YU ISSN 0416-2242
O sanaciji Itasa
Gre za usodo 800 ljudi in njihovih družin
KOČEVJE — Izvršni svet občine Kočevje je pred kratkim obravnaval sanacijski program Itasa. Njegova glavna značilnost je, da bodo pri vseh proizvodih skušali doseči 8-odstotno profitno stopnjo in bi tako sedanjo izgubo pokrili v 18 mesecih, če pa bi Itasu pomagala pri sanaciji še širša družba, bi izgubo pokrili prej.
Za uresničitev sanacije bo potrebna enotnost vseh članov kolektiva in tudi strokovnih in vodilnih delavcev. Kdor bo program zaviral, bo moral na manj odgovorno mesto ali iz delovne organizacije. V okviru izpolnjevanja sanacijskega programa bo treba posebno skrb posvetiti nagrajevanju, proizvodnji, prodaji, normiranju in delovni disciplini.
Od stališč izvršnega sveta naj omenimo le nekatera: vsi člani kolektiva morajo biti seznanjeni s sanacijskim programom in posledicami, če ga ne bi uspeli uresničiti. izločiti je treba vse. ki bi sanacijo ovirali, Itas se bo moral nujno povezovati v ožjem in širšem prostoru itd. Sklenili so tudi, da bo glavni direktor Itasa na vsaki seji izvršnega sveta poročal, kako poteka uresničevanje sanacije,’
J. P.
V Kočevju dozidavajo poštno poslopje
Zmogljivosti bodo več kot podvojene
KOČEVJE — V začetku septembra letos so začeli v Kočevju graditi prizidek k stavbi pošte. ..Gradnja tega objekta je osnova za nadaljnji razvoj poštne in telekomunikacijske dejavnosti na območju občin Kočevje in Ribnica", je poudaril direktor investicijskega sektorja Podjetja za PTT promet Ljubljana, Nedeljko Djurič.
Gradbeni del te investicije bo po pogodbi končan v 10 mesecih in pol, veljal pa bo okoli 150 milijonov dinarjev. Prostori kočevske pošte bodo merili po dograditvi prizidka skupno okoli 1.900 kv. metrov in bodo zadoščali za potrebe poštne dejavnosti za naslednjih 35 do 40 let.
Telefonska centrala ima zdaj 1600 priključkov in vsi so oddani. Centrala je popolnoma izkoriščena. Zdaj bodo v prvi'fazi, se pravi v naslednjem srednjeročnem planu, montirali novo centralo, ki bo imela skupno 4.000 priključkov (pri čemer so všteti tudi sedanji) in ustrezne zmogljivosti za povezavo s končnimi centralami. S tem se bodo močno izboljšale telefonske zveze na vsem območju občin Kočevje in Ribnica.
J. PRIMC
ČEŠKO PRIZNANJE LABODU
NOVO MESTO — Gospodarska zbornica Slovenije je podelila priznanje za dolgoletno poslovno sodelovanje dvema Labodovima tujima sodelavcema, El Miorju in Melki. Obe holandski firmi sodelujeta z Labodom že 15 oziroma 14 let. V tem času nista le pomagali povečati izvoz, marveč sta utrjevala tudi višje oblike sodelovanja. Na svečanosti, ki jo je Labod pripravil za svoje tuje poslovne sodelavce, so podelili še 20 diplom. Ob tej priložnosti je ataše češkoslovaškega konzulata v Jugoslaviji izročil Labodu priznanje češkoslovaške bombažne industrije za zasluge pri razvoju mednarodnega sodelovanja na področju tekstilne industrije in priznanje Kazimiru Rupniku, vodji nabave v Labodu.
Št. 40 (1834) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 4. oktobra 1984 Cena: 30 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Novoles in Gozdno gospodarstvo Novo mesto sta svečano podpisala sporazum o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju — Zgled še za druge
DOL. TOPLICE — V navzočnosti številnih predstavnikov obeh delov-njh organizacij, občine in regije so v prostorih gostišča Rog 28. septembra svečano podpisali sporazum, ki kolektivoma s 3720 zaposlenimi prinaša novo obdobje in še tesnejše stike, ki trajajo domala 40 let.
Kot je povedal Janez Bajuk, predsednik kolegijskega poslovodnega organa v Novolesu, gre za formalno obliko in izhodišča, s katerimi bodo v Novolesu in GG, posebno pri bodočem razvoju, vezi še trdnejše.
Sicer pa novi sporazum zajema v glavnem pet področij: skupno planiranje, ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka, skupne razvojne usmeritve in naložbe, skupno financiranje in politiko zaposlovanja. Izrednega pomena je zlasti skupno načrto-
vanje oodoeui investicij m .»kupno financiranje.
Poglavje, ki govori o sodelovanju pri zaposlovanju delavcev, je namenjeno predvsem reševanju številnih primerov invalidnih gozdnih delavcev, ki ne morejo več opravljati najtežjih del na prostem, lahko pa bodo dobri delavci v tovarni.
Tudi Jože Petrič, direktor GG Novo mesto, je poudarjal, da je medsebojno zaupanje v obeh kolektivih že preverjeno, novi sporazum pa pomeni na napirju to, kar se je v
precejšnji meri v življenju že dogajalo in gre le za višjo obliko dosedanjih poslovno-tehnični vezi. S tem so uresničeni tudi sklepi lanske problemske konference ZK. Primer Novolesa in GG pa v občini Novo mesto in na Dolenjskem ne bi smel biti osamljen. Za podobne stike so možnosti še v marsikateri delovni organizaciji.
R. BAČER
Ob koncu tedna se bo še nadaljevalo nestalno vreme z občasnimi padavinami.
i—Id —.■	1	'
® Osrednji prispevek v današnji Prilogi je zapis o novi prašičji farmi krškega Agrokombinata na Pristavi. Za nekatere je ta objekt dodatnih 30.000 stokilogramskih prašičev letno, drugi pa gledajo farmo z ekološkimi očmi, boje se, da bo objekt onesnažil okolico in ogrozil podtalnico. Besedo smo dali enim in drugim.
* Nedavni obrtni sejem v Celju je presenetil predvsem s pestro ponudbo, čeprav drobno gospodarstvo, kot danes imenujemo obrt, tišči k tlom še veliko največkrat nepotrebnih ovir.
• Tudi tokrat objavljamo nadaljevanje doživetij naših novinarjev, ki sta se z avtodomom odpravila na sever Evrope. Sredi Stockholma sta se znašla v vrtincu političnih dogajanj, ki po svoje kroje današnji svet.
Ocenjevanje dela posa-meznika naj bo osnova
LJUBLJANA — O oceni letošnjih volitev in pripravh na volitve leta 1986 so razpravljali minuli četrtek na skupni seji Medobčinskega sveta SZDL in Medobčinskega sveta Zveze sindikatov ljubljanske regije.
Priprave za prihodnje volitve se morajo začeti takoj, da ne bo spet očitkov, da je vse na hitro in premalo demokratično izpeljano. Evidentiranje možnih kandidatov mora potekati tako rekoč stalno, in to od hišnih svetov in društev dalje. Sproti je treba ocenjevati člane in delegate in tiste, ki svoje naloge uspešno izpolnjujejo, predlagati za možne delegate na višjih ravneh. V delegacije je treba predlagati tiste, ki bodo sposobni oblikovati skupne drfižbene interese in razvojne usmeritve.
Poudarjeno je bilo tudi, naj republiška konferenca SZDL in republiški svet Zveze sindikatov zagotovita nadaljnje dograjevanje političnega sistema in pripravita zadovoljive rešitve vprašanj, ki so se pojavila ob dosedanjih volitvah.
J. P.
Ob 50-letnici uspele stavke tekstilnih delavk je Kar-olina Cigoj, ena njenih udeleženk, odkrila ploščo
NOVO MESTO — 29. septembra dopoldne je bila pred Novoleso-vim salonom pohištva slovesnost ob odkritju spominske plošče v spomin na 50-letnico stavke tekstilnih delavk v tovarni Jožka Povha. Devet še živečih udeleženk je bilo med
OB ODKRITJU PLOŠČE — Še živeče udeleženke stavke v Povhovi tovarni izpred 50 let so imele na slavnosti častno mesto, slavnostni govornik pa je bil Janko Goleš, predsednik občinskega sindikalnega sveta. (Foto: R. Bačer)
gosti, ploščo pa je odkrila Karolina Cigoj, ena takratnih organizatork stavke.
S tem ko je 26 šivilj v nekdanji Povhovi tovarni ustavilo stroje zaradi nenehnega zniževanja mezd, ker jim niso plačali nadur in niso imele pravice do plačanega dopusta, tovarnar pa jim je od plače odtegoval še za razna popravila, seje začela prva stavka tekstilnih delavk. Stavko je vodil in organiziral takratni okrožni komite KPJ, ki ga je vodil sekretar Srečko
>r m
eKtiv
Z delovnega pogovora ob 25-letnici Službe družbenega knjigovodstva
NOVO MESTO — 1. oktobra se je v prostorih podružnice SDK Novo mesto sestalo predsedstvo skupnosti dolenjskih občin, nato pa so v pogovoru s predstavniki SDK razčlenjevali najbolj aktualne naloge in ugotavljali, kaj bi morali v prid večje učinkovitosti še narediti. Na tak način so v delovnem vzdušju počastili 25-letnico delovanja SDK.
V izhodiščih za pogovor je direktorica SDK Joža Miklič nanizala vrsto podatkov, ki pričajo, daje zlasti na nekaterih področjih dela novomeška podružnica zelo uspešna. Tako negotovinski promet opravljajo hitreje, kot znaša povprečje v tej službi. Kontrolna služba v SDK pa ima najbolj nehvaležno delovno področje. Boleča je ugotovitev, da se komisije za družbeni nadzor ali delavske kontrole v združenem delu-izmikajo sodelovanju, največkrat pa omenjeni organi družbenega nadzora smatrajo ugotavljanje
nepravilnosti s strani SDK celo za napad na delovno organizacijo.
SDK Novo mesto, ki posluje za območje 4 dolenjskih občin, ima 132 zaposlenih, ti pa imajo opravka s 1504 uporabniki družbenih sredstev. Lani je šlo na primer skozi SDK Novo mesto čez 4 milijone plačilnih nalogov, gotovinski promet pa se je povečal za 24 odst.
Izdelali so tudi 59 analitsko-informativnih publikacij in opravili 201 inšpekcijskih pregledov. To je le
Stotisoči je Ribničan
PTT Ljubljana ima 100.000 telefonskih naročnikov
ZAČEL SE JE JESENSKI SEJEM V NOVEM SADU
NOVI SAD — V torek so v Novem Sadu odprli 21. mednarodni jesenski novosadski sejem. To pot se bodo na sejmu predstavili pridelovalci in predelovalci hrane, sadja, zelenjave, grozdja, otroške hrane in semenskega materiala ipd. Poseben poudarek letošnjega sejma je na proizvodnji surovin za prehrambeno industrijo. Predstavile se bodo številne poslovne skupnosti. Domači izdelovalci strojev bodo predstavili svoje izdelke ža obdelovanje sadovnjakov, vinogradov ipd. Sejem bo odprt do 7. oktobra.
LJUBLJANA — Podjetje za PTT promet Ljubljana je pripravilo 25. septembra ob vključitvi stotisočega telefonskega naročnika na svojem območju krajšo svečanost in tiskovno konferenco. Prisostvovali so ji tudi stotisoči naročnik Jože Rušnjak iz Ribnice. 99.999. naročnica Jerica Vrhovšek iz Ljubljane in 100.001. na-’ ročnik Alojz Kerin iz Ljubljane.
• Odgovarjali so tudi na vprašanja novinarjev. Naj omenimo le odgovora na vprašanje, zakaj so težave pri vzpostavljanju telefonski zvez med Kočevjem in Ribnico in tega območja z Novim mestom. Odgovor je bil, da je za sedanje stanje kriva premajhna zmogljivost central v Kočevju in Novem mestu. Zveze med Kočevjem in Ribnico bodo boljše po razširitvi telefonske centrale v Kočevju (novi prizidek h kočevski pošti je že v- gradnji). Za slabe zveze Ribnice, Kočevja in Ljubljane z Novim mestom je kriva tudi preobremenjena centrala v Novem mestu. Zveze bodo izboljšali s tako imenovanimi prečnimi zvezami preko Zasavja do Novega mesta, kar bo po sedanjih načrtih uresničeno predvidoma v letu 1986.
Vsi trije gostje so prejeli za nagrado tejelonske aparate, po sklepu delavskega sveta pa so oproščeni plačila enoletne naročnine. 100.000 naročnik upokojenec Jože Rušnjak je oproščen
nekaj drobcev iz vrste pomembnih opravil SDK, ki pa vse to opravlja v pretesnih prostorih, s slabo sodobno tehnično opremo in premajhnim šte-
Preželj, z delavkami pa je imel največ neposrednega stika član komiteja Franc Lakner. Delavke so se nekaj dni pogajale za svoje pravice, peti dan pa je delodajalec popustil in ugodil njihovim pravičnim zahtevam.
Uspela stavka je takrat na široko odjeknila ne le med Novomeščani, ampak po vsej državi. O njej je kot o primeru uspele stavke poročal v pismu centralnemu komiteju KPJ tudi Josip Broz.
Zmaga organiziranih tekstilnih delavk je pripomogla k hitrejšemu uveljavljanju naprednih sil in ugledu ilegalne Komunistične partije. Na slavnosti je spomin na te dogodke obudil Janko Goleš, predsednik občinskega sindikalnega sveta, ki pa se je v govoru dotaknil tudi današnjih razmer in nalog sindikatov. Predvsem je poudaril, da se morajo delavci v vsaki OZD zavedati neposredne odvisnosti njihovega položaja, tako od produktivnosti lastnega dela kot od dobrega gospodarjenja z družbenimi sredstvi in ustvarjenim dohodkom.
Kulturni program v izvedbi godbe na pihala in Dolenjskega okteta je slovesnost popestril, plošča pa bo mlajše rodove spominjala na čase, ko se je novomeški proletariat začel politično prebujati.
R. B.
vilom strokovnih kadrov.
R. BAČER
RAZSTAVA
BILTEN
IN
tudi plačila za telefonski priključek in 30-odstotnega sorazmernega deleža od vrednosti gradnje telefonskega priključka
Ko je dnektorica Podjetja za PTT promet Ljubljana Štefanija Zagmeister predstavila razvoj in načrte poštne dejavnosti na Qbmočju tega podjetja, je med drugim poudarila/da bo tu do konca tega srednjeročnega obdobja 107.228 telefonskih naročnikov ali 21 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev (lani v Jugoslaviji 9). Letos bo dosežen tudi popoln avtomatski promet na omrežni skupini 061, medtem ko sta zdaj še dve ročni poštni centrali.
Direktor združenih PTT organizacij Slovenije Miloš Mitič je poudaril, da bo potrebno še veliko dela, da bomo na področju PTT dosegli razviti svet. Želja je, da bi leta 1990 imeli v Sloveniji 500.000 telefonskih priključkov. kar pomeni, da bi imela vsaka slovenska družina.telefon.
• J. PRIMC
SEVNICA — Mesec požarne varnosti, za kar je proglašen ves oktober, so že prvi dan obeležili z razstavo likovnih del namlajših iz malih šol in vrtcev v vsej občini. Razstavo najuspešnejših del so odprli v avli gasilskega doma v ponedeljek.
LEVSTIKOVI
NAGRAJENCI
LJUBLJANA— Mladinska knjiga je prejšnji teden podelila tradicionalne Levstikove nagrade. Za leto 1983 so
jih prejeli: pisatelj Vitomil Zupan za knjigo ..Potovanje v tisočera mesta", akademska slikarka Marija Lucija Stupica za ilustracije v knjigah „Regica in skokica", ..Leteči kovček" in ..Dvanajst mesecev" in akademski , slikar Matjaž Schmidt za knjigo ..Nejčev prvi leksikon”.
PRAZNIČNI DNEVI KOSTANJEVIČANOV
KOSTANJEVICA — Letošnji krajevni praznik so Kostanjevičani združili z jubileji združenega dela in društev, ki bistveno prispevajo k razvoju in drugačni ppdobi te krajevne skupnosti. Tako bodo kulturne in športne prireditve, ki se bodo zvrstile od 6. do 21. oktobra, hkrati obogatitev srebrnega jubileja Sdpove temeljne organizacije Ikon. 20-letnice Jamarskega kluba Kostanjevica in Radiokluba Prekopa ter 10-letnice Iskre-IEZE tozd Industrijska elektronika Kostanjevica. Otvoritve gozdne cest M. Vodenice — Polom, Doma Ljudske tehnike na Prekopi, obnovljene javne razsvetljave in obnovljene Kostanjeviške jame bodo najpomembnejše pridobitve prazničnih dni.
KITAJSKA DELEGACIJA NA MIRNI — Prejšnji teden je mirensko delovno organizacijo Dano in HP Kolinsko - tozd tovarno za predelavo krompirja obiskala kitajska delegacija iz pokrajine Šanghaj. Gostje, kijjh je vodil podpredsednik ministrstva za lahko industrijo Wan Liang - Shi, v delegaciji pasta bila še Han XuerYan ter Chen Tie — Zheng, so se zanimali za proizvodnjo brezalkoholnih in alkoholnih pijač, esenc, baz in arom v Dani ter za predelavo krompirja in proizvodnjo otroške hrane v Kolinski. Na sliki: kitajski gospodarstveniki si ogledujejo proizvode Kolinske. (Foto: Slavko Dokl)
Za višjo raven sodelovanja
STOTISOČI NAROČNIK — Jože Rušnjak (stoji) iz Ribnice je stotisoči ! telefonski naročnik na območju podjetja za PTT promet Ljubljana. Na ! telefonski priključek je čakal pet let. Je upokojenec, invalid in je imel za ! telefon tudi priporočilo zdravstvene službe. Na fotografiji: Jože Rušnjak se : zahvaljuje za telefon in nagrade. (Foto: Primc)
2e evidentirati
Važen delavski mejnik
ljubljansko
pismo
Še veliko vprašanj brez odgovora
Kakšna bo Slovenija?
LJUBLJANA — Temeljno vodilo našega družbenoekonomskega in socialnega razvoja je bilo vsa leta po osvoboditvi razvijati industrijo. Slovenci smo v razvoju industrije videli velike-možnosti za splošni družbeni razvoj, ali bolje rečeno, videli smo v njej pot k visoki življenjski ravni in k optimalni vključenosti našega gospo-darstva*’v mednarodno delitev dela.
Ali je industrija sposobna opravljati to vlogo tudi v sedanjih razmerah, predvsem pa v naslednjih letih? Katere so šibke strani v razvoju industrije, ki jih premalo upoštevamo?
Predvsem je večina naše industrije izredno potratna, oziroma ni delovno intenzivna. To pomeni, da deluje in obstaja na račun naglega zaposlovanja delavcev, ki so prišli v mesta s podeželja. Na drugi strani pa je industrija tudi močno potrošniško usmerjena: potrebuje veliko energije, opira se na že zgrajeno infrastrukturo, ki smo jo podedovali. LIpoštevati moramo tudi, daje bila industrija dolga leta res prednost Slovenije. Mnogi gospodarstveniki pa še zdaj mislijo, da lahko industrija s svojim okoljem ravna tako, kot je doslej, to je, da cene onesnaženja okolja enostavno ne upošteva v stroških proizvodnje. Pozabljamo tudi na to, daje slovenska industrija že 80-odstotno odpisana. Razen tega v industriji niso vajeni lastnega raziskovalnega dela.
Zastavlja se torej vprašanje, kako lahko pričakujemo, da bo naša industrija z omenjenimi pomanjkljivostmi uspešno vstopila v tekmo s svetovnim tržiščem, z velikimi internacionalnimi družbami. Kaj lahko se zgodi, da se bo velik del naše industrije pretvoril v oskrbovalko cenene delovne sile za potrebe multinacionalnih družb.
Pri razvijanju gospodarstva nas čakajo še druge težave. Posamezna področja Slovenije so se proizvodno močno specializirala ali pa celo usmerila v nekatere specifične industrijske panoge, tako da gre dobesedno za monostrukturna industrijska 'področja. Celo tista področja, ki pred zadnjo vojno niso bila industrializirana, denimo Cerkniško-Loška dolina, Metlika, nekatera področja v vzhodni Sloveniji, so zdaj odvisna od razvoja posameznih panog industrije. Ce bi »njihova" industrijska panoga zašla v krizo, bi zašle v krizo tudi občine. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je res nujno, da se v težavno tekmo s svetom na vso silo usmerjamo prav z industrializacijo. Ali ne bi bilo bolj prav, če bi v večji meri izkoriščali druge prednosti, ki jih ima Slovenija, predvsem turizem in promet. Razen tega je Slovenija glede razvoja industrije izredno občutljiva. Ni si moč predstavljati, kako bi mi v ta prostor brez velike ekonomske škode vključili zelo velike id-nustrijske obrate, takšne, kakršne danes pozna zahodna Evropa.
V zadnjih petnajstih, dvajsetih letih smo se zavestno odločili za gradnjo dislociranih industrijskih obratov. SOZD Iskra je gradila obrate po tistih predelih Slovenije, kjer je bilo na voljo veliko rezervne delovne sile. Ti obrati delujejo zdaj kot nekakšne manufakture: delovno silo imajo, znanja premalo, pridni so, zadovoljni, ker ustvarjajo dohodek za minimalni življenjski standard, možnosti za razvoj pa nimajo. Ali bomo še. naprej razvijali tako razdrobljeno industrijo ali pa se bomo odločili za njeno združitev? Toda kje?
Pri obravnavanju možnosti in perspektiv razvoja Slovenije raziskovalce iri načrtovalce družbenega razvoja torej zlasti skrbi, kako bomo Slovenci v prihodnje gospodarili z razmeroma majhnim,prostorom, na katerem živimo. Zavedati bi se morali, da se sleherno ekonomsko in sociološko dogajanje odraža v prostoru in da so posledice, ki jih s svojim delovanjem vnašamo v prostor, sicer dolgo časa neznatne, postopne, toda zelo globoke in predvsem dolgotrajne, ter da je zdravljenje prostora zelo težavno, pa tudi dolgotrajno delo.
VINKO BLATNIK
Največji so tudi najboljši
Med 200 največjimi delovnimi organizacijami v Jugoslaviji le IMV in Krka
r
JUGOSLAVIJA — „Vsi želijo biti veliki, samo najboljšim to uspeva.” Ta Cervantesova misel je tudi geslo posebne priloge Ekonomske politike o 200 največjih organizacijah združenega dela v Jugoslaviji. V štirih rang listah prinaša Ekonomska politika spisek 140 največjih proizvodnih organizacij, 60 največjih organizacij združenega dela s področja trgovine in gostinstva ter 20 največjih prometnih organizacij. Kriterij je skupni prihodek v letu 1983.
In zakaj uspeva samo najboljšim, da so veliki? 220 največjih organizacij združenega delaje namreč v letu 1983 ustvarilo 62 odst. skupnega prihodka vsega jugoslovanskega gospodarstva. V teh ozdih je zaposlenih samo 45 odst. vseh delavcev, produktivnost je večja (dohodek in amortizacija). Med največjimi pa mesto ni nikomur že vnaprej zagotovljeno, saj je s spiska izpadlo 11 ozdov..
KAKO UBLAŽITI RAZLIKE?
ČRNOMELJ — V občini je še vedno 80 delavcev, ki s svojim delom ne dosežejo zajamčenega osebnega dohodka (12.200 din), 148 jih prejema od 12.200 do 13.000 din, nadaljnjih 606 pa do 15.000 din. 4.228 delavcev zasluži od 15.000do 20.000din, 1.735 pa do 25.000 din. Plačo od prejšnje vsote do 35.000 din jih prejema 1.456, od
35.000 do 50.000 din 267, 11 pa nad
55.000 din. Najvišji osebni dohodek v gospodarstvu v občini ima poslovodni organ Iskre — 61.450 din. V zdravstvu najnižji osebni dohodek ni manjši od 15.000 din, zdravniki pa prejemajo na mesec okrog 40.000 din. Večje težave imajo v šolstvu, kjer je najvišji osebni dohodek 41.000 din, najnižji pa komaj 13.000 din. Povprečni OD v šolah so: Črnomelj 23.000 din, Vinica in Dragatuš 24.000 .din, Stari Trg
25.000 din (oddaljenost), Semič 26.000 din (celodnevna šola), OŠ Milke Šobar—Nataše 27.000 din (šola s prilagojenim programom).
Zato je občinski sindikalni svet na svoji nedavni seji sklenil, naj bi na osnovnih šolah ponovno pregledali .plane za leto 1984 in analizirali materialne stroške, prednost pa dali osebnim dohodkom.
Med 140 proizvodnimi organizacijami se na vrhu ni nič spremenilo. Spet je na prvem mestu INA, drugi je Na--ftagas in tretji Rudarsko- metalurški kombinat iz Zenice. Med slovenskimi ozdi je na prvem mestu Iskra, ki je zavzela 12. mesto, 15. je TAM. 17. Slovenske železarne, 18. je Gorenje. Šele na 82. mestu je novomeška IMV,
KADROVSKE NOVICE
FRANC ŠALI — direktor Dolenjskega muzeja. Za novega ravnatelja je svet dolenjskega muzeja izvolil dipl. sociologa Franca Šalija, ki je dolžnost prevzel 1. oktobra. Dosedanji ravnatelj Ludvik Tončič bo po novem opravljal nalogo strokovnega svetovalca.
BOŠTJAN ŠP1LER — direktor Dolenjskega projektivnega biroja. Ta projektantska delovna organizacija je za direktorja izvolila dipl. inž. Boštjana Špilerja, doslej pa je bil v. d. direktor Janko Petrič.
IGOR GRUDEN — direktor Gorjancev. Ob upokojitvi dosedanjega dolgoletnega direktorja avtoprevoz-niškega in turističnega podjetja Gorjanci Straža, Štefana Galiča, so za novega direktorja izvolili Igorja Grudna ki je bil doslej zaposlen v IMV.
Krka, tovarna zdravil pa na 132., vendar ta leta 1983 ni bila na spisku največjih. Tudi sicer se je Slovenija dobro odrezala, saj si je med največjih 140 utrlo pot na novo kar pet delovnih organizacij. Poleg Krke še Timav iz Sežane, Peko. Industrija usnja Vrhnika ter Planika.
Med trgovskimi ozdi je spet na prvem mestu prodajalec naftnih derivatov Jugopetrol, na četrtem mestu je slovenski. Petrol, 9. je ABC Pomurka, 10. je Mercator. 12. Emona itd. Med temi seveda z našega področja nimamo predstavnikov.
Med prometnimi organizacijami je največji ŽTP Beograd, Železniško gospodarstvo Ljubljana je na 4. mestu, Integral je 8., seveda pa »Gorjan-cev" ne bomo našli na tem spisku.
Med zavarovalnicami je Triglav zavzel 3. mesto v Jugoslaviji, prav tako je 3. mesto zavzela med bankami Ljubljanska banka, med temeljnimi bankami pa je naša dolenjska na 53. mestu.
Na absolutni lestvici največjih ozdov z nad 4,5 milijarde skupnega prihodka je vrstni red med prvimi tremi isti kot pri proizvodnih organizacijah. medtem ko IMV „pade” na 130. mesto in Krka na 202.
Če je res, da so največji tudi najboljši in je publikacija „200 največjih" resnična podoba dogajanj v jugoslovanskem gospodarstvu, potem se v naši regiji ne moremo pohvaliti z dosežki. Že na prvi pogled je namreč očitno, da v drugih slovenskih regijah premorejo več velikanov.
J. S.
Kar šest možnih lokacij
Denar je, v kratkem pa bo odločeno, kje v centru mesta bo zgrajeno prvo večnamensko zaklonišče
NOVO MESTO — V novomeški občini bo letos in 1985. leta zbranih toliko sredstev, ki se namensko zbirajo za gradnjo zaklonišč, da je potrebna odločitev, kje graditi in kakšen objekt. Ker je center najbolj naseljeni in obre-
Na tire gre vse manj blaga
ŽTO Novo mesto je v prvem polletju prepeljala manj blaga kot lani v enakem času — Manjka vagonov
NOVO MESTO — Kronično pomanjkanje vagonov povzroča velike težave Železniški transportni organizaciji Novo mesto. V prvem polletju so zaradi tega naložili in razložili precej manj blaga kot v enakem obdobju lani, negotove pa so tudi napovedi, kako bo v drugi polovici leta.
V prvi polovici leta so v novomeški ŽTO naložili le 25 tisoč ton blaga, kar je za desetino manj kot lani v enakem času. Razložili pa so 166 tisoč ton blaga ali za 14 odst. manj. Z drugega zornega kota — upad netotonskih kilometrov je bil manjši — so videti razmere nekoliko boljše, a še vedno daleč za predvidenimi. Najočitnejši izpad v železniškem transportu je nastal zaradi manjšega transporta lesa.
Vpliv teh motenj je na Dolenjskem toliko bolj izrazit, ker večina organizacij združenega dela precej izvaža na Zahod, zlasti v Italijo, Italijanska železnica pa je slabo sprejemala pošiljke z naše strani. Po drugi strani pa je bilo treba večino tega blaga naložiti lokalnem prometu, kjer je veljala prepoved nakladanja. Ta prepoved je bila sprejeta zaradi pomanj-
LOKACIJE ZA ROME
KOČEVJE — Romsko naselje v Željnah je dobilo primerne stavbe. Zdaj urejajo naselje na Marofu. Potrebno bo najti lokacije za delno premaknitev sedanjih romskih naselij v Mestnem logu (pri pokopališču) in na Trati. Na zadnjem sestanku mestnih predsedstev SZDL so poudarili, da je treba obravnavati Rome kot ostale občane (s pravicami in dolžnostmi vred) ob tem pa upoštevati tudi nekatere njihove posebnosti.
NAGRAJEN V OPATIJI
NOVO MESTO — Jože Kotar, član novomeške likovne skupine, se je ob koncu minulega tedna udeležil mednarodnega slikarskega ekstempora v Opatiji in dobil za svojo sliko, ki je bila seveda tudi razstavljena, odkupno nagrado 20.000 dinarjev. To je prav gotovo uspeh za novomeškega slikarja, saj je bila konkurenca na opatijskem ekstemporu — podobno kot pred tem na piranskem — zelo močna.
ZMAGA PIONIRJEV IZ BREŽIC
BREŽICE — Pred dnevi sta se v prijateljski rokometni tekmi pomerili vrsti pionirjev iz Brežic in Leskovca. V zanimivem srečanju so bili za zadetek boljši domačini. Rezultat: 18: 17 (9 : 11).
J. ARH
kanja vagonov. Zdi se, da iz tega začaranega kroga ni moč priti. Najemnine za vagone in penali so namreč tako dragi, da železnica zaradi tega komaj kaj zasluži. Iz tujine vagonov tudi ni moč dobiti, saj jih je potrebno hitro vračati pa še devize je treba odšteti zanje.
Zaradi vedno bolj negotovega transporta po železnici se že kažejo premiki na cestni promet. Do tega prihaja zlasti zaradi tega. ker se cena transporta po železnici že bliža ceni cestnega prometa. Vse te motnje dolgoročno gledano, lahko povzročijo veliko škodo železniškim transportnim organizacijam.
J. S.
menjeni del mesta, pa zaklonišča še nima, bo prvi na vrsti za gradnjo.
Zavod za družbeno planiranje je predlagal 6 možnih lokacij v središču mesta za gradnjo zaklonišča, ki pa po sklepu občinske skupščine mora' biti večnamensko. Glede na sedanje gospodarske razmere bi težko našli soinvestitorja, zato ni računati na pomoč združenega dela pri tej gradnji.
Med možnimi lokacijami bo najprimernejšo izbral svet za ljudsko obrambo, izvršni svet pa je priporočil tako lokacijo, da z njo ne bi izgubili, marveč kvečjemu pridobili nova parkirišča, in da bi objekt služil potrebam SLO. Če pa bi se odločili za lokacijo na Globevnikovem vrtu, ki se zdi strokovnjakom tudi najbolj ustrezna, bi bilo možno hkrati urediti že več let obljubljeno otroško igrišče za mestno krajevno skupnost.
Zavod za družbeno planiranje pa bo dobil še novo nalogo: do konca februarja izdelati predlog za gradnjo večnamenskih zaklonišč v vsej občini na območjih, kjer je gradnja zaklonišč obvezna in kjer občani plačujejo v ta namen znatne prispevke.
Borci ne izsiljujejo
Večina od okoli 2.000 borcev iz črnomaljske občine je vezana na borčevski dispanzer v zdravstvenem domu v Črnomlju
ČRNOMELJ — Pred štirimi leti, ko so v črnomaljskem zdravstvenem domu mladega zdravnika Krešimirja Macana iz splošne ambulante premestili v dispanzer za borce, ki je ravno takrat začel delovati, so nekateri zmajevali z glavo, češ da to ne bo dobro, če bo tako mlad zdravnik delal z borci.
..Danes pa lahko rečem, da sem vzpostavil z našimi borci zelo dobre stike in tudi oni so se navadili in navezali name," pravi Ma-can. ..Vsekakor moram ječi, daje z borci kot pacienti in ljudmi lepo delati, predvsem pri zdravniku nikoli ničesar ne izsiljujejo, ko v naš dispanzer pride borec, pride zato, ker je bolan, ne pa zato, da bi dobil bolniško, kot se žal prevečkrat dogaja v splošnih ambulantah.
Krešimir Macan: »Borcem je treba znati tudi prisluhniti, se z njimi pogovoriti.”
kjer mora biti zdravnik tudi detektiv.”
V črnomaljski občini je okoli 2.000 borcev in večina jih je vezana na črnomaljski dispanzer, kjer poleg zdravnika delata še sestra v dispanzerju in patronažna sestra. Glavne dejavnosti borčevskega dispanzerja so kurativa, sc pravi neposredno zdravljenje, sistematski pregledi in terensko delo. Kot pravi Krešimir Macan, je najtežja »bolezen" borcev ostarelost, kar zahteva tudi največ pozornosti in nege in od tod tudi precej drugih težav. „Od pravih bolezni pa so na prvem mestu tako imenovane degenerativne bolezni, največ kronični revmatizem, v tej življenjski dobi pa je več tudi malignih bolezni pa sladkorne, zvišanega krvnega, pritiska in še nekaterih. Približno na dve leti pride vsak borec na vrsto za detajlni, širok sistematski pregled," je pripovedoval zdravnik, ki je tudi član štiričlanske komisije za odobravanje klimatskega zdravljenja borcev.
..Prošenj za odobritev klimatskega zdravljenja je veliko, denarja pa malo. zato moramo pri tem gledati v prvi vrsti na gmotno stanje borcev. Vedeti je treba, daje celotno zdravstvo pri nas na tesnem in borčevski dispanzer seveda ne more biti izjema. Se pa bo^ci sedaj spominjajo, kako je biio pred desetimi in več leti, ko so jih hodili domov spraševat, če hočejo iti v toplice."
Krešimir Macan opravlja ob delu specializacijo iz splošne medicine, tako da ga v mesecu dni en teden ni v službi. »Upam. da bom tudi po končani specializaciji ostal v dispanzerju za borce," pravi Macan.
A B A RTI I J
NAŠA ANKETA
Se tako bojimo kritike?
To pot smo zadeli ob izredno občutljivo področje naših družbenih in medčloveških odnosov. Ko gre namreč za kritiko tistih na vodilnih mestih, nam zmanjka sape. A ne vedno in povsod. V gostilni in po hodnikih je slišali marsikaj, za javno, odkrilo in pošteno besedo se ne ogreva nihče. Torej je pri nas še prisoten strah pred posledicami. ki jih taka javna kritika prinaša s sabo. Toda če bomo, hoteli premagati leta in leta kopičene slabosti, bomo morali spregovorili bolj kritično o vodilnih pa tudi o našem lastnem ravnanju na delovnem mestu, v krajevni skupnosti ali družbenopolitični organizaciji. Sicer pa bi vede! sleherni izmed novinarjev, kije to pot zbral podatke za anketo.o tem napisati dolgo in morda tudi tragikomično zgodbo. Bili so vseh vrst izgovori — od tistega. „zakaj ravno mene", „veš, jaz si ne morem privoščiti tega," „£e bom kaj reke! čez onega, pri meni ne bo več kupoval" in podobno. Pa vendar nam je uspelo dobili nekaj manj strahopetnih ljudi, ki so si upali povedati nekaj besed o naših vodilnih in pogledati v objektiv fotoaparata.
TONE ZUPANČIČ, Daljnji vrh:
»Gotovo je, da na vodilnih položajih niso samo najbolj sposobni ljudje, sicer danes ne bi bili priča takšni gospodarski krizi. Po drugi strani pa tudi ni prijetno biti na vodilnem mestu. Vodilne lahko vsi kritizirajo, zato je tudi tako težko dobiti občane, ki bi hoteli prevzeti funkcije. Na vasi je že tako, da nekateri opravljajo po več funkcij, drugi pa nobene.”
JOŽE KOČEVAR, avtoelektrikar v Metku, Metlika: »Štiri leta sem v tej firmi in lahko rečem, da na vodilnih mestih niso bili pravi ljudje. Že nekajkrat smo razpadli, zdaj se to dogaja Metku. Pri Novolesu v soseščini trdno stojijo in imajo prihodnost, pri nas pa še za plače ni denarja. Drugod . so na vodilnih mestih pravi in nepravi ljudje. Čez metliškega župana ne more nihče nič reči. Slabe vodilne bi bilo treba zamenjati.”
MARTIN KUFIAR, prodjalec pri Petrolu, Krško: „V glavnem sem zadovoljen z doseženim v krajevni skupnosti in občini. Mislim, da imajo zasluge za napredek tudi vodilni. O drugih vodilnih ne morem govoriti, ker ne poznam ne imen ne razmer. Menim, da bi moralo več besede imeti gospodarstvo, celo več kot politiki, čeprav je najbolje, da delajo z roko v roki.”
JURE KOBE, samostojni razvijalec v Iskri v Semiču. „Še daleč od tega smo, da bi bili na vodilnih mestih samo najboljši. Ljudje največkrat pridejo na vodilna mesta po politični liniji, ne glede na sposobnost in izobrazbo. Pri nas pripravniki spoznajo ves proizvodni proces in na koncu pripravijo strokovno nalogo. Tako bi moralo biti tudi za vodilne ljudi. Družbenopolitične organizacije bi morale vplivati na oceno odgovornih in na odpoklic nesposobnih."
MIRKO PELKO, obratovodja v Metalni, Krmelj: »Vse ni odvisno od vodilnih, ampak je tudi od sodelavcev, od njihove pripravljenosti pri -uresničevanju določenega cilja. Pri nas nam je uspelo breme izvoznih nalog porazdeliti na vodilne in na delavce. Pravi vodilni niso samo tisti, ki jih krasi prodornost, morajo biti tudi marljivi in strokovno usposobljeni.”
. MIRO BREZOVAR, učitelj iz Šentruperta: »Na vodilnih mestih prav gotovo niso samo najsposobnejši. Med njimi je tudi precej karieristov. Začne se že v mladinski organizaciji, kjer pridejo v vodilna telesa ljudje, ki znajo govoriti, potem pa se samo vzpepjajo. Ko pa je treba kaj pokazati, umanjkajo. Ne rečem pa, da so vsi vodilni nesposobni. O imenih ne bi govoril, ker bi lahko imel težave.”
LUDVIK ŠILC, dijak, Ribnica:
»Kot vem, dobro gospodarijo v Riku, torej imajo tam najboljše kadre. Tudi drugod niso slabi, saj naše gospodarstvo tudi v republiškem merilu dosega dobre rezultate. Podrobnosti pa ne poznam."
ANTON ŠTIMEC, upokojenec iz Mirtovičev, Kočevje: »Gozdarji ne gospodarijo dobro. Pred leti so pri Rakah posekali gozd, vendar poseke še zdaj niso pogozdili. Videvam, da delavci na poti v službo kupujejo časopise. Tega so krivi vodilni, kijih ne zaposlijo. Preveč imamo, neproizvodnih delovnih mest. Pred 60 leti je bilo na kočevskem okraju 12 uslužbencev, danes pa jih je na občini toliko, da jih ne moreš prešteti. Sicer pa nam gre še vedno predobro, zato noče nihče več delati, tega pa so krivi vodilni.”
VLADO BOGOVIČ, kmetijski pospeševalec, Brežice.” Na vodilnih mestih imamo sposobne ljudi, a nam to ne pomaga. V občini nismo odvisni samo od sebe. Večino zadev nam dirigirajo od drugod. Odločajo o gradnji skladišč, ceni jabolk, zaposlovanju. Od nas terjajo kar naprej nove in nove statistične podatke, plane, nazadnje pa se to nikjer ne pozna. Kam to pelje, ne vem.” j
kmetijstvo
Ribniško živino pokazati svetu
Strokovnjak trdi, da sodi na svetovno razstavo — Za zaključek jubilejnih prireditev KZ Ribnica zbor zadružnikov in spominska plošča dr. Kreku_
Mleka vedno več
Črnomaljska KZ naj bi čez nekaj let odkupila 7 milijonov litrov mleka na ______________leto______________
ČRNOMELJ — V črnomaljski kmetijski zadrugi so v prvem polletju letošnjega leta odkupili 2.222.500 litrov mleka, kar je za 7 odst. več kot lani v enakem obdobju oz. ža dobre 3 odst. več, kot so načrtovali. Vendar ugotavljajo, da so možnosti tržne proizvodnje mleka še večje, in načrtujejo, da se bodo v nekaj letih približali 2 tisoč litrom odkupljenega mleka na kravo, kar znese okrog 7 milijonov litrov mleka na leto.
Večji odkup mleka v letošnjem letu je predvsem rezultat dela selekcijske službe, ki daje poudarek na mlečno proizvodnjo, intenzivnejše proizvodnje osnovne krme, predvsem silaže, ter nekoliko ugodnejše cene mleka v razmerju z mesom. Zanemariti pa ne gre tudi vključevanja manjših kmetov in polkmetov v oddajo tržnih presežkov ter priključitve Poljanske doline k TZO Kmetijstvo Črnomelj, ki je bila maja letos, na mesec pa so iz doline odkupili po 9 tisoč litrov mleka.
B. M.
TUDI KMET RAČUNA
SEVNICA — Zabukovška delegacija je na seji občinske skupščine minuli četrtek postavila vprašanje obresti za odkupljene kmetijske tržne presežke. Na TOK sevniškega Kmetijskega kombinata pojasnjujejo, da se držijo zakonitega roka plačil. Mesarjem plačujejo večji naročniki šele ob zadnji izdobavi mesa, menze nasploh šele ob koncu meseca. Težave so tudi pri mlekarjih, posebno kadar ti pkačujejo z menicami. Kmetje tožijo tudi, da jim davkarija ne bi smela zaračunavati 35-odstotnih obresti. Predlagajo, da bi te mirovale do izteka koledarskega leta, saj kmet med letom vedno nima denarja tako, kot prihajajo davčne akontacije.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu prašičev je bilo naprodaj 325 prašičev, starih do tri mesece, in 12 pujsov, starejših od treh mesece. Prodanih je bilo 212 živali, in sicer mlajši po 280 din, starejši pa po 190 din kilogram žive teže.
SV. GREGOR— Zaključna svečanost ob letošnjem praznovanju 75-letnice KZ Ribnica je bila v nedeljo, 30. septembra, pri Sv. Gregorju. Ob tej priložnosti so najprej odkrili spominsko ploščo dr. Janezu Ev. Kreku, nato pa je bil zbor kmetov z območja KZ Ribnica, na katerem so podelili tudi priznanja zaslužnim kmetom in sodelavcem KZ Ribnica.
Spominsko ploščo dr. Janezu Ev.
Kreku je odkril predsednik sveta KS Sv. Gregor Stanko Lovšin, ki je ob tej priložnosti tudi spregovoril zbranim zadružnikom in krajanom o Krekovem življenju in delu. Toploščo so pravzaprav odkrili že ieta 1927 na nekdanji gregorski šoli, v kateri je bil Krek rojen. Šola je bila med vojno uničena, ploščo zaslužnemu rojaku pa so ohranili in jo zdaj vgradili v stavbo, v kateri sta tudi nova šola in zadružni dom oz. prosvetna dvorana.
Osrednja prireditev tega dne je bil zbor zadružnikov. O zgodovini zadružništva v ribniški občini je govoril dolgoletni direktor KZ Ribnica Jože Benčina, za njim pa direktor KZ Ribnica Mirko Pirc o zgodovini kmetijstva na območju Slemen in o smernicah razvoja kmetijstva v občini. O ciljih nameravane združitve v SOZD Mercator KIT ie govoril predstavnik KIT
Tone Mastnak,‘o uspehu ribniške živine na razstavah v Ribnici. Novem Sadu in Radgoni pa predstavnik Kmetijskega zavoda Ljubljana Tone Kan-dare.
• Na zaključni svečanosti ob 75-letnici KZ Ribnica so 30. septembra tukaj podelili za dosežene proizvodne rezultate v minulih letih priznanja, ki sojih prejeli naslednji združeni kmetje v KZ Ribnica: Tone Zidar (Sušje), Jože Rigler (Praproče), Janez Vintar (Vinta-
rji), Majda Petrič (Sodražica). Martina Mate (Dolnje Podpoljane),-Jože Marolt (Gor. Podpoljane), Franc Lovšin (Hrovača), Ivana Debeljak (Hrib) in Hlevska skupnost Pusti hrib.
Direktor Kmetijskega zavoda Ljubljana Nace Lovšin pa je med drugim poudaril, da so take plemenske telice, kot jih rede na območju KZ Ribnica in KZ Vrhnika, med najboljšimi v Slove-nijT in Jugoslaviji ter da zagotovo sodijo na svetovno razstavo živine, ki je vsako leto v Parizu. Tutji take predstavitve bi pripomogle, da bi naše rjavo govedo dvignili na evropsko raven, kar bi prispevalo, .da bi na .svetovnih trgih naši proizvajalci dosegli zanjo primerno in spodbudno ceno.
JOŽE PRIMC'
Zvezna priznanja
9 diplom z zlato medaljo za ribniško živino
SV. GREGOR — Na letošnjem Novosadskem sejmu je bilo predstavljenih tudi 20 govedi iz Slovenije, od tega kar 9 z območja KZ Ribnica. Slovenska in tudi ribniška živina je bila tu zelo ugodno ocenjena.
Gospodarska z.bornica-splošno združenje za kmetijstvo in prehrambno industrijo je podelilo priznanja rejcem najboljše živine. Vseh devet rejcev rjavega goveda iz ribniške občine je prejelo za svoje živali diplome z zlato medaljo, kar zgovorno priča, da sodi ribniška živina med najboljšo v Jugoslaviji.
