRAD, 23. (B.) Prejšnji vojni mi- Prva zjbjT«i)a tovarna pofc'fš Tub rrtt. _.<• T -®tf t TOVARNA • Vls T«), vogai Via (jBltuia R' 3 T % (a lil8^sai08F Levi MiiiH © fo irc^i ia ^Jk. la vrte* uročb« Lpsil po po&eboili na I.t: s: ta konkursa , iS ZAL.OGK Piazza Rosarte i- 1 (šolsko poslovi v; )n Via Rlbcrg,' 3! Tblafoc »t. 870. --- 5) a i -v SJ 4t3 m 3> m m m m m \ ■ , ., i — imiiEOTiSi mu iiiTiii n nun nister Antonovi« je imenovan j>redsednikom m ______ ..„ B? podrast. !)OG.i/;o se naa;.. 3i"OJ kasacjskega smtis.a. " a i; ieleznKJO ra .--o Načrt reform za Macedonijo. ( CARIGRAD, 24. (B.) U. uradnega vira JSl^l^^^i'Ži se poroča, da je turški minister za vuanje -------------- stvari, Ferid paša, naznanil avstro-ogerđkemu in ruskemu poslaniku, njegovim na^ledoikora imenovan mla Od c. kr. finančnega ministerstva določeno priglaševališče ljubljanska kreditna banka V LJUBLJANI. preskrbuje konverzijo skupne rente brez kacih troškov !