V imenu zbornice je na svečanosti pri Sv. Gregorju 30. septembra podelil rejcem priznanja Anton Kandare iz Kmetijskega zavoda Ljubljana. Diplome z zlato medaljo so prejeli: Jože Pirnat (Sodražica), Ivan Mihelič (Kot), Alojz Košir (Jurjeviča), Franc Peček (Petrinci), Franc Kožar (Nemška vas), Franc Čampa. Mirko Klun, Franc Arko (vsi Zamostec) in Jože Rigler (Praproče).
j. P.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek, 1. oktobra, so bili kupci zadovoljni z izbiro na novomeški tržnici. Tokrat je bila dobra ponudba gob, za jurčke so zahtevali 750 din kg, lisičke pa so veljale 550 dinarjev kilogram. Fižol v stročju je bil po 100 din, v zrnju po 120 dinarjev. Zeleno solato so prodajali po 70 din, papriko za vlaganje (večje količine) po 70 dinarjev, na drobno je bila dražja. Jabolka za ozimnico so bila že naprodaj, dobiti pa jih je bilo po 50 do 60 din kilogram. Tudi drugega sadja je bilo dovolj: slive po 60 din, hruške po 70 din, breskve po 120 din, grozdje po 80 dinarjev.
Kmetijski
Mižali, ko je bil še čas
Kaj to, da starejše čebelarske knjige, kakršna je na primer „Bolezni in škodljivci čebel' inž. Jožeta Riharja iz leta 1952, varoze sploh še ne poznajo, mnogo huje. da smo tiščali glavo v pesek, ko je bila ta bolezen že na pragu. Celo strokovnjaki, kaj šele praktiki, so podcenjevali nevarnost, ko je pred osmimi leti ..vstopala na bolgarsko-jugoslovansko mejo. Zares streznili smo se šele, ko so varoo jacobsoni, kot se zajedalec strokovno imenuje, lebruarja 1980. leta našli v mrtvih čebelah, prinesenih s Kočevskega.
Kar je, je, saj ne bomo rekli prvič tako. Ta čas je važnejše, da se čebelarji postavijo nadlegi po robu, učinkovito, dosledno, v skladu z odredbo o preventivnih, diagnostičnih in drugih preiskavah in predvsem vsi, ne oziraje na to, če morda še prizanaša njihovim panjem. Strokovna služba opozarja na čebelarjeve dolžnosti, nas pa prosi, da prispevamo k seznanjanju in osveščanju.
9 Varoza lahko povzroči čebelam velikansko škodo, in to prav zdaj, ko smo vnovič ovrednotili biološko vrednost medu kot hrane in na uglednejše mesto postavili apiterapijo. Napadena družina daje le še polovico običajne količine medu, lahko pa je prizadeta še bolj. Vešče čebelarjevo oko lahko že po zmečkanih pokrovčkih satja odkrije nevarnost, ko je napadena šele zalega. Še lažje pa varozo odkrije po sumljivih čebelah, ki se obračajo na hrbet in naglo vrtijo okoli svoje osi.
Strokovnjaki priporočajo novejšo metodo za ugotavljanje okužbe in kemične pripravke za zatiranje (zaplinjanje). Ž njimi lahko varozo zanesljivo ugotovi vsakdo, seveda če je že napadla njegove čebele. V tem primeru mora okužbo javiti veterinarski službi. Nadaljnji ukrep je zatiranje. Ta čas sta pri nas naprodaj dva pripravka, folbex in phenothiazin. Njuna uporaba je dovoljena samo ob zadostni zunanji temperaturi (vsaj 15 stopinj). Folbex in phenothiazin sta strupena tudi za ljudi, zato je treba ravnati skrajno previdno, v skladu s strokovnimi napotki. In še potrebna količina: za zaplinjanje ene čebelje družine zadoščajo do trije lističi folbexa ali 1,5 g phenothiazina.
Inž. M. L.
ODKRILI PLOŠČO DR. KREKU — Pri Sv. Gregorju je bil v okviru praznovanj 75-letnice KZ Ribnica zbor zadružnikov, ob tej priložnosti pa so odkrili tudi spominsko ploščo zaslužnemu rojaku dr. Janezu Ev. Kreku, ki je med drugim ustanavljal zadruge in zadružne hranilnice oz. posojilnice. (Foto: Primc)
Živini pokladajo pšenico
Na sejmiščih se veča ponudba pujskov — Kmetje tudi ne privezujejo več toliko telet kot včasih______
*
N
*
*
N
S
N
A
N
N
N
N
%
%
N
5
*
*
N
*
S
N
N
!
A
A
S
N
N
*
N
N
S
N
S
S
s
N
N
*
BREŽICE — „V živinoreji je vse obrnjeno na glavo, odkar so tako nerazumno poskočile cene krmil, „zjezo in z obžalovanjem ugotavlja hkrati Martin Gramc, vodja živinorejske proizvodnje v TOK Kooperacija. Nekaj je res hudo narobe, če prodajna cena živine ne doseže niti vrednosti krme. Povprečna cena krmil za govedo je v mešalnici skoraj 42 din za kilogram. Otrobov ljudje ne dobijo. Sele zdaj prihajajo prve pošiljke za lansko leto. Tako se vedno več kmetov odloča za krmljenje s pšenico, ovsom, deteljo in drugimi dosevki. Tega Gramc ni vesel, čeprav je za živinorejce pšenica trenutno najcenejša. Tisti, ki pšenice niso zamenjali za koruzo, dobijo zanjo povprečno po 28 din za kilogram, torej manj, kot bi plačali za krmila.
Zanimanje za pitanje goveda se zmanjšuje. Trenutno redijo kooperanti okoli 400 pitancev, kar je za tretjino manj kot pred nekaj leti. Kmetje se tudi raje odločajo za rejo do 220 kilogramov. Začenja se obdobje, ko ljudje teleta na veliko prodajajo in jih ne privezujejo, Nekateri še vedno gradijo hleve, vendar le tisti, ki računajo na lastno krmo. Pri tem napredujejo zelo počasi. Živinorejce tiščijo k tlom tudi visoke obresti za obratna sredstva. Te so se povzpele že na 24 odst.
Zadnje čase se veča ponudba pujskov na sejmiščih. Spodbujajo jo draga krmila. Njihova povprečna cena za vzrejo pujskov od 8 do 25 kg teže je 6,9 din za kilogram, povprečna akontacijska cena krmil za nadalje-
MANJ ZARAŠČENIH POVRŠIN
STARI LOG PRI KOČEVJU —V prizadevanju, da bi vsaj delno preprečili preraščanje obdelovalnih površin, so se pričele pred leti akcije za agromelioracijo kmetijskih zemljišč. Prvi uspehi so bili doseženi preteklo leto, ko so dela opravljale mladinske delovne brigade. Tudi v letošnjem letu so mladinci v okviru zveze delovne akcije ..Suha krajina 1984” izvajali agromelioracijska dela. čiščenje pašnikov v opuščeni vasi Kleč in Smuka—Stari log. Očistili in uredili so 33 ha površin. Opravili so8.220delovnih ur v vrednosti 2.224. 332 din. Delali so pri izkopih, polaganju in zasipavanju primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja v dolžini 1.800 metrov. Tu so opravili 10.522 delovnih ur v vrednosti 2,847.253 din. Izdatki so precejšni, večji del prihaja za te namene denar iz republiških virov, manj pa od razpolagalccv zemljišč. V prihodnje bo potrebno posvetiti še več skrbi, da bo manj zaraščenih površin.
V. D
vanje reje do teže 100 kilogramov pa je 5,9 din za kilogram. K temu moramo prišteti prevozne stroške (1,6 din za 1 kg), izdatke za vreče (0,70 din za 1 kg), nakladanje in skladiščenje (1 din za 1 kg).
Po besedah Martina Gramca potrebuje kmet za kilogram prirasta 3.6 do 3,8 kg krmil, če je surovinski sestav ustrezen, sicer pa več. In kaj sledi takemu položaju živinoreje'? Zagotovo spet zmeda in pomanjkanje posameznih vrst mesa na tržišču.
J. TEPPEY
EN
HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja-Tit Doberšek
Strokovna navodila za trgatev
Prejšnji teden smo navedh nekatera najvažnejša določila, da bi vinogradniki pravilno ravnali ob trgatvi. Letos se predvideva kakovostno slaba letina, kar grozdje z zorenjem kasni za okoli tri tedne in bo težko doseglo normalno sladkorno stopnjo, četudi bi bilo vreme lepo in bi trgali pozno v oktobru, zlasti pri poznih sortah. Če bo potrebno doslad-kanje, je nujno upoštevati vse predpise ali pa oddati grozdje v predelavo svoji zadružni kleti.
Opozarjamo, da bodo morali vinogradniki, ki bodo želeli kasneje prodati svoje vino, imeti potrdilo o analizi vina. Na pooblaščenem zavodu za analizo vina bodo morali predložiti prijavo količine vina v občinskem registru, kakor tudi potrdilo o dosladka-nju, če bodo dosladkali mošt. Ob izdaji potrdila o analizi vina, bo pooblaščeni vinarski laboratorij to uradno potrdil na hrbtni strani prijave, žigosane od občinskega upravnega organa.
Kmetijski inštitut Slovenije svetuje vsem vinogradnikom, da upoštevajo ta navodila, da ne bodo imeli težav pri izdaji . analiznih izvidov, ki so potrebni ob prodaji vina. Hkrati obveščamo vse vinogradnike, da je kmetijski inštitut uspel dobiti Tiovo aparaturo za določevanje alkohola, ki omogoča hitro delo v velikih seri- . jah. To bo Omogočilo pravočasno izdajo analiznih izvidov.
Še nekaj strokovnih nasvetov.
Pred trgatvijo priporočamo vinogradnikom, ki bodo sami predelali grozdje doma, da skrbno očistijo vso posodo, predvsem pa sode. Če se je vino lanskega letnika v sodu pokvarilo, bodo morali tak sod dobro očistiti, razkužiti, če je potrebno, bolni les tudi
ostrugati, sicer bo mošt takoj okužen in vino se bo ponovno pokvarilo.
Za pravilno predelavo belega grozdja je važno:
1. popolna čistoča vinske posode, strojev in vseh prostorov;
2. zdravo in nepoškodovano grozdje zmeljemo in zmleto drozgo takoj prešamo;
3. mošt žveplamo s približno 3 g/hl S02 (kar daje 6 g K- metabisulfita ali en azbestni trak na vsak hi), še bolje pa je, če mošt razsluzimo (10 g/hl S02) in mu dodamo sulfitne kvasnice;
4. mošt bolnega in poškodovanega grozdja moramo razsluziti;
5. mošt naj vre počasi in enakomerno pri temperaturi do 25°C. Če je grozdje prehladno, moramo mošt nekoliko segreti in dodati kvasovke, da mošt popolnoma povre.
Dobro črnino pripravimo takole:
1. zdravo grozdje pecljamo in zmeljemo (gnile jagode odstranimo);
2. mošt naj vre na tropu pri nekoliko višji temperaturi (25—28°C) le tako dolgo, da izluži primerno barvo in ne preveč tanina, če je grozdje prehladno, je koristno, da drozgo segrejemo na 20°C in dodamo kvasovke, da mošt popolnoma povre;
3. trop (klobuk) pri vrenju ne sme priti v dotik z zrakom; mošt naj vre v zaprtih kadeh;
4. drozgo rdečega grozdja žveplamo s približno 1/3 doze za beli mošt.
Mošt sladkamo, ko prične burno vrenje in ne na kraju vrenja, ker je nevarnost, da sladkor ne bi do kraja povrel.
Želimo vinogradnikom, da ne bi uničili celotnega truda in da bi pravilno predelali grozdje, kar je osnova za dobro in zdravo vino.
Kmetijski inštitut Slovenije Referent za vinarstvo mag. Dušan Terčelj, dipl. ing. agr
1
S
h
*
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
\
I
s
I
s
I
s
I
s
I
>
s
I
s
I
h
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
s
I
s
I
>
I
N
I
s
I
s
I
s
I
s
I
I
N
I
k
*
s
ri
Zajčji hotel na Selih — Sumberku
V trebanjski občini kmalu dve farmi za rejo kuncev _
TREBNJE, SELA—ŠUMBERK — „Reja kuncev je izvozno zanimiva, zato smo se odločili, da skupaj z Emono inženiringom v naši občini začnemo tudi s to dejavnostjo. Težav pri tem vsekakor ne manjka, vendar upamo, da bodo premagane,” pravi inž. Ludvik Jerman iz KZ Trebnje.
Oprema za rejo kuncev je draga, objekti nič manj, težko je priti do dobrih kuncev za razplod, meso pa ni najbolje plačano. Vendar v KZ Trebnje upajo, da bodo dve naložbi, ki sta se jih lotila kmeta iz Sel—Sumberka in Male Loke, srečno pripeljali do konca, čeprav kasni tudi Emona inženiring. Iz teh dveh kunčjih farm naj bi vsako leto prišlo do 30 ton kunčjega mesa, ki bi ga večino izvozili v Italijo.. Da je naložba zanimiva predvsem zaradi deviznih dinarjev, nihče ne skriva, prav tako pa je dodatna spodbuda
to, da ni potrebno uvažati krmil.
Pri kmetu Mihi Ozimku na Selili—Sumberku se je za rejo kuncev ogrel Vinko, ki je končal srednjo kmetijsko šolo. Hlev za kunce gradijo že kakšno leto. Zanj so dobili od KZ Trebnje 2 milijona dinarjev kredita, celoten objekt in oprema pa bosta veljala domala 5 milijonov dinarjev. Seveda so večino del opravili sami. Tu niso všteta samo gradbena dela, temveč tudi oprema. Centralno ogrevanje, vodovod, prezračevalne naprave in podobno so skoraj v celoti sa-
mi montirali. Vendar je bilo potrebno za kletke, ki menda niso najbolj ustrezne, čemur nai bi botrovala tudi Emona, odšteti celih 800 tisoč dinarjev.
„Res je, veliko dela in truda ter denarja smo vložili v vse skupaj, zato pa pričakujemo, da bomo od te reje nekaj imeli. Predvsem gre za to, da tudi mlajši sin ostane doma. Starejši, ki je zdaj pri vojakih, se bo ukvarjal z rejo
Čebelarji razvili prapor
O delu ribniškega društva govori Bogo Juvane
RIBNICA — Čebelarsko društvo Ribnica obstaja od leta 1902. Šteje 70 članov. Predsednik društva Bogo Juvane nam je o delu društva povedal: ..Naši čebelarji imajo v poprečju do 60 čebeljih družin. Društvo uspešneje deluje zadnja tri leta. Na leto odkupimo po 15 ton medu, ki smo ga doslej prodajali MedeJcu. Zdaj smo skleniti pogodbo za prodajo medu s KZ Ribnica in ji bomo v kratkem tudi prodali prve količine. Veliko medu prodajo
Bogo Juvane
čebelarji še drugim občanom. Propoli-sa naberemo manj."
Varoza med čebelami v ribniški občini še ni naredila večje škode. Sicer pa so jo prvič odkrili šele letos. Upajo, dajo bodo ob predavanjih in strokovnih nasvetih omejili, da tudi v bodoče ne bo naredila prevelike škode.
Vodstvo društva organizira vsako leto več predavanj, nabavo sladkorja za člane, pripravi čebelarsko srečanje itd. Sprejeli pa so tudi zastopstvo francoskih čebelarjev iz Grenobla, ki je prišlo na obisk v Slovenijo in se zanimalo še največ za varozo, ki k njim tudi že prodira. Pred kratkim (29. septembra) je društvo organiziralo za člane izlet v Gruaro v Italiji, kjer je bila velika čebelarska razstava.
Društvo sodeluje z drugimi organizacijami. društvi in delovnimi organizacijami v občini. To se je pokazalo tudi ob letošnji svečanosti, ko so razvili društveni prapor, ki sta mu botrovala KZ Ribnica in tozd Sukna v Jurjeviči, pokrovitelj svečanosti pa je bil ribniški RIKO.
J. PRIMC
Miha Ozimek
živine, mlajši, Vinko; pa se je odločil za rejo kuncev. In jaz. sem se seveda strinjal z njegovo odločitvijo. Pri nas še nihče ni bil zaposlen v tovarni in kaže, da tudi poslej ne bo. Doma bomo imeli vsi dovolj dela in tudi dohodka. Jasno pa je, da ostalih, za kmetijo kar nujnih dejavnosti ne bomo opustili. Pridelovali bomo krompir, mleko in redili živino. Skoda bi namreč bilo zavreči velika vlaganja v zemljo. Tu gori smo namreč pred leti začeli minirati kamenje, zemljo smo precej izboljšali, veliko smo vlagali v objekte. Včasih se zdi, da vlaganj in del ne bo nikoli konec, a tudi mi kmetje moramo s časom naprej,” je dejal Miha Ozimek, gospodar kmetije, ki bo imela dva naslednika.
J. SIMČIČ
Št. 40 (1834) — 4. oktobra 1984	  "________________________________________________________________________DOLENJSKI	LIST
IZ NKŠIH OBČIN
Zaustaviti
padec
standarda
Namesto solidarnostne akcije za izgubarje enkratna denarna pomoč iz sindikalne članarine najbolj ogroženim družinam
NOVO MESTO — Sindikat je zaskrbljen nad upadanjem proizvodnje in osebnih dohodkov, zato čaka sindikate v združenem delu do konca leta več pomembnih nalog, predvsem pa skrb, da se ne bo razraslo madodušje.
Ob tehtanju gospodarskih rezultatov za prvo polletje se na seji novomeškega občinskega sindikalnega sveta ni razvila razprava o številkah, ki so mimo, saj ponekod razpravljajo že o tričetrtletnem gospodarjenju, pač pa so več govorili o padanju življenjske ravni zaposlenih.
Ker industrijska proizvodnja ne dosega predvidene ravni in celo upada, je prva naloga sindikatov spodbujati bitko za doseganje boljših delovnih rezultatov. S tem v zvezi bo možno tudi za osebne dohodke namenjati nekaj več, kajti novomeško poprečje zaslužka že za okrog 12odst. zaostaja za republiškim poprečjem.
Solidarnostna akcija, ki jo je sindikat predlagal v obliki enodnevnega zaslužka za izgubarje, je začasno odložena. Menijo, da je v sedanjih težavnih razmerah prva dolžnost povezanih v reproverigi pomagati svojim partnerjem. Sredstva, ki jih je občinski sindikalni svet v Novem mestu v znesku 1 milijon dinarjev iz članarine že namenil tej akciji, pa bodo razdelili med socialno najbolj ogrožene delavce v izgubarskih tozdih v občini. Poudarili pa so, da nikakršne pomoči ne bi smel dobiti tisti, ki s slabim delom ne dosegajo predvidenih rezultatov pri delu in višjih osebnih dohodkov. Merila za tako enkratno pomoč naj bi bila v višini zaslužka, prednost naj bi šla samohranilkam in številnejšim družinam. Enkratna pomoč po mnenju razpravljalcev tudi ne bi smela presegati 10.000 din.
Ko pa so na seji tehtali še stanovanjsko problematiko so ugotovili, da se število nezasedenih stanovanj manjša, toda še vedno Iskra, predvsem pa IMV in Kmetijska zadruga dlje časa držijo nekaj stanovanj z raznimi izgovori. Na spisku praznih stanovanj jih je tokrat le še 5 od lani, ko je bilo vsega skupaj 30 nezasedenih stanovanj. Prav tako sindikat nalaga 48 delovnim organizacijam, katerih delavci zasedajo solidarnostna stanovanja, pa bi se že morali izseliti, naj v svojih pravilnikih poskrbijo za prednost tem stanovalcem. Največkrat jih obravnavajo kot družino s stanovanjem, kar pa ni res, saj jim grozi sodni postopek.
R. BAČER
ii
Dušan Jarc: ..Občani so sami zbrali 1 milijon dinarjev.”
V pol leta nared
Most v Dragi bo betonski, zgrajen pa bo v 6 mesecih
Za most v Dragi, ki je tretje leto zaprt za ves promet, že nekaj mesecev poteka akcija, da bi zgra-dili novega. Kakšni so dosedanji rezultati prizadevanj, je povedal Dušan Jarc, član izvršnega sveta, odgovoren za krajevne skupnosti:
..Strokovna presoja je pokazala, da lesenega mosta nima smisla obnavljati, ker so dotrajani tudi nosilci, in da bi bilo najbolj smotrno zgraditi nov most v betonski izvedbi. Po predinvesti-cijskem programu bi novi most, dolg 92 m in širok 7.40 m, veljal 34 milijonov dinarjev. Zdaj je lokacijska dokumentacija že izdelana, investicija prijavljena na SDK, Pionir pa je kot najugodnejši ponudnik prevzel gradnjo.”
— To so načrti, kaj pa denar? So vsa sredstva že zagotovljena in od kod?
.Po samoupravnem sporazumu bo 19 najbolj zainteresiranih delovnih organizacij združilo za novi most 16,7 miljjona dinarjev, krajevne skupnosti Šentjernej, Orehovica, Škocjan, Bela cerkev in Šmarjeta prispevajo 2,8 milijona, krajani sami pa bodo zbrali še 1 milijon dinarjev. Investitor gradnje, Cestno podjetje Novo mesto, prispeva 2 milijona, cestna skupnost pa prevzame odplačilo anuitet za izvajalski kredit. Akcija zbiranja sredstev v sedanjih težkih gospodarskih razmerah ni bila lahka, je pa izpeljana. Investicija je finančno krita, obstaja pa še precej težav z administrativnimi postopki, preden se gradnja lahko začne."
— Kdaj se bodo začela dela in v kolikem času bodo končana?
_Še to jesen, verjetno že v kratkem, se bodo začela pripravljalna dela, po pogodbi pa mora biti most v šestih mesecih dograjen.” R. B.
METLIKA — Ob rednem vsakdanjem pregledu so delavci metliške Komunale 17. septembra opazili, da se voda v rezervoarjih v Bušinji vasi in v Gabrovcu močno peni. To je bila pena, podobna milnici. Podoben pojav so opazili lani oktobra. Brž so zaprli celoten vodovod, ki se napaja iz zajetja v Jamnikih in napaja višinski predel metliške občine.
„Brž smo tudi obvestili sanitarno inšpekcijo in novomeški Zavod za socialno medicino in higieno,” je povedal direktor komunale Vid Kambič, „in preko civilne zaščite prebivalce, da voda ni primerna za pitje.” Ta prepoved v ponedeljek, 1. oktobra, še ni bila preklicana, čeprav so medtem že dobili analizo iz novomeškega zavoda, kjer v vzorcih niso odkrili kakšnih nevarnih snovi, res pa je, da voda zaradi velike motnosti in vsebnosti še nekaterih snovi nt ustrezala pravilniku. „Ob vsakem večjem deževju je Voda iz tega vodovoda kalna, kajti tu so-kraška tla in naliv spere v zajetje zemljo. Verjetno je zemlja in organske snovi, ki so z njo prišle v zajetje, povzročila tudi penjenje vode. Tudi lani se je pena pojavila po močnem deževju,” pravi Kambič.
Edina trajna rešitev je brez dvoma čistilna naprava nad prvim rezervoarjem pri Bojanji vasi I o zahteva tudi republiška sanitarna inšpekcija, vendar je odgovornim v Metliki več kot jasno, da te čistilne naprave še nebo kmalu, saj bi vsa zadeva stala sedaj najmanj 40 milijonov dinarjev, tega denar ja pa komunala nima in ga še lep čas ne bo imela.
Metlika in ostali nižinski predel občine pa dobiva pitno vodo iz metliškega zajetja v Obrhu, od koder jo črpajo na Veselico, kjer je čistilni! naprava, vendar tudi ta naprava ne more vedno opraviti svoje naloge tako. kol naj bi jo To gre v prvi vrsti na račun velike porabe Beti. ki od 500.000 ku-
IZ NKŠIH OBČIN
_
je dim, je tudi ogenj
AMD Novo mesto mora ukrepati zoper posamezne inštruktorje v avtošoli, ki se do kandidatk za vozniški izpit neprimerno vedejo in zlorabljajo položaj
NOVO MESTO —13 vozniškim kandidatkam, ki so od leta 1982 opravljale vozniški izpit v novomeški avtošoli, se je dogajalo, da so bili nekateri inštruktorji voženj (ne vsi!) sprva korektni, potem pa so med vožnjo postajali vsiljivi. Nadležen je bil zlasti eden, kar pa ni moglo dolgo ostati prikrito. Najprej so reagirali mladi v svojem glasilu.
Komisija, ki jo je izvršni svet novomeške občinske skupščine imenoval 13. junija letos za pregled dejavnosti avtošole pri AMD Novo mesto, je 25. septembra poročala o
ZAKAJ ZASTOJI PRI ŠTIPENDIJAH
NOVO MESTO — Z začetkom novega šolskega leta se začne tudi povpraševanje po štipendijah. Na Zavodu za zaposlovanje v Novem mestu so prejeli letos že 350 novih prošenj za štipendije iz združenih sredstev. Število novih prosilcev se bliža lanskemu, vendar ga verjetno ne bo preseglo. Za štipendijo iz združenih sredstev lahko zaprosi vsak, katerega dohodek na družinskega člana ne presega 10.042 din_ in ne prejema kadrovske štipendije. Štipendije se povečujejo vsako leto glede na porast življenjskih stroškov in glede na učni uspeh. Zadnji rok za oddajo prošenj je 5. 9. v tekočem šolskem letu. Zastoji pri pošiljanju štipendij pa nastajajo prav zaradi zamud pri oddajanju prošenj.
J. Ž.
ugotovitvah. Šlo je zlasti za preverjanje odnosa inštruktorjev voženj do kandidatk in obračunavanje učnih ur, kar je bilo v javnosti najbolj kritizirano.
Ob tem, ko so poudarili hvalevredno dejavnost celotnega AMD, velike uspehe pri vzgoji v cestnem prometu in na drugih področjih, pa so v delu tega društva, v avtošoli, potrebni takojšnji ukrepi, hkrati pa stalna skrb, da se nepravilnosti ne bi več dogajale.
Na seji izvršnega sveta so ugotovili na osnovi poročila, da je dejavnost avtošole take narave, da je stalno izpostavljena javni kritiki, zato je toliko bolj potrebno dosledno izvajanje pravilnika o avtošolah. V preteklem obdobju so bile ugotovljene nepravilnosti pri zaračunavanju storitev, še huje pa je, da pojavi neprimernega odnosa nekaterih inštruktorjev do kandidatk za vozniški izpit niso izmišljotina. Tako ravnanje povzroča pri občanih upravičeno negodovanje in vzbuja dvom v pravilen postopek za pridobitev vozniškega izpita.
NAGRADA ZA DOLGOLETNO SODELOVANJE
SUHOR — Učenci podružnične šole na Suhorju že vsa leta sodelujejo na jugoslovanskih pionirskih igrah „Mi mladi”, vendar so že skoraj obupali saj jim niso doslej objavili niti enega prispevka in tudi omenili jih niso. Pred dnevi pa so dobili lepo nagrado za to večletno sodelovanje. Za zadnje igre so si suhorski šolarji med sedmimi nalogami izbrali štiri: spominska obeležja v krajevni skupnosti, podrast in zdravilna zelišča, zbiranje starega papirja, pripravili pa so tudi dve delovni akciji in uredili okolico šole, kjer je bilo po adaptaciji šole precej dela; tema likovne naloge je bila .jaz v letu 2.000”.
LETOS 2 PLAKETI NOVEGA MESTA
NOVO MESTO — Delegati zbora združenega dela novomeške občinske skupščine so 26. septembra soglasno potrdili predlog komisije za priznanje, po katerem bosta za letošnji občinski praznik Novega mesta podeljeni dve plaketi, ki pomenita najvišje priznanje v občini Novo mesto. Plaketi bosta slavnostno podeljeni za praznik, dobitnika pa sta Skupnost 1. artilerijske brigade, ki je bila 11. septembra 1943 formalno ustanovljena v Žabji vasi in ima domicil v občini že od leta 1966, in mr. ph. Boris Andrijanič, dolgoletni generalni direktor tovarne Krke in družbenopolitični delavec.
Vodovod brez pitne vode
Ves yišinski del metliške občine že dva tedna brez pitne vode — Rešitev čistilna naprava, denarja pa ni
bikov vode na leto iz tega zajetja porabi za svoj tehnološki postopek 150 do 220 tisoč kubikov in zaradi tako velike porabe ob večjem deževju, ko je voda močno kalna, čistilna naprava vode ne more dovolj učinkovito prečistiti. Se bo pa tudi to popravilo, ko bo konec leta zgrajeno črpališče na Kolpi, od koder bo Beti poslej dobivala vso svojo tehnološko vodo.
Sicer pa vodo iz obeh metliških zajetij redno kontrolira novomeški Zavod za socialno medicino in higieno, ki vsakih 14 dni jemlje vzorce in doslej razen v teh dveh primerih, ko še je voda močno penila in niso našli Vzroka', ni bilo treba zapreti vodovodi!.
A. B.
k
MODA NA V1NOMKRU — Svojim poslovnim partnerjem metliška Beti te dni predstavlja kolekcijo za pomlad—poletje prihodnjega leta. V novi kolekciji je okoli 230 modelov, največ pozornosti pa velja programu S, ki vsebuje najmodernejše artikle, od kopalk do oblačil za šport in rekreacijo. Posnetek je z modne revije na Vinomeru pri Metliki, kamor iz dneva v dan prihajajo Betini kupci iz vse Jugoslavije.
„Beti” predstavila poletje 85
V novi Betini kolekciji za pomlad - poletje ’85 je okoli 230 modelov, največ kopalk — Največ pozornosti velja programu S — Vsak dan modne revije na Vinomeru
di. Ne samo za program S, za celotno kolekcijo pomlad—poletje 85 je med njihovimi kupci veliko zaniman je in bi lahko prodali polovico več, kot lahko sami naredijo, zato bodo iskali kooperante. Prve količine iz nove kolekcije bodo kupcem začeli pošiljati že v začetku prihodnjega leta.
METLIKA — Tudi do 50 poslovnih gostov Beti iz vse Jugoslavije se vsak dan od začetka septembra zbere na Vinomeru pri Metliki, kjer jim Beti pripravi modno revijo, na kateri si nainrei ogledajo modele iz nove kolekcije te metliške delovne organizacije za pomlad—poletje 1985, potem pa sklepajo naročila.
V novi kolekciji pomlad—poletje 85 je okoli 230 modelov, od tega največ kopalk, ki zavzemajo skoraj tri četrtine te kolekcije. Druga značilnost kolekcije je; da je manj klasičnih oblačil in vedno več modnih, prav tako je bilo v prejšnjih kolekci jah več perila, sedaj pa je prece j vrhnjilcspomla-dansko—poletnih oblačil, kot so razne majice, oblačila za prosti čas. rekreacijo, trenirke, puloverji itd.
..Novost te kolekcije je tudi program S. to je program, ki vsebuje najmodernejša oblačila za na plažo, od kopalk, kopalnih plaščev, hlač za jadranje na deski in oblek za na plažo do oblačil za šport in rekreacijo, skratka vse. kar je povezano z morjem, letovanjem, rekreacijo, sproščenim vese-
ljem,” je povedal direktor^ Beline konfekcijske skupnosti Tone Strucelj. V programu S je kakih 100 modelov bil 230. kolikor jih je v celotni novi kolekciji. Seveda so vsi modeli Bctina stvaritev, izdelani pa so iz najmodernejših materialov. Poleg tega so že navezali stike z drugimi .proizvajalci. da bi v okviru programa S delali tudi druge predmete za na plažo, kot so torbe, sončna očala, plavalne kape. copate in druga obutev in še kaj.
Za program S Beli zagotavlja dobavni rok, se pravi, da imajo zagotovljene vse potrebne materiale in proizvodne zmogljivosti. Zato so tudi omejili količine in je že sedaj jasno, da na tržišču ne bo toliko izdelkov iz tega programa, kot bi jih njihovi kupci ra-
Izvršni svet je v prisotnosti predstavnikov AMD zahteval energične ukrepe zoper posamezne inštruktorje, ki so.zlorabili svoj položaj, da ne bi bili v javnosti oblateni vsi. Ker pa so bile nekatere nepravilnosti inštruktorjev voženj ugotovljene tudi že v prejšnjih letih (tudi materialne narave), so po sklepu izvršnega sveta pristojni organi AMD dolžni stalno spremljati delo avtošole. Če bi se nepravilnosti še dogajale, so zagrozili z veliko hujšimi ukrepi: tudi s prepovedjo dela avtošole.
R. BAČER
Le premišljeno
V zboru združenega dela resno tehtajo odločitve
NOVO MESTO — 26. septembra so delegati zbora združenega dela novomeške občinske skupščine skupno zasedali z delegati izobraževalne skupnosti, zatem pa nadaljevali sejo še z 9 točkami dnevnega reda. Razprava se je razvila edinole ob poročilu o uresničevanju letošnje revolucije v prvem polletju, predvsem pa ob informaciji, da bodo združeneftiu delu proti koncu leta predlagali nekaj višjo prispevno stopnjo za zdravstvo, da bi ga bilo možno izvleči iz izgub.
Delegati so menili, da bo potrebno v kolektivih predložiti dobre argumente za tako potezo, ko se bodo delavci o tem odločali, kajti razmere jih silijo v pretehtane odločitve.
Tudi tokrat se je izkazalo, da delegati v tem zboru resno jemljejo svojo^ dolžnost. Da pa je ta zbor po aktivnosti napredoval in je eden boljših celo v slovenskem merilu, je ugotovilo tudi poročilo o enoletnem napredku v delegatskih odnosih v občinski skupščini, kije bilo prav tako predmet obravnave.
	Nič več vrst	
Dobro založena nova bencinska črpalka v Metliki		
METLIKA — Kako je bila nova Petrolova bencinska črpalka v Metliki potrebna, pove tudi podatek, da so v 15 dneh po otvoritvi imeli za blizu 7 milijonov dinarjev prometa. ..Goriva imamo vseskozi dovolj, tudi nafte, gorivo pa dobivamo iz rafinerije v Sisku in iz našega novomeškega skladišča," je povedal vodja črpalke Franc Hudelja. Na črpalki je zaposlenih 6 ljudi, delovni čas pa je vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 6. do 20. ure.
V štiri rezervoarje gre liar 200 ton goriva. „Žal pa sedaj nimamo petroleja, čeprav bi ga potrebovali, saj ljudje precej sprašujejo zanj. Sedaj imamo v pregrajenem rezervoarju 15 ton kurilnega olja, poleti, ko se kurilno olje ne sme prodajati, bomo imeli pa petrolej, kmetje ga namreč potrebujejo za kosilnice, bonov ni dovolj pa še malo cenejši je od bencina," pravi Hudelja, ki na Petrolu dela že skoraj dvajset let.
Na novi metliški črpalki imajo tudi trgovino z drobnim avtomobilskim 'potrošnim materialom, nekaj je tudi avtomobilskih delov, celo moped je moč kupiti, v kratkem pa bodo začeli prodajati tudi pijače. ..Gledamo, da je naša trgovina čim bolj založena. Sedaj prodajamo okoli 800 različnih artiklov. Glede na promet, kakršen je sedaj, bo nas šest zmoglo delo, poleti, v turistični sezoni, ko je promet precej večji, pa bo treba
ŠŠSš
MLADI GASILCI NA IZLETU
SUHOR — Štiri obkolpske občinske gasilske zveze — Metlika, Črnomelj. Duga Resa in Ozalj — so zadnjo nedeljo pripravile izlet v Ljubljano, kjer so si ogledali strokovno gasilsko brigado in na Brnik, med vračanjem pa so se ustavili pri svojih vrstnikih v Žužemberku. Metliško gasilsko zvezo je zastopalo 12 članov pionirskega gasilskega društva ..Mladi gasilec" s Suhorja.
Franc Hudelja: „Goriva imamo vedno dovolj.”
dobiti še kakšno pomoč, tako da bi nas bilo, če bo potrebno, do deset. Morda bi za naprej kazalo razmišljati, da bi pri črpalki zgradili še manjši motel.”
A. B.
Novomeška kronika
BREZ GLASBE — Na Dolenjskem pravo ljudsko veselje ni več mogoče. V izadju te presenetljive trditve stoji dejstvo, da so večini priljubljenih narodnozabavnih ansamblov zaradi sumljivih carinskih papirjev zasegli instrumente. Kako se bo zadeva končala, ni jasno. Tisti, ki so glasbila videli (vsa na enem kupu), trdijo, da bi jih bili veseli celo dunajski filharmoniki.
JE TO MAFIJA? — Ob prehodu s kurilnega olja na drva seje prenekate-ri dimnik centralnega ogrevanja izkazal preozek. Rešitev so iznašli mojstri, ki vam dimnik razširijo s posebnim svedrom. Eden med temi obrtniki je še posebno iznajdljiv. Sredi najhujšega vrtanja vam sporoči novo (višjo) ceno storitev. Kaj storiti? Večina strank plača. In molči.
MINI AKCIJA —Ta teden smo bi-v Novem mestu pozorni na malenkosti, ki države sicer ne bodo spravile na kolena, vsekakor pa gre za reči, ki se najbrž ne bi smele dogajati. Naštejmo nekaj najbolj znaČiljjih cvetk: frizerka, ki je čedila nekoliko preveč lasatega občana, je tako strastno premlevala žvečko, da je bila osvežujočih sokov deležna tudi stran-ka;-golob, kije poginil sredi Glavnega trga.v dveh dneh; ni dočakal komu-nalcev, prej so ga zmlela v prah avtomobilska kolesa; natakar je rekel kolegu, da strank ni veliko, in da gre za dve urici spat, potem pa bosta zamenjala, miličnica je parkirala slsžbeni avto na prehodu za pešce in se v uniformi odpravila v mesnico, poštar s polno torbo pisem je dve uri počival v bifeju. Kako vemo, da ravno dve uri? Opazoval ga je novinar, ki je plačan za to, da spremlja, kako svet živi.
Ena gospa je rekla, da Novo-meščani množično romajo na zagrebško razstavo kitajske kulture. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko teh kulturnih sladokuscev ni bilo še nikoli v Dolenjskem muzeju.
V času od 20. do 26. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Stanislava Jeraj iz Dolenje vasi — Majo, Ana PiskuleizZbur — Slavka, Marica Petrovič iz Semiča — Jasmino, Irena Mahne iz Kostanjevice — Ivo, Emilija Avguštinčič iz Gornjih Ponikev — Andreja, Marija Grdun z Zilj — Alenko, Anica Salamon iz Krškega — Tejo, Maksimiljana Zakšek iz.Bresta-nice — Tjašo, Ruža Maleš iz Ozlja — Igorja, Martina Pavkovič iz Zavratca
— Miha, Marija Staniša iz Konca — Marjano, Mojca Gramc iz Podbočja
— Nino, Sonja ŠtrasbergerjzOsrečja
— Mateja, Terezija Lipar iz Šentjerneja — Marijo, Anica Mesojedec iz Češče vasi — Marka, Biserka Belavič n Obreža — Branka. Pavlina Gor-giovska iz Lazov — Edino, Martina Fricelj iz Črnomlja — Matejo, Danica Srebrnjak z Velikega Slatnika — Urško, Erika Kumelj iz Drenja — Jerneja. Jožica Zorko iz Dolenje Prekope — Jožeta, Marija Konda iz Dolnje Pake — Katarino, Jožica Simonič z Vinjega vrha — Darjo. Mara Spasojevič iz Semiča — Nenada, Marija Dragman iz Regerče vasi — Luka, Jožica Lipar iz Šmarjeških Toplic — Karmen, Jožica Sintič iz Koča-rije — deklico, Vukica Blaževič iz Metlike _— dečka in Magdalena Bizjak s Sel- Šumberka dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Branka Car iz Ragovske 12 — Milana, Tatjana Hrastar z Mestnih njiv 9 — Matejo in Ingrid Brkič iz Ulice Marjana Kozine 9 — Primoža. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
TUDI V TRAFIKI (FL.AJŠMA-NOVA HIŠA) nimajo znamk po 6 dinarjev, ponudijo pa vam takšne za 20 dinarjev. ..Moramo prodati staro zalogo," vam pojasnijo, ko vzkipite. Vljudno vas napotijo na pošto, ki se dobesedno ..kopa” v primernih znamkah. Kdor ne pozna Metlike, naj mu povemo, da je od pošte do trafike morda nekaj več kot petdeset metrov. Tako za kupce kot tudi za trgovce.
MORDA BO NASLEDNJA CVETKA LE KOGA ZBODLA in se bodo stvari hitreje premaknile na bolje. Več bodočih graditeljev zasebnih hiš namreč jadikuje, da v Metliki ni mogoče že več kot tri leta kupiti zazidalnega zemljišča, čeprav zanimanje med krajani obstaja. Odgovorni imajo sicer košaro objektivnih težav in izgovorov, vendar ljudstvo s tem ni zadovoljno: na njih se ne da zidati.
METLIŠKI MEŠANI PEVSKI ZBOR BETI je pričel z jesenskimi vajami v torek, 2. oktobra, ob 19.30. To ni nič nenavadnega, podatek navajamo za vse tiste, ki bi se radi nanovo priključili pevkam in pevcem. Za to ni treba izpolnjevati zamotanih obrazcev. Pa Se to: že zdaj se ve, da čaka pevce ob koncu sezone izlet na Dunai.
	■ ■	■kmi		mm	
>. * *. V 9 « * •**'* * » * **:* »♦ 1 « *~*t* »*■*■»«'* * * *"*«. ..	> v*. A -*.				
Črnomaljski drobir
DELAVCI OBRTNIKOV NA IZLETU — Že dolgo si pri obrtnikih zaposleni delavci črnomaljske občine niso mogli privoščiti ekskurzije, sedaj pa sc je le nateklo \ sindikalno blagajno toliko denarja, da so se lahko odpravili celo čez mejo, vse tja do Benetk, vmes pa si ogledali tudi delovne organizacije. Seveda .je bil izlet pretekli teden zares čisto delavski. saj je šlo obrtnikov zraven le toliko, kolikor je bilo prostora, da sta bila dva avtobusa polna. Upajmo, da bo rezultate izkušenj, ki so si jih na-brah ria strokovnem izletu, moč zaslediti tudi v črnomaljski občini.
SO BREZ TEŽAV ALI JIH JE PREVEC? — Na seji črnomaljskega občinskega sindikalnega sveta so delegatom predočili lestvico osebnih, dohodkov v gospodarstvu ter opozorili na nizke plače v šolstvu« o kakšni lestvici OD v negospodarstvu pa ni bilo niti sledu. So plače tam tako zanemarljivo majhne, da o njih ni vredno govoriti, ‘tli tako visoke, daje nerodno razpravljati o njih v širšem krogu ljudi?
Ribniški zobotrebci
MANJŠI ODSTREL — Za odstrel jele"na, srne ali druge divjadi je treba letos v Ribniški dolini vložiti več napora in časa kot v preteklih letih. Glavni krivec za to je velik sneg v mi- • nuli zimi, mraz in dolga zima, zaradi česar je poginilo veliko divjadi.
NISO BILI POPOLNI — Mladinska delovna brigada ..Fran Levstik" iz ribniške občine, ki je sodelovala na zvezni delovni akciji ..Partizanski put” pri Sremski Mitroviči ni bila popolna, a je kljub temu dosegla dobre rezultate. OK ZSM je sicer dovolj zgodaj začel z evidentiranjem brigadirjev, podpisnice samoupravnega sporazuma pa niso dale za brigade toliko brigadirjev, kot so obljubile. Spet izkušnja več o sporazumih.
DIVJALO JE NEURJE — Močan veter z dežjem, ki je 23. in 24. septembra divjal tudi po ribniški občini, je povzročil nekaj škode: po gozdovih je lomil drevje, po hišah razbil nekaj oken. na ribniški osnovni šoli pa je odkril del strehe. Škodo še ugotavljajo.
. M. G-č
DOVOLJ MESA
RIBNICA, KOČEVJE —Ribniške in kočevske mesnice so v zadn jem obdobju dobro založene z mesom. Ni pa še dolgo, ko na kljukah ni bilo mesa ali pa so bili naprodaj le slabši deli. ker so boljše dele živali izvažali. Takrat je neki odgovorni tovariš iz ribniške občine med razpravo o založenosti z mesom in njegovih cenah ugotovil:
— Še dobro, da ima krava rebra, da imamo kaj jesti.
Seveda se pri našem načinu gospodarjenja tisti časi lahko spet kmalu povrnejo.
Drobne iz Kočevja
ŠKRIPANJE RTV — Ali še velja predpis o blokiranju električnih aparatov. da ne bi povzročali motenj pri radijskem oz. televizijskem sprejemu? Kaže, da ne. ali pa smo nanj pozabili. Zato poslušamo radio in škripanje TV, in to ne le v Kočevju.
VETER POMAGA — Lepo je, če ob raznih praznikih okrasimo spomenike in spominske plošče. Zal pa kasneje posušenih vencev in cvetja nihče ne odstrani, kar kazi videz obeležij. Nekaj jih kljub vsemu odstrani veter, ostale pa spet tisti, ki krasijo spomenike za prihodnjo proslavo.
ZIMA OPOZARJA — Mrzlo vreme opozarja občane, daje skrajni rok za nabavo kurjave. Z zimo in mrazom bo tudi vedno več težav v avtobusnem prometu, saj bo vožnja po zasneženih in zaledenelih cestah nevarna. Prav zato bi končno le kazalo spet uvesti potniški vlak do Kočevja, o čemer že dolgo razpravljajo na raznih ravneh. Pozimi prihajajo na mestno pokopališče tudi srne in jeleni ter popasejo cvetje in vence, ker pokopališče še vedno nima primerne ograje. V njegovo žično ograjo si posamezni brezvestneži vrežejo celo luknje, da imajo bližnjice do grobov.
Trebanjske iveri
KMETIJSTVO PRIVLAČI — Izobrazbena raven kmetov v trebanjski občini se viša. Mnogi mladi kmetijski tehniki se odločajo za gospodarjenje na kmetijah. Zdaj pa se jim je pridružil še prvi diplomirani inženir agronomije Drago Sila, ki je doslej dela' kot pospeševalec v trebanjski kmetijski zadrugi. Pa naj še kdo reče, da gre našim zasebnim kmetom slabo! Bržkone pa jim bo šlo še bolje, šaj je hrana vse dražja.
..KONZILIJ” O. ZAMUDAH — Prostori obrata Kemije v Velikem Gabru bi morali biti dograjeni že pretekli mesec. In spet,je za zamudo odgovorno Gradbeno in komunalno podjetje Trebnje (tudi nekdanji Pregrad). Prav zato so pred kratkim v Velikem Gabru skupaj sklicali ..konzilij", ki naj bi vsaj približno ugotovil, zakaj gradnja kasni. O tem, kdaj bodo dodatni prostori zgrajeni, pa tako ni mogoče govoriti, vsaj v primeru GKP ne, ki slavi po zamudah.
m
IZ NtkŠIH OBČIN
il
Pravic že ni moč več krčiti
IZ NtkŠIH OBČIN
ti
Črnomaljskemu zdravstvu grozijo do konca leta še večje izgube, predvsem na račun ukinitve republiške solidarnosti — Povečati prispevno stopnjo?
ČRNOMELJ — Ko teče beseda o zdravstvu, so v zadnjerti času v ospredju finančna sredstva, namesto da bi dajali prednost kvaliteti zdravstvenih storitev . Tu niso izjema niti v črnomaljski občini, saj je zdravstveni dom ob polletju posloval s 4,3 milijona dinarjev izgube, občinska zdravstvena skupnost pa je zaradi solidarnostnih sredstev iz preteklega leta, kijih mora vrniti in izpada letošnje republiške solidarnosti, ob 26.822 tisoč dinarjev.
Prav zaradi tega in zaradi organizacijskih težav oz. pomanjkljivosti, kijih čutijo v Črnomlju v okviru Dolenjskega zdravstvenega centra, so pretekli teden sklicali skupno sejo zborov občinske skupščine in skupščine zdravstvene skupnosti. Iz zdravstvenega doma so opozoriti, da predvidevajo do konca leta 15 milijonov dinarjev primanjkljaja, ki se bo zaradi .valorizacije morda nekoliko - zmanjšal, vprašanje pa je, ali ga bo moč pokriti.
politiko, investicije, nagrajevanje, 'po delu. združevanje sredstev, zaprtost tozdov . Posebej pa morajo opredeliti vlogo centralnega delavskega sveta m delavskih sv etov tozdov
M.BEZEK
SROROTN1K DOBIL VODO
SROBOINIK PRI OSILNICI — Prebivalci vasi Srobolnik ki šteje le pet hiš, so te dni dobili v odo. Napeljali so jo sami iz studenca okoli 4(10 m nad vasjo, kjer so zabetonirali.vodni zbiralnik. Delo je bilo težko, ker tu ni cest. elektrike itd. Zn nošen je cementa in peska so uporabili konje, beton pa so mešali ročno. Domačinom so pri delu pomagali vaščani iz sosednjih krajev.
Za to vidijo le dve možnosti, in sicer dvig prispevnih stopenj ali zmanjšanje pravic občanov. Slednje pa tako rekoč ni mogoče, saj gredo že sedaj prihranki v glavnem na račun pacientov. Prebivalci črnomaljske občine imajo že sedaj več zdravstvenega varstva, kot je slovensko povprečje, čeprav je za to
namenjenih manj sredstev, saj je prispevna stopnja manjša od republiške. Povečevanje prispev ne stopnje na račuft drugih sisov, razen šolstva, v občini ni mogoče, .saj sta prav izobraževanje in zdravstvo glavna porabnika sredstev. Res pa je. da bi lahko precej zmanjšali stroške v zdravstvu z zmanjševanjem administracije.
Poleg tega so v Črnomlju naložili Zdravstvenemu centru Dolenjske, da v sodelovanju z medobčinsko zdravstveno skupnostjo pripravi analizo o izvajanju samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, saj ugotavljajo, da se večina skupnih nalog ne uresničuje na ravni delovne organizacije, zaradi česar nastajajo težave, ki jih na svoji koži občutijo bolniki. Gre predvsem za kadrovsko
Uspešna zastrupljevalca
Melamin in Oprema sta brez čistilnih naprav
Več denarja, več dela
Črnomaljska raziskovalna skupnost daje poudarek na raziskovalni program in inventivno delo
ČRNOMELJ — Delo črnomaljske raziskovalne skupnosti se je razmahnilo šele lani, ko je bilo za njeno delovanje namenjeno precej več sredstev kot pretekla leta.
Letos imajo po valorizaciji na razpolago okrog 3 milijone dinarjev, poudarek pa dajejo na raziskovalni program in inventivno dejavnost.
Poleg tega dve leti ob 29. novembru podeljujejo inovatorjem nagrade.
V okviru raziskovalnega programa bodo največ sredstev namenili za izdelavo dolgoročnega programa razvoja občine. Sklenjeno imajo tudi pogodbo z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki. pripravlja raziskovalno nalogo z naslovom Inventarizacija in valorizacija paravne dediščine v dolini Nerajčicč-mn Male Lahinje.
Kmetijska zemljiška skupnost bo namreč na tistem območju opravila melioracija ur komasacija,, ker pa tam raste tlora. ki je drugje ni najti, bodo v omenjeni študiji našli rešitve, kako to rastlinje zaščititirSredstva so vložili tudi v nadaljevanje raziskave Usmerjanje razvojnih procesov v Beli krajini s poudarkom na razvoju kmetijstva. Prav tako skupnost ne bo stala ob strani ob nadaljnjih raziskavah Krupe..
astronomsko-fizikalnemu in tehničnemu krožku na črnomaljski srednji šoli usmerjenega izobraževanja ..Edvard Kardelj". Čeprav je primerov sodelovanja raziskovalnih skupnosti s šolami malo, je za črnomaljsko moč reči, da je izredno dobro, saj so srednješolci s pomočjo mentorjev predvsem z denarjem raziskovalne skupnosti izdelali nekatera učila, ki jih na tržišču ni moč dobiti. Skupnost je srednji šoli pomagala tudi prLspfinanciranju brošure Partizanska gimnazija med NOB in pri nabavi računalnika.
M. B.
KOČEVJE — Na seji vseh treh predsedstev krajevnih konferenc SZDL Kočevje—mesto so z manjšimi pripombami dali soglasje k prostorskemu delu družbenega plana občine, ki ga bc te dni sprejemala tudi občinska skupščina. Vendar je bila razprava burna in odločna, saj so občani zahtevali, naj bo v mestu le taka industrija, ki ne bo zastrupljala okolja in s tem tudi krajanov.
Med drugim so ugotovili, da kočevska kemična industrija Melamin uporablja rakotvorne surovine, tudi formalin. Strupene snovi uprablja tudi Oprema. Obe ti tovarni sta tako rekoč sredi mesta, celo v njegovem najgosteje poseljenem delu.
Predstavniki nekaterih organov so sicer skušali kritike vsaj delno omiliti, češ da je gradnja čistilnih naprav zelo draga, preselitev tovarn tudi draga in skoraj nemogoča ter da prav Oprema in Melamin v teh stabilizacijskih časih najbolje poslujetajn tako rekoč držita občino pokonci. Člani predsedstev pa so menili, da je to lahko vse res. vendar tudi gospodarskih uspehov ne smemo dopuščati na račun zastrupljanja ljudi.
Na vprašan je. zakaj tudi v Kočevju ni nikjer predvidena industrijska cona, ampak se tovarne prepletajo s stanovanjskimi deli mosta, je bil odgovor, da je bil vsem OZD v Kočevju poslan vprašalnik, kakšen razvoj
načrtujejo in kolikšne površine ter kakšno infrastrukturo bodo potrebovale. Nobena OZD pa na ta vprašanja ni odgovorila, zalo urbanisti in drugi strokovnjaki tudi niso mogli predvideti posebnih površin za Sirjenje industrije in drugih panog.
J. PRIMC
REŠITEV: DČIMAČI ZDRAVNIK
ČRNOMELJ — N,a nedavni seji /borov občinske skupščine in _ skupščine zdravstvene skupnosti v Črnomlju je bilo zastavljeno vprašanje, kakšna je nadaljnja usoda tamkajšnjega kluba zdravljenih alkoholikov, saj je dr. Kvasič. ki je prihajal v klub iz Novega mesta, prenehal z obiski. Kot je pojasnil dr. Pečavar z Zavoda za soeiaino medicino in higieno, dr. Kva-siču ne onemogočajo dela v Črnomlju, vendar mora skleniti delovno razmerje preko kluba ali zdravstvenega doma. Glavni problem pa je po Pečavarjevih besedah prevoz s službenim vozilom, ki ga je doslej uporabljal. Na občinski zdravstveni skupnosti se namreč boje. da bi po zgledu dr. Kvasiča tudi drugi specialisti, ki prihajajo iz Novega mesta v Črnomelj, zahtevali avtomobilski prevoz.
Ker je reševanje alkoholizma v Črnomlju izredno pereče, bi bilo. tako so menili na seji. najprimernejše, da se za to posebej usposobi domači zdravnik. Iz črnomaljskega zdravstvenega doma že prihaja v klub dr. Kastelčeva,
Kjer so težave, pomoč z vrha
Pri razreševanju zadev v luči 13. seje CK ZKJ v kočevski občini bo marsikateri 00 ZK potrebna pomoč, ker sama baza ne zna ali ne more najti rešitve
KOČEVJE — Poročali smo, da so razprave o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ ponekod iz raznih vzrokov zastale, zdaj pa so spet Zaživele, k čemur je prispeval tudi posebni posvet, ki ga je sklicalo predsedstvo občinskega komiteja ZK. To so ugotovili na seji predsedstva OK ZK 24. septembra.
Pri popularizaciji inventivne dejavnosti so večji del sredstev namenili
Ugotovili so, da bo ocenjevanje vsakega člana ZK v kratkem zaključeno. Predsedstvo občinskega komiteja. bo nadaljevalo s prakso skupnih sej s posameznimi osnovnimi or-
Ribnica gradi kanalizacijo
Negospodarske investicije: cesta proti Loškemu potoku, vrtec v Sodražici, kanalizacija in stanovanja v Ribnici
RIBNICA — Delavci Cestnega podjetja Novo mesto so dokončali delo pri posodabljanju ceste Sodražica—Loški potok in preselili del svoje mehanizacije in delavcev v Ribnico.
Tu polagajo kanalizacijo na cesti, ki vodi iz ljubljanske strani mimo gasilskega doma in Inlesa proti Hrovači in dalje proti Kočevju. Na to kanalizacijo bodo priključene Trubarjeva, Prešernova in Struška ulica, kasneje pa tudi Prijateljev trg. Do konca leta bodo končana dela do gasilskega doma. Razrito cesto bodo razširili in ponovno asfaltirali. Ta cesta bo tudi obvozna za Ribnico, ko bodo polagali kanalizacijo po glavni, Šeškovi ulici. Novomeščanom najbolj nagaja slabo
vreme, kamnito zemljišče in voduvou-na, električna in telefonska mreža, za katero trdijo, da ni speljana tako, kot bi morala biti.
Med ostalimi glavnimi negospodarskimi investicijami v občini naj omenimo še, da je novi 32-stanovanjski blok na Prijateljevem trgu vseljiv in da je kočevski 'Zidar začel graditi nov blok, ki bo vseljiv prihodnje leto. V Sodražici gradi ..Gradbišče” iz Cerknice novi vrtec za 60 otrok, ki bo odprt za občinski praznik 26. marec. Za to investicijo so občani izglasovali samoprispevek. Dokončana je tudi posodobitev 12 kih dolge ceste do Loškega potoka, kar bo zelo olajšalo promet, predvsem pozimi.
M. GLAVONJ IČ
ganizacijami ZK, ki jim je potrebna posebna pomoč. V zadnjih tednih sta bili taki skupni seji z osnovnima organizacijam ZK kočevske oshovne šole Zbora odposlancev in tozda Mesarije, naslednja pa bo v OO ZK Inkopa. V tej osnovni organizaciji je namreč prišlo med oceno posameznih komunistov do nesporazuma v zvezi z ocenjevanjem vodilnih delavcev, zaradi česar je bila thdi seja OO ZK prekinjena.
Do podobnega nesporazuma, vendar v veliko manjšem obsegu je prišlo tudi v Kovinarju, zato bo tja predsedstvo postalo posebno delovno skupino. Sklenili so. da bodo pojavljale težave, katerim OO ZK ne bodo same kos. Kaže, da bo take pomoči potrebna tudi OO ZK upravnih organov občinske skupščine.
Predsedstvo je soglašalo s sklepom OO ZK tozda GOIP(ltas) o izključitvi dveh članov, ki nista prihajala na sestanke organizacije in tudi nista p<f-kazala volje, da bi v bodoče bolje delala.
V okviru razprav o uresničevanju sklepov 13. seje je predvidel sodelovanje pri razreševanju posebnih zadev po občinah tudi medobčinski svet ZK
Ljubljana—.okolica, ki bo skupuo s kočevskimi komunisti razpravljal o razreševanju nekaterih zadev v OO ZK osnovne šole Zbora odposlancev. Gre predvsem za splošno znano zadevo o hišniku te šole in njegovi zlorabi mladoletnic ter o zapletih pri imenovanju pomočnika ravnatelja te šole. ko je prišlo do povsem nasprotnih ocen in sklepov v osnovni organizaciji ZK in predsedstvu OK ZK.
J. P.
Ob poslabšanju — brez besed
V trebanjski občini ne bodo dosegli z resolucijo zastavljenih ciljev
TREBNJE — Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in krajevnih skupnosti, ki je bilo preteklo sredo v Trebnjem, so delegati lahko slišali tudi podatke o uresničevanju resolucije in oceno rezultatov do konca leta. Kot kažejo podatki, trebanjsko gospodarstvo zaostaja za resolucljskimf opredelitvami, tako pa bo bržkone tudi do konca leta.
Primerjava poslovnih rezultatov z rastjo cen sicer pokaže, da je realna rast dohodka in bruto dohodka pozitivna. Podobno je tudi z drugimi kazalci, saj so se povečali, gospodarnost. dohodek na delavca in tudi donosnost, čisti dohodek in skladi, vendar pa lahko odmrznitev cen v drugem polletju vpliva na poslabšanje rezultatov.
Medtem ko je bilo v prvem polletju doseženih nekaj rezultatov, ki so bili celo nad revolucijskimi predvidevanji, do konca leta bržkone ne bo tako. Z resolucijo je bilo namreč opredeljeno.
da bo industrijska proizvodnja narasla za 3.5 odst., ocena o doseganju rezultatov do konca leta pa je za pol odstotka skromnejša.
Daleč za pričakovanjem zaostaja uresničevanje izvoznih načrtov. V resoluciji zapisana stoodstotna pokritost konvertibilnega uvoza z izvozom prav gotovo ne bo dosežena, precej slabši pa so bili dosežki tudi na konvertibilnem trgu. Uvoz s konvertibilnega trga je bil pokrit s komaj 60 odst., pri klirinškem izvozu pa tudi zaostajajo za načrti. Na tako slabe izvozne rezultate vpliva predvsem Trimo in v
občinskem merilu na dosežke niso mogli vplivati niti bistveno boljši rezultati drugih izvoznikov.
• Manjša bo tudi rast družbenega proizvoda, zaposlovanja, osebnih dohodkov, splošne in skupne porabe. Še v kmetijstvu, kjer je bilo z resolucijo začrtano povečanje pridelave za 2 odst. večje — zlasti seje povečal odkup mleka — bodo v drugem polletju rezultati za približno tretjino slabši. Vzrok temu poslabšanju je bilo neurje v poletnih mesecih.
Kljub takim poročilom o uresničevanju resolucije iz delegatskih klopi, kjer so med drugim sedeli tudi predstavniki združenega dela. ni bilo slišati pripomb ali vprašanj. . s;iy|( l("
Prvi korak
Obisk turističnih delavcev v trebanjski občini obeta
TREBNJI:' — Da bi trebanjska občina od turizma lahko več iztržila. ne kaže dvomili. Tega so se že doslej več ali manj vsi zavedali. Vendar pa odločne in učinkovite akcije doslej v občini ni bilo. /.ato je Trebanjsko ostajalo izven turističnih poli. čeprav bi lahko ponudilo in iztržilo več. kot je doslej.
Kaže pa. da se je vendar začelo nekaj premikati. Občinska turistična zveza je namreč t' občino povabila slovenske turistične delavce, da si ogledajo, kaj vse lahko ponudijo.
Resda obisk zaradi slabega vremenu ni bil na jboljši, vendar je bil prvi korak napravljen in morda se Trebi/ujcem obetajo boljši turistični časi. Predstavnikom agencij, ki se ukvarjajo z domačim turizmom, so predstavili gospodarstvo občine, razkazali (iaterijo likovnih samorastnikov v Trebnjem. I.anšprcž. Kmečki muzej na Veseli gori. Šentrupert in Mokronog, /til je zmanjkalo časa. tla hi jim razkazali tudi pomembne spomenike iz časa NOB.
Vse to pa je več kot privlačno tuili za domačega turistu, ki se bo zaradi padca ravni vse bolj odločal za domači avtobusni turizem. Prav zalo je bila akcija sprožena v pravem času. turistični delavci pa so napovedali. da bo obrodila tudi sadove. 'Trebanjsko občino bodo namreč vključili v program izletniškega turizmu. Seveda se botlb morah Trehanjci na to pripraviti in nemara cilje posameznih turističnih društev povezati tudi s lemi obeli.
I. S.
Nada Beronja
Rešitev ni le v družinskem varstvu
Ravnateljica Nada Beronja o težavah v vrtcih
ČRNOMELJ — Črnomaljska v/gojnovarstvena o.gani/acija zajema 3 enote: Cardak, Loko in Semič ter družinsko varstvo v Starem- trgu. Vendar čutijo jto-manjkjinje prostora, /lasti na Car-daku. saj je bilo letos odklonjenih 11 prošenj. Do leta 1995 naj bi bil vključen v organizirano varstvo vsak tretji otrok, kar je /a 4 odst. več kol danes, in sicer predvsem v družinsko varstvo, čeprav bi bilr stroški takšnega varstva večji kot v vrtcu. Vendar so v v/gojno-varslveni organizaciji prepričani, da razmah družinskega varstva ne bi zadostoval, /ato bi morali v prihodnjem srednjeročnem obdobju razširili vrtec Cardak. kije bil izrinjen s programa del sedanjega krajevnega samoprispevka.
Prostorsko stisko imajo tudi v Semiču, k jer so jo rešili tako, da so tri oddelke preselili v prostore stanovanjskih blokov, kar pa ni dokončna rešitev, saj prinašajo dislocirani oddelki dodatne stroške in organizacijske težave. Vendar prostorske težave, s katerimi se sreču jejo tudi ob organizaciji cicibanovih ur in predšolske vzgoje v nekaterih krajevnih skupnostih, niso edini problem.
..Čeprav je število zaposlenih po normativih, so prezaposleni zaradi pogostih bolniških in porodniških dopustov — povprečna starost medicinskih sester in vzgojiteljic je 26 let — ter zaposlitve v podaljšanem delovnem času. ki je namenjen /a romsko in predšolsko vzgojo ter cicibanove ure. Vsekakor bi morali imeti rezervno delovno silo, ki pa si je zaradi pomanjkanja denarja ne moremo privoščiti," pravi Nada Beronja, ki je pred kratkim postala ravnateljica VVO.
Č eprav se v VVO zavedajo, da bi morali dodatni program še razširiti, zlasti pri romski vzgoji, jih omejujejo kadrovske, prostorske in finančne težave, zlasti pa to, da njihovo delo ni primerno nagrajeno. saj je bil povprečni osebni dohodek v letošnjem prvem polletju 16.770 dinarjev, kar je še. daleč do . osebnega dohodka v šolah oz. družbenih dejavnostih, kr naj bi se mu približali. ^ ^
Zgovoren molk
še vedno nerazumljivo in preobsežno gradivo
ČRNOMELJ — Jako kol na nedavni seji zbora združenega dela občinske skjrpščine je bila tudi na seji črnomaljskega občinskega sindikalnega Sveta pretekli teden'skromna razprava delegatov, ko je tekla beseda o poslovanju v prvem letošnjem polletju. Kritika občinskega sveta je letela •na osnovne organizacije sindikata, kine naredijo prav ničesar, da bi prišli delegati pripravljeni na seje.
Delegati so pojasnili, da je gradivo težko razumljivo in preobsežno, da imajo marsikje delegacije slabo metodo dela. To je podkrepil delegat Bella, češ da gradivo ..preletijo", kot da vse skupaj ni prav nič pomembno In če je tako že v veliki delovni organizaciji, je v manjših gotovo še slabše, je menil.
Sicer pa so rezultati polletnega gospodarjenja v občini razen nekaterih težav, ugodni. Realna rast družbenega proizvoda je 4-odstotna, ostali delež je rezultat inflacije, ekonomičnost pada kot že vrsto let. Precejšen je primanjkljaj trajnih virov obratnih sredstev, rešitev pa je v povečanju akumulacije, ki sev dohodku povečuje. Pozitivni premiki se odražajo v osebnih dohodkih, saj z 21 tisočaki za manj kot K) odst. zaostajajo za republiškimi povprečnimi prejemki, v preteklosti pa je bila ta razlika vedno večja.
Čeprav , na občinskem svetu niso prepričani, da bodo s I. januarjem 1985 v občini že lahl^o začeli z nagrajevanjem po delu, pa skoraj v vseh delovnih organizacijah potekajo priprave za prehod na nov sistem, ki ga zahtevajo delavci, ta sicer ne prinaša več denarja, je pa pravičnejši pri delitvi.
B. M.
jf IZ NKŠ1H OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
V Brežicah se počutim kot doma
„Plače so še premalo odvisne od učinka.”
BREŽICE — V občini, predvsem v okolici Kapel, je bil včasih tesar v vsaki hiši. Nekateri so hodili delat celo v Zagreb, da so zaslužili kak dodaten dinar za boljše življenje na malih kmetijah. Zdaj je vse drugače, tesarske tradicije ni več in gradbena podjetja morajo sama skrbeti za poklicno izobraževanje tesarjev.
Pri Pionirju seje za to delo pred leti izučil tudi Rašid Šišič, ki je prišel sem iz Bosne s trebuhom za
kruhom. V Brežicah stanuje v samskem domu in tukaj se počuti kot doma. Veliko je na gradbiščih. Svoj poklic ima rad in veselje, da mu ni treba delati kot delavec brez kvalifikacije. Tesarjev vedno manjka in celo v kriznih časih so jim poti do dela odprte.
Šišič je pri Pionirju dvajset let. Ostati namerava do upokojitve, tako kot oče, ki je začel pri Železniškem transportnem podjetju v Ljubljani kot kuhar in tam dočakal penzijo. Rašid je star 39 let. Družino ima v Cazinu in jo obiskuje vsakih štirinajst dni. Pohvalil se je, da je najmlajši dedek pri Pionirju. Za prvo hčerko, ki je zdaj poročena, so se jima je z ženo rodili še trije otorci. Najmlajši je star pet let. Rašid bi sicer v Bosni lahko našel delo, vendar za veliko manjši osebni dohodek, s katerim ne bi mogel preživljati družine. Zdaj ji pošlje vsak mesec po 25 tisočakov, sam pa se preživi s petimi tisočaki. Pravi, da bi najraje delal samo po normi, ker bi potem točno vedel, kolika bo zaslužil.
S Pionirjem je obredel veliko sveta. Bil je na Poljskem, v Libiji, in na številnih gradbiščih doma, med drugim na Cresu in v Sarajevu. Zelo je zadovoljen z oskrbo delavcev, s hrano in stanovanjem. Nikomur ni treba kuhati in nič skrbeti, kaj bodo jedli danes in kaj jutri' Najlepše spomine ima na Sarajevo, ko so gradili za olimpiado. Ponosen je, da je bilo to v njegovi rodni Bosni, ki se je tokrat izkazala kot nadvse dobra gostiteljica ljudi iz vsega sveta.
J. T.
I*
lil
Gospodarstvo le modro molči
Premalo mladine se šola doma — V Posavju potrebe po poklicni kmetijski šoli in skrajšanem programu za kooperante — Tudi rudarje bi lahko šolali
Novo v Brežicah
BREŽICE — Prvi letniki srednje šole letos niso povsem zasedeni. Zanimanja za vpis je bilo manj, kot so pričakovali. Po 30 učencev imata samo oddelka trgovske usmeritve. V pedagoško smer se jih je vpisalo 48, v naravoslovno-mate-matično pa 47. Obe smeri imata po dva oddelka.
Šola namerava zadržati vse tri dosedanje programe. Računajo, da se bo prihodnje leto vpis povečal, ker bodo do takrat dokončno znani pogoji za vpis v višje in visoke šole. Večjo možnost za šolanje v domači regiji bodo imeli učenci v novem srednjeročnem obdobju tudi zaradi tega, ker bodo programi srednjega izobraževanja združeni.
Trenutno se šola doma manj kot polovico mladine, ki zapušča osnovnošolske klopi. V Posavju razmišljajo o tem, da bi ta odstotek zvišali z novimi usmeritvami. Večje potrebe po kadrih bodo le v industriji, kmetijstvu in obrti, tako vsaj ugotavljajo za brežiško občino. Medobčinska gospodarska zbornica zato podpira pobudo za kmetijski program na stopnji poklicne šole. Kmetijske delovne organizacije v regiji bi s svojimi strokovnjaki lahko sodelovale pri njegovem
izvajanju. Šola bi izobraževala vrtnarje in kmetijce. Če bi razvijala vrtnarstvo, bi to lahko delala za širše območje, torej tudi za dolenjsko regijo, ki te usmeritve zdaj nima. Kmetijska smer naj bi obvezno vsebovala skrajšani program za kooperante in druge kmetijske proizvajalce v zasebnem sektorju.
• V Posavju ima perspektivo tudi rudarski poklic. Rudarjev že zdaj primanjkuje, ko pa bodo začeli kopati premog v globoškem rudniku, se bo povpraševanje po rudarjih še povečalo. Zaradi tega razmišljajo v regiji o dislociranem oddelku rudarske poklicne šole.
V Brežicah, se nadejajo, da bodo ob združitvi programov za ekonomskega in komercialnega tehnika spet dobili nazaj program za ekonomskega tehnika, ki ga zelo pogrešajo.
V Krškem so imeli letos težave za en oddelek kovinske stroke. Ta,je zdaj napetnjen. Energetiko so zmanjšali za
, en oddelek, povečali pa so vpis v
elektroniko, tako da je skupno število oddelkov vendarle ostalo. Šolo oblačilne stroke v Sevnici so povečali za en oddelek, kar kaže na to. da industrijska konfekci ja še ne stagnira.
Šolnikom bi bilo veliko laže. če bi v delovnih organizacijah hkrati z razvojem planirali tudi kadrovsko zasedbo. Vendar je zelo malo kolektivov, ki tako kompleksno gledajo na jutišnji razvoj.
V brežiški občini jim gre planiranje še posebej težko od rok, ker prevladujejo majhne organizacije združenega dela. Te zelo omejujejo nove zaposlitve in nimajo nobenih potreb po izobraževanju. Na drugi strani tu in tam slišimo opazke na račun srednje , šole, češ da ne ponuja novih programov in ne prekvalifikacij.
..Obojega se lahko takoj lotimo in še zelo radi," je dejala pedagoginja Jožica Šalamon," vendar nam mora potrebo po tem sporočiti združeno delo. Dokler lega ne dogimo, bo vse še naprej ostalo pri ugotovitvah.”
.1. TEPPEY I
Boljše razmere za šole in vrtce
S 1. srečanja delavcev vzgoji in izobraževanju krške občine v Podbočju
PODBOČJE — V soboto, 29. septembra je bilov Podbočju J. Srečanje delavcev v vzgoji in izobraževanju krške občine. Po zadnjem regijskem srečanju v Brežicah so se odločili, da bodo poslej le še občinska srečanja, ker je posavsko vedno povzročilo obilico nevščenosti zavoljo velikega števila učiteljev in vzgojiteljev in premajhnih prostorov.
Prvo srečanje delavcev v vzgoji in izobraževanju krške občine so s kulturnim sporedom popestrili pionirski
V Podbočju se jih je zbralo blizu 300. z gosti vred pa jih je zborovalo kar 325.
t
Tesnejše sodelovanje učiteljev in vzgojiteljev v občini pomeni povezovanje celotne vzgoje in izobraževanja in zagotavlja večji uspeh, meni Kristina Božič, predsednica^ odbora delavcev v vzgoji in izobraževanju. V zadnjih letih so se gmotne razmere učiteljev in vzgojiteljev zelo izboljšale. Največji dosežek pa je vsekakor pouk v eni izmeni za vse učence, predšolsko varstvo, razvoj celodnevne osnovne šole in podaljšanega bivanja. S tem imajo otroci v krški občrni vedno bolj izenačene možnosti za vstop v življenje.
Na srečanju v Podbočju, kjer se je kot izvrsten organizator izkazal kolektiv tamkajšnje osnovne šole ob pomoči krajevnih dejavnikov, so se spomnili delavcev, ki letos zaključujejo vzgojno- izobraževalno delo na šolah v krški občini ali odhajajo v pokoj. To so Ana Simončič, Lado Smrekar in Stanislava Šoba. Pozdravili so 24 novincev na šolah in vrtcih v občini. Priznanja pa so bili deležni jubilanti za 20- oz. 30-letno delo. Med slednjimi so: Ivanka Bizjak, Cilka Cerovšek, Desanka Cvetanovski, Marija Hodnik, Ljuba Hvala, Ivanka Gorenc, Štefka Kolar, Marija Kukovičič. Slava Mižigoj, Matilda Poljšak. Marija Rovan, Terezija Smerdel, Ana Štiglic in Jožica Vogrinc.
Kaj še moti?
S sindikalne seje
Sindikat je prvi, ki se mora v kolektivih boriti za obveščanje. Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta so zato posredovali pojasnila o nekaterih odprtih vprašanjih:
• V Tovarni konstrukcij (trboveljska STT) je bila 26. septembra seja delavskega sveta tega tozda.-Zal ni bilo nikogar iz matičnega podjetja, čeprav je direktor sevniškega tozda že pred časom dal ostavko. Nekatere disciplinske zadeve so še v teku.
• Družbeni pravobranilec samoupravljanja je opozoril ..Lisco” in Šolski center oziroma sevniško osnovno šolo o nezdružljivosti funkcij direktorja in vršilca dolžnosti v eni in isti osebi.
^ Zadeva Stopar v Jutranjki še ni razrešena. Primer je ponovno pred sodiščem združenega dela.
• Tudi na sevniški Žagi še niso razčistili nekaterih starih zapletov. Razjasniti morajo še stvari okrog zadnjega zaključnega računa. V izvršnem svetu so se dogovarjali, da bi v tem tozdu pripravili ponoven zbor delovnih ljudi, kjer naj se delavci odi- -očijo. Član občinskega sindinalnega sveta iz tega kolektiva je pojasnil, da tega sestanka še ni bilo.
Prvič na morju
Šola v naravi več kot le plavanje — „Trgovina” v šoli
BLANCA — Štiri deklice, Nataša, Mateja, Monika in Klementina, podobno kot preostalih 14 udeležencev letošnje šole v naravi v Piranu še vedno rade obujajo spomine na te lepe dni.
Monika ne pozabi pristaviti, da se je prav«na morju naučila plavati tako kot sedem ostalih neplavalcev. Za te kozjanske otroke je bil ta teden dni še mnogo več kot to. Popolnoma so spremenili življenjsko okolje, od blizu so lahko videli marsikaj, o čemer so se v šoli samo učili.
Lisca jim je prve septembrske dni pod ugodnimi pogoji odstopila svoj počitniški dom v Piranu, s seboj so vzeli šolsko kuharico. Starši so. se rade volje odločili prispevati po 2.500 dinarjev na otroka. Vodja te šole v naravi Slavica Korač je zadovoljna z ostalimi doseženimi vzgojnimi smotri.
VSE PRI ROKI — Zofka in Irena sta med glavnim odmorom vedno na voljo.
Na blanški osnovni šoli se nasploh pohvalijo z vrsto dejavnosti, ki jih uspešno gojijo že dolga leta. Že nad dve desetletji pomagajo ostarelim, v šolski hranilnici so lani zbrali 22 starih milijonov. Krajani, posebno kmetje, vsako jesen obilno poskrbijo za založenost šolske kuhinje. Premorejo pravcato papirnico, ki jo ta čas vodita učenki 8. razreda Zofka Medvešek in Irena Romih. Če komu med poukom kaj manjka, si lahko nabavi tu v odmoru. Upokojeni sadjar Doberšek bo to jesen pričel pomagati šolskim sadjarjem. Ti že sicer tesno sodelujejo s kmetijskim kombinatom s skoraj hektarjem jablan. V bodoče bodo tu uredili še drevesnico.
A. Z
pevski zbor OŠ Gorjanskega bataljona Podbočje, prof. Janez Plestenjak z govorom o 400-letnici Dalmatinove Biblilje in gledališki igralec Jože Zupan s Pridigami Janeza Svetokriške-ga. Na ogled je bila tudi razstava likovnih pedagogov Štefana Štirna, Martine Koritnik—Fajt, Vladke Što-viček, Jožeta Marinča in Lučke Rojec.
P. P.
NA OBRTNEM SEJMJJ
32 učencev je imelo priložnost ogledati si obrtni sejem v Čelju. Sejem nas je navdušil, saj nas je večina prvič z zanimanjem sledila dosežkom mnogih obrtnih mojstrov. Razstavili so svoje prave umetnine za radovedne potrošniške in otroške oči. Najbolj me je pritegnilo lectarstvo. Zdi se mi, da je to obrt, ki počasi izumira, čeprav skriva v sebi tudi svoje bogastvo kot vsaka druga obrtna zvrst.
SANDRA NO-VŠAK, 8. a Nov. krožek, OŠ Artiče
DVE MUHI NA EN MAH
Osmošolci smo sklenili, da bomo organizirali zbiralno akcijo starega papirja. Napisali in razobesili smo plakate in začeli akcijo, ki je trajala štirinajst dni. Veliko odpadnega papirja so nam odstopila podjetja Rudnik rjavega premoga. Lisca in Metalna. Tudi krajani so bili radodarni. Nabrali smo ga dva kontejnerja in ga prodali Surovini. S to akcijo smo dobili nekaj denarja za končni izlet, rešili pa smo tudi nekaj dreves pred motorno žago.
SUZANA NOVAK, 8. a OŠ XIV. divizije, Senovo
EETRTK0V INTERVdU
Za delo z otroki nam ne sme biti žal časa
Celoletna dejavnost v prid otroka
KRŠKO — Odgovornost do mladega rodu nam želi vsako leto obuditi Teden otroka, katerega geslo ..Otroci in mladina soustvarjajo novo prihodnost” nas želi letos usmeriti v prihodnost. V krški občini se že več let izogibajo zgolj kampanjski aktivnosti ob Tednu otroka, zato so tudi letos sprejeli naloge, ki jih bodo uresničevali v dobro otrok letos in prihodnje leto. O teh nalogah smo se pogovarjali s prizadevno aktivistko občinske Zveze prijateljev mladine Minko Unetič, razredno učiteljico na krški osnovni šoli Jurija Dalmatina.
„Tudi v času stabilizacije otroci ne smejo ostati ob robu. Se več, za zdrav razvoj otrok bomo morali ustvariti še boljše gmotne in družbene razmere nasploh, saj je to najboljša dolgoročna naložba. Nikakor ne bi smeli dovoliti, da bi
Minka Unetič: ..Anketa je pokazala, da se otroci najbolj odločajo za igre v gibanju in da so siti sedenja in poslušanja...”
otrok preveč občutil socialne razlike...”
— Ob teh splošnejših usmeritvah imate gotovo že nekaj povsem konkretnih izkušenj, česa otroci v krški občini ne bi smeli pogrešati.
..Ugotovili smo, da imajo otroci zelo slabe prehrambne navada. Odklanjajo solate, zelenjavne juhe, pa tudi meso. Če otrok ne pozna kompota suhih sljv ali mlincev, to že kaže, da nekaj ni v redu. V sodelovanju z aktivom kmečkih žena mestni otroci hodijo na kmetije in pripravljajo zdravo kmečko hrano. Naša učiteljica gospodinjstva Marija Sedaj je pripravila razstavo jedi iz leče, ki jih tudi odrasli skoraj nismo ^poznali. Veliko si obetamo od Šole za starše, pri čemer ne bomo pozabili na starše otrok Romov, da bi ujeli korak s časom, ne le v prehrani. Ker pa že govorim o tej, moram žal ugotoviti, da še ni uresničena naša pobuda za ureditev mlečne restavracije ali vsaj kioska v bližini šolskega centra Krško.”
— Veliko pripomb je bilo in jih verjetno še bo o delovnem času in o otrokovem prostem času ...
„Naše vzgojiteljice so si letos izjemno prizadevale, a jim žal ni uspelo in smo ostali pri istem delovnem času. Taje pomenil, da so morali otroci prezgodaj vstajati, kar je kvarno vplivalo na počutje in zdravje otrok. Koordinacijski odbor za Teden otroka predlaga, naj v delovnih kolektivih in organizacijah sindikata bolj uskladijo delovne sobote in enotnejšo izbiro dnevov za podaljšan deilovni čas delavcev. Prosti čas otroka pa terja še več mentorjev, katerih koristno delo ni ustrezno družbeno vrednoteno.”
P. PERC
Pomoč res pomoči potrebnim
Socialne kartice že onemogočajo podvajanje pomoči — Na računalnik
SEVNICA — Pri centru za socialno delo so pričeli s tako imenovanimi socialnimi karticami že pred dvema letoma. Skromno, s kartotekami, brez novih zaposlitev.
težko računati na posebno solidarnostno pomoč zaposlenih, ker so bili v sevniški občini vsi več ali manj prizadeti. Nekateri — gre za spisek okrog 20 domačij v šentjanški krajevni skupnosti -— pa so nedvomno tudi življenjsko ogroženi.
Člani sveta so menili, naj bi ta spisek s kratkim opisom težavnih socialnih razmer dobili neposredno v kolektive, kjer jim verjetno ne bodo odrekli pomoči. Glede ob lanski ujmi razdeljene pomoči sicer ni posebnih pripomb razen te, da je Tzil seznam verjetno preširok. Tako je preveliko ljudi prejelo malo. pomoči res potrebni pa premalo.
Sevniška občina bo verjetno prejela
menski. npr. proizvodnjo.
Ni skrivnost, da so se nekateri z raznimi oblikami pomoči skušali znajti. Sedaj, ko so ti podatki na enem mestii, se zloraba izključuje. Pomoč prihaja v prave roke. Pri tem tudi tesno sodelujejo s socialnimi komisijami po krajevnih skupnostih in ustreznimi službami v delovnih organizacijah. S starimi dobrimi karticami zadevi seveda ne bodo več dolgo kos, zato razmišljajo o prehodu na računalnik. To delo so ugodno ocenili na seji sindikalnega sveta 26. septembra. Prav komisije krajevnih skupnostih in službe v kolektivih bi radi dodatno usposobili, zato pripravljajo poseben seminar. ,
Znano je, da so neurja letos nadvse hudo pustošila po sevniški občini. O pomoči najhuje prizadetim ni povsem enotnih mnenj. V sedanji draginji je
KAR JE POSAVSKEGA, NIMA SREČE — V delovnih organizacijah in skupnostih brežiške občine se požvižgajo na zeleni vlak za poslovna potovanja v Ljubljano. Zakaj neki bi potovali skupaj, če lahko vsak zase, kdor more, z avtomobilom, kdor ne, z avtobusom ali rednim vlakom, čeprav mora včasih stati na eni nogi in še presedati v Zidanem mostu. Morda je zelenec res predrag, zato ne bi bilo napak, če bi ob letu vsi sešteli stroške za potovanja in položili račune na občinsko mizo. Da bi se končno vedelo, kdo je kaj prihranil in kdo ne.
KDAJ BO ZEMLJA OBDELANA? — S plevelom zaraščene parcele ljudi močno bodejo v oči. Čudijo se, da inšpekcija nič ne ukrepa in tudi Kmetijska zemljiška skupnost ne, saj bi jih bil zagotovo kdo pripravljen vzeti v najem. Bile bi vsaj pokošene. Opozorjeni lastnik bi zemljo potem sam ponudil sosedu v obdelavo. Na obratno pot pa ni računati, ker ljudjf ne marajo zamere. Raje zamižijo kot da bi jim sosed zabrusil, kaj jim mar njegov plevel. Prvi korak mora torej le narediti inšpektor ali KZS, nekdp, ki je za to pooblaščen.
Krške novice
PREDSTAVITEV ŠTUDIJE — Danes bo programski svet za Krško polje pripravil v Labodu predstavitev ..Vodnogospodarske ureditve Save v zvezi z izgradnjo HE na odseku Zidani most — meja SR Hrvatske.” kot se imenuje študija, ki jo je s precejšnjo zamudo vendarle pripravil Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane. Študija je prva podlaga, na osnovi katere bo programski svet konkretneje seznanjen s posledicami v kmetijstvu, vodnem gospodarstvu, komunali, gozdarstvu in ostalih panogah.
NEKAJ MINUT ŽE PRVAK — Letos eden najuspešnejših jugoslovan-■ skih speedwayistov Krčan Krešo Omerzel je bil, seveda le začasno, že državni prvak do 15. vožnje na zadnji letošnji dirki v Ljubljani, ko ga je premagal Albert Kocmut in se izenačil s Krčanom. Krešo je, žal, izgubil še dvoboj z zmagovalcem ljubljanske dirke Horvatom v predzadnji vožnji in se moral sprijazniti s poznejšim Koc-, mutovim zmagoslavjem. Krešu je lahko v tolažbo vsaj to, daje prvi spee-dwayist, ki je letos premagal prvaka Kocmuta in nesojenega prvaka do ljubljanske dirke, vodilnega Pavlica. Omerzel je namreč dobil obe dodatni vožnji, ki sta odločali o ljubljanski razvrstitvi. Več na športni strani.
Sevniški paberki
PEČENICE S STOJNICE J- Ža konec tedna, od danes dalje! bo v Mercatorjevi samopostrežnici 12 akcijska prodaja raznih proizvodov za ozimnico, od svinjskih polovic do keksov, svežih jajc in drugega od več kot 20 različnih proizvajalcev. Da bo ob vsem še malo vzdušja, bodo pred trgovino uredili stojnico, kjer bodo stregli s pečenicami.
KMALU OBIČAJNA EMBALAŽA — Kupci mleka negodujejo ob dragi novi embalaži mleka iz celjskih mlekarn. Med drugim je treba paziti še na datum, do kdaj je tako mleko sploh uporabno. Mnogim se kar toži po starih plastičnih vrečkah. Resda je katera rada počila, vendar so kupci vsaj vedeli, pri čem so. Mlekarji zatrjujejo, da so stari pakirni stroj dali v popravilo v Francijo. V kratkem ga pričakujejo nazaj, takrat bo mleko na voljo tudi v tej embalaži.
KDO GA NAJDE? — Lični bife ob novem sevniškem bazenu je sicer odprt, vendar vedo zanj le redki domačini. Za turiste namreč še vedno ne premorejo nobenih oznak, da bi sploh lahko našli pot do njega. Pred otvoritvijo je marsikdo v njem pričakoval aktivnejše življenje.
VRTEC ODPIRA VRATA
SEVNICA — Ob tednu otroka pričakujejo tudi danes in jutri v sevniškem vrtcu Ciciban otroke, ki niso redno v varstvu. Vabijo starše, da otroke, starejše od dveh let, pripeljejo med9.in ll.uro.V soboto bo ob 9. uri praznovanje jeseni.
usmerjeno kmetijsko A. ŽELEZNIK I
nekaj pomoči i/ republiške solidarnosti. Ta denar pa je strogo na-
PO ENI STRANI PRESEŽKI, PO DRUGI PRIMANJKLJAJ
SEVNICA -rc Prva seja vseh treh zborov občinske skupščine po pole- I tnih počitnicah se razen nekaterih delegatskih vprašanj ni odlikovala po širini razprav. Pozorno so sejno gradivo dan poprej prelistali na seji predsedstva občinskega sindikalnega ] sveta. Te pripombe so posredovali tudi na seji skupščine. Med drugim jan- I dikaliste zanima tudi, zakaj je bilo ob koncu minulega leta v sisih za nad 12 milijonov dinarjev presežka, ko jih, posebno zdravstvo, ves čas tepe že kronični primanjkljaj. Sisi so ravno.za j to sejo pripravili strnjeno poročilo o delu. vendar o njem sploh ni bilo j razprave.
i
TOKRAT GOBJI ŠESTERČKI — V zadnji številki so bili predstavljeni kot redkost gobanovi peterčki, učenec 4. razreda bostanjske osnovne šole Boris K o res iz Topolovca pa je v nedeljo našel čvrste šesterčke. Narava je torej radodarna vsaj pri gobah. Našli sojih celo v lipovem gaju za boštanjskim Partizanom.
tura
n
bra-
anje
..Kot vest, ki nas teži”
O tem, kaj lahko store ljubiteljski slikarji za naravno in kulturno dediščino, pišejo Likovni odsevi
..Nekako z neprijetnim občutkom govorimo, beremo ali poslušamo o problematiki hranjenja naravne in kulturne dediščine, saj se nam v podzavesti rodi oziroma obudi neprijeten občutek krivde in odgovornosti, kot vest, ki nam sledi in nas teži," pravi Tone Vovko, predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije, v tretji številki Likovnih odsevov in dodaja, da smo nekako odložili obveznost do naravne in kulturne dediščine. S tem, da plačamo prispevek za kulturo, je naše skrbi za dediščino tudi konec.
Njegove besede so namenjene predvsem ljubiteljskim likovnim ustvarjalcem, združenim v likovna društva ali skupine, pa tudi posameznikom, da bi se ozavestili in spoznali, kako napačen je bil „ta naš molk", kadar je spet padel „eden od kamnov naše nacionalne zgodovine”. Prav likovniki pa bi se morali postaviti po robu brezvestnemu uničevanju kulturnih dragotin, še posebej, ko gre za tako imenovano nepremično dediščino (naravne znamenitosti, značilno arhitekturo in naselbine).
„Dva tisoč in še nekaj nas je,” ugotavlja dalje Toni Vovko, ..dvesto petdeset zaposlenih v gradbeništvu, arhitektov, vodij gradbišč, delovodij, delegatov v najrazličnejših skupščinah. Velikokrat smo bili poleg, odločali smo o rušenju, ne da bi vedeli, kaj počnemo, za kaj glasujemo, kaj zakopavamo.
kaj smo zamolčali sebi in prihodnjim rodovom.” Tolikšno število likovnikov prav gotovo pomeni veliko moč, od katere pa do zdaj ni bilo kaj prida haska. Zato seje Združenje likovnih skupin Slovenije odločilo pokreniti akcijo, da bi vsak od ljubiteljskih slikarjev kaj storil tudi za ohranitev in varovanje naravne in kulturne dediščine.
O tem, kaj lahko stori ljubiteljski ustvarjalec, pa govori pravzaprav kar vsa tretja številika Likovnih odsevov, izšla nedavno. Tematske članke zanjo so napisali priznani strokovnjaki za vprašanja naravne in kulturne dediščine in jim priložili bogato ilustrativno gradivo. Iz prispevkov lahko bralec tudi razbere, kaj vse sodi v tako imenovano dediščino, da gre, pri vsem tem za nekaj več kot zgolj za najrazličnejše spomenike.
Ljubiteljski slikarji lahko veliko naredijo za kulturno dediščino že s tem, da na svoja platna ujamejo ustrezne motive iz mest, vasi in drugih naselbin, da odslikajo nezavarovano ali ogroženo dragotino v določenem trenutku in da dajo svojemu likovnemu delu tudi dokumentarno vrednost. V tem smislu seje na Slovenskem že zvrstilo nekaj ljubiteljskih slikarskih akcij, na to temo pa bo ubrana tudi naslednja republiška razstava, ki jo pripravlja Združenje likovnih skupin Slovenije.
L Z.
Trebanjski zgled za prenove
Vladimir Kavčič, predsednik skupščine republiške kulturne skupnosti, v soboto v Trebnjem pohvalil prizadevanja za kulturno razrast v tej občini — Način, kako so prenovili kulturni dom, je lahko zgled v stabilizacijskih časih_
TREBNJE — V prenovljenem in ponovno odprtem kulturnem domu v Trebnjem je bila v soboto, 29. septembra, zvečer prva kulturna prireditev. Nastopili so domači izvajalci: občinski pihalni orkester pod vodstvom Iva Matosa, ženski nonet Carmen, Trebanjski oktet, recitatorja Zvonka in Jože Falkner ter povezovalka programa Majda Ljubič.
To je biia uvodna prireditev iz širše plačevali krajevni samoprispevek. De-
zamišljenega načrta, ki predvideva poleg nastopov ljubiteljskih kulturnih skupin iz občine in širše Dolenjske tudi gostovanja poklicnih gledališč, pevskih in instrumentalnih ansamblov, baletnih umetnikov in še koga. Glede prostorov Trebanjci ne- bodo več v zadregi in bodo lahko sprejeli v goste tudi scensko in režijsko zahtevnejše predstave. Vse take prireditve bodo v prenovljenem domu s posodobljenim odrom in dvorano poslej možne.
Obiskovalcem sobotne prireditve je najprej spregovoril Janez Gartnar, predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti. Poudaril je, da gre zahvala za to, da je Trebnje dobilo svoj tretji kulturni hram. sami občinski in republiški kulturni skupnosti, združenemu delu in seveda samim krajanom, ki so več let namensko
BOLEZEN PREPREČILA NAJAVLJENI KONCERT
NOVO MESTO — Koncerta ..Slovenske ljudske pesmi in glasbila," ki ga je Zveza kulturnih organizacij Npvo mesto najavila za ponedeljek. L oktobra, zvečer v Domu kulture, ni bilo. Nastop ljubljanskih gostov Bogdana Hermana, Marije-Omerzel — Terlep ter Matije Terlepa je preprečila bolezen. Organizatorji so odpoved prireditve še pravočasno objavili.
Sevniška kultura do leta 2000
O analizi razvojnih možnosti kulturne dejavnosti v sevniški občini do konca tega tisočletja bodo delegati kulturne skupnosti razpravljali prihodnji teden — Še naprej bo ljubiteljstvo eden najmočnejših stebrov kulturnega razvoja
SEVNICA — Če se bodo uresničile napovedi demografov, bo v tej posavski občini okoli leta 2000 živelo kakih 21.500 prebivalcev ali približno 2.000 več kot danes. Predvidevajo, da se bo največ tega prirasta nagostilo v sami Sevnici in Boštanju, to pa bodo morali upoštevati tudi načrtovalci kulturnega razvoja občine do konca tega tisočletja.
Pravzaprav so napovedi demografskih gibanj že zajete v prvem takem dokumentu. To je analiza razvojnih možnosti kulturne dejavnosti do leta 2000, ki sojo napisali poleti, delegati skupščine kulturne skupnosti pa bodo o njej razpravljali na seji prihodnji teden. Naj povemo, da ima ta dokument „v mislih" nekakšen etapni razvoj — najprej za obdobje 1986 — 1995, nato pa še za leta 1995 — 2000.
V izhodišču je zapisano, da bo glavna skrb posvečena varovanju tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k ohranjanju slovenske kulture in nacionalne samobitnosti. Nedvomno gre za dejavnosti, ki so se že do zdaj razvijale institucionalno (knjižničarstvo, spomeniško varstvo itd.), ob tem pa tudi za oblike ljubiteljske kulture, kije v sevniški občini že dobro pognala korenine.
Analiza razvojnih možnosti vidi bodočnost predvsem v množičnosti na področju kulturnega snovanja in porabništva. Zadevajo se. da bi bilo nesmiselno prek vseh meja bogatiti kulturno ponudbo in se hkrati poskrbeti za odjemalce. Zato bo ena prvenstvenih nalog vzgojiti občinstvo v ozaveščene porabnike kulturnih dobrin. Dosegli naj bi, da bi kultura ne bila nekaj za zapeček prostega časa, pač pa nepogrešljiva vsakdanja kulturna oziroma duhovna potreba slehernega
Posavje pleše
Na 5. reviji v Boštanju nad sto nastopajočih
BOŠTANJ — S tradicionalno gostoljubnostjo so v tej vasi v soboto imeli v gosteh posavske folklorne in plesne skupine.
Vse sodelujoče skupine so se najprej predstavile v mimohodu po vasi. godce pa je popeljal zapravljivček. Domačini, člani KUD Anton Umek— Okiški, so tudi tokrat zaplesali belokranjske. prekmurske in gorenjske plese. Nameravali so se predstaviti še z domačimi plesi izpod Lisce, vendar nimajo vseh noš. Toplo so bili sprejeti člani folklorne skupine DPD Svobode s Senovega s kozjanskimi plesi, Artičani v drugem nastopu pa s partizanskim kolom. Vse to dokazuje, da skupine skušajo obujati tudi novejše izročilo. Na tokratnem srečanju so sodelovali prijatelji Boštanjčanov, Svoboda ..Rudi Jedretič" iz Ribnega pri Bledu. Artičani imajo tudi močan tamburaški okrester. Ples ima brezmejno izraznost. Izbor teh skupin so popestrile šc;plesalke diska sevmškega Odra mladin. Vseh nastopajočih na tokrat že peti posavski plesni reviji se je zvrstilo nad sto.
A. Ž.
občana. Če bo tako, se jim tudi ne bo treba bati za sklepčnost delegatske skupščine kulturne skupnosti, kakor se morajo zdaj, in to malone ob vsakem sklicu.
Pravega razvoja si ne zamišljajo brez ustrezne prostorske in kadrovske oskrbe. Že analiza razvojnih možnosti omenja potrebo po novem kulturnem domu v Sevnici. Če si zamislimo Sevnico leta 2000, bo bržkone neobhodna velika dvorana s 500 do 600 sedeži. Do takrat, če ne prej, pa bi morali omogočiti boljše delovne razmere knjižnici, ki še zlasti potrebuje čitalnico. Na stalne prostore računata delavska pihalna godba in Zveza kulturnih organizacij, če omenimo samo ti dve.
•Sicer pa bo osrednje žarišče kulture sevniški grad s svojo muzejsko zbirko ..Sevnica skozi čas", z galerijskimi in drugimi prostori za kulturne prireditve. Prostori za muzejsko zbirko, ki bo sodila pod okrilje Posavskega muzeja v Brežicah, bodo nared leta 1985.
Seveda ne bi bilo prav, če bi napovedovali samo, kaj bo v občinskem središču, nič pa ne omenjali krajevnih skupnosti. Kot je razvidno iz analize razvojnih možnosti, se bo obnova kulturnih domov nadaljevala, hkrati pa bi z novogradnjami prišli do kulturnih oziroma večnamenskih prostorov še v Zabukovju, na Smar-
čni in v Florjanski ulici v Sevnici. Se nadalje računajo na obilo prostovoljnega dela samih krajanov, kot tudi na sredstva, zbrana s samoprispevki. Ker bo kulturno življenje v občini še naprej slovelo na ljubiteljstvu, bo velika skrb posvečena ustanavljanju novih kulturnih društev, skupin in oblik kulturnega udejstvovanja.
L Z.
jul je. da sta / združenimi močmi nastala že prva hrama — Galerija likov-, nih samorastnikov in Knjižnica Pavla Golia. Janez Gartnar se je posebej zahvalil gradbenemu odboru za prenovo kulturnega doma, ki ga je vodil Tone Hočevar.
* Trebanjci so na sobotno prireditev povabili tudi pisatelja Vladimira Kavčiča. predsednika skupščine republiške kulturne skupnosti. Ta je v
Slavisti v Krškem
Krški del zborovanja slovenskih slavistov bo posvečen Dalmatinovi „Bibliji”_________________
KRŠKO — Zadnji dan letošnjega zborovanja in strokovnega srečanja slovenskih slavistov, ki se začenja danes v Cankarjevem domu v Ljubljani, bo posvečen 400-letnici Dalmatinove ..Biblije” in Bohoričeve slovnice in bo v soboto, 6. oktobra, v Krškem. Zborovanje, ki ga pod pokru-, viteljstvom Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj organizira Slavistično društvo Dolenjske, bo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja. Po ogledu dokumentarnega filma ..Gremo v Krško” bodo udeleženci prisluhnili predavanjem (najavili smo jih prejšnji teden). Ob 1 L uri bo spominska slovesnost v kapucinskem samostanu. Na njej bo pel komorni pevski zbor Loka iz Skotje Loke. dramska igralca Andrej Kurent in Jože Zupan pa bosta interpretirala stara besedila. Slavisti si bodo zatem ogledali kapucinsko knjižnico in razstavo ob 400-ietnici Dalmatinove ..Biblije”. Popoldne se bodo zborovalci odpeljali v Kostanjevico, kjer si bodo ogledali likovne zbirke v Galeriji Božidar Jakac in kos-tanjeviške znamenitosti.
krajšem govoru najprej podčrtal, da so združene moči v stabilizacijskih časih tako rekoč edina oblika in pot za posodobljanje kulturnih prostorov. Ob tem je pohvalil skrb za razvoj različnih oblik kulturnega snovanja v trebanjski občini in med drugim navedel, da to dokazuje tudi devet kulturnih društev z več kot 500 dejavnimi člani.
Vladimir Kavčič je zlasti pohvalil vnemo krajanov za pridobivanje primernih kulturnih prostorov v krajevnih skupnostih. Dejal je, da ni moč prezreti njihovega truda pri tem. pa naj je šlo za prispevke v denarju in materialu ali v prostovoljnem delu. „Če upoštevamo, da kultura povsod tudi živi, je vse to najbrž tudi odraz dobrega načrtovanja in razumevanja za razvoj kulturnih potreb ljudi," je poudaril. Dodal je. da pa se je treba ozreti naprej in videti, ka j lahko ponudi prihodnost. Naloga bodočnosti je skupno načrtovanje kulture, denimo, do leta 2000, toda ne iz male, ozke perspektive.	|	y
Jakac med ustvarjanjem
V novomeški „Krki” razstavlja fotografije Tihomir Pinter
NOVO MESTO — Tihomir Pinter, eden naših najboljših in najbolj znanih fotografov, že desetletje spremlja dogajanja v ateljejih slovenskih likovnih umetnikov. S posebno pozornostjo je s fotoaparatom lovil zanimive trenutke pri Božidarju Jakcu. Posrečilo se mu je narediti obsežen cikel iz Jakčeve grafične delavnice. Tovrstne fotografije so od minulega tedna na ogled v avli upravno-poslovne stavbe Krke v Ločni.
Jovo Grobovšek je ob teh fotografijah med drugim zapisal: ..Fotograf Tihomir Pinter je uspel slediti razgibani in občutljivi osebnosti umetnika in je premišljeno izbral sredstva, da je skrivnostno okolje umetniške delavnice ob ustvarjalcu polno zaživelo."
Razstavljena kolekcija Pinterjevih fotografij je last stalne zbirke Jakčevega doma v Novem mestu, ki ga bodo slovesno odprli 27. oktobra v počastitev novomeškega občinskega praznika.
Prevajalci v Dalmatinovem kraju
Slovenski in jugoslovanski prevajalci z desetim, jubilejnim srečanjem v Krškem počastili 400-letnico prevajanja na Slovenskem — Zanimivi referati
KRŠKO — Letošnje, 10. delovno srečanje književnih prevajalcev, kije potekalo od petka do sobote prejšnji teden v krškem hotelu Sremič, je bilo posvečeno 400-letnici prevajanja na Slovenskem. Kot je znano, smo Slovenci prve prevode dobili po zaslugi protestantskih piscev, predvsem Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina, ki sta v slovenščino presadila več religioznih besedil. Zlasti Dalmatin je s prevodom Biblije opravil delo, ki ga strokovnjaki še dandanes visoko senijo. *
Ker prav letos mineva 400 let od izida Biblije v slovenščini, je Društvo slovenskih književnih prevajalcev kot prireditelj srečanja v Krškem odločilo, da bo temu jubileju izkazalo posebno pozornost. Ob tem je treba povedati, da kraj desetega, jubilejnega srečanja prevajalcev glede na osrednjo temo nikakor ni bil izbran naključno, saj sta kar dva stebra slovenskih protestantov izšla iz Krškega oziroma iz krške občine, in sicer Jurij Dalmatin in Adam Bohorič, slednji, znan^ kot pisec znamenite slovnice Zimske urice.
Srečanje prevajalcev v Krškem je imelo jugoslovanski značaj, saj se je začelo s sejo odbora Zveze društev književnih prevajalcev Jugoslavije, poleg tega pa so z referati nastopili tu-
di strokovnjaki iz Beograda, Sarajeva, Skopja, Novega Sada in drugih krajev. Slovenski predavatelji so se osredotočili na čas, ko so nastali prevodi religioznih besedil v slove-
Po sledovih življenja
V Kočevju na ogled zanimiv cikel slik Janeza Černača________________________________________
KOČEVJE — Življenje pušča za seboj sledove in sledovi kažejo, kakšno je bi/o življenje. To spoznanje je poslalo nova slikarska lema 47-lelnega Janeza Černača, gozdarskega inženirja iz Kočevja, sicer rojenega v (iorenji vasi pri Mirni na Dolenjskem. Slikarstvo je Černaču sicer neodtujljiv sopotnik. Življenje gozda in življenje v gozdu tako rekoč nenehno izziva njegov čopič. Značaj njegovega poklica je namreč tak. daje nenehno v naravi, kjer lahko opazuje, doživlja in razmišlja. Tudi ideja za cikel slik o sledovih, ki je od minulega petka na ogled v kočevskem Likovnem salonu (pokrovitelj razstave je posestvo Snežnik v Kočevski Reki), se mu je porodila meti gozdarskimi obhodi. Ko je gledal odtiske medvedjih šap ali parkljev divjega prašiča, se je zamislil. Je žival iskala hrano, je bi/a ranjena, k rol k a ali napadalna? Kam jo je tako jadrno neslo življenje? In se je odločil, da bo te odtiske oziroma sledove upodobil. A vtor pravi, da je zdaj na ogled le nekaj sledov divjadi. AH pa so to res samo sledovi divjadi, se sprašuje, ali ni za vsem tem čutiti neko silo. ki živali preganja? Ali ne tudi človeka? ..Ponekodso sledovi razločni in globoki, drugod komaj zaznavni, včasih ostajajo le za trenutek, včasih z večno, "je Černač zapisal v uvodu k razstavi, ki bo odprla do 14. oktobra in si jo vsekakor velja ogledati. Denimo, tudi kot slikarski sled Janeza Černača.
I. Z.
LOŠKI ZBOR BREZ POSLUŠALCEV
NOVO MESTO — Vsa prizadevanja Zveze kulturnih organizacij, da bi vsaj dolenjski zborovodje, pevci in pevke prisluhnili priznanemu komornemu pevskemu zboru Loka iz Školje Loke. so bila zaman. Sobotnega koncerta v Kozinovi dvorani glasbene šole se je udeležila le peščica Novo-meščanov. tako da je bilo več pevcev na odru kot poslušalcev v dvorani.
Kljub takemu odnosu, ki smo ga v Novem mestu vajeni, je dvajsetčlanski zbor izvedel celotni program renesančne komorne glasbe, ki jo je na koncu popestril skladbo ob spremljavi instrumentalnega kvarteta. Loškim komornikom so v soboto, popoldne prisluhnili v kostanjcvlški grajski cerkvi.
J. P.
RAZSTAVA SODOBNE BENEŠKE UMETNOSTI
LJUBLJANA — Danes ob 18. uri bodo v malih razstavnih dvoranah Moderne galerije v Ljubljani odprli likovno razstavo ..Sodobni beneški umetniki". Na njej sodeluje 54 beneških likovnikov s 159 eksponati — risbami, akvareli, pasteli-, kolaži in grafikami. Razstavo, ki bo na ogled do 4. novembra, je pripravila Bevilacqua iz Benetk v okviru izmenjalnih razstav z ljubljansko Moderno galerijo.
nščino, pri čemer so osvetlili razmere in potrebe, ki so narekovale take prevode. O tovrstnih prevodih so govorili tudi strokovnjaki iz drugih republik in še posebej o pomenu teh prevodov za razvoj pisnega in literarnega jezika.
Prevajanje je sicer mikavno, hkrati pa zapleteno, često tudi na moč težavno opravilo, saj se prevajalec često znajde pred problemom, kako prevesti besedilo, ki se zdi neprevedljivo. Na take zagate naletevajo tako prevajalci beletristike kot drugih besedil. J udi o takih in podobnih rečeh je tekla beseda na shodu prevajalcev v Krškem, kjer so si udeleženci srečanja z zanimanjem ogledali tudi kapucinsko knjižnico in galerijsko zbirko.
I. Z.
Tri dni v Posavju
Slovenski zgodovinarji končali 22. zborovanje
BREŽICE — Več kot 150 strokovnjakov se je udeležilo letošnjega, že 22. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ki je v četrtek in petek prejšnji teden izmenoma potekalo v Brežicah in Krškem, v. soboto pa so udeleženci ' imeli ekskurzijo po posavskih občinah in Kozjanskem.
Na tem zborovanju oziroma strokovnem srečanju so prebrali vrsto referatov, s katerimi so osvetlili posamezna področja, ki zanimajo zgodovino. Nemajhno pozornost so posvetili obdobju protestantizma in odnosom, ki so takrat prevladovali. Viden prispevek so dali brežiški strokovnjaki. delavci iz Posavskega muzeja, kjer je zborovanje večidel tudi potekalo.
Zgodovinarji so razpravljali tudi o poučevanju zgodovine v šolah in pri tem ugotovili, da ta predmet ni več eden temeljnih predmetov. Poudarili so, da bi morali vnemo mladih za zgodovino preusmeriti v krožke, še posebej pa jih spodbujati v akcijah znanega gibanja ..Znanost mladini."
Na občnem zboru Zv^ze zgodovinskih društev Slovenije so za predsednika ponovno izbolili dr. Vasilija Melika.
Nujno, vendar še nedodelano!
Na to opozarja novomeška analiza izvajanja proizvodnega dela učenčev iz šol usmerjenega izobraževanja
NOVO MESTO — Zakon določa, da morajo usmerjeni srednješolci že med šolskim letom za nekaj tednov na proizvodno delo oziroma na delovno prakso, kar je odvisno od tega, za kakšen poklic se kdo izobražuje. V delovnih organizacijah si pridobivajo prve delovne izkušnje, hkrati pa spoznavajo organizacijo dela, tehnologijo, delovanje samoupravljanja in podobne reči. Razumljivo je, da je osemurno delo v delovni organizaciji sestavina njihovega šolskega učnovzgojnega procesa, zato morajo z njimi obvezno delati pedagoško usposobljeni inštruktorji.
Seveda bi bilo zelo nerealno, če bi pričakovali, da bo ta del učnovzgojnega procesa potekal gladko, brez kakršnihkoli problemov, zapletov in podobnega. Resnica je namreč precej drugačna, saj ugotavljajo, da se v proizvodnem delu in delovni praksi po svoje odraža vse tisto, kar je v usmerjenem izobraževanju slabega, nedorečenega, nedefiniranega in nerazrešenega. Skratka vse, kar je bilo do zdaj tudi kritiziranega in proglašenega za nesprejemljivo.
Da je pri uresničevanju proizvodnega dela in delovne prakse učencev usmerjenega izobraževanje še vse preveč razpok, kratkih stikov, hrapavosti, ovir in drugih na moč nespodbudnih reči, je razbrati tudi iz analize, ki so jo o tem pripravili pri občinski izobraževalni skupnosti v Novem mestu, v sredo prejšnji teden pa o njej razpravljali ha skupni seji skupščine izobraževalne skupnosti in zbora združenega dela občinske skupščine. Analizo so pripravili na podlagi podatkov iz ankete, ki je zajela 56 organizacij združenega dela iz dolenjske in posavske reg- ije ter 36 osnovnih šol.
Zanimiv je predvsem tisti del analize, ki govori o izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse v proizvodnih delovnih organizacijah. ki sprejemajo sicer največ učencev. Tako je v že omenjenih 56 delovnih organizacijah kar 562 inštruktorjev, usposobljenih za delo z mladimi, poleg tega pa še 285 mentorjev. Prva hiba sc kaže v tem, da je ponekod inštruktorjev in mentorjev dovolj, drugod pa jih primanjkuje. Precej nedoslednosti kažejo programi za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse, zavoljo kratkih stikov s šolami pa prihaja celo do tega, da učenci ne opravljajo del, ki bi bila najbližja njihovemu bodočemu poklicu. Od tod izhaja tudi največ nesporazumov in negodovanja.
Iz analize bode v oči še nekaj, to je nagrajevanje učencev. Nekatere delovne organizacije namreč učence na proizvodnem delu in delovni praksi nagrajujejo, druge ne, pa tudi nagrade so zelo različne. Vse to prav gotovo ne more vplivati spodbudno na učence, še posebej ne na tiste, ki bodo že jutri. če bodo imeli srečo, prišli delat v take delovne organizacije. Strah pred nezaposlenostjo pa mlade še posebej pesti, saj tako rekoč skoraj nihče, ki konča srednjo šolo. ne ve, ali bo dobil delo.
To so kajpak le nekatere ugotovitve iz analize. Upajo, da bo temeljit pretres stanja na tem področju, predvsem še na skupnem zaseda-^nju zbora združenega dela in skupščine izobraževalne skupnosti, ozavestil odgovorne in jih spodbudil k učinkovitejšemu in hitrejšemu reševanju problemov.
I. Z.
VABILO PEVCEM
MIRNA — Mešani pevski zbor KUD Svoboda Mirna vabi v svoje vrste nove pevce in pevke. Vsi, ki jih veseli petje, se lahko priglasijo k zboru. To pa bodo opravili kar na vajah, ki so vsak četrtek in petek v mirenski osnovni šoli.
Št. 40 (1834) — 4. oktobra 1984
DOLENJSKI LIST!
7
pisma
in
odmevi
SREČANJE V DOMU STAREJŠIH OBČANOV
V okviru krajevnega praznika krajevne skupnosti Kandija-Grm so krajevni odbor Rdečega križa Kandija-Grm in predstavniki družbenopolitičnih organizacij obiskali stanovalce v Domu starejših občanov. Srečanje je bilo prisrčno, ^popestreno s programom učenk OS XV. divizije Grm z vodjo tovarišem Rauchpm. Program je bil sprejet z navdušenjem in nagrajen s toplim ploskanjem. Ob tej priložnosti smo izročili vsem stanovalcem skromna darila in cvetje. Se posebno je vse presenetila s svojim darilom 83-letna upokojena učiteljica Filipičeva, ki je napletla deset lepih ogrinjal in jih podarila oskrbovankam. Že lani je prav tako podarila oskrbovankam šestnjast ogrinjal, za katere je sama kupila material. Ob tej priložn-nosti se ji v našem imenu in imenu oskrbovank prisrčno zahvaljujemo. Po končanem kulturnem programu so nastopale še stanovalke in njihov harmonikaš. Vodstvu in stanovalcem doma za prisrčno srečanje iskrena hvala.
SLAVKA BEG
SPODBUDA IN ZGLED
STOPIČE —22. Septembra je bilo v šoli tradicionalno srečanje starostnikov. Veliko število babic in dedkov iz vse krajevne skupnosti je z zanimanjem spremljalo kulturno-zabavni program, ki so ga' pripravili učenci osnovne šole pod mentorstvom tovarišice Tanje Pavlin. Mnogi so še s posebno pozornostjo spremljali igranje na citre enega starejših občanov Ludvika Hočevarja iz Stopič, program pa je prijetno popestri 1 tudi mošk i pevski zbor Stopiče, ki ga vodi Anka Turk. Predsednik KK SZDL Peter Može je v svojem govoru pozdravil namen takih srečanj in pohvalil prizadevnost in aktivnost organizacije Rdečega križa. Predstavnica občin-, skega odbora RK in socialnega skrbstva pa je pohvalila program, ki so ga pripravili za srečanje, in predlagala, naj bi z njim razveselili tudi oskrbovance Doma starejših občanov v Šmihelu. Na koncu so s šopkom cvetja obdarili najstarejšo krajanko 96-letno Murnovo teto iz Črjnošnjic.
MILICA ŠALI
ZAHVALA BORCEV
KOČEVJE — Odbor skupnosti borcev 18. divizije, ki mu predseduje general Jože Ožbolt, se je te dni pismeno zahvalil krajevni skupnosti Rudnik—Šalka vas za prisrčen in tovariški sprejem ob krajevnem prazniku 8. septembra. V zahvali je med drugim rečeno, da so krajani Koprivnika, Hriba in drugih vasi v tej KS s takim sprejemom izkazali posebno priznanje in zahvalo borcem 18. divizije, ki so tod vodili hude boje, in dali tako svoj prispevke k prenašanju tradicij NOB na mlajši rod pa tudi h krepitvi bratstva in enotnosti. Zahvalili so se tudi vsem ostalim. ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi proslave ter v kulturnem programu.
DENAR ZA ZVEZO SLEPIH
Prizadevni
novomeški
upokojenci
Tudi skrb za reševanje socialne problematike
Novomeško društvo upokojencev je eno največjih na Dolenjskem, saj ima v sedmih podružnicah 2000 članov. Delo društva je izredno pestro, posebej pa so upokojenci prizadevni na področju kulture in športa, urejanja stano-vanjskih zadev, organiziranja izletov in letovanj, pomagajo pri reševanju socialne problematike ter sodelujejo z ostalimi društvi in humanitarnimi organizacijami v ob-
Društvo se rado pohvali z več kot 30-članskim pevskim zborom, ki ga uspešno vodi Sonja Pirc iz Mirne peči in ki vzorno predstavlja društvo ne le v občini, temveč po vsej Sloveniji, Poleg pevskega zbora so prizadevni tudi športniki, naj gre za kegljače, kegljačice, šahiste, balinarje, smučarje ali druge. Po rezultatih sodijo med najboljše na Dolenjskem, a tudi v Sloveniji segajo med upokojenci po najvišjih mestih. Pred kratkim so bili kegljači celo organizatorji prvega srečanja v kegljanju ekipno, imenovanega tudi štiriperesna deteljica, ki so se ga udeležili še upokojenci iz Postojne, Radovljice in Šiške. Zmagali so domačini.
Poleg tega so upokojenci v letošnjem letu pripravili več izletov, posebno pa v društvu skrbijo za reševanje stanovanjske problematike.
Delo društva bi bilo še uspešnejše, če bi se v delo vključevali tudi upokojenci z izkušnjami in znanjem, ki so jih prinesli z nekdanjih delovnih mest, vendar nekateri žal še vedno stojijo ob strani.
R. R.
'J5*«
tJtoocUuifonr
OBČNI ZBOR SSD SMUK
12. 9. 1984 smo imeli člani ŠŠD Smuk občni zbor. Pregledali smo svoje delo v preteklem šolskem letu. Izvolili srno nov upravni odbor, sprejeli pravilnik društva in delovni program za novo šolsko leto. Predelali smo tudi pravilnik o disciplini pri športnih tekmah in sklenili, da bomo v bodoče na tekmah bolj disciplinirani. Izvedli bomo jesenski kros, organizirali izlet na Planico in trenirali* košarko.
BUTALA TATJANA OŠ Semič
NAVDUŠENJE ZA RAČUNALNIŠTVO
Ob pouku imamo številne interesne dejavnosti. Še posebej se učenci letos navdušujejo za računalniški, modelarski in lesnoobdelovalni krožek. Učenci nižjih razredov začenjajo letos z izraznim plesom.
LIDIJA, LAMPE OŠ Šentjernej
BILI SMO NA KUMU
V nedeljo smo se domenili, da gremo na Kum. Ob devetih smo se odpeljali. Kum je visok 1012 m. Zelo dolgo smo se vozili. Končno smo prispeli na Kuni. Na Kumu je cerkev, planinski dom in radijski in televizijski oddajnik. Na oddajniku so veliki kovinski krožniki. Najprej smo si ogledali starodavno cerkev in velikanski zvonik. Še malo smo si pogledali hrib, nato pa se .vračali domov.
MARI INA MAVRIČ 4. r.
OŠ Tržišče pod Telče
TEKME MLADIH GASILC EV — Na tekmovanju pionirskih gasilskih desetin občine Ribnica, ki je bilo pred kratkim v Sodražici, je sodelovalo 11 desetin. Rezultati: skupina A.T. do 2. mesto GD Ribnica in „Mladi gasile-c” OŠ Ivan Prijatelj iz Sodražice, 3. Dolenja vas, skupina B: 1. Retje (Loški potok), 2. Bukovica, 3. Jurjeviča. Na fotografiji: mladi ribniški gasilci z mentorjem Matjažem Virantom. (Foto: Glavonjič)
Blatna pot le še spomin
Zapis o nastajanju nove ceste nad Globokim
Namesto venca na grob pokojnega Vasa Gudala iz Brežic je družina Gabrič iz Brežic poklonila Zvezi slepih Novo mesto 3.000 din. Za poklonjeni denar se Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto najlepše zahvaljuje.
Razšli smo se, kot se za slavnostni zaključek spodobi, dobre volje in zadovoljni, da je bilo še eno delo uspešno opravljeno. Asfaltiranih je novih dva kilometra in več hribovske ceste, Treba je pritrditi živečim ob nekdanjem* kolovozu in nazadnje ob slabi jyašni cesti, da je, čeprav še vedno nekoliko ozka, nova pridobitev vendarle prava pravcata cesta s črno asfaltno oblogo, odtočnimi jarki in utrjeno bankino. To, o čemer govorim, se je zgodilo z zaključkom prvo letošnjo jesensko soboto nad vasjo Globoko v brežiški občini.
Tukajšnji ljudje ne pišejo kronik. Njihova kronika je vsakdanje delo, ki ga opravljajo, in življenje, ki ga živijo. Delo po industrijskih obratih in drugih službah, ki so jih dobili v mestu ob sotočju dveh rek, na poljih okoli domačij, v vinogradih in še drugje. Vsakogar priganjata skrb, kako bi se v teh težjih časih bolje pobrigal zase, za
ZLATA POROKA V KOČEVJU — Neža in Jože Rački iz Oskrta, ki sta se poročila pred 50 leti v Lari, sta si v krogu svojih najbližjih minulo soboto v Kočevju ponovno obljubila zvestobo. Oče je bil cestni delavec, zdaj je upokojen, mati pa gospodinja. V zakonu se jima je rodilo 9 otrok, od katerih je 7 še živih. Imata tudi 10 vnukov in pravnuka. Na fotografiji: s svečanosti v kočevski poročni dvorani. (Foto: Primc)
svoje in za svoj kraj. Ce pa bi kdo vendarle pobrska! po spominu in obudil nekdanjo podobo pravkar urejene sodobne občinske ceste, ki pelje od Globokega preko Piršenbrega k zaselkom Dedrija vas, Veseli Vrh in še dalje, in se zazrl v razmere pred recimo petdesetimi leti, bi se pred njim pojavil vijugast kolovoz, poln blata in mokrih kotanj, po katerem se ni mogla v mokrem preriti niti volovska vprega. Še človek se je podal od hiše samo, če je bilo treba.
Začelo seje letos na dan 13. januarja. Pravijo, da je dal neposredno po budo Tinko, pravi kmet iz vasi. Noja, o asfaltu so se tukajšnji ljudje že dolgo pogovarjali. Tiha večletna želja je močneje vzplamtela tedaj, ko so se delo zagnali Malovrščani. Ni bilo običajne zavisti, tiste skrajne, ki pravemu nevoščljivcu ne da niti spati Prej je bil uspeh v soseščini spodbuda, da so se Piršenci tudi sami lotili dela,. Šlo je zares. Bolehni Ivan Dirnbek iz krajevne je prevzel odbor. Bil je zagnan, da malokdo, bil je srce vsega početja za novo cesto. Ce bi našteval imena, kdo vse je bil poleg, bi jih bilo veliko. Vsi so dali odboru na voljo delavne roke in denar. Slednje težko težje, kot bi si marsikdo mislil. A ker je bilo zbranih toliko delavoljnih in kar precej denarja, so svojo pripravljenost pokazali tudi drugi. Delovne organizacije, cestna skupnost, zavaroval nicai, občina in še kdo. Nekaj govorcev na današnjem slavnostnem zaključku, med njimi tudi predsednik skupščine Mirko Kambič, so na glas izrekli priz nanje in zahvalo odboru, vsem števil nin krajanom, delovnim organizaci jam, ki so akcijo materialno podprle, in organizaciji, ki je delo izvršila.
Kakor je v megleni sobotni noči v prosvetnem domu počasi zamrla naša slovenska pesem ob spremljavi Jožetove harmonike, tako se bo v mlajših ljudeh porazgubil spomin na ..blatni dol”, komaj prevozni kolovoz prot sveti Barbari. Odslej bodo avtomobil vozili hitreje, a tud' s kolesom bo šlo lažje. Komaj bo še kdo pomislil, da še mi minilo veliko let, ko se po sedanj: novi cesti ni dalo dobro hoditi nitijteš M. POLJANŠEK
TELEVIZIJSKI SPORED
5. X.
petek
50TV V SOLI: TV koledar, Majhna delavnica. Naše igrišče. Nemščina. Branje. Poročila
'10.35 TV V ŠOLI: Zgodovina, Ri-anka. Planet Zemlja, Mali program, .iterarna teorija. Zadnje minute
16.55 - 23.45 TELETEKST
7.10 POROČILA
17.15 JAZZ NA EKRANU: Noodband
17.55 JACK HOLBORN, nemška mladinska nadaljevanka
18.25 OBZORNiK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 NESREČA V RUDNIKU, oddaja iz niza Obramba in samozaščita
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 MANJŠINE, BOGASTVO EV-. ROPE: Onkraj Mure, dokumentarna oddaja o Madžarih v.Sloveniji
Mednarodni kooprodukcijski projekt ..Manjšine, bogastvo Evrope" je ljubljanska TV uresničila v sodelovanju z avstrijsko ORL, italijansko RAL švicarsko RTSI in TV Novo Sad. Niz petih oddaj bo TV Ljubljana predvajala ob petkih, tokrat bo na sporedu prva oddaja, to je dokumentarna oddaja o Madžarih v Prekmurju, ki so jo pripravili avtorji z RAL 20.35 NE PREZRITE
20.55 B Binns: PROTI VETRU.— Kadar kralji v boj gredo, avstralska nadaljevanka
21.45 DNEVNIK
22.00 ŽENSKA NA OKNU. francoski film
DRUGI PROGRAM
16.10 Test — 16.25 Dnevnik — 16.45 Program kar tako — 17.15 Priče strahot v Mauthasnu — 17.45 Radost Evrope — 19.00 Mali koncert — 19.30 Dnevnik — 20.00 lz koncertnih dvoran — 21.50 Zadnjih pet zvezd (ameriški film) — 23,15 SP v balinanju
TV ZAGREB
15.00 Videostrani — 15.10 TV v šoli
— 16.10 Poročila — 16.15 TV koledar
— 16.25 Kronika občine Reka — 16.45 Program kar tako — 17.15 Priče strahot v Mauthausnu — 17.45 Radost Evrope — 19.00 Risanke — 19.30 Dnevnik — 20.00 TV film —
21.00 Dober večer: Lepo ime vino — 21.50 Dnevnik — 22.05 Paleta ‘— 23.35 Šahovski komentar
6. X.
sobota
7.45 — 11.00 in 13.50 — 23.35 TELETEKST
8.00 POROČILA'
8.05 CICIBAN, DOBER DAN: Z otroki iz daljnih dežel
8.20 JEKLENEC, lutkovna serija 8.35 ŠMOGOVCI, otroška serija
9.05 PISANI SVET: Veliki in mali 9.35SLOVENSKA LJUDSKAGLA-SB1LA IN GODCI: Trstenke
10.00 SKRIVNOSTNI SVET ART-E1URJA CLARKA: Z jasnega neba 10.25 DOKUMENTAREC MESECA:	Poletni čas, zimski čas — Sommerzeit. Winterzeit
14.05 SULTAN MURAT IV., turška nadaljevanka
14.55 PJ V NOGOMETU
16.55 POROČILA
17.00 KOŠARKA PARTIZAN — CI BON A. prenos
18.30 ČUDEŽI NARAVE: Dežela Kivija. kanadska poljudnoznanstvena serija
18.50 EKOLOGIJA LISTNATIH GOZDOV, švedski kratki film 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.30 DNEVNIK
19.50 VREME
20.00 CUSTER Z ZAHODA, ameriški film
Film predstavlja ameriškega junaka, generala Custerja, ki je v državljanski vojni že s 25. leti postal general. padel pa je star 37 let v bitki pri Little Bighornu, kjer je ameriška vojska doživela najhujši poraz v boju z Indijanci. Custerjev lik so v ameriških filmih ničkolikokrat upodobili, tako da igralec Robert Shaw ni imel lahkega dela, vendar ga je dobro opravil. Seveda pa takšna podoba ameriške preteklosti, kot se kaže v tem filmu, ne more biti všeč zagovornikom idilične Amerike, saj ruši nekatere idealizirane predstave. ■
22.25 ZRCALO TEDNA 22.45 EVROSHOW, zabavnoglasbena oddaja 23.30 POROČILA
DRUGI PROGRAM
14.15 SP v balinanju — 15.00 Filmov-nica — 15.30 Izgubljeni svinčnik -17.00 Zlatar 84: Otroški festival kaj-kavske popevke — 18.00 Ugriz (TV drama) — 19.00 Narodna glasba -
19.30 Dnevnik — 20.00 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe -
20.30 Virovitica —21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Cervantes — 22.35 Poezija
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli — 14.25 Sedem TV dni — 14.55 P.l v nogometu — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Košarka Partizan : Cibona — 18.30 Živeti z naravo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svetnik proti mafiji (angleški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Včeraj, danes, jutri
7. X.
nedelja
17.55 ŠPORTNA POROČILA
18.10 TV KVIZ
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREM!
8.45 — 13.05 in 14.22 — 22.25 TELETEKST
9.00 POROČILA
9.05 ŽIV ŽAV. otroška matineja 9.50 JACK HOLBORN, ponovitev nemške mladinske nadaljevanke 10.20 MARCp POLO, ponovitev italijanske nadaljevanke 11.30 625, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
15.(K) Igman: MEDNARODNO TEKMOVANJE V SMUČARSKIH SKOKIH NA PLASTIČNI SKAKALNICI. prenos 16.06 POROČILA
16.10 DOGODIVŠČINE TOMA SAW-
YER.IA, ameriški film
17.25 SLOVENCI V ZAMEJSTVU ,
20.00 Ž. Koziilc-Ef. Andics: KUGY — Scabiosa Trenta, nadaljevanka TV Ljubljana Julius Kugy (1858 — 1944). planinec in pisatelj, je zapisan v zgodovino evropskega planinstva.,Po rodu je bil Slovenec, šolal in kulturno izpopolnjeval se je v nemškem okolju, živel in deloval pa med tržaškimi Italijani. Nadaljevanka zajema obdobje osemdesetih let. tako rekoč vso vladavino I ranca Jožefa, razpad avstro-dgrske monarhije’ ustanovitev Jugoslavije, drugo svetovno vojno, z epilogom pa poseže tudi v povojno Jugoslavijo. Poudarek je na stičišču treh svetov, treh narodnosti in treh kultur. Scabiosa trenta. roža. ki jo
Kugy nenehno išče, je prispodoba sveta, o katerem nenehno sanja in ga nikoli ne najde. ..Sanjam o tem, da bo nekoč svet. kjer ne bo nihče več spreše-val. če je oni tam v steni, v navezi, Nemec, Italijan, Slovenec ali pa kdorkoli drug..." Nadaljevanka, kooprodukcija med TV Ljubljana in ORT, ima tri dele.
21.15 REPORTAŽA Z RALLY.IA KOMPAS
21.25 ŠPORTNI PREGLED
21.55 REPORTAŽA S PROSLAVE
50-LETN1CE ..LJUDSKE PRAVICE” 22.20 POROČILA
DRUGI PROGRAM
9.00 Oddaje za JLA —	15.25	z
Nedeljsko popoldne — 17.25 Grenki Sadeži (ameriški film) — 18.55 Risan- ” ka — 19.30 Dnevnik — 20,00 Bemus. 84 — 21.00 Včeraj, danes, jutri —jj 21.20 Citadela — 22.10 Svet v letih ' 1900 — 1939 (dokumentarna serija) j
8. X.
ponedeljek
1
8.50 TV V SOLI: TV koledar, Pozdravi, Makedonščina, Za učitelje. Ustno izročilo danes. Poročila 10.35 TV V ŠOLI 17.05 - 00.00 TELETEKST 17.20 POROČILA 17.25 SMOGOVČl. otroška serija 17.55 ORODJA PRIHODNOSTI, izobraževalna serija
18 25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40 PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45 POD1UM, oddaja za mlade
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
22.50 PLES 84, avstrijska baletna oddaja
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Zgodbe
20.00 VEČER AVSTRIJSKE TV: SOSEDJE, lutkovna oddaja „ERZ-SCMERZ", dokumentarna oddaja
M. Scharang: TOVARIŠI KOLOM A-NA VVALLiSCHA, drama 22.35 DNEVNIK
bosansko-hercegovskih pisateljev
18.00 Pripovedke narodov in narodnosti — 18.15 Narkomanija — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Športni grafikon — 19.30 Dnevnik —
20.00 Po poteh spoznanj — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Dinastija — 22.00 Zabavnoglasbena oddaja
9. X.
torek
9.00 TV V ŠOLI: TV koledar. Narodi in narodnosti SR Hvartske, Stavka tekstilcev. Izbrali smo za vas, Pelješac, Poročila
10.35 TV V ŠOLI 16.15 — 22.40 TELETEKST 16.30 ŠOLSKA TV: KEMIJA. SLIKARSTVO
17.30 POROČILA
17.35 UGANKE MED NITKAMI
17.55 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Razvoj citer
18.25 NOIRANJSKI OBZORNIK 18.40 NEPRESKRBLJENI, jugoslovanski kratki film
18.55 KNJIGA 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 A. J. Cronin: CITADELA, angleška nadaljevanka
20.55 TEŽKA PO I DO I EHNOLO-GIJE
21.40 DNEVNIK
21.55 POVABILO NA PLES, nemška baletna oddaja
DRUGI PROGRAM
17,25 Dnevnik — 17.45 Mi in vi — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Gledalec urednik — 19.30 Dnevnik — 20.00 Plave smokvice ^zabavnoglasbena oddaja) — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Gorno Vranovci 1944(dokumentarna oddaja) — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Čas jazza
10. x.
sreda
1
18.00 18.05
8.45 TV V ŠOLI: TV koledar. Naši prijatelji. Kultura govora. Fašizem. Kras. Poročila
10.35 TV V ŠOLI
17.45 - 22.20 TELETEKST
garaj;
18.25 18.40 19.10
19.26 19.30 19.55 20.00 ZA PL 22.05
POROČILA
CICIBAN, DOBER DAN: Rin-i v živalskem vrtu KOROŠKI OBZORNIK VONJ PO ZEMLJI RISANKA ZRNO DO ZRNA DNEVNIK VRIML I ilm 'ledna: DRUŽINSKI .1:1. ameriški film DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Zbiralec kamnov (švedska otroška drama) — 18.15 Narodni parki — 18.45 Zgodbe iz starih mest (glasbena oddaja) —. 19.30 Dnevnik — 20.00 Mostovi prijateljstva: Japonska — 21.05 Zagrebška panorama — 21.20 Kronika Be-musa — 22.05 Zagrebška panorama — 21.20 Kronika Bemusa — 22.05 Povodi in sledi
11. X.
četrtek
1
16.50 SOLSKA TV: KEMIJA, SLIKARSTVO
17.50 POROČILA
8.45 TV V ŠOLI: TV koledar. Povej mi, povej. Pogozdovanje in zaščita
gozdov. Atomi in molekule, fehnične zanimivosti. Ornamenti in simetrija. Poročila
10.35 'IV V ŠOLI
16.35 — 23.30 IT I I 11-KS 1
17.55 SINJI daljev:
18.25 18.40 19.10
19.26 19.30
19.55 20.00
T. Seliškar: BRATOVŠČINA GA GALEBA, mladinska na-anka
21 05 ŠOGUN. ameriška nadaljevanka 21.55 DNEVNIK
22.10 DEKAMERON, retrospektiva domače 'I V drame
POMURSKI OBZORNIK
DELEGATSKA TRIBUNA
RISANKA
ZRNO DO ZRNA
DNEVNIK
VREME
'IEDNIK '
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Čuvaji časa • 18.15 Zdravilne rastline -r- 18.45 Sprašujem te — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pirosmani, pirosmani (predstava gledališča iz Vilne) — 22.30 Poročila
DOLENJSKI LIST
Št. 40 (181
PRILOGA
Letošnji 17. mednarodni obrtni sejem v Celju je presegel vsa pričakovanja: v devetih dneh, od 14. do 23. septembra, kolikor je bil odprt, si ga je ogledalo 158.000 obiskovalcev. V pičlih treh dneh so presegli lanski rekord —
50.000	obiskovalcev. Samo šolarjev je bilo letos več kot 4000. Povabilo odbora za izobraževanje pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije vsem osnovnim šolam v republiki je torej pripeljal v mesto ob Savinji pred poklicno odločitvijo lepo število mladine. V kinu Metropol so skupinam osnovnošolcev najprej pokazali filme o obrtništvu, nakar so jim pod strokovnim vodstvom brezplačno razkazali sejem in povrhu ponudili še malico. Predzadnji dan je pred dvorano Golovec pripeljalo 70 avtobusov.
Prireditelji so letošnji sejem imenovali sejem
„idej in sodelovanja" in pri tem podčrtali poslovno noto. Kako bo s posli, ve vsak sam, tisti, ki so večino časa vztrajali na svojih stojnicah, bojda niso razočarani. Vseh razsta-vljalcev je bilo krepko čez 4.000 iz vseh 63 obrtnih združenj v republiki, nadalje 30 obrtnih zadrug in drugih podjetij, ki sodelujejo z drobnim gospodarstvom. Težko je zato pisati o izdelkih, ker vsake oči iščejo pač predvsem tisto, kar kdo potrebuje. Mnogi so bili ob tem presenečeni nad raznovrstnostjo ponudbe, predvsem pa dognano podobo izdelkov. Videli, pri marsikom pa tudi kar kupili so lahko marsikaj takšnega, kar so pred depozitnimi ovira-- mi občudovali le v izložbah za mejo.
Na dvorišču pred veliko dvorano Golovec so bili na vidnem mestu Zupančičevi traktorčki „Minor”, gnani s konji zanesljivega motorja znanih Tomosovih mopedov. Mojster s Pristave pri Trebnjem jim je letos na sejmu dodal ponudbo priključkov, ki mu jo po raznovrstnosti lahko zavidajo proizvajalci močnejših strojev. Tisti, ki se želijo lotiti gradnje malih elektrarn, ponavadi tožijo, da razen z veliko sreče na kakšnem odpadu ni dobiti nujno potrebnih delov za te naprave. Ključavničar Anton Blaževič iz Gabrja pri Dobovi je razstavil Peltonovo turbino moči 30 kW. V tej kurilni sezoni bo v sili komu prišla prav stiskalnica za briketiranje starega papirja. Proizvajalec, ki jo prodaja preko sevniške zadruge Bohor, zatrjuje, da tak briket gori v peči eno do dve uri, saj ima kalorično vrednost 4.000 kcal! Izdelovanje je lahko otroško lahka zabava pa še podstrešje ali klet bosta pospravljena. Ajdovski obrtnik Kodarin je prejel zlato sejemsko priznanje za mlinček za ročno mletje pšenice
ali drugega zrnja — primer, kako je mogoče priti do malo bolj grobe moke za domačo peko kruha. Na stojnici krškega obrtnega združenja so ugotovili, cfa' bi njihov član Martin Unetič zlahka na sejmu prodal 2.000 vrtnih Škarij, če bi jih seveda imeli. V slovenskih kleteh, če bo grozdje letos sploh dozorelo, bo varno spravljen prenekateri hrastov sodček iz obilne ponudbe ribniških kramarjev.
Naj za konec tega nepopolnega opisa sprehoda po sejmu podčrtamo prodornost drobnega gospodarstva s primerom elektronika Milana Argenlija iz Kopra, ki je pokazal tisto, po čemer tako željno sega mladina — hišni računalnik. Ducat jih je takoj prodal. Nejeverneže, ki ne verjamejo, da izdeluje sam tudi elektronske čipe, vabi na ogled delavnice v Kopru.
Ob sejmu so se zvrstile številne spremljevalne prireditve in posvetovanja. Veliko zanimanja je bilo za razpravo o davčni politiki in drobnem gospodarstvu. Obrtniki so, kot je tudi prav, bili prvi, ki so se tako vključili v javno razpravo o obrtnem zakonu in davkih, preden se je le-ta to jesen uradno sploh začela. Posebne razprave sicer ni bilo, vendar to ne sme zavajati. Strokovne službe Zveze obrtnih združenj so namreč nastopile s strnjenim seznamom številnih pripomb, zbranih v občinskih združenjih. Že ob letošnji razpravi o drobnem gospodarstvu v republiški skupščini so obrtniki pri Ekonomskem centru v Mariboru naročili posebne študije.
Še vedno ne manjka tistih, ki ZSMS očitajo okostenelo in za veliko mladih nezanimivo for-umsko delovanje. Ob vhodu kina Union, kjer
so bila osrednja posvetovanja, so delili zani-
■
mivo brošurico ..Uvod v novo ekonomijo”, ki dokazuje, da mladi z vso znanstveno resnostjo ne le govorijo, temveč tudi raziskujejo, kako priti do kruha. V svetu, npr. na Irskem, se je spodbujanja mladih podjetij lotila posebna vladna institucija, predstavnik mladine pa je v Celju pogumno dejal, da se bo organiziranja kooperativ, če tega ne bo storil kdo drug, lotila kar sama ZSMS.
Kaj misli o vlogi zasebnega dela pri nas, je odkrito povedal predsednik Kraigherjeve komisije za vprašanja drobnega gospodarstva, sodnik ustavnega sodišča sosednje Hrvaške ter narodni heroj Čedo Grbič. Knjiga tega dolgoletnega Kardeljevega sodelavca „Socia-lizam i rad privatnim sredstvima” je postala uspešnica in je razprodana. Pravzaprav je ta razprava lahko služila za oceno, kje smo po letu dni, odkar so izšli snopiči Kraigherjeve komisije. Navedel je troje razlogov za prepočasni razvoj drobnega gospodarstva: obstoječe proizvodne odnose, obstoječo izmaličeno ideologijo in zapiranje tržišč. Se sliši prehud očitek glede ideologije? Grbič je opozoril na novo marksistično pojmovanje dela, kar v dnevni praksi vse prepogosto pomešajo z neupravičenim bogatenjem in izkoriščanjem. Kot pravi vir bogatenja je navedel pomanjkanje na tržišču, ko zaradi tega cvete prekupčevanje in pre-plačevanje blaga čez vse mere. Izrekel se je proti tako imenovani teoriji o siromašnem socializmu in uravnilovki. Pohvalil je stališče slovenske skupščine o drobnem gospodarstvu. V njem je bilo rečeno, naj bi se v bodoče OD obrtnika povečal tudi v razmerju do povečevanja števila zaposlenih.
ALFRED ŽELEZNIK « O	■ r -	-	i	•	;	< r.Ai'* I
je podstrešje'urejeno za sušenje perila, moi;a	vrata lesena, morajo biti obita s pločevino,
biti perilo vsaj en meter odmaknjeno od	Dimniška vratca v kleti morajo biti iz jeklene
dimnika.	pločevine, neprodušna in nezaložena. Dostop
Hoja po podstrešju s prižgano svečo ali	do njih mora biti prost, en meter od dimnika ne
petrolejko je prepovedana. Odprti plamen	sme nič stati. Še bolj kot za strešno ogrodje ve-
lahko nenadoma vžge pajčevino, prah itd.	Ija za lesene pregrade v kletnih drvarnicah, da
Električni vodniki, ki so speljani po strešni	so premazane s snovjo, ki varuje pred ognjem,
konstrukciji, morajo biti v kovinskih ceveh,	preprečuje in zadržuje gorenje lesa.
žarnice pa v steklenih ohišjih. Ob vhodu na	Plinskih jeklenk ni dovoljeno shranjevati v
podstrešje morajo biti	na voljo priročna gasil-	kleti. Za spravljanje kurilnega olja v večjih
na sredstva	količinah, kot je za hrambo v stanovanjih
Na hodnikih in stopniščih ne sme biti	dovoljeno, mora biti prostor urejen in zgrajen
predmetov, ki ovirajo hiter umik ogroženih	po gradbeno-tehničnih predpisih,
oseb ali dostop gasilcev. Pristopi do zasilnih	Z vidnimi znaki — s črko „V” — morajo biti
izhodov ali stopnišč morajo biti vedno prosti,	obeležena mesta, kjer so vgrajeni ventili oziro-
smer izhoda pa označena s primernim znakom	ma zapore vodovodnih cevi. Plinski vodi so oz-
oziroma opozorilom. Na hodnikih morajo biti	načeni s črko „P”, da bi v kritičnih trenutkih
na dostopnih mestih pripravljena gasilna	lahko ukrepali brez zmote. Za gašenje požara
sredstva, poleg njih pa navodila za uporabo.	v kleti morajo biti pripravljena na primernem
Zidni hidranti morajo biti vedno označeni s	mestu gasilnega sredstva in gasilno orodje,
črko „H". V hidrantu mora biti najtnanj en kolo-	Ob pripravah na vojno stanje moramo
bar C cevi, ročnik ročice za odpiranje in pripi-	varnostne ukrepe, ki jih izvajamo v normalnih
ranje vodnega curka oziroma ročnik, ki urav-	razmerah, še poostriti. Požari, ki jih povzr-
nava strjenost ali razpršenost curka.	očajo vojaška zažigalna sredstva in eksplozije
Vsi prehodi morajo biti prosti tudi v kleti.	jedrskih bomb, so še intenzivnejši, širijo se še
Kletna vrata se morajo tesno zapirati. Če so	hitreje.
POŽARI V MIRU IN VOJNI
Vžig ognja je bil za človeštvo epohalno dejanje. Po zaslugi ognja je prišlo do mnogih izumov, Od primitivnega orodja pa vse do sodobne vojne tehnike. Ta mnogokrat koristni pojav pa v neki svoji razsežnosti postaja stihija, strahota. Požari kot neizprosni spremljevalci življenja vselej znova presenečajo v neštetih podobnih in ponovljenih okoliščinah. Kako ustrahovalno vsebino so požari vselej imeli v i človeški zavesti, dokazuje tudi dejstvo, da v ! vojaški terminologiji razumemo pod pojmom ognja dejstvovanje z izstrelki ognjenega, minskoeksplozivnega, raketnega in jedrskega orožja, s katerim se uničuje, nevtralizira in rušijo cilji na kopnem, na morju in v zraku.
Taktika zažiganja ima več namenov: požgati stanovanjske, industrijske, gospodarske in kulturne ter strateško pomembne objekte zlomiti odpor branilcev, demoralizirati prebivalstvo in ga pokoriti.
Da se izogne ukrepom, ki jih bo skušal uvelja-j viti sovražnik, bo morala samozaščita v hišni, ulični in blokovni zaščiti prevzeti glavno vlogo
VOJAŠKI
pri preprečevanju začetnih požarov, pri gašenju in reševanju ljudi in premoženja. Od dobre organizacije preperečevanja požarov in strokovne usposobljenosti stanovalcev, predvsem pa od članov hišne, ulične in blokovske zaščite, bo odvisno, ali bo požar že v začetku lokaliziran in pogašen ali pa se bo razvil vse do velepožara.
Največja nevarnost za požar preti stanovanjskim visokim zgradbam v mestih, kjer stanuje na stotine ljudi v stolpnicah. Velikim požarnim nevarnostim so izpostavljeni judi industrijski objekti.
Za večjo varnost v poslopjih so strokovnjaki določili nekaj pravil in navodil. Da začnemo s podstrešjem. Zanj velja, da mora biti prazno. Požar v podstrešju je nevaren zlasti za tiste stanovalce, ki na podstrešju stanujejo. Ob požaru je hiter umik zelo težaven. Strešne trame in letve je treba namazati s snovjo, ki varuje pred ognjem, ali pa vsaj zgostim apnenim mlekom, da bodo bolj vzdržali v ognju. Vrata, ki vodijo na podstrešje, morajo biti zobeh strani obita s pločevino, Dimniška vratca morajo biti iz jeklene pločevine in se dobro zapirati. Dimnik mora biti z zunanje strani ometan. Če
stopa po poteh Mladinske^^ knjige, ki je pred nekaj meseci kar dobro pretapljala v denar še precej bolj zastarele hišne računalnike „ZX 81".
Za omenjeni pramodel je bilo treba odšteti skoraj 40.000' din, čeprav je mogoče za ta_ računalnik na sicer lačnem črnem trgu dobiti komajda
45.000	din.
Da je uvoz računalnikov res zlata jama, priča tudi podatek, da se je za zastopstvo Sinclaira, proizvajalca „spec-trumov", bolj ali manj resno pogovarjalo kar 50 jugoslovanskih delovnih organizacij. Zmagala je Iskra, zdaj se že ' ve, na čigav račun.
Seveda pa je treba prisluhniti tudi Iskri, ki' nas prepričuje, da pri njih dolarji in funti pač ne rastejo po drevesih. Za uvoz enega ,,spec-truma 16 K” mora ta delovna organizacija izvoziti tri črno-bele televizorje, ki stanejo v gnilem kapitalizmu 35 funtov kos. Pri nas je mogoče tak televizor prodati za najmanj trikrat več denarja. In tako je krog zaključen. Če televizorje izvažajo v zameno za računalnike, mora nekdo pokriti „izgubo”, ki jo imajo z izvozom televizorjev. Ta nekdo je kupec hišnega računalnika.
Vsi tisti, ki gledajo v tretje tisočletje, vse bolj glasno predlagajo, naj se država spametuje in dovoli zasebni uvoz hišnih računalnikov. Celo več, predlagajo ukinitev carinskih dajatev in prometnega davka, izgubljeni denar se bo stotisočkrat povrnil v obliki novih znanj, v računalniški pismenosti.
Država ne bi s tem naredila nič novega in izjemnega, saj se še vsi dobro spominjamo, kako zlahka, goreče in domoljubno se je odpovedala de-narcem, ki bi jih sicer bilo treba odšteti za uvoz opreme, potrebne za (nepotrebne?) sarajevske olimpijske igre.
MARJAN BAUER
_______________________________J
Še pred nekaj desetletji so v Omanu, sultanatu na obalah Arabskega zaliva, vodili kaj nenavadno kaznovalno politiko. Na dvorišču pred sultanovim dvorcem sta bili dve kletki. V prvi so držali prestopnike, ki so bili prvič obsojeni, v kleti so prebili tudi po nekaj let. Za rešetkami druge kletke so bili vedno lačni levi, občasno (vendar ne za dolgo časa) pa tudi nepridipravi — povratniki.
Anketa, ki so jo nedavno izvedli v ZR Nemčiji, je pokazala, da kar četrtina odraslih Nemcev samo občasno uporablja zobno ščetko. Kakšno je stanje šele v higiensko manj zagrizenih deželah!
V starem Rimu so imeli pat-riciji, obsojeni na smrt, pravico, da se ž rezanjem žil sami usmrte. Manj plemenite zločince, sužnje in državne sovražnike so Rimljani pribijali na križ ali pa metali zverem v arenah. Zanimivo je, da so pribijanje na križ kot obliko izvršitve smrtne kazni, še v prejšnjem stoletju uporabljali tudi na Japonskem.
Najbolj razširjena žival v ZDA je kokoš. Danes v Ameriki nese jajca ali čaka na pečico okoli 550 milijonov . kokodajsk. Na drugem mestu ameriške živalske populacije so prašjči. Na nož jih čaka kar 80 milijonov.
e
VVinston Churchill je trpel za nespečnostjo, zoper katero se je silovito bojeval z viskijem. Poleg tega je imel dve postelji: če ni mogel zaspati v prvi, je odkolovratil v drugo. Se najlaže je Churchill zaspal, če je legel (brez viskija) takoj po kosilu. Slekel se je, oblekel pižamo in odspal uro. V tem času ga ni smel nihče prebuditi.
Teleskop, ki so ga namestj-' li na umetni satelit, je odkril, da je v tako imenovanem asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom kar štirikrat več asteroidov, kot so'meni!i doslej. Njihovo število ocenjujejo na nekaj ,deset tisoč. Večina jih ima premer okoli pol kilometra, nekateri pa se po velikosti približujejo Luni.
•
Long Island pri New Yorku je zanesljivo najbolj znan otok v ZDA. Ne glede na to pa je samo eden od 26.000 morskih, jezerskih in rečnih otokov v tej državi. Izračunali so, da imajo ZDA več otokov kot Finska jezer.
. -V neobvezen premislek
PREPOVEDAN KORAK V TRETJE TISOČLETJE
Pred stoletji so k nam po tihotapskih poteh prihajale knjige, danes pa računalniki. V Jugoslaviji naj bi bilo že okoli 30.000 pretihotapljenih hišnih računalnikov „spect-rum”, število manj priljubljenih in razširjenih modelov pa ocenjujejo na nekaj tisoč. Pisati o računalnikih je zelo ko-njunkturna zadeva, tudi s čustvenega stališča. Na eni strani nastopa s svojimi omejitvami, prepovedmi in posebno logiko orjaški državni mehanizem, na drugi strani pa je krhki, vendar znanja (in zabave) željni posameznik. Razlogov za pisanje o računalništvu je tudi sicer dovolj.
Najnovejši se je ponudil ob Iskrinem uvozu 2000 „spect-rumov 16 K", potezi, ki naj bi
omogočila legalen nakup hišnega računalnika. Če odmislimo dejstvo, da so se modreci v Iskri odločili za precej zastarel model, moti predvsem cena. „Spectrum 16 K" stane, v rodni Angliji samo 100 funtov (okoli 22.000 din), pri nas pa je tre"ba zanj odšteti skoraj 70.000 din, kar pomeni, da morebitni kupec (menda jih je dovolj) „nekomu kupi’’ še natanko, dva računalnika.
Ob tem' je treba povedati, da na črni borzi, ki v Jugoslaviji še posebej ni ustanova s humanitarnimi nagnjenji, stane „spectrum 16 K” kvečjemu 40.000 din. Neuradno se govori, da zasluži Iskra pri vsakem računalniku najmanj
30.000	din, s čimer uspešno
'0 (3	priloga	dolenjskega	lista
I
PRAŠIČJA ALI SVINJSKA FARMA?
Prašičereja in svinjereja sta slovenska izraza. Čeprav sta si pomensko zelo blizu, zveni druga beseda skorajda neprimerno. Neki agronom je bolj zares kot v šali rekel, da bi zanesljivo padel pri izpitu, če bi pri strogem profesorju uporabil izraz ..svinjska farma", saj je ta zahteval termin ..prašičja farma”. Zgolj slučajno ali pa seje profesorželel izogniti, da ne bi neljuba besedna igra prehitro zanetila ogorčenih varuhov okolja? Vprašanje nima odgovora, sicer pa smo 9a navedli za lahkotnejši začetek povsem resne teme: kaj si lahko obetamo od prve velike prašičje farme na Dolenjskem in v Posavju, ki stoji pri obcestni ravninski vasi Pristava pri Leskovcu v krški občini.
GRADBINCI KASNIJO
Slovenijaceste7Tehnika so močno zakasnile z izgradnjo prašičje farme na Pristavi. Ptujski Kmetijski kombinat je z drugim izvajalcem začel dela štiri mesece za SCT in je zdaj že prehitel Ljubljančane, čeprav gre v obeh primerih za farmo s 30.000 prašiči in je menda celo projekt povsem enak. Zamuda dela investitorju krškemu M-Agrokombinatu obilo preglavici, kajti z Emono-lhanom so sklenili pogodbo za 2.500 plemenic in 30 merjascev. Ker se ta čas pojavljata dva velika kupca, Ihan ne more hkrati zadostiti potrebam Krčanov in Ptujčanov. Da bi pridobili čas, so se dogovorili za fazno gradnjo objekta. Tako bi bila farma v celoti dograjena in napolnjena v novembru. V eni izmeni bo v štirih hlevih 12 do 13 tisoč prašičev. Marsikomu, ki je prišel na gradbišče, se je zdelo, da je za tako obsežna dela zelo malo delavcev. Marsikdaj so bili brez svojih nadrejenih, zgodilo pa se je tudi obratno, da je bilo več takih, ki bi bolj komandirali, kot pa delali! Naši gradbinci očitno na precej preprost način rešujejo vprašanje pomanjkanja dela, prav jim pride vsak izgovor za podaljševanje del.
DOVOLJ KRMIL ZA 30.000 PRAŠIČEV
Nova farma pri Pristavi bo veljala blizu 500 milijonov dinarjev. „Pred dvema letoma bi farmo lahko zgradili za okoli 220 milijonov, zdaj pa stane že 470 milijonov dinarjev. SEPO (Skupina za oceno posegov v okolje pri Inštitutu Jožef Stefan) iz Ljubljane nam je postavljal''visoke ovire', a kaže, da smo jih večino uspešno preskočili,” pove direktor M-Agrokombinata inž. Franc Juvane. Za naložbo so kar 300 milijonov prispevale banke, od tega šestino Temeljna posavska banka (50 milijonov dinarjev). Gospodarska banka Koper 2 in Gospodarska banka Ljubljana 3 šestine bančnih sredstev. Banke v tem primeru pomagajo sovlagateljem, izven krške občine pa sta to še tovarni mesnih izdelkov Ljubljana in Nanos iz Postojne. V . enakem razmerju si bodo sovlagatelji delili prašiče. ..Ostanek dohodka in minusi se delijo med vse tozde sozda Mercator, čeprav bo farma delovna enota s posebnim obračunom pri temeljni organizaciji kooperantov Kmetijstvo-trgovina-storitve. Lani smo tako pokrili izgubo v našem tozdu Vinogradništvo-kleti. Delimo si dobro in- slabo, česar marsikje še ne zmorejo, ker ni tolikšne solidarnosti kot v našem sozdu,” pravi Juvane.
Pri Agrokombinatu se pohvalijo, da imajo krmo zagotovljeno. Na 400 hektarih v družbenem sektorju je v občini posejana koruza, oljna repica in pšenica. Sami bodo zagotovili dobro četrtino krme, Mercator bo druga krmila dobil od Pik Sirmiuma iz Sremske Mitro-
si je\
iasl<
!U II j 11 I
armo }ke irv važali nzor-jiškib
vice: z naložbo v njihov tozd Pač 15 letih zagotovil letno 7000 ton koruze, vso za pri Pristavi ter 2.000 ton sladkorja in 3.000 ton n moknatih izdelkov. Prek sozda bodo za farmo i sojino in ribjo moko; Sovlagali so tudi v okviru k cija za 5..000 ton zrnja, ki bo našlo prostor v bri silosih, prav toliko prostora pa si je Mercator priskrbel z naložbo v novomeško Tovarno močnih krmil.
Tod bodo kot doslej mešali krmila po recepturi inž. Ivana Bodorja, ki je pred petimi leti začel s prašičerejo v krški občini. Ta strokovnjak krškega Agrokombinata je prišel iz Križevcev in je največ prispeval, da so se razvile majhne prašičje farme pri Sotoškovih v Starem Gradu, Libenškovih na Libni in drugih kooperantih, ki
bodo letos vzredili 10 do 12 tisoč pujskov, čez dve leti pa že okoli 18 tisoč. Seveda za te farme z okoli 100 pujski ni vedno lahko zagotoviti dovolj krmil; zlasti na Libni so imeli pozimi, ko jim zagode še slaba cesta, že večkrat dosti težav. Kmetje so celo razmišljali o opustitvi prašičereje; in čeprav zdaj stvari dobro potekajo, ni malo nejevernih Tomažev, ki zmajujejo z glavo, češ le kako si bo Agrokombinat zagotovil dovolj krme kar za 30.000 prašičev na farmi pri Pristavi.
Posavci bodo že letos imeli na voljo dovolj pitancev, Krčani pa bodo dokaj omilili povpraševanje v sozdu Mercator, kjer načrtujejo vzrejo okoli 60 tisoč prašičev, potrebe pa so skoraj za polovico večje. Ko bodo na farmi pri Pristavi letno vzredili 30 tisoč sto-kilogramskih prašičev, bo Slovenija dobila 3 tisoč ton mesa; precejšen korak k večji samooskrbljenosti s hrano ugotavljajo načrtovalci — gospodarstveniki in politiki. Toda za kakšno ceno, vprašujejo ekologi in drugi, ki imajo večji posluh za varstvo okolja.
BOJAZEN PRED GNOJEVKO
Na farmi so sami zgradili vodovod s sedemkrat večjo zmogljivostjo, kot jo potrebujejo. Pri polni obremenitvi farme bi zadoščalo že 3,6 litra vode na sekundo, pri črpanju z najmanjšo močjo priteče 16 in z navečjo močjo 26 litrov vode v sekundi. „Vode imamo toliko, da bi lahko, če bi bila suša, z namakalnim agregatom zalivali vsaj 400 hektarov površin, morda celo več kot 1000 ha," pravi inž. Juvane. Zavod za socialno medicino in higieno iz Novega mesta jemlje ob vodnjaku vzorce podtalnice. To bo počel štirikrat letno, po potrebi pa tudi večkrat. Nulto stanje v primerjavi s poznejšimi vzorci bo pokazalo, če bi prišlo do poslabšanja kakovosti podtalnice in bi bilo moč še ukrepati. Sicer pa vsebuje voda kar 11 -krat več železa in 7-krat več mangana, kot je dovoljeno, zato bodo na vodnjaku verjetno namestili še napravo za doziranje, vgrajena pa bo tudi naprava za kloriranje.
Najbolj se vsi bojijo gnojevke, ki naj bi se je v letu nabralo v dveh lagunah, to je bazenih na enem hektaru površine, kar za okrog 49 tisoč kubikov. ..Lagune bomo praznili trikrat na leto. Medtem ko se bo ena laguna polnila, se bo v drugi,gnojevka fermentirala, z mineralizacijo pa bo postala primerna za prehrano rastlin. Gnojevko bomo razvažali s samohodnim agregatom za namakanje, ki napaja naenkrat 250 metrov širok pas. Ekspertiza bo pokazala, koliko gnojevke lahko damo na hektar. Gnojili bomo 250 hektarov svojih površin, na voljo pa bo tudi našim kooperantom in drugim kmetom. SEPO je zahteval ekspertizo, kaj to gnojenje pomeni glede na uporabo umetnih gnojil, in nas je celo pohvalil, ko smo postregli s podatkom, da bo to 8- do 9-krat cenejše. Geološke raziskave pa so pokazale, da bomo smeli uporabljati gnojevko le na južni strani avtoceste, ker je na 'severni rezervat pitne vode. Mislim, da ne bo nobenih težav. Smrad bo le ob razvažanju gnojevke, to pa bomo počeli pozno jeseni in pozimi, ko bodo nižje temperature. Na farmi za 80.000 prašičev v Novi Topoli v Bosni imajo tudi lagune in pravijo, da nimajo posebnih težav pri ohranjanju čistega okolja. Če ne bo več gnojil, tudi umetnih, ne bo več hrane! V krški občini računamo, da pride na hektar zasebnih zemljišč 400 do 500 kg gnojil, na naših družbenih površinah pa 600 do 900 kg.
Sanitarna inšpekcija je veliko zahtevala, tudi prez-račevalnike. v lagunah in izdelavo tako imenovane rože vetrov, da se lahko ugotovi jakost, smer vetra in kdaj piha. Naš projektant Emona inženiring iz Ljubljane je naredil že veliko načrtov za farme, saj je Emona delala podobne farme na Vzhodu (Sovjetska zveza, Nemčija, Češkoslovaška...) in na Zahodu ter po Jugoslaviji, pa še ni bilo zahteve po roži vetrov. Ekspertize so nas doslej stale več kot 3 milijone dinarjev. Vse, kar so zahtevali, smo naredili. Že spomladi smo naredili dvajsetmetrski zaščitni pas in čez nekaj let bo drevje in grmičevje skrilo farmo, tudi zato, da ne bo toliko smradu. Na zahodni strani pa je taka naravna ovira še Krakovski gozd. Ihanska farma z okoli 80.000 prašiči je sredi naselja in skoraj ne veš, da si tam. Vsak dan bo na farmo oziroma z nje odpeljalo šest do osem tovornjakov s prašiči in krmili, zato upam, da tudi promet ne bo motil vaščanov," pripoveduje direktor Agrokombinata Franc Juvane.
NADLEŽEN SMRAD NI NAJVEČJA NEVARNOST
Med vaščani Pristave, Kalc-Nakla in Velikega Podloga vlada precejšnja bojazen, da se bo po izgradnji farme preselil v njihove domačije neznosen smrad; Nekateri modri (?) molčijo, večina jih ne želi, da bi se njihovo kritično mnenje pojavilo v časopisu opremljeno z imenom, gospodinja Frančiška Pacek s Pristave pa pravi: „Bojim se, da od smradu ne bo mogoče zdržati, ker moram že zdaj zapirati okna, če zapiha veter od sosedove manjše prašičje farme.”
Pri Zvezi društev za varstvo okolja v Sloveniji razpolagajo s podatkom, da 25.000 pitancev onesnažuje tako kot mesto s 320.000 prebivalci! Ihanski tehnologi so nedvomno veliko storili za velikofarmsko prirejo prašičev, saj v etažnih boksih na bolj zgoščenem hlevskem prostoru ob manjši porabi energije in ob manj delovnih urah dosežejo še večjo prirejo. Ta tehnologija pa ima veliko napako, ker dopušča, da stranski proizvod — gnojevko spuščajo kar v vodo. Pri farmi Nemščak v Prekmurju s prirejo 80.000 prašičev gnojevka odteka v Muro, v Turnišču pri Ptuju je uničen nekoč bistri potok Struga; farma PIK Belje v Baranji, ki svoje odplake izliva v rokav Drave in se zato eden največjih zavarovanih naravnih parkov pri nas in v Evropi z izjemnimi naravnimi danostmi spreminja v pogubno uničeno pokrajino, pa je najhujši primer brezvestnega posega v okolje in „izredne tehnologije!
Torej v primeru farme Pristava ne more priti do podobne ekološke katastrofe? So lagune boljša tehnološka rešitev kot pa zgraditev čistilne naprave? Cenejša gotovo!- Pri investitorju farme Pristava M-Agrokombinat Krško, kjer bo zaposleno 54 delavcev, menijo, da sploh ne bi dobili dovoljenja, verjetno že lokacijskega ne, če bi "hoteli rešiti problem gnojevke s čistilno napravo. Rezervat pitne vode in Krka bi bila verjetno le pomembnejša, te naprave pa tako niso zanesljive...
INŠPEKCIJA NE ZAVIRA
Na nekatera (zmed teh vprašanj sta nam odgovorila pri Medobčinskem inšpektoratu v Krškem sanitarni inšpektor Jože Javoršek in veterinarski inšpektor magister Miro Mikeln. Seveda smo zvedeli predvsem to.
—
ti* S ^	j4:
i	V	...	J|
r	»srt
kako si inšpekcija prizadeva, da bi bilo vse po predpisih. „V desetih dneh, odkar so nam dostavili potrebno dokumentacijo, so pri nas dobili vsa ustrezna soglasja. Pri nas gotovo ni tista administracija in birokracija, ki je menda močno zavrla izgradnjo farme pri Pristavi, kot smo lahko slišali ob začetku del iz ust najodgovornejših ljudi pri Mercatorju. Mi bi radi, da bi bila gradnja končana čimprej, da se čimprej rešimo neljubih opravil okoli te zadeve. Že dvakrat smo imeli razpis za tehnični pregled, a niso bili pripravljeni. Ob tem mora namreč Agrokombinat imeti sklenjene s kmeti pogodbe o odvažanju gnojevke; ker sami nimajo dovolj površin.
Zahtevali smo, da morajo biti dno in nasipi lagun neprepustni, da ne bi gnojevka prodrla v podtalnico ali vodotok. Z dna lagun so morali odstraniti nasip gramoza in drenažnih cevi, ker ne sme biti nobenega stika z odvajalnim, melioriranim kanalom ob lagunah, ki se izteka v potok Senuša, ta pa tik pod kopališčem na Brodu v Krko. O tem obstajajo atesti in izjave Zavoda za raziskavo materiala in kovin, predlagali smo in se tudi dogovorili, da bi nas obvestili, ko bodo opravljali ta dela v lagunah, a niso. Upamo, da bo vse v redu, sicer pa bi verjetno dovolj zgodaj opazili, če dno lagun pušča in onesnažuje podtalnico, že iz vzorcev vode iz vrtin, ki bodo pod zaporno plastjo. Pogoja za izdajo poprejšnjega soglasja h gradbenemu.dovoljenju sta tudi namestitev prezračevalnikov — aeratorjev v lagunah in da morajo biti strojne napeljave (separator), elektromotorji, črpalke dvojni. Izkušnje s prašičjimi farmami v Sloveniji pač govorijo v prid večji previdnosti, saj rezervne'črpalke lahko preprečijo, če bi odpovedale ene, da ne bi prišlo do izliva gnojevke v podtalnico, kot se je pripetilo v Globokem. Tam smo zahtevali tudi kot pri vsakem večjem objektu „rožo vetrov”, da lahko proučujemo emisijo. Zahtevali smo tudi pozelenitev-20 metrov širokega pasu jugovzhodno in vzhodno od farme s topoli in gostim grmičevjem, o čemer je strokovno mnenje- dal Hidrometeorološki zavod Slovenije. Tako naj bi preprečili širjenje smradu proti naseljem Kalce-Naklo, Pristava in Veliki Podlog,” pojasnjujeta inšpektorja Jože Javoršek in Miro Mikeln.
PRAŠIČJE FARME IN SVET
Še nekaj o namenu nekaterih postavljenih pogojev, ki se morda zde komu, predvsem investitorju, sporni. V vsaki laguni naj bi dva prezračevalnika dovajala kisik in hitrejšo mineralizacijo gnojevke v anorganski in organski del, s čimer se precej zmanjša smrad. Bistvo črpalk, kjer se loči gosti del (feces) in ostane ob sepa-ratorjih na ploščadi, tekoči del gnojevke, razredčen z vodo, pa odteka v laguno, je prav varovanje okolja. Zato dvojne vitalne strojne naprave verjetno ne bodo nikoli obžalovali, saj so okvare lahko pogoste, a manj usodne. Poginule pujske bo v kontejnerju odvažal Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto, od tam pa bodo romali v Koteksovo kafilerijo.
Investitorju so inšpektorji priporočali namestitev naprav za proizvodnjo bioplina, ki ga v tujini že s pridom uporabljajo, ko uvajajo nove energetske vire. S tem bi se tudi zmanjšal negativen vpliv — emisija v ozračje in vode in tako na celotno okolje. Tega zalogaja pa zaenkrat Agrokombinat seveda ne zmore. „Vemo, da nas bodo zanamci preklinjali, če bo kaj narobe, vemo, da bo smrdelo, toda zdaj drugi ukrepi niso bili možni. Bral sem, da so v Avstriji dovoljene prašičje farme z največ 299 glavami. Ne preseneča, če' je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ugotovila, da je še vedno največ onesnaževanja okolja prav v deželah v razvoju,” razmišlja Javoršek, kolega Mikeln pa dodaja: „Pred leti sem videl farme na Švedskem in Danskem, Švedi imajo z zakonom predpisano, koliko gnojevke je lahko v betonski laguni in ne sme preobremeniti polja z gnojevko, saj bi tla lahko postala kisla; predvsem pa Švedi drugače skrbijo za okolje kot pri nas. Spraševali smo farmarja, ki je imel v tej deželi največjo prašičjo farmo s 600 prašiči, kdo ga nadzira. Odvrnil je, da bi se lahko za vedno poslovil od farme, če bi pustil le liter gnojevke v potok. Reke! je še malce hudomušno: „Vi pojete o čisti, modri Donavi, a-to so le 1 lepe pesmi in skladbe, pri nas so pa tudi brez teh reke in jezera z^res čista, ker vemo. da brez teh ne bomo imeli zdrave pitne vode!
Brez zdravega okolja ni zdravih živali ne zdravega mesa, torej tudi ne zdravih ljudi. Bomo pri nas s svojim odnosom do okolja v vsakdanjem življenju vendarle dokazali, da se dobro zavedamo, da je človek le en člen verige, ki pa lahko največ'prispeva, da si ne bo lahkomiselno spodrezal kprenin. Tudi farma Pristava je lahko eden takih primerov in upajmo, da bo.res predvsem — prašičja in manj ..svinjska" za okolje.
PAVEL PERC
priloga dolenjskega lista
d
MMII
Takole oblečeni v zapornike so Iranci demonstrirali zoper razmere v domovini.
MED NITMI SVETOVNE POLITIKE
Ob udarcih velikega bobna, ki so zamolklo odmevali od sten stockholmske Kulturne hiše in okoli trga stoječih visokih poslovnih stavb, se je grozeče tiho pomikala vrsta mož, žena in otrok, oblečenih v progaste jetniske obleke z našitimi številkami, med njimi pa je kot zlovešča črna kača visela ogromna debela veriga. V to nemo procesijo je kot zli duh nenadoma proniknil možakar v dolgi črni halji, z mrtvaško lobanjo v eni roki in z bičem v drugi. Pošepajoča hoja, še bolj pa obrazna maska z značilno belo brado in močnimi obrvmi sta povsem očitno izpričevala, da gre za lik iranskega vodje ajatole Homeinija. Podoba možaka z okrvavljeno belo brado je bila v tej sicer tihi množici grozljiva. Je ta strašna igra kakšen moderni pasion, igra trpečih množic v boju z zlom? Kdo je režiser te igre?
Središče Stockholma s Kulturno hišo, kjer poteka konferenca o ukrepih za krepitev zaupanja in varnosti ter za razo-roževanje v Evropi.
Če se ne bi že dopoldne povsem slučajno srečala z iranskimi študenti, bi seveda na gornja vprašanja le stežka odgovorila. Za naju je bilo vse tako novo in nenavadno, da bi podlegla grozljivemu scenariju in bi nama pod temi močnimi vtisi celo odpovedala poklicna radovednost. Tako pa sva že prej od študentov zvedela, da pripravljajo demonstracijo v spomin na krvave dogodke, ki so se odigrali na ulicah Teherana 20. junija leta 1981, ko je več kot pol milijona Irancev prišlo na ceste in mirno demonstriralo za več demokracije v Homeinijevem režimu. Spominske demonstracije so istočasno pripravili v glavnih mestih Kanade, Velike Britanije, ZDA, Zahodne Nemčije, Španije, Avstrije, Indije in Švedske.
To najino prvo srečanje z Iranci ni bilo povsem nedramatično. Ko so dopoldne stali pod arkadami in po zvočnikih in z delitvijo letakov vabili ljudi k popoldanskim demonstracijam, sva se s fotografskimi aparati nekaj časa vrtela okoli njih. Verjetno se jim je najino početje zdelo sumljivo, pa so naju obkrožili in sprva nič kaj prijazno vprašali, kdo sva in kaj tako fotografirava. Ko sva jim le dopovedala, da sva jugoslovanska novinarja, so se omehčali in naju spustili iz obroča. Vodja skupine se nama je opravičil in povedal, da tudi tukaj, v nevtralni Švedski niso povsem varni. Povabil naju je, da si ogledava demonstracije, ki jih pripravljajo za popoldne, midva pa sva ga nekoliko naivno spomnila na demonstracije pred leti, ko so iranski študentje po svetu demonstrirali proti šahu in za Homeinija. Ni mu postalo nerodno.
„To je bilo takrat,” je dejal. ..Borili smo se proti diktaturi in tujim vplivom v Iranu. Borili smo se proti nečloveškim policijskim metodam. Proti mučenju in militarizaciji. Proti diktaturi se borimo tudi sedaj."
se prav tu na dolgo in zelo ppčasi pogajajo za vzpostavitev zaupanja in rrjiru v svetu oziroma v njegovi najbolj občutljivi točki, Evropi, kjer si bloka, do zob oborožena, stojita naproti.
PRI AMBASADORJU
Ko sva se nekoliko pozneje o tem pogovarjala z našim ambasadorjem na Švedskem Marjanom Osolnikom, nama je zatrdil, da takšne demonstracije v švedskem glavnem mestu niso nikakršna posebnost. Množice, spodbujene zdaj od te, zdaj od one organizacije, ki se poteguje za_mir, demokracijo, posamezne človečanske pravice ali protestira proti kršitvi omejevanja kakršnihkoli svoboščin, se često zbirajo pred ambasadami velesil in izražajo svoje nezadovoljstvo. Ponavadi poteka vse skupaj mirno in lepo organizirano, vendar ne brez budnega nadzorstva švedske policije, ki je iz dogodkov zadnjih let spoznala, da tudi ta mirna evropska oaza ni več varna pred mednarodnim terorizmom. Minili so časi, ko so se ambasadni uslužbenci mirno sprehajali po ulicah in hodili v trgovine nakupovat kot vsi ostali meščani. Nekateri, zlasti tisti s predstavništev velesil, ki so v stalnem križnem ognju zaradi mednarodnih zapletov, si ne upajo narediti niti koraka brez spremstva močnih osebnih stražarjev.
Pa tudi za same švedske politike so minili časi družinske idile. Včasih so se Švedi ponašali s tem, da se je njihov premier Olof Palme iz severnega predmestja, kjer ima svojo hišo, pripeljal v vladno palačo kar s podzemno železnico, tam pa se je srečal z nekdanjim finančnim mi-
IRANSKI MUČENIKI
Kot bi stresal iz rokava, je v pogrka-vajoči angleščini nadaljeval: „Ko je iransko ljudstvo leta 1981 z mirnimi demonstracijami v Teheranu zahtevalo svoje demokratične pravice, je režim na njihove pravične zahteve odgovoril s kroglami. Po neposrednem Homeinijevem povelju so streljali na nezaščiteno množico in surovo ubijali mlade in stare, celo otroke. Veliko žrtev je obležalo, ogromno jih je bilo ranjenih. Naslednji dan se je začel val množičnih aretacij in eksekucij. Štirideset tisoč ljudi je bilo pobitih, stodvajset tisoč pa so jih vrgli v zapore kot politične zapornike po vsem Iranu. Pri aretacijah se niso ustavili niti pred šolarji, materami in nosečnicami. Odvlekli so jih v mučilnice in pred strelske vode. Mnoge od mladih modžahe-dinov, pripadnikov Odpora, so v ječah obesili. Več primerov je bilo, ko so aretirane obešali na gradbena dvigala vpričo njihovih prestrašenih družin, če verjameta ali ne, bili so tudi primeri, da so izvedli eksekucijo nad nosečnicami.”
V pogovor so se vpletli še drugi in pripovedovali, da večino usmrtitev izvajajo v tajnosti, da trupel usmrčenih ne dajejo družinam, ampak jih pokopljejo neznano kam.
„Ta hip je v zaporih stodvajset tisoč političnih jetnikov, ki žive v neznosnih razmerah,” je skoraj kričal na naju temnopolti Irančan. „Ne mine niti dan, da bi kateri ne padel pod ognjem strelskega voda ali v mukah pod udarci režimskih hlapcev. In tako se število naših mučencev stalno povečuje.”
Nekako tuja in oddaljena so se nama zdela vsa ta pričevanja sredi svetlega nordijskega dneva, v evropskem velemestu, ob stavbi, na kateri	Grozljiva maska, ki groteskno pred-
so plapolale zastave, ki so pričale, da	stavlja iranskega ajatolo Homeinija.
ostala v srcu. Slovenci bi morali biti ponosni na svojo domovino, pa četudi živijo v tujini in med tujimi ljudmi-To bi jim moralo dajati moč, kadarso tudi pritiski premočni in jim grozijo, da se bodo v tujem svetu izgubili. Moj sin, ki je takorekoč dorasel v tujini, jo zopet dobil stik s Slovenijo, ko sva s kanujem prevozila lep del Krke. Bilo je čudovito doživetje in od takrat je domovini ostal zapisan z vsem srcem.”
Bogdan Osolnik'je to govoril iz poznavanja in dolgoletnih izkušenj, saj mu diplomacija že dolgo reže vsakdanji kruh. Kot diplomat je služboval po vseh celinah sveta, je torej svetovljan, ki pa je neločljivo navezan na domovino: Jugoslavijo, Slovenijo, Dolenjsko. Povedal nama je tudi, da med našimi diplomatskimi predstavniki v svetu ni edini Dolenjec. Obratno, zatrdil je, da je Dolenjcev v diplomaciji razmeroma veliko, če seveda upoštevamo delež, ki pripada Slovencem.
Na Švedskogajedolžnost pripeljala šele letos, predvsem zaradi evropske mirovne konference, na kateri naj bi okrepil našo sicer maloštevilno delegacijo. Jugoslavija je na konferenci med 35 evropskimi državami v skupini neuvrščenih in nevtralnih držav. Ta skupina ima poseben pomen, saj deluje kot katalizator med blokovskimi državami, katerih pozicije so nemalokrat trde in neprožne. To nepripravljenost obeh blokov za resnične dogovore in pogajanja je bilo že v začetnih pripravah dobro čutiti in kaj dosti jih ni odtajalo tudi drugo zasedanje, katerega se je udeležil generalni sekretar OZN Perez de Cuellar.
Ambasador naju je povabil na to zasedanje. Pripravljen je bil zagotovi; ti akreditive, s pomočjo katerih bi lahko to pomembno sejo spremljala v druščini svetovnih časnikarjev, kjer se novinarji Dolenjskega lista sicer ne pojavljajo.
Škoda, morala sva se odreči tej izredni priložnosti. Pred nama so bile še-silne daljave na severu in tam na koncu naju je v polnočnem soncu ožarjen čakal Nordkapp.
(Se nadaljuje)
nistrom Strangom, ki je pravkar prisopihal z lokalca. Sedaj švigajo tudi njihovi politiki okoli v črnih limuzinah, z lastnimi šoferji in spremstvom, ki budno pazi na njihovo osebno varnost. Casi so postali drugačni, bolj agresivni, taka je politika in taki so tudi ljudje, ki jo delajo in tisti, ki jih prizadeva.
„Kakšno pa je vzdušje okoli naše ambasade?" sva vprašala ambasadorja, zavedajoč se, da je tudi nad njo še pred leti plavala črna senca terorizma. Jugoslovanski ambasador Aleksander Rolovič je takrat plačal z življenjem naivnost švedske policije, ki ni resno jemala odkritega delovanja in groženj skupine ustaških emigrantov.
Marjan Osolnik se je nasmehnil in dejal: „Na Švedskem je bučna skupina ustašev, vendar pa je zelo majhna, če jo primerjamo z množico naših delavcev, društev in združenj, ki so lojalni do domovine. Jaz osebno se ne počutim ogroženega. Grem peš naokoli. Z ženo se sprehodiva po mestu tudi v večernih urah, greva v kakšno restavracijo. Res pa je, da se diplomati na Švedskem zdaj bolj čuvajo. Švedi so imeli slabe izkušnje s tero-
risti in podobnimi ekstremisti, ki zlorabljajo in izkoriščajo švedsko demokracijo za svoje nepoštene cilje. Lep primer take zlorabe je intervju na švedski televiziji z znanim ustaškim kolovodjem, ki je odprtost medija zlorabil za tvezanje laži o naši domovini in razmerah y'njej. Mi kot uradni predstavniki Jugoslavije na Švedskem seveda nismo ostali ravnodušni in smo pri švedski televiziji protestirali, enako pa je storilo tudi več društev, v katerih delujejo naši rojaki.”
DOLENJCI V DIPLOMACIJI
Marjan Osolnik je zamahnil z roko, češ, pustimo te stvari, in je raje preusmeril pogovor na Novo mesto, Krko, Dolenjsko, h krajem, ki so mu ostali v dragem spominu, saj je v njih preživljal otroštvo in mladost ter naredil prve revolucionarne korake, ko je deloval v SKOJ-u na novomeški gimnaziji.
„Lep kos sveta sem že prepotoval v svojih številnih diplomatskih službah, vendar mi je Slovenija, lepota tega čudovitega vrta Evrope, vedno
Ambasador Marjan Osolnik v salonu naše ambasade na Švedskem.
Tovarna asfalta tip WKS 300
Tovarna za proizvodnjo vrtinsklh cementnih mešanic
KRŠKO
Kovinarska je bila ustanovljena leta 1954. I Kmalu je bil proizvodni program jeklenih I konstrukcij dopolnjen z izdelavo opreme I za železarstvo in ladjedelnice. Zaradi inte- I nzivnega razvoja organizacije smo vse ak- I tivnosti leta 1964 prenesli na sedanjo lo- I kacijo, kar je bilo povezano z znatnimi ka- I pitalnimi vlaganji.
Boljši pogoji in nova strojna oprema so I znatno prispevali k nadaljnjemu razvoju I organizacije in omogočili kakovostno I rast, kar je še pospešila gospodarska I reforma leta 1965. Odločili smo se za I sodelovanje z zahodnonemškim proizva- I jalcem asfaltnih baz. Medsebojno sodelo- I vanje je kmalu privedlo do sklenitve I licenčne pogodbe in pogodbe o dolgoro- I čni proizvodni kooperaciji v letu 1969. I Kasneje, leta 1973, pa je bila s firmo Wi- I bau podpisana še pogodba o skupnih I vlaganjih.
Kovinarska in Wibau sta bila zadovoljna z medsebojnim sodelovanjem in doseženimi cilji, tako da je bila dolgoročna proizvodna in poslovna kooperacija v letu 1981 razširjena na program betonskih črpalk. Recesija / industriji gradbenih strojev v' svetu je privedla našega kooperacijskega partnerja v težave. V skladu z dolgoročno zastavljenimi cilji in strategijo je Kovinarska razširila kontakte, da bi si zagotovila dostop na mednarodno tržišče. Specializacija in delitev dela na jugoslovanskem tržišču nas je v letu 1981 privedla do vključitve v SOZD Združeni proizvajalci strojne opreme. Hiter tehnični in tehnološki razvoj je poudaril potrebo po tesnejšem sodelovanju z Univerzo »Edvarda Kardelja« v Ljubljani. Prav tako Je začela Kovinarska dolgoročno poslovno sodelovati z »Iskro«, Ljubljana in drugimi proizvajalci elektronike in komponent, ki se vgrajujejo v našo mehansko opremo. Kovinarska se je na zahtevnih tujih tržiščih soočila s strogo kontrolo kakovosti in natančnimi dobavnimi roki. Izkušnje pri proizvodnji in trženju so v povezavi z razvojem novih tehnologij in prenosom znanja znatno podprle rast sektorja procesne opreme, ki je danes vodilni program organizacije. Razvijali smo posamične agregate za procesno industrijo, ki so bili sčasoma kompletirani v procesne linije in verige. Le-te vsebujejo postopke skladiščenja, tehtanja, odmerjanja, transportiranja, mešanja in pakiranja medijev. Danes smo sposobni kupcem doma in v svetu nuditi kompletne tehnološke linije in verige z daljinskim upravljanjem na osnovi »ključ v roke« na področju kemične, procesne, prehrambne in petrokemične industrije.
Tri desetletja izkušenj v proizvodnji in trženju procesne opreme in gradbenih strojev in dolgoročno orientiran lasten razvoj dajo dobre temelje za bodoči razvoj in rast Kovinarske.
Zgodovina
KOČEVSKI ODRED, UDARNA PEST REVOLUCIJE
Na slavnostni seji zborov občinske skupščine in izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje, ki je bila 3. oktobra 1984 ob občinskem prazniku v šeškovem domu, je predsednik občine Jože Novak izročil odboru skupnosti borcev Kočevskega odreda listino o podelitvi domicila in prapor. V imenu skupnosti je listino prevzel Ante Novak, nekdanji komandant Kočevskega bataljona in politkomisar III. grupe partizanskih odredov Slovenije. Prapor je sprejel in razvil Ivan Lokovšek—Jan, nekdanji politkomisar Kočevskega bataljona. Tako je bil pestri program ob letošnjem občinskem prazniku obogaten šd s tem pomembnim dogodkom.
V prostorih Šeškovega doma je urejena tudi razstava slikovnega dokumentarnega gradiva iz življenja borcev odreda in bojne poti enot te pomembne vojaške formacije in udarne pesti revolucije. Preživeli borci odreda so se zbrali v svoji rojstni občini in skupno z občani obudili spomine na slavne dni svoje enote ter sprejeli program dela s področja razvijanja in negovanja revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije. Vsi borci odreda so prejeli tudi ..LISTINO" o podelitvi domicila Kočevskemu odredu.
Pobudo- za sklicanje zbora skupnosti borcev Kočevskega odreda je sprejelo predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Kočevje na predlog preživelih borcev odreda. Na programski skupščini občinske organizacije Zveze borcev Kočevje, ki je bila aprila letos je bij, imenovan iniciativni odbor, ki ima nalogo, da izpelje organizacijske priprave za sklicanje prve skupščine borcev enot Kočevskega odreda.
Iniciativni odbor je preko javnih občil TV—15 in Dolenjskega lista ter z osebno agitacijo pozval nekdanje borce odreda, naj sporoče svoje naslove irr začasno dajo na razpolago ali odstopijo dokumente in drugo slikovno gradivo, ki bo osnova za pristop k obsežnim pripravam za objavo pismenih poročil o bojni poti te pomembne vojaške organizacije. Rezultat začetne akcije je zadovoljiv. Zbranih je nad 60 primerov slikovnega gradiva, ki izpričuje življenje enot Kočevskega odreda. Slike v povečavi tvorijo osnovne elemente razstavnega gradiva v Šeškovem domu. Težje pa je pri urejanju seznamov preživelih borcev Kočevskega odreda, saj je do sedaj znanih le nekaj več kot 80 naslovov živečih borcev in okoli 200 imen padlih in pogrešanih. Pomembnost Kočevskega odreda je predvsem v tem da so njegove enote spomladi in poleti 1942 razvile izredno široko vojaško in politično aktivnost na obsežnem prostoru Notranjske, Kočevske in Obkolpja.
Pričujoči članek je le skromen prispevek, ki naj bi obelodanil širok in globok pomen borcev enot IH. grupe partizanskih odredov, iz katerih se je kasneje postopoma formiral Kočevski odred. To pomeni, da borbene in revolucionarne poti Kočevskega odreda ne moremo ločiti od borbene poti partizanskih enot, ki so spomladi 1942 operirale na Kočevskem, Notranjskem, Dolenjskem, v Beli krajini in Obkolpju. Kajti ravno iz teh enot se je junija 194? formiral Kočevski odred. Zato se vse akcije partizanskih enot v tem obdobju nanašajo na aktivnost vseh borcev teh formacij.
Razpoložljivi dokumenti (Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni Jugoslovanskih narodov, knjiga 2, 3. in 4, VI. del — v nadaljevanju „ZBORNIK") pričajo o nastanku in naglem razvoju partizanskih enot na Kočevskem oziroma v Sloveniji. Tako je zapisano na strani 101 2. knjige Zbornika, da je konec marca 1942 namestnik komandanta Glavnega poveljstva Aleš Bebler prišel s skupino 19 borcev oz. četo partizanov Šercerjevega bataljona (Šercerjev ba-talon je taboril na Travni gori) v okolico Kočevja in se utaboril na Fridrihštajnu. Tam je ostal do začetka aprila 1942. Iz te čete se je formiral 16. aprila 1942 v vasi Preža Južnodolenjski bataljon, ki je v notranjskem odredu dobil ime II. bataljon Notranjskega odreda ali na kratko ..Kočevski batalon".
Velik razmah narodnoosvobodilne borbe in številni prihodi prostovoljcev v partizane so zahtevali spomladi 1942 tudi hitre pregrupacije partizanskih enot in kadrovske rešitve. Tako so bile z ukazom št. 42 na-redbe Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet z dne 4. aprila 1942 osnovane štiri grape odredov, med njimi tudi III. grupa, ki so jo tvorili Dolenjski, Notranjski in Belokranjski odred Nekako sredi junija 1942 se je iz enot Notranjskega odreda formiral Kočevski odred.
Iz dokumenta št. 97 so razvidne tudi razmejitvena področja operacijskih sektorjev enot Kočevskega odreda in sicer:
Pred italijansko ofenzivo na osvobojeno ozemlje Kočevskega odreda je 1. bataljon tega odreda operiral v predelu Kočevski Rog—Koprivnik—Mozelj—Kolpa, 2. bat v predelu Goteniškega Snežnika in Goteniške-ga vrha, 3. bat. . Miloš Zidanšek” pa na sektor nik—-Potjarfe- na robu Loške doline. I. bata Kočevskega odreda so že pred italijansko ofenziv
taljon je v začetku italijanskega prodiramo proti
V nadaljnem časovnem zaporedju so še pomembni dokumenti št. 127, 132, 310, 7, 10 in 14. Dokument št. 14 z dne 8. 9.1942 je zadnja listina, v kateri se omenja Kočevski odred. To pa je že bilo obdobje formiranja udarnih brigad (Gubčeve, Cankarjeve, Šercerjeve), v katere so bile razporejene enote Kočevskega odreda.
Sporno lahko postane vprašanje, kolikšno je bilo številčno stanje enot Kočevskega odreda v posameznem časovnem obdobju. Nesporno je, da so prvi bataljon tvorile enote bivšega II. bataljona Notranjskega odreda — imenovan Kočevski bataljon, drugi bataljon so tvorile enote bivšega I. bataljona Notranjskega odreda ali ..Šercerjev bataljon", tretji bataljon Kočevskega odreda pa enote bataljona Miloša Zidanška.
Številčno stanje Kočevskega bataljona navaja dokument št. 46 (str. 110 v 3. knjigi Zbornika), kjer so naslednje navedbe: V teku množične vstaje na Kočevskem je 2. bataljon Notranjskega odreda III. grupe odredov (imenovan na kratko Kočevski bataljon) številčno zelo naraščal. V juniju, ko je bilo množično gibanje na Kočevskem na vrhuncu, je štel nad 800 (!) borcev. Imel je 3 čete, minerski udarni vod, kolesarski vod in vse potrebne pomožne službe (čevljarno, krojačnico, mesnico, pekarno, sanitetni oddelek)...
Iz poročila poveljstva 3. bataljona Kočevskega odreda št. 47 z dne 2. julija 1942 je razviden naslednji številčni sestav te enote:
prva četa: prvi logar drugi logar druga četa tretja četa četrta četa štab Skupaj
42 tov. 40 tov. 72 tov. 96 tov. 68 tov. 30 tov. 348 borcev
Drugi bataljon Kočevskega odreda ni bil tako številen kot prvi in tretji, vehdar je štel najmanj 150 ' partizanov.
Podatki o tako visokem številčnem stanju enot Kočevskega odreda so skoraj neverjetni, toda dokumenti so prepričljivi.
Iz razpoložljivih dokumentov je dokaj težko ugotoviti točen datum nastanka Kočevskega odreda, kar je razumljivo, saj so se spomladi in poleti 1942 zaradi številnega dotoka prostovoljcev v partizane naše vojaške enote naglo večale in'neštetokrat pregrupi-rale. Približni datum nastanka Kočevskega odreda bo najbrž ostal 16. junij 1942, kar lahko prepričljivo sklepamo iz besedila dokumenta št. 46 z dne 2. julija 1942, kjer piše: ob reorganizaciji III. grupe odredov vlil. ih V. grupo oziroma preraščanju Notranjskega odreda v Kočevski, Krimski in Dolenjski odred v drugi polovico junija sta novi Kočevski odred sestavljala: ...Prvi komandant Kočevskega odreda je bil Jože Klanjšek— Vasja Ižanc, politkomisar pa Florjan Notranje (Cveto Močnik).
Prav je, da omenimo tudi nekaj pomembnih akcij enot Notranjskega in Kočevskega odreda v letu 1942.
Bojna patrola 11 borcev Kočevskega bataljona je imela 10. aprila silovit spopad z okoli 150 Italijani, ki so v gozdu nad Mahovnikom obkolili partizane. Partizani so imeli 3 mrtve in 3 ranjene.-Padlo je tudi nekaj Italijanov.
Enote Kočevskega bataljonaTso že 17. aprila 1942 navezale stike s hrvaškimi partizani PRIMORSKO— GORJANSKEGA odreda, in sicer v vasi Belica pod Ta-borsko steno. 18. in 19. aprila so se sešli nad Gr-bajelom na desni strani Kolpe slovenski in hrvaški partizanski voditelji. Na sestanku je bilo 11 partizanov. Od slovenskega vodstva so bili prisotni namestnik komandanta Glavnega štaba in komisar III. grupe odredov Aleš Bebler—Primož, namestnik komandanta III. grupe Ivan Jakič—Jerin in politkomisar Kočevskega bataljona Ante Novak. Na posvetovanju
Borci Kočevskega odreda in odbor OF Mozelj — maj 1942.
jvar-
aljon
Borci Kočevskega odreda v Kačjem potoku — maj 1942.
n
'Tf-IKp
■ -7 4	’	Ig	w
•	7	•	,	.	'	‘	’	-
»ms.
tivi. ki se ji bataljon zaradi velike premoči italijan-sil ni mogel upreti, so se zbrali deli 3. bataljona in ih enot v taborišču pod Volčjim hribom (zahodno ■ezida) ter nato v septembru na Otrobovcu pri k. jstanovili nov Loški odred.
'V*’1'
m
r M >	?	S	74"'	- »
' * ■> '
'* V 1*11 V/ ■	|	-	L j ’
£*•	'Sv
/ * ' ' -j-f'	’ 'V*		
			p^ipt
		ji§l liži?	WwW*.
Udarni vod Kočevskega odreda v Koprivniku — junij 1942.
so se dogovorili o planiranju skupnih akcij in načrtu za partizansko ofenzivo z namenom, da se vzpostavi svobodno ozemlje. S tega posveta sta Bebler in Novak prinesla vzorce krojev za partizanske „triglavke”, ki smo jih od tedaj pričeli nositi tudi slovenski partizani. Ta dogovor je bil osnova za kasnejše sodelovanje v skupnih akcijah slovenskih in hrvaških partizanskih enot.
V noči od 24. na 25. april je partizanska patrulja v vasi Fara vdrla v urad fašističnega komisarja in zaplenila orožje, strelivo in drugo imovino ali pa jo uničila.
25. aprila so italijanske oborožene sile z vseh strani napadle partizanske položaje na Stružmci. Italijani so pripeljali 33 kamionov vojaštva. V bitki je padlo okoli 50 Italijanov. Partizani so imeli naslednje izgube: 1 mrtvega, 1 ranjenega in ^pogrešanega (ali ujetega).
1. maja 1942 je partizanska patrulja pod vodstvom narodnega heroja Lojka in s sodelovanjem Narodne zaščite zavzela Brod na Kolpi in razorožila tamkajšnjo posadko.
5. maja je partizanska zaseda v soteski Pekel na cesti med Rajndolom in Knežjo Lipo ubila 9 fašistov in enega ranila.
7. maja je borbena patrulja Kočevskega bataljona v zasedi na cesti Bosljiva Loka—Kuželj napadla veliko kolono italijanskega vojaštva in vozil ter jo prisiljteJj umiku. Imeli so najmanj 20 — 30 mrtvih in mnogo ranjenih. Pri umiku se je prevrnil v Kolpo poln kamion italijanskih vojakov, ki so skoraj vsi potonili ali pa bili ranjeni.
14. maja je bojna skupina pod vodstvom Antona Ma-rinclja, narodnega heroja, napadla italijansko karabinjersko posadko v Koprivniku in zažgala poslopje. En karabinjerje bil mrtev. Posadka se je naslednji dan umaknila v Kočevje.
I. junija so enote Kočevskega bataljona ob sodelovanju hrvaških partizanskih enot napadli močno utrjeno italijansko fašistično postojanko Stari trg ob Kolpi in prizadejale sovražniku velike izgube.
V času od 21. maja do 12. junija 1942 so enote Kočevskega odreda trikrat napadle italijansko posadko v Osilnici in ji prizadele občutne izgube. Sredi julija 1942 je četa I. bataljona Kočevskega odreda napadla utrjeno sovražno posadko v Mozlju.
V noči od 21. na 22. junij so borci Kočevskega odreda ob sodelovanju borcev hrvatskega mladinskega partizanskega bataljona napadli utrjeno italijansko postojanko v Banjaloki. Italijani so utrpeli občutne izgube in so se čez nekaj dni umaknili v Kočevje. V tej bitki je padel narodni heroj Zdenko Petranovič—
' Jastreb, komandir čete hrvatskih partizanov.
24. julija se je odvijala ogorčena borba med borci Kočevskega odreda in Italijani, ki so napadli štab v Taborski steni nad Belico^V 12-urni borbi je od 13 partizanov preživelo to dramo le 7 borcev. Med roško ofenzivo (julij, avgust, september 1942) je Kočevski odred imel neprestane borbe s premočnim sovražnikom. Enote so utrpele hude izgube, pa tudi sovražniku so prizadejale številne žrtve. Pomembno je tudi dejstvo, da so enote Kočevskega odreda vkljub neštetim obkolitvam desetkrat ali večkrat močnejšega sovražnika ostale v svoji formaciji in niso dopustile, da bi jih nasprotnik razbil.
Posebno vlogo je imel udarni vod v I. bataljonu Kočevskega odreda. Z drznimi vpadi v sovražne postojanke, z iznajdljivostjo, ugodno izbranimi položaji za zasede, hitrimi premiki, dobro oborožitvijo in odličnim kadrom je povzročal sovražniku velike izgube, zlasti pa zmedo.in preplah, saj je s svojo taktiko delal na fašiste vtis, da gre za zelo velike partizanske formacije.
Ob preformiranju partizanskih enot po roški ofenzivi so enote Kočevskega odreda postopoma prehajale v novo nastale vojaške formacije — odrede in brigade. Z naredbo št. 132 Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet z dne 27. avgusta 1942 je prešel III. ba-. taljon Kočevskega odreda (Zidanškov bataljon) v sestav novoustanovljenega Loškega odreda. Nekaj dni zatem je Loški odred odšel na Primorsko, kjer si je nadel ime Soški odred.
Z naredbo št. 27. glavnega poveljstva z dne 16. 9. 1942 je prešel v sestav udarne brigade Ivana Cankarja I. bataljon Kočevskega odreda, katerega komandant je bil Ante Novak z 120 možmi.
II. bataljpn Kočevskega odfeda je utrpel qied roško ofenzivo največ izgub in je bil najbolj oslabljen (Zbornik, 4 knjiga, str. 26). Njegove enote so bile porazdeljene ostalim odredom, največ Zapadnodolenj-skemu odredu.
Velike izkušnje, ki so si jih pridobili boroj, zlasti pa starešine Kočevskega odreda, so bile s pridom uporabljene tudi v novoformiranih partizanskih enotah, zlasti brigadah.
Potrebno je poudariti, da so v prvih mesecih množične vstaje v letu 1942 imele partizanske enote (odredi) poleg čisto vojaških nalog še globoko politično poslanstvo, ki je sicer veljalo tudi za kasneje for- • mirane brigade. Zlasti je bilo zelo utrjeno sodelovanje odredovih enot z odbori OF na terenu in z novimi organi ljudske oblasti, t. j. narodnoosvobodilnimi odbori, ki so se najprej pojavili na Kočevskem. Zelo razvito in utrjeno je bilo to sodelovanje s hrvaškim prebi-valstvoifrna desni strani Kolpe, kar je bilo ena najučinkovitejših oblik kovanja bratstva in enotnosti.
Čeprav je Kočevski odred formacijsko obstajal le nekaj mesecev, pa so njegova izročilaTer odmevnost političnih in vojaških uspehov imela daljnosežen pomen za kasnejši razvoj narodnoosvobodilne borbe in revolucije. Tretja grupa odredov je bila močna kadrovska baza za imenovanje poveljniškega kadra novoformiranih partizanskih enot. Iz te grupe odredov je izšlo tudi 15 narodnih herojev.
Vsega pomena irrvloge Kočevskega odreda oz. III. grupe odredov seveda ni moč opisati v teh kratkih sestavkih. Ta prispevek naj bo le izziv vsem nekdanjim pripadnikom enot Kočevskega odreda, da vsak po svojih močeh prispeva delež k opisu borbene poti enote, ki je v začetnih dneh naše revolucije odigrala dostojno vlogo v procesu oblikovanja novih družbenih odnosov.
NACE KARNIČNIK
14 {2
priloga dolenjskega lista
PREBRALI
RDEČA
UNIVERZA
Založba Borec je nedolgo tega ' izdala knjigo, ki je ne moremo kar tako uvrstiti v vrsto tistih knjig, ki pričajo o življenju političnih zapornikov v stari Jugoslaviji. Roman Milana Apiha „Enajsta šola Andreja Klasa” zaradi literarne, obdelave sicer resničnih dogodkov govori bralcu globoko •človeško prepričljivo in z močjo, ki je Suhoparna pričevanja in bolj ali manj znanstveno obdelani prikazi ne zmorejo. Knjiga v nekaterih svojih plasteh spominja na neponovljivo in težko dosegljivo mojstrovino velikega ruskega pisatelja Dostojevskega „Zapiski iz mrtvega doma”.
Apih piše o zaporniških letih izmišljenega junaka, profesorja Andreja Klasa, ki so ga za-
MILAE APTH /ENAJSTA 1 SOLA ANDREJA KLASA
radi sodelovanja pri organiziranju prvomajskih demonstracij in suma, da je član komunistične partije, obsodili na štiri leta robije. Del kazni je mladi Klas presedel po sodnih zaporih in v mariborski jetnišnici, največji del pa v kaznilnici v Sremski Mitroviči, eni od velikih ječ stare Jugoslavije, ki so se po zloglasni Obznani iz leta 1920 napolnile s komunisti, makedonskimi nacionalisti in hrvaškimi revolucionarji različnih smeri. Kaznilnica v Sremski Mitroviči je pozaslugi zaprtih komunistov, ki so organizi-• rali in izvedli uspešno gladovno stavko in demonstracije, postala slovita rdeča univerza, prava partijska šola, na kateri so se zaprti komunisti spoznavali z marksizmom in leninizmom. Enako uspešno so organizirali skrivno pošto, delitev skupne pomoči, kopanje rova, zabavne in kulturne prireditve, zvezo z zunanjim svetom in partijskim vodstvom.
Skozi to mračno ..šolo” je šlo veliko jugoslovanskih komur nistov, med njimi tudi taki, ki so odločilno vplivali na potek naše revolucije in celotno povojno življenje.	.
Vendar v ječi ni prihajalo le do boja zapornikov z upravo kaznilnice za izboljšanje razmer. Enako ostri so bili tudi notranji boji med zaporniki samimi. Zedavno predzgodovinskim zlomom dogmatizma so se med zaprtimi komunisti v njihovih frakcijskih bojih in sporih kazala znamenja obračuna z dogmatizmom.
Ječe (Apih jim pravi žalostne hiše) so bile tako nekakšne enajste šole, tiste šole, ki uče za življenje, ki so „zibel življenja in spoznanj”, kot je zapisal naš Cankar.
„Enajsto šolo Andreja Klasa” je vsekakor vredno prebrati.
M. MARKELJ
senzacionalizem
Pred kratkim smo bili prisiljeni zavrniti počezen očitek o senzacionalizmu, ki je bil menda prisoten v pisanju o neprijetnem dogajanju v neki šoli. Spet se je potrdilo nepisano pravilo, da posamezniki (katerim gre iz tega ali onega razloga za to, da bi nečednosti zavili s tančico skrivnostnosti) za velike grešnike naredijo časnikarje, ki o nečednostih pišejo, nečednosti pa ko da niso nič važne. In oznaka senzacionalizem je vtakih primerih najprej pri roki, čeprav jeza naše razmere .običajno povsem neprimerna. Kako po nemarnem pri nas opletajo s senzacionalizmom, bo zlahka dognal, kdor bo prebral kratki roman ..Izgubljena čast Katha-rine Blum” nemškega nobelovca Heinrieha Boella, hkrati pa imel pred očmi dokajšnjo mero povlečenosti tukajšnjega časnikarstva, ki je marsikdaj ne-prodorno, celo boječe, četudi za to ni nikakršnega razloga.
Boellova zgodba, ki v podnaslovu opozarja, da gre za pripoved o tem, „kako nastane in kam lahko vodi nasilje”, govori o naslovni junakinji, ki iz brezimnosti tako rekoč čez noč pride na naslovno stran časopisa (vese, da gre za Bild), pri katerem ne' izbirajo načinov, kako tudi iz nepomembnih dogodkov narediti velike senzacije, človeško dostojanstvo pa je pri tem najbolj zavržena vrednota. Blumova, katere krivda je le v tem, da je po bežnem srečanju preživela noč s človekom, ki ga išče policija, postane predmet natančne policijske preiskave, pri kateri so zaslišanja vse prej ko prijetna, domala zločinsko pa je, kako njen primer oz. njo samo kažejo razčlovečeni časnikarji. Prava podoba Blumove, kakor se lušči med preiskavo’, dobi na časopisnih straneh
povsem drugačen, 'namerno popačen videz. Ne gre za delavno, varčno, človeško toplo, a v štehniziranem potrošniškem svetu nekolikanj osamljeno in neprilagodljivo bitje, temveč jo časopis razčlenjuje kot preračunljivo, razvratu se predajajočo deklino, ki ima tesne zveze s podzemljem in je za povrh še „rdeča”. Junakinja naklepne javne preobrazbe ne more prenesti, zbere moči in si skuša izgubljeno čast povrniti tako, da ustreli časnikarja, ki je najbolj maličil njeno pravo podobo. V pehanju za senzacijo je torej časnik nedolžnega človeka prignal do obupa in ga prisilil v očitno kriminalno dejanje.
Dramo Blumove je Boell, ki je tudi sam pogosto tarča obešenjaškega časnika, izrisal z mojstrskimi potezami. Pripoved je zgradil, ko da gre za povzetke iz policijskih zapisnikov, navaja tudi sporna časopisna besedila, vseskozi pa ohranja enotnost in zaporednost dogajanja, kakor se je razvilo v petih dneh. Ne biča samo početja časopisa, ampak tudi prene-katero umazanijo policije, veleindustrije in še česa. Ob tej Boellovi knjigi se torej lahko poučimo, kako je s senzacionalizmom, ki je vse kaj drugega, pošastnejšega od včasih malce netaktnih dejanj in zapisov tukajšnjih časnikarjev. ..Izgubljena čast Katharine Blum” je izšla v zbirki Zenit pri Mladinski knjigi, žal očitno brez lektorskih posegov, ki bi lahko odpravili prenekatero šibko točko prevoda Mire Miladinovič, ki še ni docela kos vejici pred veznikom in, dvojini, mestoma se je ko pijanec plota držala izvirnika in tamkajšnje zagotovo povedno jasne stavke. zapletala do nerazumljivosti, o uporabi naslovenskih besed pa sploh nima smisla govoriti.
D. RUSTJA
LEVI DEVŽEJ
V knjižni zbirki Levi devžej, ki jo ža založnico Mladinsko knjigo ureja Niko Grafenauer, sta izšli dve knjigi, bisera iz našega leposlovja in esejistike: 'Prešernov „Uvod h Krstu pri Savici” ]n Erjavčeve „Žabe”.
O znani Prešernovi "pesnitvi skoraj ni, da bi jo predstavljali, saj pozna „Uvod” vsak Slovenec, ki je kdaj povohal šolske klopi. Mladinska knjiga ga je v Levem devžeju izdala kot skrb-
iz izložbe
Dolenjska z Belo krajino je eno od geografsko najslabše raziskanih območij Slovenije, zato so slovenski geografi za svoje 13. zborovanje, ki bo prihodnji teden v Dolenjskih Toplicah, izbrali prav ta dei naše domovine in seveda že prej z najrazličnejših vidikov obdelali dolenjske regije. Plod njihove-g i dela so številni prispevki, ki so jih zbrali v knjigi ..Dolenjska in Bela krajina”. Zbornik je založilo in izdalo Geografsko društvo Slovenije ob pomoči slovenske in novomeške raziskovalne skupnosti, skupnosti dolenjskih občin in nekaterih delovnih organizacij iz novomeške občine, kot urednika pa sta zapisana Dušan Plut in fViarjan Ravbar.
Zbornik prinaša 26 prispevkov, v katerih avtorji raziskujejo najrazličnejša vprašanja, od regionalizacije tega dela Siovenije, njenih geoloških, geomorfoloških, vegetacijskih ter speleolo.ških značilnosti, potresne ogroženosti in klimatskih razmer do preučevanj značilnosti vodnih virov, oskrbe z vodo in izrabe vodne sile. Avtorji so se lotili tudi razvoja industrije v dolenjski regiji, poselitve, selitvene dinamike, vrednotenja naselij za potrebe prostorskega razvoja, oskrbe, dnevne migracije delovne sile, prostorskih učinkov rekreacije, počitniških bivališč z ozirom na razvoj v pokrajini, vloge regionalnih virov pri družbenem razvoju Bele krajine, pokrajinske in ekološke podobe topliškega predela, družbenogeografskega razvoja Dolenjskih Toplic in problemskega pristopa k izdelavi tematskih kartografskih grafičnih prikazov. Zbornik zaključuje bibliografija geografske in deloma negeografske literature o
ožji Dolenjski in Beli krajini za povojno obdobje do letos. Vanjo so vključene tudi seminarske in diplomske naloge ter kot dodatek še seznam literature, ki so jo zbrali na Zavodu za družbeno planiranje v Novem mestu.
Zbornik ..Dolenjska in Bela krajina” tako bogato dopolnjuje podobo naše pokrajine in se navezuje na podobne publikacije, kot je, denimo ..Dolenjska in njeni ljudje”, s katerimi družba dobiva trdnejša izhodišča za obvladovanje in smotrno izkoriščanje geografskega prostora ob Krki in Kolpi.
MiM
ilustracije Rika Debenjaka. Za šolarje je tako „Uvod” vsekakor privlačnejši, za odraslej-šega bralca pa je knjiga privlačna kot skorajda bibliofilska izdaja.
V drugi knjigi iz zbirke Levi devžej je pod naslovom „Žabe” izšlo pet živalskih podob Frana Erjavca. Vse od leta 1868, ko je izšel prvi zvezek Erjavčevih Domačih in tujih živali v podobah, spadajo ti spisi med najlepše sadove naše poljudnoznanstvene esejistike. Odlikuje jih klasična nazornost, prisrčen humor, nevsiljiva poučnost in živ ter poetičen jezik. Tokratna izdaja je prirejena po izdaji iz leta 1952, katere ilustratorje bil France Podrekar.
uspešnejše zdravljenje. Poleg tega je pri vzgoji in negi otroka na stotine tistih drobnih, a po svoje pomembnih stvari, ki se jih morajo starši naučiti.
' tj* • ■
i
\
PRIROČNIKI
neje oblikovan ponatis, kateremu je za osnovo služila izdaja iz leta 1950. Izdajo odlikujejo
spoznajte
svojega
otroka
Težko bi rekli, da vlada pri nas pomanjkanje' priročnikov za vzgojo, nego in zdravstveno varstvo otrok. Teh 'knjig je dovolj, saj založbe leto za letom ponujajo staršem vsakovrstne tuje in domače priročnike, ker gredo pač dobro v promet. Ko se mladi starši srečajo s čudežem novega življenja, je povsem naravna njihova želja otroku pomagati v vseh težavah, to pa lahko na-rede le, če otroka poznajo. Oče in mati. sta prva učitelja, a tudi prva zdravnika svojemu otroku. Pravilno in pravočasno ravnanje ob nekaterih boleznih in poškodbah, pravočasno opažanje določenih nepravilnosti v telesnem ali druševnem razvoju, vse to ima lahko zelo velik pomen in omogoči strokovnjakom dovolj zgodnje in zato
Mladinska knjiga je poslala na tržišče prevod francoskega dela ..Spoznajte in skrbite za svojega otroka”, ki ga je napisal dr. Julien Cohen—Šolal. Knjiga je v zadnjem času med najbolj iskanimi knjigami te zvrsti v svetu. Prevajalec Jože Faganel se je svojega dela lotil z ozirom na naše razmere, zato dela ni suženjsko prevede!,, marveč je po posvetovanju s posameznimi strokovnjaki izpustil nekatere odstavke in celo nekaj poglavij, ki bi lahko naše bralce begala, prav tako pa je v knjigo vnesel nekaj najnujnejših pojasnil, ki se nanašajo na slovenske razmere pri cepljenju, znamke mleka ipd. Delno je oklestil tudi naslov, ki se v slovenski izdaji glasi „Spoznajte .svojega otroka”.
V knjigi je dr. Cohen—Šolal zajel razvoj otroka od rojstva do adolescence in ta nedvomno najburnejši del človekovega razvoja temeljito obdelal s stališča, kot se problemi, povezani z otrokovim razvojem, zastavljajo njihovim roditeljem. Delo je plod nekajdesetletnega dela v zdravstvu, zato avtor govori prepričljivo in s pravim
PLESI IZPOD LISCE
Ta mesec mineva peto leto od ustanovitve folklorne skupine v Bošta-nju. V tem kraju, ki ima bogato kulturno tradicijo, so se poskusili še v plesu. Pri tukajšnjem kulturno-umetni-škem društvu, poimenovanem po rojaku, pesniku Antonu Umeku — Okiškem, je začel najprej poučevati zasebni obrtnik Franc Pavlič iz Celia. Zaradi oddaljenosti je lahko prih; iul na vas le za konec tedna. Ta čas so običajno dobro izkoristili, skupaj so vadili tudi po štiri ure. .
Z leti so dodajali belokranjskim Plesom še gorenjske in prekmurske.
Ker okoliški kraji premorejo bogato izročilo, se je predsednik boštanjske-ga društva Peter Simončič napotil med ljudi, ki žive od Krakovega do Zdol, Ci-rja, Okroglic, Razborja in Loke. Strokovno pomoč je našel pri znani etnologinji dr. Mariji Makarovič iz Ljubljane in Magdaleni Klarer iz Celja. Dobili so precej gradiva dokajšnje narodno-pisne vrednosti in ga posneli tudi na magnetofonski trak. Boštanjski folkloristi sedaj študirajo te pesmi, razne ljudske igrice in kazni, s čimer so se nekdaj zabavali pod Lisco. S tem narodnim blagom nameravajo obogatiti svoje nastope. Poleg Vidmarjeve so Petru Simončiču pomagali s pripovedmi še Ivan Šmit st. z ženo in stare šivilje.
In kakšni so ti plesi? Štajeriš in ra-špla sta dobro znana plesa. Pod Lisco so plesali po svoje tudi na znano narodno En hribček bom kupil. Dr. Makarovičeva je kot posebnost označila zanimive dodatke pri ženskih narodnih nošah v teh krajih. Plesalke so imele namreč živopisne obrobe na čevljih: rdeče, beie in zelene barve z obvezno našitim srčkom. To se je na noši pono-
vilo na ženskih rokavcih in ovratnikih. Imeli so noše za delovne in praznične dni. Po teh napotkih je Magdalena Klarer zrisala kroje, domači krojač Podlipnik pa po njih šiva noše. Peter Simončič je iz vsega tega gradiva to poletje v Ljubljani obranil diplomsko nalogo za učitelja folklore.
Sodrug v folklorni skupini Miran Bence je tudi opravil tečaj za učitelja folklore. Proučil je belokranjske plese s posebnim poudarkom na delu z otroki. Ravno delu z njimi posvečajo v Bo-štanju mnogo pozornosti. Na tukajšnji osnovni šoli delata dve pionirski skupini, kjer pomagajo poleg Benceta še Jelka Gunstek, Franci Rupar, Franci Hribšek in sedanja predsednica KUD Darja Škrajnar.
Boštanjčani imajo srečo z godci. Vsa leta imajo ista harmonikarja in klarinetista. Teže je predvsem s plesalci, moškimi. Če bi imeli v skupini več fantov, vsaj še peterico ali sedmorico, bi lažje shajali. Trenutno sicer premorejo osem parov, vendar si za nastop ne morejo privoščiti izpadov. Nazadnje so k skupini spet prišla štiri dekleta, fantov pa ni. Kdorkoli se bo še odločil,
poznavanjem, ki pa ne zapleta in otežuje pisanja. Knjiga je pregledna, poljudna, lahko razumljiva, zato si bo kar upravičeno našla svoj prostorček v družinskih knjižnicah.
gobe naših krajev
Kdorkoli dobro pozna gobarsko literaturo v Sloveniji, bo z mešanimi občutki sprejel novost, ki nam jo je nedolgo tega ponudila Mladinska knjiga. Gre za delo Zlate Stropnik in Bogdana Tratnika „Gobe naših krajev", v kateri avtorja predstavljata 253 različnih vrst gob, ki jih je moč najti širom po Sloveniji.
V bistvu omenjena knjiga ne prinaša prav nič takšnega, česar ne bi bilo moč izvedeti že iz številnih doslej izdanih gobarskih priročnikov. Častna izjema je le poglavje o strupe-
je vedno dobrodošel. Vadijo ob petkih od 19. ure dalje v boštanjski novi šoli. Čaka jih zanimivo delo.
Za prihodnje Jurjevo se z ljubljansko televizijo dogovarjajo za snemanje. Tod je namreč ohranjeno petje za ta . večer od domačije do domačije, dokler ne mine noč. To pesem bi televizija rada posnela, zraven pa seveda tudi bo-štanjsko folkloro.
Boštanjski folkloristi štejejo le večje nastope, ne tistih, kjer odplešejo ples ali dva. Takih pravih je bilo do nedavnega 143. Redni, vedno dobro sprejeti gostje so v čateških Termah, kjer plešejo turistom in tistim, ki si v tamkajšnjih kopališčih nabirajo zdravja. Vrsto let sodelujejo z Delavskim prosvetnim društvom Rudija Jedretiča iz Ribnega pri Bledu. Gorenjci nastopajo v Boštanju in po selniški občini, Boštanjčani jim vračajo obiske na Gorenjskem.
Tudi plesati je treba z žarom. Sedaj, ko so Boštanjčani iztrgali pozabi plese izpod Lisce in jih prevzemajo kot nekaj svojega, bodo nastopali s še večjim veseljem.
ALFRED ŽELEZNIK
nih gobah, kjer avtorja podrobneje spregovorita o zastrupitvah, znamenjih zastrupitve, inkubacijski dobi, pomoči bolniku v takšnih primerih in seveda o kemični sestavi vseh tistih gob, ki povzročajo prebavne motnje ali celo zastrupitve.
Veliko pa je knjigi moč očitati, kar zadeva preglednost predstavljenih gob, predvsem istovetnost fotografiranih gob s primerki iz narave. Pred seboj imamo Jožeta Groma gobarski priročnik, ki ga je že leta 1979 izdala Cankarjeva založba pod naslovom „Naše gobe”. Po oceni mnogih gobarjev je ta priročnik doslej neprekosljiv, še zlasti če ga primerjavo s tukaj obravnavano knjižno novostjo. Gromovo delo odlikujejo predvsem preglednost, izjemna kvaliteta fotografij, kar je konec koncev najpomembnejši del slehernega gobarskega priročnika, in jedrnatost jezika, gobarjem pa se je priljubilo tudi zaradi žepnega formata, saj je marsikomu postalo nepogrešljiv pomočnik na gobarskih sprehodih.
Skratka, „Gobe naših krajev" so knjiga, ki je ne moremo šteti med vrhunske dosežke slovenskega založništva, pa tudi gobarji se verjetno zanjo ne bodo posebno navdušili.
B. B.
*
♦
O*
H
GIMNAZIJO’ SEM NAPRAVIL V ZAPORU
Janez Perušič iz Breznika pri Črnomlju se popelje v trgovino kar s traktorjem. Vrečko obesi na kljuko ob motorju in počasi odropota po * ozki cesti od vasi proti Dragatušu. Tako sva se tudi spoznala. Ko je razjahal svojega drdrajočega konjička in natočil Šilce dišečega pravkar kuhanega domačega sadjevca, pa so se po preprosti kmečki izbi mimo krušne peči med cigaretnim dimom razlili njegovi spomini, se v plasteh prelivali in previjali, se prehitevali in spotikali tako, kot je bilo tudi njegovo življenje, zdaj sila dramatično in razburkano, zdaj zopet napolnjeno z blagodejno kmečko idiliko. To so spomini kmečkega fanta, aktivista, zapornika, partizana, ujetnika, interniranca, begunca, vojaka, povojnega aktivista in odbormka. Raztezajo se od rodnega Butoraja do Jadranskega in Baltiškega morja, od belokranjskih brezovih logov do ruskih step in panonskega nižavja, v njih pa nastopa na tisoče ljudi vseh mogočih evropskih narodnosti, sovražnih, zlohotnih, dobrih in sočutnih, takšnih pač, kakršne je napravila velika stiska druge svetovne vojne, ko je življenje včasih pomenil že kos kruha in p®žirek toplega čaja in smrt napačen gib ali nepremišljena beseda.
»Gimnazijo sem napravil v italijanskih zaporih v Ljubljani,” na pol v šali reče Janez, ko pripoveduje, kako so ga Italijani leta dvainštirideset, ko mu je bilo dvajset let, zaprli, ker so pri nekem ujetem partizanu našli njegovo pismo. Štiri mesece so ga imeli zaprtega v Ljubljani. Pa je to bolj škodilo Italijanom kot njemu, kajti v zapor.je prišel še dokaj zmeden in brez pravih predstav o narodnoosvobodilnem gibanju in o dogajanjih v svetu, intelektualci, med katerimi je bil v zaporih, pa so ga o marsičem podučili. Iz lastnih izkušenj je tudi spoznal, komu lahko zaupa in komu ne. Tako je prišel iz zaporov podprt z znanjem, ki mu je pozneje še dosti koristilo.
Doma ga Italijani niso pustili dolgo pri miru. V veliki ofenzivi so ga zopet prijeli in ga internirali v Črnomlju. Ker je že prej nekaj delal v rudniku, so ga dali med rudarje. Tu je moral delati, dokler niso partizani rudniških naprav onesposobili. Potem so zopet sledili zapori in mučenje pa zapleti z belimi, ki so zapornike z lepimi obljubami in z grožnjami skušali spraviti v svoje vrste. Nekako se jih je le rešil in po italijanski kapitulaciji končno prišel do partizanov. Pa tudi tu mu
sreča ni bila naklonjena. Potem, ko je nekaj časa partizanil z belokranjskim in Kočevskim odredom, je bil premeščen v podoficirsko artilerijsko šolo v Semiču, ki jo je razkropila nemška ofenziva. Njega in še nekaj tovarišev so Nemci v gozdiču zajeli in jih odpeljali s sabo. Sledili so zopet zapori in trpinčenje v zaporih v Črnomlju, Kočevju na Vrbovškem, V Delnicah, na Reki in v Trstu.
Od tod so tiste, ki so vse to prestali in se niso uklonili sovražnim grožnjam in propagandi, strpali na vlak in jih poslali na prisilno delo v zaledje ruske fronte. Petnajst dni je trajala mučna vožnja do Minska v Belorusiji. V teh petnajstih dneh so dvakrat dobili topel čaj. Žeja in lakota sta bili strašni. Janeza je reševala njegova radovednost. Skozi rešetke je opazoval tudi kraje, vse je bilo zanj, kmečkega fanta, ki je komaj pokukal čez domači prag, novo in ostal je aktiven. V Minsku so transport razdelili in Janez se je s še nekaterimi rojaki, med njimi je bil tudi njegov brat, znašel v litvanskem mestu Vilna, kjer je moral delati v veliki avtomobilski delavnici.
Tu se je za Janeza pričela nova šola. Spoznaval je ljudi in videl, da so tudi med Nemci taki, ki ne marajo vojne, ki niso sovražno razpoloženi do drugih narodov in si bolj kot karkoli drugega želijo miru in prijateljstva z drugimi. Isto je spoznal tudi potem, ko se je zmagovita Rdeča armada približevala in so bili ujetniki razporejeni med kmete v Vzhodni Prusiji. Tudi tu je v domove sekala smrt, in sporočila s fronte, kjer so padali možje in sinovi, so med preprostimi ljudmi odjeknila prav tako boleče kot kjerkoli drugje. Spominja se, kako so mladi kmetici poslali s fronte razbit propeler kot dokaz, kako je njen mladi mož hrabro padel za Hitlerja in rajh; ona pa ga je zalučala stran, kričeč: „Kaj mi hoče ta stvar in Hitler in rajh? Jaz hočem njega živega!” Potem pa so ti ljudje zgubili še svoje domove. Dolge kolone voz, naloženih z najnujnejšimi potrebščinami, so se vile proti zahodu, za njimi pa je hrumela fronta, odrešujoči znak propada Hitlerjeve vojske, hkrati pa smrtonosna pošast, ki je bruhala ogenj uničenja vsenaokrog. Nemške in poljske družine so se skupaj umikale pred to grmečo pošastjo; pomagali so jim vojni ujetniki raznih narodnosti. Veliko je bilo tudi Rusov, ki so se kljub ostremu nemškemu nadzoru že pričeli organizirati. Včasih so jih dohiteli ruski komandosi. Dobro izurjeni izvidniki so se v skupinah pritihotapili v zaledje in od ujetnikov dobivali potrebne informacije o položajih za fronto.
Ko je nemška pazljivost popustila, se je skupina ruskih, francoskih in jugoslovanskih ujetnikov odločila počakati, da fronta pljuskne preko njih. Sledilo je nekaj izredno dramatičnih dni, ko je bilo življenje na nikogaršnjem ozemlju na nitki, potem pa so s pomočjo Rusov med njimi le dobili stik z Rdečo armado in prešli v varno zaledje. Potem, ko sta bila z bratom nekaj mesecev pod rusko komando, sta po dolgotrajnem potovanju le prišla v osvobojeni Beograd, 9. maja pa sta se od tam kar peš napotila v rodno Belo krajino in jo po osmih dneh hojetudi dosegla.
Vendar še ni bilo časa za počitek. Utrditi je bilo treba novo ljudsko oblast, graditi in obnavljati porušeno domovino. Pri tem je Janez bil vedno pripravljen pomagati. Tudi danes, po toliko letih, mu pred oči stopajo grozote preživetega in včasih ne more spati. Preveč težka in mučna je bila ta šola za mladega kmečkega fanta.
TONE JAKŠE
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
V
IZNAJDLJIVI SLOVENEC
Anton Komočar iz Krške vasi ima za brežiške razmere nenavadno obrt: montažo plinovodov, naftovodov in toplovodov ter njihovo zaščito pred korozijo. To je pretežno terensko delo, zato je veliko zdoma. Gradbišča, na katerih dela, so večinoma v Slavoniji, oddaljena 350 do 400 kilometrov.
Kot zasebnik kooperant nastopa šele šesto leto. Za samostojno obrt se je odločil po skoraj dveh desetletjih bogatih poklicnih izkušenj, zato je na svojem področju zares doma. V močni konkurenci se, kot pravi sam, lahko obdrži le s kvalitetnim in hitrp opravljenim delom. Zamujanje in površnost bi mu takoj zaprla vsa vrata. V stroki uporablja veliko mehanizacije, zato bi rad zaposlil več delavcev, predvsem varilcev in ključavničarjev. Najraje sprejme domačine. Trenutno jih ima šest, kot jih največ dovoljujejo predpisi. Prav zaradi rokov in zaradi tega, ker vsak stroj potrebuje svojega delavca, meni, da je zakon preozek, saj sploh ne upošteva specifičnosti te ali one dejavnosti.
Svojo poklicno pot je Komočar začel kot vajenec pri mojstru Železniku v Brestanici. Izučil se je avtokovaštva in ključavničarstva. Potem se je zaposlil pri Prevozu v Brežicah. Kot avtokovač se je pri popravljanju vzmeti in šasij še izpopolnil. Leta 1957 je šel k vojakom. Po vrnitvi pri Prevozu ni bilo več prostega delovnega mesta. Iskal je zaposlitev drugje, se obračal na znance in končno našel delo v podjetju za gradnjo petrokemij-skih postrojenj Monter v Zagrebu. Dali so ga v obrat strojne montaže. Zanj se je tedaj začelo naporno obdobje vsakovrstnih preizkušenj. Začetek je bil težak že zaradi oddaljenosti, saj se je do železniške postaje v Brežicah dolgo vozil s kolesom, od tam pa z vlakom naprej v Zagreb. Fant je imel močno voljo in novo delo ga je zanimalo. Hitro se je ogrel zanj in se v stroki prebil daleč naprej. Dokumenti, ki jih hrani, pričajo o tem, da mu DO Monter priznava njegov osebni delež za razvoj podjetja, zlasti še njegove velike napore in dosežke pri vzdrževanju in izpopolnjevanju mehanizacije. Za Komočarja se je začela prva zahtevnejša strokovna preizkušnja tedaj, ko je po nalogu tehničnih služb prevzel nase dolžnost za ves transport naftovodov in plinovodov. Zagrizel se je v delo, razmišljal noč in dan, dokler, ni skonstruiral prikolice za prevoz cevi čez hribe in doline daleč stran od cest. Izdelali so jo v obratu strojne montaže in jo takoj preizkusili. Na terenu se je zelo dobro izkazala. Napravili so jih še več in jih uporabljajo še danes.
Pozneje je Monter dobival naročila za večje plinovode. Za prevoz cevi večjih profilov so morali izdelati tudi večje prikolice. Za Naftaplin Zagreb so tedaj, 1974. leta, gradili 94 kilometrov dolg plinovod Miholjac — Budrovac. Cevi so imele polmetrski premer (508 milimetrov). Stare prikolice niso prišle v poštev, zato so od Komočarja zahtevali nove zamisli. Vnovič jim je pomagal iz zadrege. Po njegovih skicah in tehničnih rešitvah je Tehnostroj iz Ljutomera izdelal nove prikolice za neravne in pogrezajoče se močvirne terene. Cevi za plinovode še vedno prevažajo z njimi.
Tisto leto so pri gradnji plinovoda za zagrebški Naftaplin prišli pri Monterju v hudo zadrego. Vezani so bili na zelo kratek rok. Zataknilo seje,pri uvozu stroja za zaščito pred korozijo iz Združenih držav Amerike. Ni in-ni prispel o pravem času Tudi tokrat se je
znašel iznajdljivi Slovenec. Za večje cevi neuporaben antikorozijski stroj je v petnajstih dneh usposobil in tako preprečil zastoj pri delu. Dal je besedo Naftaplinu in nadzorni službi in jo tudi izpolnil. Po pismeni izjavi direktorja Naftaplina bi se dela brez Kom-očarjeve , osebne zavzetosti zakasnila najmanj za mesec dni. S tem bi nastala ogromna škoda, po njegovi zaslugi pa so ujeli rok za spustitev plina v cevi. S to Komočarjevo potezo si je kolektiv Monterja zagotovil delo za leto dni vnaprej.
V tej delovni organizaciji sprva tudi niso bili kdove kako radodarni do svojega inovatorja, potem pa so le uvideli, da mu morajo za to vsaj nekaj nuditi. Za obe prikolici so ga nagradili s poldrugim milijonom starrh dinarjev, za izpopolnjeno konstrukcijo izolirnega stroja pa so mu plačali desetdnevno strokovno ekskurzijo v Anglijo in ekskurzijo v Sovjetsko zvezo. Nagrajenec je šel po svetu odprtih oči. V Londonu si je ogledal plinovode in naftovode s pripadajočo opremo,' v Sovjetski zvezi pa plinarne in druga postrojenja. Obe ekskurziji sta mu v stroki zelo dobrodošli in še danes z veseljem pove, da je videl vse, od transporta do najsodobnejše tehnologije za gradnjo plinovodov ter spremljajočih objektov, kar mu še danes koristi.
Zagnani krškovaški mojster Tone, kise posveča stroki več kot osem ur, tudi takrat, ko ni na delovnem mestu, stalno tuhta, kaj bi še lahko izboljšal. Avgusta letos je na brežiškem sejmu drobnega gospodarstva razstavil stroj za protikorozijsko zaščito, ki ga je skonstruiral 1983. Ta stroj opravlja kar štiri operacije: cev najprej očisti, jo nato premaže z lepilom „preimer", zatem jo ovije s „poliken” trakom za antikorozijsko zaščito in nazadnje še s trakom za mehansko zaščito. Po mojstrovih zagotovilih se s kakovostjo strojnega dela roke sploh ne morejo meriti. Stroj je odlično prestal preizkušnjo in mu pomagal do uveljavitve. Razen Komočarja ga uporabljajo še IMP Ljubljana, Monter iz Zagreba in Naftagas iz Zrenjanina. Tudi v Sloveniji si je Komočar utrdil sloves, čeprav dela tu manj. Naredil je antikorozijsko zaščito na plinovodu Bistrica — Tržič, dolgem 7,5 kilometra. Za brezhibno opravljeno delo je dobil priznanje ljubljanjskega Petrola in priznanje nadzorne službe DO .Zemlja plin Ljubljana.
JOŽICA TEPPEY
NAGRADA V NOVO MESTO
PETRA ROVAN iz Novega mesta si bo obogatila svoje znanje o vinogradništvu, če pa se zanj ne zanima, bo lahko knjigo Tita Dobe-rška ..Vinogradništvo” podarila znancu, ki ima na katerem od prijaznih dolenjskih gričkov posajeno svojo trto. Žreb jo je namreč izbral izmed reševalcev nagradne križanke iz 38. številke Dolenjskega lista. Rovanova je tako že drugič imela srečo. Poskusite še vi: rešitev današnje križanke pošljite najkasneje do 12. oktobra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Žreb bo izbral nagrajenca, ki bo prejel lepo knjižno nagrado.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
4144444444
prgišče misli
[JANŠKA
NASTIJA
KALIFOV
POVRŠINA
-R. M. IME/
-R. FILOZOF
Živi danes, pozabi skrbi preteklosti.
. EPIKUR
fa.
Kdor dela z dobičkom, golju-
B. ŠTIH
Pevska kakovost in žlahtnost se umika moči glasu.
L. PETERLE
OL
SPEH
REKA NA SEVERU SZ
GR. BOGINJA MODROSTI
ZDRAVILO
2. IME
LESTVICA
PREORIM.
ŽELEZNA
DOBA
M. IME/ VRSTA PALME
MEJNA
KOLIČINA
MESTO V ROMUNIJI
VRTNA CVETICA/ KRILO RIM. LEGIJE
PRITOK
DNEPRA
TROJANSKI
JUNAK
SNOV/
IRIDIJ
GL M. ARMENSKE SSR/ NADUHA
DL
IME/ IT. PESNIK
IRANSKI
NOMADI/
VRSTA
TKANINE
AFR.
VELETOK
AKADEMSKI KLUB
PRAPOR
NORD. SMUČI/ IZDELOVALEC SVILE
POSTAVA/ TUR. GORA
ORANJE
AU0REY HEPBURN/ GR. REKA
MEON. ZVE IZA ZA STANDARDIZACIJO
INKOVSKI
VLADAR
JUŽNI
SADEŽ
IMPRESIJA
SEST. DEL URE
Fotoaparati brez filmov
Na olimpijskih igrah so japonski fotoreporterji pre skusili najnovejše elektronske fotografske kamere
Iz hlevov je prišla nevarnost
Strokovnjaki so zasledili povezave med boleznimi ljudi in sodobnim krmljenjem živine — Bakterije, odporne na antibiotike, iz dveh virov_
Antibiotiki so se v medicini pokazali kot pravi blagoslov in kot čudežni pomočniki v tisočletnem človekovem boju proti številnim boleznim. Takih priznanj pa ne morejo biti deležni, ko jih gledamo in ocenjujemo s kmetijskega stališča. Res je, da so se kot dodatki v krmi izkazali koristne pri preprečevanju razširjanja nekaterih bolezni med živino, ki mora zaradi sodobnega načina prireje živeti v natrpanih prostorih, resje tudi, da iz še vedno ne povsem razumljenih razlogov pospešujejo rast živine, perutnine in svinj ter tako omogočajo večjo prirejo mesa, vendar pa so prav zaradi tako široke uporabe pokazali tudi izjemno slabo lastnost. V medicinskih krogih se opazno povečuje zaskrbljenost zarr.di vse pogostejših pojavov odpornosti bolezenskih klic na antibiotike. Temu je krivo prav nesmotrno uporabljanje teh snovi v živinoreji, kot vse bolj jasno spoznavajo ■ strokovnjaki v svetu.
p*!
p..
Epidemiologi iz Minnesote, Južne Dakote in ameriškega zveznega središča za kontrolo bolezni v Atlanti so zasledili izbruh bolezni prebavil pri prebivalcih določenih predelov ZDA. Ta izbruh so dokazano povezali z bakterijami, odpornimi na antibiotike. Vir bakterij je bilo meso živine, katero so krmili s chlortet-racyc!inom, prebivalci pa so ga uživali s tovarniško pripravljenimi mesnimi izdelki.
..Prvikrat nam je mogoče dokazati, kako bakterije, odporne na antibiotike, pridejo s kmetijske farme do jedilnice,” pravi dr.
. Scott JdoJmberg, ki je vodil raziskovalno akcijo epidemiologov.
Poročilo strokovnjakov je dalo piko na i dolgotrajnim sporom med tistimi, ki odsvetujejo dajanje antibiotikov v krmo za pitanje živali, in tistimi, ki zagovarjajo ta^ način zaščite in hitre prireje. Že od leta 1977 poskušajo doseči prepoved dodajanja penicilina in tetracvclina, oba sta najpogosteje uporabljana antibiotika za zdravljenje ljudi, v krmi za živali. Živinorejci naj bi namesto teh antibiotikov raje uporabljali manj razširjene, kakršne večidel uporabljajo na evropskih živinorejskih farmah. Toda poskus
prepovedi so zavrnili. Za tovarne krmil, farmacevtske tovarne in živinorejce je delal močan lobby. Razumljivo je, da gre'za velike denarce, ki jih nočejo spustiti iz rok. In tako v ZDA še vedno lahko kr-rpijo živino, svinje in piščance z antibiotiki, ki so potem neučinkoviti proti določenim vrstam bakterij, ki povzročajo tudi bolezni pri ljudeh.
Seveda bi bilo le preveč krivično, če bi vso krivdo za nastanek odpornih bakterij prevrgli na živinorejce in farmacevte. Večina znanstvenike .’ se strinja, da učinek antibiotikov zmanjšujejo tudi zdravniki, ki kar počez predpisujejo tovrstna zdravila celo za navaden prehlad, in bolniki, kijih goltajo že obnajmanjšem kašlju. Gre pravzaprav za zlorabo zdravil, ki seje zelo razpasla in.jc posledica sodobne naravnanosti človeka k hitremu in čimprej vidnemu učinku, čeprav ima lahko daljnosežno slabe posledice.
Tudi vprašanje krmljenja živali s primesmi antibiotikov je po mnenju zmernih znanstvenikov treba gledati z dveh plati: s tiste, ki prinaša koristi, in tiste, kije morda škodljiva. Potem pa ob dobro pretehtani presoji izbrati najboljšo pot.
Mim (Vir: Time)
Vse več je surovosti-
Otroci zlorabljajo svoje ostarele starše
V Veliki Britaniji teče prava kampanja zoper starše, ki zlorabljajo svoje otroke, na dan pa je prišla še ena žalostna resnica o tej razviti družbi. Sociolog Melvyn Estman je objavil šokantne podatke o tem, kako svoje ostarele starše zlorabljajo njihovi otroci.
Po mnenju tega sociologa je zanemarjanje in zlorabljanje staršev preraslo v pravo ...nacionalno tragedijo in sramot-o”. Gre za vse več primerov sistematskega slabega ravnanja, telesnega, čustvenega in denarnega izrabljanja ostare,-lih staršev, čeprav so otroci po zakonu dolžni skrbeti zanje. Najpogostejše žrtve nehvaležnih otrok so, kot navaja sociolog, starke, ki dosegajo ali presegajo starost 80 let in so 'zaradi oštarelosti telesno in duhovno povsem odvisne od svojih otrok.
Med posebno vznemirjajočimi trditvami-je tudi ta, da določeno število ostarelih roditeljev umre zaradi poškodb, ki jim jih zadajo njihovi otroci.
• Napredka ni, je samo spreminjanje istega.
M. ROŽANC
Kdor si je podrobneje ogledal pisano množico fotoreporterjev, ki so škrtali z najrazličnejšimi fotografskimi aparati na zadnjih olimpijskih igrah v Los Angelesu, je lahko videl, da nekateri japonski novinarji uporabljajo nenavadne kamere. Kasneje se je izkazalo, da so fotoreporterji japonskih listov Jomiuri in Asahi preskusili najnovejša tipa fotografskih kamer, ki obetata preobrat na tem področju.
Fotoreporterji so uporabljali testno kamero znane proizvajalke fotografske opreme družbe Canon in kamero združenja Sony. Posebnost obeh kamer je v tem, da so to prvi elektronski fotoaparati, ki ne uporabljajo filma. Namesto filmskega traku posnetke beležijo na diske, podobne tistim, ki jih uporabljajo pri računalnikih.
Elektronske fotografske kamere so nekakšen mešanec med visoko kvalitetnimi zrcalnorefleksnimi kamerami in video tehnologijo. Od enega in drugega so načrtovalci novih naprav izbrali tisto, kar je najbolj uporabno, se pravi izmenljive, optično zelo kvalitetne objektive, merjenje svetlobe skozi objektiv ter polprevodnike, pretvarjajo svetlobno sliko v elektronske signale, ki jih zabeležijo v obliki magnetnega zapisa na disk.
Najmočnejša prednost teh kamer je hitrost. Fotoreporter vloži disk v preglednik in na ekranu takoj vidi sliko, ki jo je posnel. Izbrani posnetek potem lahko brez razvijanja filmov in izdelave pozitivov pošlje preko telefonskih zvez v reso med olimpijskimi igrami tako ravnali in se, vsaj kar se tega tiče, niso pritoževali.
Druga pesem pa je, kdaj bodo takšne kamere prišle v široko uporabo. Čeprav so možje pri So-nyju obljubljali serijsko proiz-
Konec zgodbe
Izmišljeni Wilhelm Tell
Menda bi težko našli Švicarja, ki bi ne poznal zgodbe o NVilhelmu Tellu, lokostrelep iz kantona Uri, kateremu je uspelo s točnim strelom zadeti jabolko na glavi svojega sina. Švicarji so na tega svojega narodnega junaka ponosni, o njem pojejo pesmi, njegovo zgodbo uče v šolalv upodabljajo jo številna umetniška dela in tudi trgovina s spominki si reže svoj košček kruha od junaške zgodbe.
Zaradi vsega tega so Švicarji z ogorčenjem sprejeli najnovejši šolski učebenik za francosko govoreče šolarje, v katerem so zgodovinarji zapisali, da v kronikah in drugih dokumentih iz časa, v katerem naj bi živela Wilhellm Tell in nasilni avstrijski upravnik, ki j.e od lokostrelca zahteval težavno streljanje, ni nikakršnega dokaza o obstoju enega ali drugega. Lahko bi bolj naravnost povedali: daje zgodba o junaškem Wilihelmu Tellu izmišljotina.
..Sramotno je trditi, da Tell ni nikoli živel,” je ogorčeno izjavil eden od švicarskih kuratorjev. Sramotno že morda, a resnično je le.
vodnjo elektronskih fotoaparatov že za letos, se to ni zgodilo. Pri Canonu, kjer so bolj previdni, predvidevajo serijsko proizvodnjo prihodnje leto. Strokovnjakom
Canonova elektronska fotografska kamera: vse prednosti vrhunske zr-calnorefleksne kamere in še več.
Canona je uspelo prehiteti Sonyje-ve v ostrini elektronske slike in v tem, da njihova kamera lahko snema črno-bele ali barvne posnetke Ena slaba lastnost pa se vztrajno drži kamer — visoka cena. O njihovi veliki uporabnosti pri hitrem prenosu posnetkov pa nihče ne dvomi.
Preteklost ženske je kakor korenina rože: korenina je zakopana v gnoj, pa vseeno pritisnemo cvet na ustnice.
SULL Y—PR UDHOMME
Zdravi pivci
Med abstinenti je več kroničnih bolezni
V nekaj zahodnoevropskih državah so izpeljali anketo, ki je prinesla naravnost presenetljivo odkritje, da so ljudje, ki ljubijo dobro kapljico, na splošno bolj zdravi kot njihovi antipodi popolni abstinenti.
Anketa je zajela 20.000 odraslih moških in žensk, ki so pojasnjevali svoje pivske navade, hkrati pa so podali tudi svojo zdravstveno stanje. Z anketo so ugotovili predvsem dvoje presenetljivih stvari: da med popolnimi abstinenti znatno več ljudi boleha za kroničnimi boleznimi in da v nasprotju s splošnim prepričanjem popolni abstinenti prežive več dni na bolniškem dopustu kot tisti, ki zmerno namakajo grlo z alkoholnimi pijačami.
Anketa seveda noče na en dva sprevreči vse žalostne resnice o alkoholu kot velikem družbenem zlu, saj ne govori o alkoholikih in tistih pivcih, ki so na najboljši poti, da to postanejo. Gre za ljudi, ki uživajo alkoholne pijače zmerno, in s pametjo.'
Sicer pa so takšne ankete vedno le preveč površne in nezanesljive in jih gre jemati bolj kot razvedrilno branje, ne pa kot napotek, kako v življenju ravnati.
MiM (Vir: Durbin)
Poročajo, da je že dobra četrtina bakterij iz rodu salmonel (najbolj so poznane kot zastrupljevalke hrane) odpornih na mnoge antibiotike, s katerimi so doslej zlahka zatrli te nevarne klice. Odpornost so bakterije razvile v zadnjih nekaj letih, odkar živini rutinsko dajejo v krmo tudi antibiotike.
Tako zatrujejo strokovnjaki, ki menijo, da se je proces izvršil v pitani živini. Cele vrste bakterij, ki so običajno prisotne v živini, antibiotiki uničujejo, tako dobe priložnost za razcvet tiste bakterije, ki izkažejo največjo odpornost. Človek je torej na neki način deloval kot mati narava, ko je strahotno pospešil izbor najodpor-nejših mikroorganizmov.
Vsa zadeva postane tragična, ko se ti odporni mikroogranizmi z mesom in mesnimi izdelki v vsakdanji prehrani preselijo v človekov organizem, kjer zgrade svoje kolonije in celo prenesejo odpornost na druge bakterije.
Takšne znanstvene teorije so zagovorniki antibiotikov v živinski krmi zavračali, češ da ni direktnih dokazov. Res je znanstveno težko dokazati neposredno povezavo med tako pridelano hrano in boleznimi ljudi, toda nekaterim jfi v zadnjem času to le uspelo.
	
Fjš m J W J T Wk V m m M Sl Jl	
Vsak vaščan skuša prekositi svojega soseda. Nekateri.so bolj talentirani, večinoma pa so vsi nadarjeni. Z barvanjem poudarjajo najlepše poteze svojega obraza in telesa, zakrijejo in odvrnejo pa pozornost od hib. Oči skušajo podaljšati zsenčenjem ali pa jih poudarijo s črtami in krogi. Nubijec se pred nanašanjem barve temeljito umije po celem telesu. Dlake si odstrani z obraza in telesa, da bi se jih ne prijel pigment, potem pa se naolji, kajti le na naoljeno kožo lahko nanašajo barvo. Posebej pazijo, da se ne naoljijo preveč, ker bi se jim barve lahko razmazale. Na drobno zdrobljeni pigmenti morajo biti suhi. Na telo si z rokami nanašajo zemeljske barve, dokler ni vsa koža pokrita. Potem z majhno palčko na obraz in telo narišejo črte in vzorce. Nekateri si iz usnja ali lesa oblikujejo nekakšne pečate, s katerimi si potiskajo telesa.
Surovine za pigmente so lokalnega izvora. Črno dobijo iz zdrobljenega oglja, belo iz školjk, ki jih najdejo v izsušenih rečnih koritih. Glavni vir rumene in okraste barve do rdeče, ki jo Nubijci najbolj pogosto uporabljajo, je jama iz krušljivega kamenja. Rdečo pridobivajo s segrevanjem kamenja, ki vsebuje železove okside. Modro barvo uporabljajo šele nekaj let. To je pigment, ki ga uporabljajo manj kot ostale, prevzeli pa so ga od Arabcev. Ti jih oskrbujejo tudi z zrcalci, ki jih ima zdaj že večina Nubijcev. Preden so začeli uporabljati zrcala, so prijatelji poslikavali drug drugega. Zdaj to počno le, kadar si morajo okrasiti hrbte. Za poslikavo,telesa porabijo približno uro časa. K olepševanju spada seveda tudi pričeska, ki ima obredni pomen in je oblikovana glede na starost in socialni položaj. Barva in olčpšava las je po drugi strani tudi stvar osebnega okusa in ima čisto estetski pomen.
Nenavadna poteza Nubijcev je, da se za razliko od ostalih primitivnih ijudstev ne istovetijo z živalmi, ki si jih slikajo po telesu. Če na primer Nuba okrasi svoje telo z vzorcem leopardove kože, to ne pomeni, da se počuti kot leopard, pač pa mu ta vzorec po njegovem mišljenju le olepša vide^. Etnolog Far.iz.tr-
di, da glavna funkcija poslikave ni simbolična. Njen namen je le poudariti lepoto telesa, ki Nubijcem predstavlja medij umetniškega izpovedovanja.
Okrašujejo se tudi z zapestnicami iz slonovine, trakovi. Ženske si v ušesa rade zatikajo cele vrste trnov, ponašajo se s prstani v nosovih, spodnjo ustnico si predrejo in vstavijo lesen čepek. V zadnjem
, , M
MR
času se lepšajo tudi z novimi pridobitvami, kot so plastične vrvice, stekleni biseri, okoli vratu jim vise piščalke, 'elastike in podobne reči, ki jim jih za drag denar prinašajo Arabci.
Kulturno najboj izvirno je tetoviranje. Nekatera plemena se tetovirajo iz obrednih razlogov, druga iz čisto estetskega vidika. Največkrat tetovirajo plemenske simbole, po katerih je že na prvi pogled možno ugotoviti pripadnost.
Tetoviranje je hkrati tudi neka oblika cepljenja. Majhne zareze omogočijo dostop bakterij in mikrobov, kar povzroči, da organizem razvije protitelesca in odpornost, to pa pozitivno vpliva na zdravljenje kasnejših ran in poškodb, ki so jim domorodci često izpostavljeni.
Med jugovzhodnimi Nubijci se po telesu tetovirajo le dekleta. Možje si tetovirajo obraz, vendar ne le iz estetskih razlogov. Brazgotine nad očmi naj bi izboljšale vid, zareze ob strani čela pa naj bi preprečile glavobol.
Vsako žensko tetovirajo trikrat. Prvič, ko je stara komaj kakih deset ali enajst let. Te operacije opravljajo izredno spretne ženske z ostrim ploskim rezilom in z nekaj bodičastimi vejicami. Postopek se začne z vtiranjem olja na predele telesa, kjer vrezujejo. Ženska, ki tetovira, s prstom zaznamuje obris vrezovanja na naoljenem telesu Nubijke, potem dvigne kožo s trnom in jo odreže. Kri iz rane otre z vejico.
Mlada dekleta prvič tetovirajo v vasi, navadno'v senci velikih dreves. Vrežejo jim le nekaj zarez pod popkom. Drugo in tretjo operacijo opravijo visoko v hribih, kjer jih noben opazovalec ne more motiti. Pri obredu je dovoljeno sodelovati le ženskemu delu družine. Opravijo ga kmalu po prvi menstruaciji. Dekle poklekne na skalo ob vhodu v jamo. Ženska, ki tetovira, sedi na pručici. Dela neverjetno natančno in hitro. Dekletov obraz ne izda nobenega znaka bolečine, vendar dekle skrbno pazi, da se ji vrezuje tisti vzorec, ki si ga je želela. Tetoviranje dekletovega telesa traja kako uro.
POTA
dežurni	m
poročaj	ID
Po dolenjski deželi
• Za zamreženim oknom novomeške postaje milice se je v petek znašel 18-letni Novomeščan P. L. Mladeniču so se v restavraciji Pri vodnjaku nenavadno močno tresle roke, tako da je razbil več pepelnikov pa tudi glas je nekoliko preveč povzdignil. Ne dvomimo, da bo razgovor pri sodniku za prekrške potekal v precej drugačnem vzdušju.
• Med tatovi so tudi taki, ki se razumejo na poljedelstvo, pa ne le na obiranje plodov, pač pa celo na oranje. Eden takih Je v svoji vnemi izpod kozolca Terezije Muhič na Obrhu odpeljal plug. Miličniki sedaj raziskujejo skrivnost vseh sveže preoranih brazd.
• Metličan Alojz K. je bil pred nekaj dnevi na veseliščnem prostoru na Vinomeru, kjer so imeli gasilci iz Betisvojozabavo.ob ročno uro. Kraja bo bolj razumljiva, če zapišemo, da ure ni imel na roki, pač pa v žepu.
Pešca pustil ležati ob cesti
Novomeško sodišče je 36-letnega Janeza Kristana obsodilo na 3 leta zapora — Hudo poškodovani pešec kar dobrih 14 ur ležal brez pomoči_
NOVO MESTO — Potem ko je bila na začetku meseca napovedana sodna obravnava zoper 36-letnega Novomeščana Janeza Kristana na zahtevo njegovega odvetnika preložena, je senat novomeškega sodišča v petek vendarle opravil sojenje, kije med Novomeščani vzbudilo veliko zanimanja. Vsem je še v svežem spominu dogodek iz lanskega 30. decembra, ko je Kristan s službenim avtomobilom zbil pešca in ga, ne meneč se za njegove poškodbe, pustil ležati ob cesti, kjer so ga našli šele čez 14 ur. Pešec je hudim ranam 7. januarja podlegel.
IZTOČIL BENCIN — V noči na 24. september je nekdo iz avtomobila Ivana Janežiča iz Stranske vasi iztočil kakih 20 litrov bencina in oškodoval lastnika za 2.500 din.
OB ŠEST TISOČAKOV — 25. septembra med 7. in 14. uro je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Franca Sta-mflja s Potovega vrha. Neznanec je pregledoval po prostorih in premetaval omare, na koncu pa odnesel 6 tisočakov in še nekaj drobnarij. Neželje-nega obiskovalca miličniki pridno iščeio.
IZGINILE PLOČEVINASTE POSODE — Med 20. in 25. septembrom so iz tovornjaka polpriklopnika, ki je last Avta Kočevje, izginile tri pločevinaste posode, v eni med njimi je bilo tudi 20 litrov motornega olja. Podjetje je s krajo oškodovano za blizu 10 tisočakov.
KJE JE REZERVNO KOLO? — Na parkirišču pri pokopališču v Dolenjskih Toplicah je med 22. in 24. septembrom stal tovornjak Avtoprev-oza iz Ivančne gorice. Njegovo osamljenost je izkoristil tat in odnesel rezervno kolo, vredno natančno 47.059,50 din. Bojda se sledovi za storilcem že kažejo.
OSUMLJEN KRAJE — Delavci novomeške UNZ so prejšnji teden utemeljeno osumili 19-letnega E. J. iz Črnomlja, da je v letošnjem avgustu ukradel radiokasetofon Veri Milič iz Marindola.
Poškodovanega pešca Janeza Vovka je 31. decembra ob 9.10 našel Slobodan Nova kovic., ki je o tem takoj obvestil novomeške miličnike. Pešec je brez pomoči ležal vse od prejšnjega večera pri temperaturi zraka okoli ničle. Miličniki, ki so prihiteli na kraj dogodka, so našli vsega nekaj drobcev desnega smernika in nekaj odkrušene-ga vetrobranskega stekla, vendar dovolj, da so ugotovili znamko avtomobila, ki je zakrivil nesrečo: R—30. Vse ostalo je bil bolj ali manj rutinski posel. 4. januarja so prijeli in priprli 36-letnega Janeza Kristana iz Novega mesta. Preiskava in sojenje sta podrobno osvetlila potek dogodkov, ki kažejo Kristanovo brezsrčnost in brezvestnost, še posebej, ker je Kristan poklicni voznik.
30. decembra popoldne je obtoženec skupaj s sodelavci praznoval bližajoči se prihod novega leta. okoli 18. ure pp
BO OSTAL BREZ ELEKTRIKE?
LAŠČE —Ciril Plut iz Lašč je prijavil miličnikom, da mu je prejšnji teden nekdo iz še nedograjene stanovanjske hiše odnesel dva kolobarja nadvse dragocenega in iskanega PGP električnega kabla po 100 metrov in prav tako dva kolobarja kabla po 50 metrov. Po trgovskih izračunih je Plut ob 55.000 din. toda da dobiš danes tak kabel, ni dovolj le denar.
NEPREVIDNO ZAVIL V LEVO
RAKOVNIK — 15-letni Henrik A. iz Brinja se je 25. septembra peljal s kolesom po regionalni cesti na Rakovniku. Pri odcepu ceste za železniško postajo je, ne da bi nakazal spremembo smeri, zavil na levo, takrat pa ga je že prehiteval osebni avto, ki ga je vozil Andrej Repše iz Krmelja. V nezgodi se je kolesar teže poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 20.000 din.
KABEL NI BIL ZAKLENJEN
LUKOVEK — 26. septembra je 24-letni Florjan Hrastar iz Lokovka prijavil tatvino 280 metrov trižilnega električnega kabla. Po ocenah lastnika je kabel izginil v začetku septembra, spravljen pa je bil v nezaklenjenem prostoru še nedograjene stanovanjske hiše v Mirni peči. Hrastarje ob 43 tisočakov, miličniki pa tatu še iščejo.
IZGINILA PVC FOLIJA
NOVO MESTO — Iz skladišča Krkinega tozda Izolacije v Bršljinu je pred nekaj dnevi izginila 220 kilogramov težki zavitek PVC folije, vredne preko 100 tisočakov. Storilec je moral očitno krepko pljuniti roke.
ZGORELO
GOSPODARSKO
POSLOPJE
GRIBLJE — rinuli četrtek je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Antona Bradariča iz Gribelj. Ogenj je povsem uničil 18 ton sena, 20 ton slame, 5 ton ječmena in 5 kubikov desk. Seveda je zgorelo tudi poslopje, na srečo pa so iz njega še pjavočasno rešili živino in nekaj kmetijskega orodja. Ogenj so pogasili gasilci iz Adlešičev, Krasinca, Podzemlja in Gribelj. Materialno škodo so ocenili na milijon in 500 tisočakov.
1.
TOVOR PRISTAL NA CESTI — 24. septembra je italijanski državljan Franco Ruggeri peljal tovornjak s priklopnikom po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Zaradi neprimerne hitrosti je moral v Podg-račenem zaviti na levo polovico cestišča, če sc je hotel izogniti tovornjakoma, ki sta stala na vozišču. Ravno takrat je nasproti prav tako s tovornjakom pripeljal Božidar Židar iz Zaprešiča. Pri trčenju je Žagarju iz vozila izpadel tovor, tako daje skupne materialne škode za 725 tisočakov.
NA MOKRI CESTI SEJE PRE VRNIL — 57-letni Panče Kirkov iz Skopja se je 25. septembra peljal z osebnim avtom iz Novega mesta proti Ljubljani. Nekje pri Ponikvah ga je na mokri cesti zaradi prevelike hitrosti nenadoma zavrtelo po vozišču, pri tem pa se je vozilo prevrnilo in ponovno postavilo na kolesa. V nezgodi sta se voznik in žena Milka laže poškodovala in so jima zdravniško pomoč nudili v novomeški bol-
je vzel službeno tridesetico in z njo odpeljal sodelavko proti domu na Otočcu. V Ločni je pred hišo št. 2 na dovolj veliko razdaljo opazil pešca Janeza Vovka, ki mu je prihajal nasproti pravilno po svoji levi strani. Navzlic temu gaje Kristan zaradi neprevidnosti zadel s prednjim delom avtomobila in zbil v desno po nasipu. Ne meneč se za nezgodo, je odpeljal naprej, čeprav ga je sopotnica vprašala, ali ne misli ustaviti. Zabičal ji je, naj o nesreči molči. Potem, ko je sopo-, tnico odpeljal domov, je Kristan avtomobil pustil v garaži SGP Pionir, sam pa se je odpravil domov^S sledovi
nesreče je hotel opraviti naslednjega jutra, ko je prišel v službe Najprej je zamenjal steklo razbitega desnega smernika, na njegovo nesrečo pa ni našel prednjega vetrobranskega stekla. S svojim avtom je odšel po steklo v Trst. in ko gaje hotel še isto popoldne zamenjati, so ga ob poškodovanem avtomobilu zalotili miličniki.
Zapišimo, da so se zdravniki ves ta čas borili za Vovkovo življenje, zaradi gangrene so mu amputirali nogo, vendar so bile poškodbe in dejstvo, daje poškodovanec brez pomoči ležal celih 14 ur, močnejše, tako da je Vovko 7. januarja zvečer umrl.
Ob takšnih dejstvih je sodišče poseglo po dokaj strogi zaporni kazni.♦ Kristana je namreč obsodila na 3 leta zapora, mimo tega pa mu izreklo še varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja B kategorije za dobo treh let. Sodba še ni pravnomočna.
B. BUDJA
Med z grenkim okusom
Črnomaljska KZ obsojena zaradi nelojalne konkurence
NOVO MESTO — Zagotovo premore naše gospodarstvo v praksi nešteto bolj ali manj vpijočih primerov nelojalne konkurence posameznih podjetij, največkrat v pehanju za čim večji kupček deviz, mnogo redkeje pa se dogaja, da kakšen tak primer pride tudi pred sodnike. Prav zategadelj je bila prejšnji teden obravnava na.novomeškem temeljnem sodišču, kjer je ljubljanski Medex obtožil nelojalne konkurence črnomaljsko Kmetijsko zadrugo, vredna tolikanj večje pozornosti.
V bistvu je šlo za preprosto zadevo. Lanskega avgusta je KZ Črnomelj z dopisom, ki ga je podpisal direktor temeljne zadružne organizacije Kmetijstvo Niko Požek, pozvala svoje kooperante, ki so bili hkrati tudi proizvajalci medu, naj med raje prodajajo njihovi zadrugi. V istem dopisu so jim za to obljubljali 10-odstotkov višje cene kot pri ljubljanskem Medexu. Vaba je bila seveda dovolj privlačna in tako je 6 pridelovalcev prodalo črnomaljski kmetijski zadrugi 2.885 kilogramov medu.
Vsemu temu je potrebno še dodati, da črnomaljska KZ medu sicer ne odkupuje niti nima sklenjenih kooperantskih pogodb o pridelovanju med na območju Bele krajine, pač pa le HPMedex iz Ljubljane. Ker pa je zadruga lani potrebovala devizna sredstva za uvoz repromaterialov, med pa je cenjen izvozni artikel, se je odločila za sporen nakup hojevega in cvetličnega medu.
Sodišče je ugotovilo, da ima poteza črnomaljske KZ vse znake gospodarskega prestopka, ki ga obravnava zakon o zatiranju nelojalne konkurence in monopolnih sporazumov. Poziv KZ je namreč meril na to, naj poslej prodajalci medu ne oddajo več običajnemu kupcu, pač pa novemu, ki jim je za to obljubil višje cene.. Zaradi tega je sodišče obsodilo KZ Črnomelj na plačilo 70.000 din denarne kazni, Nika Požeka. direktorja TZO Kmetijstvo, pa na plačilo štirih tisočakov.
Sodba še ni pravnomočna.
B. BUDJA
V m m mm m mm MM	M	MM m m m	m
križišču ob življenje
V petek huda prometna nezgoda v Gotni vasi — Voznik podlegel poškodbam, sopotnica pa hudo poškodovana
nišnici. Materialne škode je bilo za 500.000 din.
TRČIL V KOLESARKO — Franc Gazvoda iz Dola pri Metliki se je 27. septembra peljal z osebnim avtom z železniške postaje v Metliki proti mestu. Pred odcepom za Beti je dohitel kolesarko Katico Mužar iz Želebeja in zaradi neprimerne hitrosti trčil vanjo. Mužarjeva se je ob nezgodi hudo poškodovala in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 30 tisočakov.
V OVINKU GA JE ZANESLO — V nedeljo okoli 19. ure je Mariborčan Andrej Cvetežar peljal tovornjak iz Novega mesta proti Metliki. V jrnov-cu ga je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku pričelo zanašati, tako da je trčil v obcestni breg. Voznik'se je v n'e-sreči poškodoval in so mu pomoč nudili v metlišk.em zdravstvenem domu. Materialne škode je bilo za 100 tisočakov.
GOTNA VAS — V petek, nekaj pred polnočjo, je prišlo na križišču v Gotni vasi pri Novem mestu do hude prometne nesreče, ki je terjala življenje 21-letnega Novomeščana Bojana Vente, medtem ko je bila 21-letna Jasmina Dular iz Gotne vasi hudo poškodovana.
Venta je tisti večer ob 23.20 peljal osebni avtomobil iz Novega mesta proti Metliki, že na križišču v Gotni vasi pa je zaradi prevelike hitrosti in neizkušenosti zavozil na levo stran ceste, pri čemer je s prednjim delom vozila zadjl v nasip zemlje. Avtomobil
TRČIL V PRIKLOPNO VOZILO
POLJANE — Ivan Prodan iz Račiče je v soboto zaradi okvare obstal s tovornjakom na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Poljanah. -Vozilo je popravil na bližnjem parkirnem prostoru, nato pa se je hotel ponovno vključiti v promet. Zavil je na nasprotni vozni pas, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom Novosadčan Vukašin Vukov in trčil v priklopnik, kije bil ta čas še na njegovi strani vozišča. Pri silovitem trčenju sta se voznik Vukov in sopotnik Emil Kavgič hudo poškodovala, laže pa še Peter Petrovi iz Pečincev. Materialno škodo so ocenili na poltretji milijon dinarjev.
je ob tem zavrtelo in se je prevrnil. Voznik Venta je ob prevračanju padel iz vozila in se hudo poškodoval, v soboto pa je v novomeški bolnišnici podlegel ranam. Hudo poškodovana je bila sopotnica 2 l-letna Jasmina Dular iz Gotne vasi, ki se zdravi v novomeški bolnišnici.
Materialno škodo ob nesreči so ocenili na 402 tisočaka.
ŠE TRETJA ŽRTEV
NOVO MESTO — Za posledicami hude prometne nesreče, ki se je pripetila.22. septembra na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Grmovljah in o kateri smo obširneje pisali že v prejšnji številki, je v četrtek umrl še 32-letni Milorad Lazarevič iz Goražda. Tako je število smrtnih žrtev v tej nezgodi naraslo že na tri.
DOMAČE TRNJE
• Obstaja možnost, da vse cene naenkrat padejo, toda samo pod enim pogojem — če cenik pade na tla.
• Gospodarstveniki so kot majhni otroci — silno radi se igrajo z ognjem.
• Kaj nam pomaga toliko tovarn za izdelavo bele tehnike, ko pa ne zmorejo narediti hla-_ dilnika za zmrznitev cen.
MARJAN BRADAČ Celje
Med pretepom pograbil za kuhinjski nož
Jože Verče z nožem večkrat zabodel Milana ___________Pečjaka________'
TREBNJE — V soboto popoldne je prišlo do pretepa med 50-letnim Jožetom Vercetom in 23-letnim Milanom Pečjakom (oba sta iz vasi Korita pri Trebnjem), v katerem je bil Pečjak hudo poškodovan in se zdravi v novomeški bolnišnici.
Okoli 15. ure je Jože Verče peljal traktor, naložen s silažno koruzo, po kolovozni poti. Srečal je Pečjaka in kmalu je med njima prišlo do prepira in pretepa, med katerim je Verče pograbil za kuhinjski nož in z njim Pečjaka večkrat zabodel v prsi. Ostale podrobnosti pretepa še raziskujejo.
globtour
turistična agencija
POHITITE!
PROGRAM
ZIHin 84*85
U V PRODAJI
prijave y v/efi poHovalaitah gleMevr
NOVO MESTO, t«l.125-125
LJUBLJANA
n«rk«t,t*l.:213-912 uO*v*tska4.tal.1311-184 PORTOROŽ,tal.:73-396 1BOR,tal.:25-582	BLED,tal.:77-909
CEUt.t*l.123-139	RENT A CAR
NOVA GORtCA, tal.: 24-608 Maximarkat, tal.: 213 - 992
Ivan Pečarič
Instalaterstvo za vodovodno in centralno kurjavo
Krško
Tomšičeva 2
objavlja prosta dela in ngloge
1. vodovodnega inštalaterja
2. inštalaterja toplotnih napav
Pogoji: končana poklicna šola ustrezne smeri, zaželene so delovne izkušnje, delo je za nedoločen čas, dvomesečni poskusni rok.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite najkasneje v roku 8 dni po dnevu objave na naslov: Instalaterstvo za vodovodno m centralno kurjavo, Ivan Pečarič, Tomšičeva 2, 68270 Krško.
Kandidate bom o izbiri obvestil v 15 dneh po izbiri.
672/40-84
Podjetje za ptt promet Novo mesto tozd za ptt promet Krško
objavlja prosta dela in naloge:
dostavljanje ptt pošiljk pri pošti Senovo z enim delavcem
Pogoji:
— ptt manipulant s tremi meseci delovnih izkušenj ali
— popolna oz. nepopolna osnovna šola s šestimi meseci delovnih izkušenj in strokovnim izpitom
— voziniški izpit A in B kategorije.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave pošljite na naslov: TOZD za ptt promet Krško, Gubčev trg 1, Krško, v 8 dneh po objavi oglasa.
671/40-84
Delavski svet
Žito — TOZD jmperial” Krško
razpisuje
na podlagi 112. in 113. člena statuta Žito — TOZD Jmperial” Krško
dela in naloge
Individualnega poslovodnega organa
Za individualni poslovodni organ je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne in posebne pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini
— da ima visoko izobrazbo s 3-letnimi delovnimi izkušnjami pri opravljanju odgovornih del in nalog
— da ima višjo izobrazbo s 5-letnimi delovnimi izkušnjami pri opravljanju odgovornih del in nalog
— da ima organizacijske in samoupravne sposobnosti vodenja in koordiniranja dela v temeljni organizaciji.
Mandat traja 4 leta.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprtih ovojnicah najpozneje v 8 dneh po objavi na naslov: Žito —TOZD ..Imperial”, Cesta 4. julija 86, Krško, z oznako: „Za razpisno komisijo". Vsi prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem sprejemanju vlog.
670/40-84
f J					
8*1		^2 "*			
rokomet
II. ZVEZNA LIGA. ženske, 1. KOLO: NOVO MESTO — ZRIN-SKI 22 : 26 (10 : 14)
Novo mesto: Jerman, Pelko 3, Simončič 1, Kastelic, Sitar, Godler 5, Kramar 2, Jakše 2, Zupančič, Mršnik 9.
V 2. kolu igrajo Novomeščanke v gosteh s Podravko.
SRL, moški, 4. KOLO: ŠOŠTANJ — INLES 28 : 26 (15 : 15)
Inles: Gelze, Držek, Dejak, J. Ilc 5, Lukič I, Tanko'. T. Ilc 4, Ambrožič 3, Mate 11, Fajdiga 2, Šilc, Parezanovič.
USNJAR — DVZ PONIKVE 23 : 21 (13 : 12)
DVZ Ponikve: Jambrovič, Pugelj 3, Bambič, Vrbinc 1, M. Strnad 6, D. Strnad, Doblekar 2, Škantelj, Vujinovič 7, Drab 2, Mirt, Fink.
KRŠKO — JELOVICA 26 : 19 (13 : 8)
Krško: Kastelic, Kekič 6, Junkar, Čapelj 1, Starc 9. Bizjak 3, Avguštin, Šerbec 4, Iskra 1, Rakar 2, Štiglic, Pereč.
LESTVICA: 1. Ajdovščina 7, 3.
Inles 5, 9. Krško 3, 10. DVZ Ponikve 3.
V 5. kolu igrajo: Inles — Usnjar. Lipa — Krško, DVZ Ponikve — Astra Jadran itd.
SRL, ženske, 4. KOLO: 1TAS KOČEVJE — ISKRA ŠENTJERNEJ 21.: 23 (8 : 9)
Itas: Štefanišin, Klarič 3. Fajfar. Novak 1, Abramovič S. Jerič 2, M. Jerič 9, Bejtovič 2, Zalar 4, Saftič, Filipovič.
Iskra: Bohte, Gorenc 3, Dolar 5, Kovačič, Somončič, Turk 3, Rangus 4, Vide 6, Kotar 3, Koš.
LESTVICA: 1. Burja 7 točk. 7. Iskra.4, 12. Itas brez točke;
Pari 5. kola: ISKRA — Šmartno, Jeklotehna —Itas Kočevje itd.
nogomet
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 6. KOLO: VOZILA — BREŽICE 2 : 0 (1 : 0)
Brežice: Rožman, Kranjc, Kos, M. Mirkac, Ratkanjec, Severovič, Povh, N. Mirkac. Suban, Horvat (Hode), Lazanski.
LESTVICA: 1. Kovinar 10 točk. 10. Brežice 5.
V 7. kolu igrajo Brežičani doma s Šmartnim.
ros,
*Wf M*
-i
|I|>MI11
OvOfe,
avo les
ZAČELE S PORAZOM — Rokometašice Novega mesta, novinke v II. zvezni ligi, so v soboto doma izgubile uvodno srečanje z Zrinskim. Igralke trenerja Janeza Štruklja (na posnetku levo) so pokazale počasno in ■ neodločno igro v obrambi in že v prvem polčasu zapravile vse možnosti za zmago. Tudi v akciji na posnetku niso mogle pravočasno preprečiti strela in zadetka. (Foto: B. Budja)
Sobotna igra ne obeta veliko
Poraz novomeških rokometašic na startu II. zvezne lige — V moški SRL __________sprememba	na vrhu — Ženski derbi dobile Šentjernejčanke_______
Kaj reči ob startu rokometašic Novega mesta v drugoligaški konkuren-
ci'.’ Poraz v uvodni tekmi letošnjega prvenstva za mnoge ni bil presenečenje, čeprav ekipa Zrinskega v soboto ni bila nepremagljiva. Bolj kot to pa skrbi slaba igra v obrambi in veliko preveč napak v napadu, s katerimi ne bo moč enakovredno v boj ž ostalimi nasprotniki, še posebno ne v soboto v Koprivnici proti vrsti Podravke, za katero igra tudi bivši up kočevskega rokometa Deličeva.
Vejice ne bodo reševale telesne kulture
Potrditev zapisnika glavna točka dnevnega ______________reda____________
NO VO MESTO — Zagotovo zadnji seji zbora delegatov novomeške ZTKO ne bi bila posvečena nobena posebna pozornost, le ponovno ne bi prišlo do nekaterih zapletov. Resda smo jih na telesnokulturnih zborih v novomeški občini že kar vajeni, a potrpežljivost, strpnost in razumevanje imajo vendarle svoje meje.
Pričakovati je namreč bilo. in to povsem upravičeno, da bo največ razprave namenjene poročilom strokovnih svetov za vrhunski, rekreacijski in šolski šport v občipi. Resda je bilo o lem spregovorjenih nekaj besed, tudi vročih, in da je zbor sprejel le poročili strokovnih svetov ■ za športno rekreacijo in šport v ŠŠD. medtem ko je bila ocena sveta za vrhunski šport zaradi pomanjkljivosti. nedodelanosti in necelovitosti zavrnjena, vendar je, naj se sliši še tako čudno, največ časa požrla obravnava zapisnika predhodne seje. Kritike iz ust nekaterih delegatov so letele na neobjektivnost napisanega, tisti, ki so zapisnik sestavljali, so se izgovarjali, da je „bila tista seja eno samo vpitje in da nihče ni prav vedel, kaj se sploh sprejema". Je potrebno sploh še kaj dodati? Po kopici ponudenih salomonskih rešiev je bi! zapisnik sicer potrjen, potrjena pa je bila s tem tudi resnica, da mnogi, to velja posebej za šport, zlorabljajo demokratičnost delegatskega sistema, ki dobi na takšnih sejah popolno nezaupnico. So krivi le delegati, morda slabo pripravljena gradiva (ki pa, to je zanesljivo, nikoli ne bodo vsem pogodu) ali celo slaba pripravljenost in nesposobnost tistega, ki seje vodi? To so vprašanja, na katere bi veljalo odgovoriti čimprej. Kajti v senci vpitja, uveljavljanja ozkih klubaških interesov in še česa ostajajo včasih točke dnevnih redov, razprave in odločitve, ki so za telesno kulturo neprimerno večjega pomena od, denimo, tega, ali so vejice v zapisniku prejšnje seje na pravem mestu.
B. BUDJA
PARTIZAN VABI
NOVO MESTO — Partizan Novo mesto obvešča starše, da organizira redno gimnastično vadbo najmlajših, in sicer po naslednjem urniku: malčki od 3 do 5 let vsako sredo od 16. do 16.45 in cicibani od 5 do 7 let od 16.45 do 17.30. Vadbo bosta vodili teiesnovzgojni delavki Anica Kosec in Sonja Požar v telovadnici novomeške gimnazije.
PARTIZAN NOVO MESTO
SAH ZA OBČINSKI PRAZNIK
KOČEVJE — V počastitev občinskega praznika je domači SK pripravil tradicionalni medklubski hitropotezni turnir, ki so se ga udeležile vrste Ribnice, Ravne gore ribniške garnizije in Kočevja. Med posamezniki je zmagal Podkoriinik pred Žilevskim, Ivi-čem in Malnarjem, medtem ko je ekipni četveroboj dobilo Kočevje pred Ravno goro in Ribnico.
M. G-č.
RIKO IN DONIT
USPEŠNA
RIBNICA — V 3. kolu II. republiške rokometne lige so rokometaši ribniškega Rika igrali doma neodločeno proti vrsti Grosupljega 25 : 25, medtem ko je Donit v Sodražici gladko opravil z ekipo ljubljanskega Slovana s 24 : 17.
M. G-č.
Varovanke trenerja Janeza Štruklja so sicer prve minute sobotnega srečanja odigrale obetavno, toda ko so namesto mreže kar trikrat zadele vratnico (Mršnikova je zastreljala celo sedemmetrovko), so povsem izgubile glavo. V vsega nekaj minutah je bil rezultat na semaforu 6:0 za gostje, zanimivo pa je. da so te vse zadetke dosegle iz protinapadov. Vse prepočasi so se Novomeščanke vračale v obrambo, v napadu pa vse preveč po-skušalezgolj z igro skozi sredino, kjer so izgubile tudi največ žog. Šele potem,- ko so igralke Zrinskega povedle že z 11:3, je postala igra bolj enakovredna, gostje so upočasnile tempo, kar so domačinke izkoristile in ob polčasu zmanjšale prednost na 4 zadetke. V nadaljevanju je bila tekma bolj izenačena, vendar je bila z-Novomeščanke prednost gostij iz prvega dela nedosegljiva. Tistih vsega 50 gledalcev, kolikor se jih je zbralo v dvorani pod -arofom, pa se vendarle ni moglo znebiti občutka, da so imele Novomeščanke z igro, ki so jo sposobne pokazati, v soboto možnosti tudi za zmago.
MEDNARODNI
ODBOJKARSKI
TURNIR
NOVO MESTO — V soboto, 6. oktobra, se bo ob 9. uri dopoldne začel v športni dvorani 4. mednarodni odbojkarski turnir za pokal Pionirja, na katerem bosta poleg domačega drugoligaša nastopili še ekipi Reke in Monfalconeja iz Italije. Vabljeni!
Že 4. kolo so v soboto odigrali tudi republiški ligaši. Ribničani so ostali praznih rok v Šoštanju, kar je največje presenečenje. Bivši drugoligaši nikakor ne najdejo svoje igre in vse kaže. da bodo imeli trdo delo v boju za naslov prvaka. Med ostalimi rezultati moške lige velja omeniti prvo zmago Krčanov, ki so tako po dveh dokaj nesrečnih porazih vendarle iztržili poln izkupiček.
ELAN — CROATIA 2 : 2 (1 : 2)
NOVO MESTO — Predstavniki v II. SNL so v nedeljo počivali, že med tednom pa so nogometaši novomeškega Elana odigrali prijateljsko srečanje z ekipo Croate iz sosednje Hrvaške. Prvi polčas so sicer dobili gostje, vendar je treba poudariti, da so domačini ta del igrali z rezervnimi igralci. Šele v' nadaljevanju so domačini nastopili v popolni postavi in tudi izenačili rezultat. Strelca za Elan sta bila Petretič in Mesojedec.
M. GORENC
MRVAR TRETJI V MOTOKROSU
OREHOVA VAS — V nedeljo, 30. septembra, je bilo na tamkajšnji motokros stez državno prvenstvo v kategoriji 125 ceni in predzadnja dirka za republiško prvenstvo v kategoriji 250 ccm, v kateri je uspešno vozil tudi član AMK Dolenjska Lovro Mrvar. Osvojil je 3. mesto in v skupni uvrstitvi za klub iz Dolenjskih Toplic zbral 28 točk, kar ga uvršča na tretje mesto.
Papež prvak v gorski vožnji
uspeh novomeškega kojesarja na državnem kolesarskem prvenstvu v ki
Izreden
gors
vožnji — Glivar in Šmajdek za las ob odličje med mladinci
Izreden uspeh miadega Novo-meščana je bilo pravzaprav pričakovati, saj je na zadnjih tekmah pokazal, daje v odlični formi. Nedeljska proga med Beogradom in Avalo, na kateri so najboljši jugoslovanski kolesarji bili boj za državne naslove, je bila za člane in starejše mladince dolga 10 kilometrov, medtem ko so morali maljši mladinci prevoziti 8 kilometrov.
Dirka članov, ki je prinesla novomeškemu kolesarstvu nov velik uspeh, je bila razburljiva in negotova vse do 200 metrov pred ciljem. Že takoj po startu je pobegnil Beograjčan Perič, ki si je skušal na vsak način pred domači-
Za vsega točko ob naslov
Krčan Omerzel v nedeljski odločilni dirki v spee-4wayu le za las zgrešil naslov državnega prvaka — ________________________Negotovo	do	konca_______________________
LJUBLJANA — Nedeljska zabija dirka v speedwayu v Zgornji «iški je bila resnično vrhunec letošnjega prvenstva. Državni prvak ie bil znan tako rekoč šele v zadnji 'ožnji, medtem ko je morala drugega v skupnem seštevku dati šele dodatna vožnja. Kakih 6 tisoč gledalcev, med katerimi je bilo precej Krčanov, ki so spodbujali svojega Pmerzela, je resnično videlo vr-Attnsko predstavo.
| Pred nedeljsko dirko je v skupnem Ntevku za državno prvenstvo vodil *Wlic s 106 točkami pred Kocmutom (104) in Omerzelom (103). Ti trije so korali tudi odločiti, kdo bo letošnji državni prvak. Vse do 10. dirke je tek-toa potekala nekako po predvidevanjih, potem pa so se začeli zapleti. V |'ej vožnji je namreč vodilni Pavlic Padel in si tako zapravil vse možnosti N naslov prvaka. Prvak bo torei vno-
BEOGRAD — V senci tragičnega dogodka, ki seje pripetil v nedeljo med državnim kolesarskim prvenstvom v vožnji na kronometer in o katerem pišemo na drugem mestu, je ostala sobotna gorska vožnja za državne naslove. Mnogi se še spominjajo lanskoletnega gorskega državnega prvestva, ki so ga priredili Novomeščani in 3. mesta Sandija Papeža v članski konkurenci — za Ropretom in Buličem.'Tokrat, v Beogradu, je Sandi prvi pretrgal ciljno vrvico.
mi gledalci priboriti laskavi naslov. Toda taktika Novomeščanov je bila, da Bojane in Smole kontrolirata vsak
vič iz Slovenije, vprašanje je bilo le. ali bo to uspelo lanskoletnemu tretjemu v seštevku dirk za državno prvenstvo. Krčanu Omerzelu, ali pa Kocmutu iz Gornje Radgone. Mnogi si niso mogli kaj, da ne bi že po 12. vožnji naredili začasnega skupnega vrstnega reda. ki je bil videti takle: I! Omerzel 112 točk, 2. Kocmut lil, 3. Pavlic. 110. Za dokončen razplet .pa je bila vendarle odločilna 15. Vožnja, v kateri sta se pomerila Krčan Omerzel in Kocmut. Slednji je dvoboj dobil in si tako priboril 'prednost, ki jo je obdržal do zadnje, 20. dirke.
Skupni seštevek pa je pokazal, da si '2. mesto v končnem obračunu vseh desetih dirk delita Omerzel in Pavlic, zato je bil potreben dodaten dvoboj, Iki pa ga je prepričljivo dobil Krčan in tako osvojil naslov podprvaka.
Še skupni vrstni red po 10. dirkam 1. Kocmut (Gornja Radgona) 117 točk, 2. Omerzel (Krško) 116, 3.
Premočno Pavlič
Minuli vikend je bilo na Grobniku republiško prvenstvo motociklistov
REKA — Zadnji septemberski vikend je na reškem dirkališču Grobnik minil v znamenju bojev slovenskih dirkačev — motociklistov za - naslove republiških prvakov. V kategoriji motorjev do 125 ccm sta nastopila tudi oba predstavnika Avto-moto društva Novo mesto Pavlič in Hmeljak. Na sporedu sta bili kar dve dirki za vse kategorije, zaradi časovne stiske in majhnega števila tekmovalcev pa so dirkalci kategorij do 125 in do 250 kubikov vozili istočasno, saj je prepustnost grob-niške proge po mednarodnih predpisih FIM celo do 40 motociklistov v posameznih štartih. Tako je imel Pavlič možnost neposrednega spopada z vozniki motociklov enkrat večje gibne-prostornine, od katerih ga je v prvi dirki prehitel le Erjavec, v drugi pa še Janežič, medlem ko je bil v svoji kategoriji obakrat prepričljiv zmagovalec, saj je drugouvrščenega Pintarja prehitel za pol kroga. Hmeljak je v obeh nastopih zasedel tretje mesto. Lojze Pavlič si je s tema zmagama in osvojenim naslovom republiškega prvaka priboril najlepše darilo za svoj 35. rojstni dan, ki ga je praznoval te dni.
M. KLINC
V ženski ligi je bil tokrat nedvomno v ospcgdju derbi dolenjskih ekip, kočevskega Itasa in šentjernejske Iskre. Po poročilih našega sodelavca Milana Glavonjiča so Šentjernejčanke popolnoma zasluženo zmagale, saj so ves čas srečanja vodile in pokazale tudi boljšo igro. S to zmago so se rokometašice Iskre rešila mesta pri dnu lestvice. zato pa so Kočevke najne-prijetnejše presenečenje prvenstva, saj doslej v štirih kolih niso iztržile niti ene točke. Očitno v kočevskem klubu nekaj škriplje.
B. B.
DVOJNA ZMAGA ROKOMETAŠEV DOBOVE
BREŽICE — V nadaljevanju prvenstva v II. republiški rokometni ligi sta se v Brežicah pomerili vrsti domačinov in Dobove. Gostje so zasluženo zmagali s 27 : 18(12:8). Največ zadetkov za Dobovo sta dosegla Blažinč 11 in Radanovič9, za domače pa je bil najuspešnejši Bosina s 6 , zadetki. V predtekmi mladinskih vrst so bili prav tako uspešnejši Dobovž čani.
M. FLORJANIČ
poskus bega, medtem ko naj Sandi Papež v skupini čaka na svojo priložnost. Novomeščani, ki jih je v Beogradu vodil trener Janez Jagodic, se niso ušteli. Le nekaj pred ciljem seje od glavnine oddvojila četverica kolesarjev — Papež, Trampuž, Marn in Čubrič in očitno je bjlo, da gre med njimi iskati kasnejšega zmagovalca. Sandi tokrat ni prav nič prepustil naključju. Dvesto metrov pred ciljem si je v silovitem finišu zanesljivo prikolesaril naziv državnega prvaka v gorski vožnji za leto 1984. Smole je uspeh Papeža dopolnil z 8. mestom, medtem ko je bil Bojane 13.
Za las pa so ostali Novomeščani brez medalje v obeh mladinskih konkurencah. Proga je bila precej ozka, v prerivanju v zaključnem šprintu pa Glivar in Šmajdek nista bila dovolj iznajdljiva Tako je med starejšimi mladinci Glivar zasedel 4. mesto. Božič je bil 8., pri mlajših mladincih pa je bi! Šmajdek prav tako 4., medtem ko je Štangelj zasedel 5. mesto.
B. B.
PESTER
NOGOMETNI
SPORED
ŠENTJERNEJ — Šentjernejska Iskra in tamkajšnji nogometni klub organizirata v spomin na požrtvovalnega športnega delavca Derimeta Grgoviča zanimiv nogometni turnir, na katerem bodo nastopile vrste kranjske in šentjernejsbe Iskre ter domačega NK. Turnir bo v soboto, 13. oktobra, pričetek ob 9. uri. Pokal ža zmagovalno ekipo je prispevala novomeška ZTKO.
V četrtek, 18. oktobra, pa bo ob 16. uri zanimiva prijateljska nogometna tekma med domačim Šentjernejem in ljubljansko Olimpijo.
DERBI ALBATROSU
MIRNA — Na tamkajšnjem igrišču je bilo odigrano 2. kolo občinske lige v malem nogometu. Rezultati: Albatros
— Velika Loka 2: 1, VP —Hrastovica 3 : 0, Mirna — Tottenham 7 : 1, Vejer
— Polet 6 : 2.
PIONIRJEVI
ODBOJKARJI
DRUGI
KARLOVAC — V okviru priprav na bližnji pričetek prvenstva v II. zvezni ligfi so odbojkarji novomeškega Pionirja nastopili na memorialnem turnirju Janka Mihaliča-Mihe v Karlovcu, kjer so v konkurenci domačinov. Reke in italijanskega prvoligaša Mantove pokazali odlično igro. Najbolj priča o tem gladka zmaga s i-: 0 nad Reko, ki igra prav tako v II. zvezni ligi. V finalnem obračunu so se pionirjevci pomerili z italijansko Mentovo, v kateri igra kar 10 profesionalcev, in izgubili z 0 : 3. O dobrem odporu Novomeščanov priča podatek, da so v prvem setu osvojili 11, v drugem 9 in tretjem ponvno 11 točk. Za najboljšega tolkača na turnirju je bil proglašen Bojan Vernig iz Pionirja.
Tudi Donit trka na vrata republiške lige
Dušan Andoljšek o vzponu rokometa v Sodražici
SODRAŽICA — Da se ribniškemu rokometu le ne piše tako slabo, kot morebiti kaže po Inlesovi vrnitvi v republiško ligo, potrjujejo rokometaši sodraškega Donita, ki se s svojimi letošnjimi igrami potegujejo celo za sam vrh II. slovenske rokometne lige in vstop v prvo republiško ligo.
Seveda gre največ zaslug za tako skokovit vzpon sodraškega rokometa pripisati štirim imenom, ki so bila še pred kratkim nepogrešljiva v ekipi ribniškega Inlesa: Kljunu, D. Ilc. C. Andoljšku in 25-letnemu Dušanu Andoljšku, našemu današnjemu sogovorniku.
Dušan je z rokometom začel pri dvanajstih in igral pri Inlesu za vse selekcije, od pionirske naprej. Lani je prevzel mesto trenerja v Donitu, letos pa je ponovno začel igrati.
..Imamo zares dobro ekipo, in če prištejem še povratek Boruta Trohe, trenerja, iz JLA, ki bo lahko že prihodnjo sezono tudi igral, potem še zdaleč nismo rekli zadnje besede. Nikar ne mislite, da je 11. republiška liga mačji kašelj. V mjej so vsaj štiri enakovredne in kvalitetne ekipe, ki se bodo borile za vrh: poleg nas še Grosuplje, Prule in Preddvor. Menim, da bi bil za letos uspeh že, če pristanemo na tretjem mestu."
V prvih dveh kolih .je Donit dvakrat zmagal in pokazal dobro igro, seveda gaje prvenstvo šele na začetku.
■ ..Vzdušje v ekipi je dobro, veliko nam pomaga tudi delovna organizacija Donit, s pomočjo katere smo igralci uredili igrišče in okolico. Živimo s krajem in kraj z nami. To pa. ni tako nepomembno spoznanje na poti k uspehom."
M. GLAVONJIČ
Dušan Andoljšek: „Tudi s 3. mestom bi bili zadovoljni.”
ŠPORTNI KOMENTAR
Dirka za ceno življenja
Nerazumljiva neodgovornost organizatorjev nedeljskega kolesarskega prvenstva na kronometer v Beogradu
Le 19 let je ime! Roben Trampuž. Eden najobetavnejših jugoslovanskih kolesarjev, ki naj bi bi! čez štiri leta skoraj s Sandijem Papežem steber naše olimpijske reprezentance, je ostal zapisan kot sedma žrtev v zgodovini jugoslovanskega kolesarstva.
V množici izjav in komentarjev po tragičnem dogodku med nedeljskim državnim prvenstvom v cestni vožnji na kronometer zasluži posebno mesto prva. resda čustvena, a objektivna ocena člana predsedstva. Kolesarske zveze Jugoslavije Zde-neta Malija, ki je takoj po nesreči zahteval odstop funkcionarjev, odgovornih za izvedbo prvenstva. Kajti ni samo nerazumljivo, ampak tudi prav škandalozno in vsega obsojanja vredno, da se v našem glavnem mestu lotimo organizacije tako pomembnega prvenstva, ne da bi poskrbeli za varnost tekmovalcev. Kakšna štiri leta nazaj bo, ko je strokovni svet Kolesarske zveze Jugoslavije ob podtfbni nezgodi, seveda z lažjimi posledicami, sprejel sklep, naj prireditelji dirk za državno prvenstvo v vožnji na kronometer zagotove tekmo na ces-
tah. zaprtih za promet. Tega smo se držali lani v Novem mestu, še pred tem v Kobaridu in Kranju, in le zakaj niso tega upoštevali tudi v nedeljo v Beogradu!? Mar ni bila zadostno opozorilo že prva nezgoda pa za njo še druga, kot da je bila le smrt enega od tekmovalcev tisto, kar je lahko prekinilo dirko?
Kolesarska zveza Jugoslavije bo morala spregovoriti ne le o brezbrižnosti organizatorjev, ampak tudi o odgovornosti uradnega delegata in glavnega sodnika nedeljske tekme. Če verjamete ali ne. tekmovalce, ki so pred startom protestirali zaradi premajhne varnosti na progi. med njimi so •bili tudi Novomeščani, šo zavrnili, češ, če ti ni kaj pogodu, odidi domov.
Stara praksa kaže, da so najboljši domačin raznim športnim prireditvam zveznega in mednarodnega razreda prav manjša mesta, kjer z organizacijo raznih tekmovanj niso zasičeni, kjer se dela in priprav lotijo zares temeljito, predvsem pa ničesar ne prepuščajo naključju. Še posebej ne varnosti tekmovalcev.
BOJAN BUDJA
T,.:V :’:"č
DOLENJSKI LIS'
I P0on\2^AJ^CE'1
^ .^-rnW\00 30°/<
I s popUS
I
■yOM °°
IN CELO VEC...
v Mercatorjevih prodajalnah DOLENJSKE, BELE KRAJINE IN POSAVJA
V ČETRTEK 4., PETEK 5. IN SOBOTO 6. SEPTEMBRA
I
L.
^ jabolčni sirup
MERCATOR
Krško
vino sremiško rdeče 1/1 vino Sremičan 1/1
PODRAVKA, Koprivnica rum 1 /1, vodka Trojka 1 /1
AGROKOMBINAT,
stara cena nova cena
JOSIP KRAŠ, Zagreb Lotos keksi 450 gr
KOESTLIN, Bjelovar otroški keks 500 gr
I
MERCATOR — NANOS — TMI, Postojna mortadela norveška salama m pivška salama M kraška panceta
P MERCATOR — VELEPRESKRBA — TMI, Ljubljana P kare svinjski
p NEOPLANTA, Novi p mesni narezek 210 <_ p jetrna pašteta 200 gr
p MITROS, Sremska P hamburger slanina
|f AGROKOKA, Zagreb jajca »B« pakirana 10/1
Sad
gr
Mitroviča
^ ZLATOROG, Maribor ^ Penil — tekoči detergent p za ročno pranje 1 /2 I
P ILIRIJA —VEDROG, Ljubljana P Vidra — pomivalna krpa V// Vučko — sveča
I
P TUBA, Ljubljana P zobna pasta Dentaform 52 gr p zobna pasta Denicotin 52 gr
^ STEKLARNA, Hrastnik p kozarec za žganje p kozarec za sok P kozarec (grt. 2 kom) kozarec za viski
_____________
p Mercator
^ v KOČEVJU, RIBNICI,
P GROSUPLJEM, TREBNJEM, P MIRNI, NOVEM MESTU, p KRŠKEM, SEVNICI, METLIKI in HRASTNIKU
POSEBNA PONUDBA PROIZVAJALCEV JE V 14 Mercatorjevih prodajalnah
St	
st	
st	
st	156,00
kom	82,80
kom	100,00
t kg	437,33
kg	392,19
kg	449,03
kg	622,29
II, Ljubljana	
kg	482,00
kom	89,73
kom	38,91
kg	317,50 >
kom	175,00
kom	121,26
kom	29,13
kom	92,60
kom	53,77
kom	53,77
kom	19,33
kom	57,49
grt	146,30
kom	45,11
i
109,20 g
I
63,42 p
P
70.00 p
*
352.50 p
316.50 p
316.50 p
500.50 p
I
395,00 p
I
63.50 p
28.00 p
4,
254.50 g
130.00 ^
84.50 p
I
ni
20,50 § 62,00 p
I
37.65 p
37.65 p
12,90 p 45,10 p
103,10 p
o
/O
ljubljanska banka
Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto *
Delavski svet delovne skupnosti objavlja dela oz. naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let, s polnim delovnim časom za
Vodenje poslovne enote za stanovanjsko in komunalno kreditiranje — rti reelekcija
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri ter najmanj 5 let delovnih izkušenj,
2. imeti morajo strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za izvajanje vodenja poslovne enote,
3. imeti morajo moralno-politične vrline, ki se kažejo v uspešnosti dosedanjega dela in
zavzemanju za razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov.
Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in menijo, da bi lahko uspešno opravljali del^' oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili, naj vložijo prijave v 15 dneh po objavi tega razpisa.
Prijavi naj priložijo življenjepis in dokazila o izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev. Nepopolnih in po objavljenem roku prispelih prijav ne bomo obravnavali.
Kandidati naj oddajo svojo prijavo v zaprti ovojnici na naslov: Ljubljanska banka — temeljna dolenjska banka, Novo mesto, Kettejev drevored 1, z oznako: „Za razpis”. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri najkasneje 45 dni po preteku roka za prijavo.
Komisija za delovna razmerja oglaša za poln in nedoločen čas naslednja prosta dela in naloge:
1. v PE Novo mesto: strokovno svetovanje s področja kreditiranja in združevanja sredstev ter vodenje oddelka kratkoročnega kreditiranja,
2. v PE Metlika: zbiranje dinarskih sredstev občanov za 2 izvajalca z 2-mesečnim poskusnim delom. Delo je organizirano v izmeni.
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:	.
Pod 1: da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj Pod 2: da imajo srednjo šolo ekonomske, splošne ali administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj.
Kandidati, ki izpolnjujejo objavljene pogoje in menijo, da bi navedena dela lahko uspešno opravljali, naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po
objavi na naslov:	H
Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka, Novo mesto, Kettejev drevored 1. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri najkasneje 45 dni po preteku roka za
pn*av0'	'	673/40-84
Industrija motornih vozil razvojni inštitut
Novo mesto, Zagrebška c. 18-20 Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas v sektorju izdelave prototipov:
1. — 2 kleparjev
2.-2 ključavničarjev
3.-2 mizarjev
4. — 1 strugarja
5. — 1 avtomehanika
6. — 1 skladišnika
7. — 1 snažilke (dopoldansko delo)
Od kandidatov pod zap. št. 1. do 5. pričakujemo kvalifikacijo v stroki, pod zap. št. 6. kvalifikacijo trgovca, od vseh pa 3-letne delovne izkušnje,-Poskusno delo pod zap. št. 1. do 6. traja 2 meseca, pod zap. št. 7. pa 1 mesec. Kandidatom nudimo zanimivo, kreativno in dinamično (ni traku, ni velikih serij) delo na področju izdelave prototipov počitniških prikolic in avtomobilov.
Prijave je treba poslati v roku 15 dni na naslov: IMV — Razvojni inštitut, Novo mesto, Zagrebška c. 18 - 20. O izidu objavnega postopka bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po objavi tega oglasa.
680/40-84
KZ „Krka” Novo mesto, TOZD „Brazda”,
razpisuje
javno prodajo krav molznic, ki bo v nedeljo, 7.10.1984, na posestvu v Jurki vasi pri Straži, ter naslednjo nedeljo, 14. 10. 1984, na posestvu na Klevevžu pri šmarje-ti, obakrat ob 9. uri.
684/40-84
Komisija za delovna razmerja
Novoles TOZD Sigmat Brestanica
objavlja
uradni popravek
Popravi se besedilo objave (št. objave 663/39-84 z dne 27. 09. 1984), in sicer je pravilno:
1. Skladiščnik materiala (1) za določen čas 6 mesecev.
Vse ostalo je nespremenjeno.
Delavska univerza Brežice
vpisuje
v šolskem letu 1984/85 naslednje izobraževalne oblike:
šole — programe
— visoka šola za organizacijo dela (1. in 2. stopnja)
— za voznike motornih vozil
— za obdelovalce kovin in upravljalce
— osnovna šola za odrasle
Tečaji
— krojenja in šivanja
— za voznike viličarjev
— za kurjače kotlov
— strojepisja
— tujih jezikov
— higienskega minimuma
— varstva pri delu
— vodenje poslovnih knjig
— za voznike čolnov
Po dogovoru organiziramo tudi druge izobraževalne oblike. Vpišete se lahko vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah do 16. ure na Delavski univerzi v Brežicah, Trg dr. Ivana Ribarja 12. Informacije lahko dobite tudi po telefonu (068-62-402).
667/40-84
Komunalno stavbno podjetje „KOSTAK” Krško
objavlja javno licitacijo za odprodajo
osebnega avtomobila R-4 TLS, letnik 1978, neregistriran, v voznem stanju.
Izklicna cena je 60.000,00 din.
Licitacija bo v petek, dne 12.10 J 984, ob 12. uri pri skladišču DO „KOSTAK” Krško v Žadovinku.
Vozilo si je možno ogledati eno uro pred licitacijo. Interesneti morajo vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene.
666/40-84
Komisija za delovna razmerja pri »Surovini”—tozd Celje
objavlja prosto delovno mesto za dela in naloge v poslovni enoti Brestanica
pomočnik poslovodje - 1 delovno mesto
Pogoji: srednješolska izobrazba kovinarske, komercialne ali trgovske smeri, vozniški izpit „B” kategorije, 2 leti delovnih izkušenj. Poskusna doba 2 meseca.
Delo se združuje za nedoločen čas. Stanovanja ni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov:
Komisija za delovna razmerja pri ..Surovini”—tozd Celje, Mariborska c. 63.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
668/40-84
Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled
Bled, Prešernova 32
razpisuje vpis na
Hotelsko fakulteto Opatija-Dislocirani oddelek Bled — Smer hotelirstvo za šolsko leto 1984/85 (I. st. študij).
Pravico do vpisa imajo vsi, ki imajo dokončano srednjo šolo in so v rednem delovnem razmerju.
Vpis bo v soboto, 6. oktobra 1984, na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Bled od 9.30 do 13. ure.
Informacije lahko dobite po telefonu 064/77-331.
669/40-84
Mercator
Mercator — Velepreskrba Ljubljana TOZD Standard, Novo mesto, Glavni trg 3 Delavski svet TOZD Standard
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili
računovodske
Vodje gospodarsko službe
Pogoji:
— višja izobrazba ekonomske, oziroma finančne smeri ali srednja strokovna izobrazba enake smeri in
— 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih
— moralno-politična neoporečnost
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje po zakonu o združenem delu ter zakonu o delovnih razmerjih in imeti organizacijske sposobnosti vodenja.
Naloge se razpisuje za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi oziroma razpisu na naslov Mercator - Velepreskrba-TOZD Standard Novo mesto -za razpisno komisijo.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključenem razpisu.
Komisija za deiovna razmerja TOZD Standard Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas
1. Poslovodje v prodajalni Pogača, Novo mesto 2. dveh prodajalcev tehnične smeri v prodajalni Šentjernej
Pogoji za sprejem:
Pod 1: — visokokvalificirani trgovski delavec živilec
— 5 let delovnih izkuženj v zahtevani stroki
Pod 2: — kvalificirani trgovski delavec tehnične smeri
— 5 let delovnih izkušenj v zahtevant stroki Pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanih pogojih sprejenja splošna služba TOZD Standard 15 dni po objavi. Kandidati pa bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključeni objavi.
Srednja kmetijska šola Grm, Sevno na Trški gori 13, Novo mesto,
razpisuje
javno licitacijo za prodajo:
1. 1 kom silokombajn „Mengelle”
2. 1 kom stiskalnica za grozdje — hidravlična
3. 1 kom stiskalnica za grozdje
4. posodo za vino razna
Licitacija za osnovna sredstva pod št. 1 bo v soboto, 6.
10.	1984, ob 10. uri na posestvu kmetijske šole pod Trško goro, osnovna sredstva pod št. 2., 3., 4 pa v soboto, 13. 10.1984, ob 10. uri na dvorišču gradu Grm, Skalickega 1.
679/40-84
OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) V OBČINI TREBNJE
Po odloku o obvezni splošni deratizaciji v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 24/76 z dne 18.
11.	1976) ter na podlagi odločbe skupščine občine Trebnje — sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti št. 512-2/78-2 z dne 1.10.1984 bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto izvajal deratizacijo v naseljih Trebnje, Mirna, Mokronog in Šentrupert v dneh od 5. 10. 1984 do 11. 10. 1984. Točna navodila in opozorila bodo objavljena povsod, kjer bomo izvajali deratizacijo.
Zavod za socialno medicino in higieno, Novo mesto Mej vrti 5, tel. 21-253 678/40-84
Kmetijska zadruga Krka Novo mesto, TOZD »Brazda”,
je pričela s prodajo kvalitetnih sort jabolk jonatan, zlati de-lišes, aidared, jonagold in gloster.
Prodaja je na delovišču Brezovica pri Šentjerneju vsak dan od 8. do 17. ure, v nedeljo pa od 8. do 12. ure. Kupcem se priporočamo.
Informacije na telefonsko številko 068 32-021.
683/40-84
Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Krško Delavski svet
objavlja
prosta dela in naloge ’
Referenta za transportna in kreditna zavarovanja in izterjavo regresov
Pogoji:
— višja ekonomska izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja ekonomska izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj s trimesečnim poizkusnim delom.
Prosta dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo v 15dneh poobja-vi na naslov:
Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Krško, Trg Matije Gubca 3, 68270 Krško, odbor za medsebojna delovna razmerja in kadrovska vprašanja. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
682/40-84
OBVESTILO
Komite za družbeni razvoj skupščine občine Novo mesto na podlagi 5. člena zakona o vinu (Uradni list SRS, št. 16/74)
DOLOČA ČAS TRGATVE GROZDJA V LETU 1984
Vinogradniki, ki imajo nasade žlahtne trte, ne smejo pričeti s trgatvijo zgodnjih sort (portugalke, rizvanca, šentlovren-ke in gameja) za predelavo in prodajo
pred 6. oktobrom 1984
Cas trgatve je določen na podlagi meritve sladkornih stopenj, ki jo je opravila strokovna komisija na območju celotne občine.
Rok trgatve ostalih sort bo določen oziroma objavljen naknadno.
686/40-84
V skladu z letnim planom Občinska raziskovalna skupnost Kočevje
RAZPISUJE NAGRADNI NATEČAJ za inovacijske dosežke na področju tehničnih, organizacijskih in družbenih inovacij v letu 1985
Natečaj je namenjen spodbujanju inovacijskih dosežkov na področju tehničnih, organizacijskih in družbenih dejavnosti.
1. Na razpis se lahko prijavijo organizacije združenega dela v okviru svoje dejavnosti in občani z območja občine Kočevje.
2. Kriteriji ocenjevanja bodo naslednji:
— izdelek oz. predlog mora biti s področja tehničnih, organizacijskih oz. družbenih dejavnosti
— izdelek mora imeti vgrajene izvirne lastne rešitve ali nove rešitve, ki so sicer znane, a predstavljajo bistveno novost
, — organizacijski predlog oz. inovacijski predlog na področju družbenih dejavnosti mora vsebovati izvirne in uporabne rešitve.
3. Podeljene bodo naslednje nagrade:
1. nagrada .......... 50.000	din
2. nagrada........... 40.000	din
3. nagrada........... 30.000	din
4. Izbiro bo opravil Odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti pri občinski raziskovalni skupnosti.
5. Kandidati naj dostavijo pismene prijave z obrazložitvijo, ki mora vsebovati:
— načrt, skico ali fotografijo, ki daje zadovoljivo informacijo o izdelku
— pismeni elaborat o organizacijskem predlogu
— v čem je izvirnost izdelka oz. predloga
— pridobitve oz. gospodarsko korist, ki jo nudi nova rešitev oz. izdelek.
6. Rok za dostavo izdelkov Odboru za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti je do 30. junija 1985. Izdelke dostavite na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Kočevje, Ljubljanska cesta 25, 61330 Kočevje.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST
KOČEVJE
677/40-84
delovna organizacija
emona merkur
LJUBLJANA.ŠMARTINSKA 130
Komisija za delovna razmerja TOZD
supermarket
Ljubljana, Kersnikova 2,
Vabi k sodelovanju
DELAVCA ZA PRODAJO MESA
Pogoji: KV mesar z delovnimi izkušnjami.
Izbrani kandidat bo sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas in z enomesečnim poskusnim delom. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Emona Merkur, služba za kadrovsko in splošno dejavnost, Ljubljana, šmartinska 130.
O izbiri bomo vse kandidate obvestili v 15 dneh po zaključnem roku za sprejemanje prijav.
Vroče okoli ogrevanja
Trenutno so vroče razprave, peči pa še mrzle
KOČEVJE — Zima je pred vrati, v Kočevju pa je še marsikaj okoli centralnega ogrevanja nejasnega. V marsikaterem bloku še ne vedo, kdaj se bodo greli, kako se bodo greli, oz. če se sploh bodo.
V nekaterih blokih posamezni stanovalci ali več stanovalcev še niso plačali kurjave niti za lani, nekateri pa še ne za kurilno sezono, ki je pred vrati. V več blokih, kjer je sicer urejena napeljava za centralno ogrevanje, stanovalci sami prebijajo dimnike (ker si postavljajo peči), in to nekateri res v dimnike, drugi pa v zračnike, zaradi česar lahko med kurjenjem pride do
Mladi kandidati
Spet več zanimanja za šoferske izpite
RIBNICA — Čeprav cene motornim vozilom in gorivu naraščajo in čeprav velja vozniški izpit za najbolj uspešne že blizu 30.000 din, število kandidatov za vozniške izpite spet narašča. To velja vsaj za ribniško AMD, ki šteje 540 članov.
Letos je AMD Ribnica izvedlo že šest tečajev za voznike motornih vozil in prvič po letu 1979 se je zgodilo, da niso mogli vseh prijavljenih kandidatov spraviti v eno tečajno skupino, se pravi, da je moral del kandidatov čakati na drugi tečaj. Med kandidati jih je kar tri četrt mlajših od 20 let, nad 25 let starih pa je sploh zelo malo.
Jeseni bo AMD pripravilo po ugodnih pogojih tečaje za voznike motornih koles po osnovnih šolah Ribnica, Sodražica in Loški potok. To je potrebno- zato, ker dobiva občinski sodnik za prekrške vedno več prijav za prekrške, kijih zagreše vozniki motornih koles, ker nimajo izpita.
Ribniška avtošola je ponovno registrirana. AMD ima tri ličke in motorno kolo, za učenje traktoristov pa imajo sklenjeno pogodbo z zasebnikom.
M. GLAVONJ1Č
požara. Ponekod so se stanovalci celih blokov odločili, da odpovejo centralno kurjavo, in si sami urejajo peči, štedilnike ali etažno ogrevanje.
Na nedavnem sestanku predsedstev SZDL za mesto Kočevje je bilo pojasnjeno, da bo za Kočevje uvedeno enotno ogrevanje iz osrednje toplarne na LIK. Najprej bo urejena povezava med LIK in Melaminom.
J. P.
TREBANJCA NA GROBNIKU
GROBN1K — Cestno hitrostnih dirk za prvenstvo Slovenije, ki so bile preteklo soboto na Grobniku, sta se iz trebanjskega motokluba udeležila tudi Branko Rokavec in Jože Avgušti-nčič. Medtem ko jt sledni odstopil, je B. Rokavec v kategoriji super bičke nad 250 ccm zasedel odlično 3. mesto. Rokavec bi bil morda še boljši, ko bi v prvi vožnji ne odstopil, saj je v drugi zasedel 2. mesto in skupno tretje.
DOBILI
PRIZNANJE
Za dan pionirjev sta našo šolo obiskala borca Ema Muser in Martin Pavlin. ki sta nam predala priznanje OO ZZB Novo mesto za ohranjanje revolucionarnih tradicij. Metod Krvina pa je podelil bronaste značke naj-prizadevnejšim gasilcem.
INGRID ŠIŠKO OŠ Šentjernej
NAŠI NAČRTI
Na sestanku oddelčne skupnosti smo učenci 7. a sprejeli delovni načrt. Sklenili smo. da bomo zbirali papir, pogozdovali, delali na vrtu in si med seboj pomagali pri učenju. Pogovarjali smo se tudi o disciplini in sklenili, da bomo resnejši.
SIMONA JERMAN OŠ Semič
Št. 40 (1834) — 4. oktobra 1984
DOLENJSKI LIST
21
\ ti tJ # išilJ ti U i i \ ! f iHI f
m f
flit
UGODNO PRODAN >r M KOS DUO 8 mm •
tedenska
m
Četrtek, 4. oktobra — Frančišek Petek, 5. oktobra — Marcel Sobota, 6. oktobra — Bruno Nedelja, 7. oktobra — Dan topništva Ponedeljek, 8. oktobra — Pelagija Torek, 9. oktobra — Abraham Sreda 10. oktobra — Zlatko Četrtek, 11. oktobra — Emilijan
LUNINE MENE
10. oktobra ob 0.58 — ščip
BREŽICE: 5. in 6. 10. ameriški film No. 1 — ljubi in ubija. 5. 10. francoski film Ljubke sorodnice. — 7. in 8. 10. francoski film Razkropite se, kaj zijate. 9. in 10. 10. francoski film-Ob-račun pri trgovini.
'ČRNOMELJ: 4. m 7. 10. hongkon-ški film Gromoviti tiger. 5. in 7. 10. francosko-angleški Ulm Tessa, čista žena. 9. 10. ameriški film Otok dr. Moroja. II 10. jugoslovanski film Človek s štirimi nogami.
DOLENJSKI TOPLICE: 5. in 7. 10. ameriški film Sled za prekletimi.
KOSTANJEVICA: 6. 10. francoski film Labirint. 7. 10 ameriški film Arabske avanture.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 4. 10. filmsko gledališke — ameriški film Meja na Riu Grande. Od 5. do 7. 10. ameriški barvni film Vrnitev Jedija. 6. 10. matineja—japonski risani film Palčica. 10. 10. ameriški barvni film Caboblanko. 11.	10.
filmsko gledališče — ameriški barvni film Mož, žena in otrok.
KRŠKO: 4. 10. nemški film Letovanje na Ibici. 5. 10. francoski film Zgodba o dekletu O. 7. 10. japonski film Kataklizma ob 15.309. 10. ameriški film Orožje na ramo! 10. 10. ameriški film Hiša groze. 11. 10. nemški film Zgodnja zrelost.
TANOVAfMJA
DAM 10.000 din nagrade tistimu, ki mi odda ali priskrbi skromno sobico, takoj vseljivo. Telefon 25-206, od 14. do 15. ure.
ODDAM sobo v Novem mestu dekletu, po dogovoru tudi za delno pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (5796/84).
Diplomirana ekonomistka nujno potrebuje garsonjero, ali sobo z možnostjo kuhanja, v Novem mestu. Pirc, Cvetlična 6, Brežice, telefon 61-003, po 16. uri.
SOBO in kuhinjo, opremljeno v Brežicah oddam brezplačno za dobo 6 mesecev. Pismene ponudbe pošljite pod šifro: UGODNO * TRIČLANSKA DRUŽINA najame stanovanje v Novem mestu ali okolici. Ponudbe na telefon 24-246, popoldne.
Motorna vozila
TOMOS 15 SLC prodam. Anton Kos. Šentjrurje 12, 68216 Mirna peč.
R 4 GTL, letnik 1983. prodam. Telefon 21-575.
ŽABO (citroen), letnik 1968, po delih prodam. Drago Glavič, Rakovnik 10 pri Birčni vasi.
R4TLS, letnik 1979, prodam. Pinc-olič, Kostanjevica, telefon 69-772.
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, ugodno prodam ali zamenjam za njivo, gozd ali vinograd. Informacije na telefon 25-841, po 15. uri.
R 4, letnik 1977, ugodno prodam. Eerkolj, DobravicS 23, Šentjernej.
PRODAM Z 101 S, letnik 1978. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Telefon 20-439
GOLF — J, letnik 1977, prodam. Mrtvice 9, Leskovec, telefon 72-444.
FIAT 125 P, letnik 1979 prodam. Telefon 24-144.
MOTOR VFZ 250, letnik 1979, prodam. Jože Konda, Gradnik 9, Semič.
GOLF, lepo ohranjen, prodam. Informacije na telefon 21-946, LADO.
RENAULT 4 TLS, letnik 1979, ugodno prodam. Informacije na telefon 25-359.
Z 101, letnik 1980, prodam. Švajger, Otočec 55.
126 P, letnik 1981. prodam. Tel. (068) 40-216.	'
ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. Telefon 25-562.
R 4, letnik 1978, prodam za 17 M. Telefon 25-370.
ZASTAVO 850, letnik 1981, prodam. Telefon 51-460.
Z 750, letnik 1978, prodam. V Brezov log 33, Novo mesto, telefon (068) 24-984.
Z 101, letnik november 1977. ugodno prodam. Tone Draginc, Dob-ravica 11, 68310 Šentjernej.
Z 750, letnik 1977, v celoti obnovljeno, prodam. Registrirana do julija 1985. Franci Bojane, Uršna sela 82.
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Zdravko Turk. Straža 159, 68351 Straža.
ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979, prevoženih 44000 km, rdeče barve, dobro vzdrževano, prodam. Telefon 23-334, od 7. do 14. ure.
LADO kombi, letnik 1982, prodam. Brusnice 100, telefon 85-90i6, dopoldne.
ZASTAVO 750, letnik 1979, dobro ohranjeno in dve novt traktorski gumi 11 x 28 prodam. Selak. Luterško selo 13, Otočec.
PRODAM karamboliran FORD TAUNUS, letnik 1971. Telefon 85-989, popoldne.
Z 750, letnik 1972, skupaj ali po delih prodam. Velika Cikava 11, Novo mesto.
R 4, letnik 1980, prodam za 170.000 din + davek. Informacije popoldne na tel. 21-774.
PRODAM karambolirano Z 750, letnik 1975. Cena 6 M. Družinska vas 41/a. Šmarješke Toplice.
PRODAM Z 750, letnik 1978 in 1979. Pavel Jevnikar, telefon 49-082. popoldne.
ZASTAVO 101 GTL, staro 10 mesecev, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Kličite dopoldne 22-170. popoldne 25-167.
Z 750, letnik 1976. ugodno prodam. Tel. 20-584.
NOVO Z 101 GTL 55, še neregistrirano, prodam. Tel. 20-584.
Z 101, letnik 1977, prodam. Marjan Kralj, Gor. Kamence 23, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (v. d. glavnega urednika in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek. Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič, Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto)
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretarja za informacije IS skupščine SRS (št 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novo mesto 52100-603-30624 — Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
JUGO 45, letnik 1982, prodam. Jože Medle, Žabja vas 43, Novo mesto.
GOLF, letnik 1980, prodani. Telefon (068) 44-593, po 14. uri.
Z 750 LC, letnik 1979, obnovljeno, prodam. Cena 13 M. Janez Smrekar. Grad Struga, 68222 Otočec, telefon 85-166.
DIANO, letnik 1977, prodam. Informacije po tel. (068) 82-106.
NOVO ZASTAVO 750 LE prodam. Branko Požek, Gorenjci 3, telefon 57-704 dopoldne, zvečer 57-730.
MO TORNO KOLO MZ 150 ccm, letnik 1977, prevoženih 4200 km, ugodno prodam. Milan Zagorc, Orehovec. Kostanjevica, tel. 69-708, dopoldne.
ZASTAVO 750, letnik 1981, 30.000 km. dobro ohranjeno, prodam. Kreši-mir Macan, 21. oktobra 17 a, Črnomelj, tel. 51-943.
PRODAM ŠKODO 120 L, letnik 1979. Miro Žagar, Laze 12, Uršna sela.
ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Janežič, Daljni vrh 3, Novo mesto.
PRODAM RENAULT 12 TL, letnik 1974. potreben manjših popravil. Tel. (068) 68-470 ali po 19. uri tel (068) 67-218.
PRODAM R 4 letnik 1976 registriran do oktobra 1985. Grdin Dušan. Adamičeva 18 Novo mesto.
UGODNO PRODAM ČZ 175 EN-DURO. Igor Žabkar, Ul. talcev 1, Kostanjevica.
PRODAM AVTO ZAPOROŽEC, letnik 1976. Marjan Bratkovič, Vrh 26, Šentjernej.
ZASTAVO 750 EL, dobro ohranjeno prodam. Ogled vsak dan. Avdo Džananovič, Šegova 8, Novo mesto, tel. (068) 24-777.
PRODAM 126 P, letnik 1982, ali zamenjam za večjega, Jože Škrbec, Jugorje 4, Brusnice.
ZASTAVO 101, letnik 1975, oranžne barve, prevoženih 63000 km, pločevina obnovljena, ugodno prodam. Ivan Žagar, Dolga vas, n. h., 61330 Kočevje.
PRODAM karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1977, poškodovana streha in desna vrata. Janez Dragan, Mirna 161.
125 PZ zamenjam za gradbeni material. Ponudbe zvečer na tel. 346-591.
AMI 8 po delih ugodno prodam. Franc Štupar. Mestne njive 12, Novo * mesto.
PRODAM Z 101 C. Informacije od 6. do 14. ure. Tel. 21-358.
PRODAM NVARTBURG, letnik 1978. Jel. 72-701. Krško (ves dan).
UGODNO PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1980. Janez Cimerman, Zadružna 2, Črnomelj.
ZASTAVO 750, letnik 1971, neregistrirano, nekoliko obnovljeno, prodam za 2M in čelado M PA Agordo za 1 M. Jože Prešeren, Zagrad 6, Otočec.
PRODAM NVARTBURC, letnik 1975, po zelo ugodni ceni. Anton Kočevar, Lipovec 8, 68333 Semič.
PRODAM FIAT 850 šport coupe, letnik 1972. Teleton: 20-228.
PRODAM obnovljeno Zastavo 101 L, letnik 1976. Delno plačilo možno tudi s kreditom. Telefon (068) 72-875, popoldne.
PRODAM Diano. 6, letnik 1987. Dominic (DOM1N1Č) Ivo, Družinska vas "89. Šmarješke Toplice, telelon 84-960.
PRODAM R12, letnik 1974, registriran do maja 1985. Tel.: 23-575.
»H:::::::::::::::::::::::::::::::::::::;:
ji Kmetijski stroji jj
PRODAM traktor IM J 533 Fer-guson. Povšič, Trščina 6, Tržišče.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič (18 KS) ali zamenjam za težjega. Branko Kolenc, Dol. Kamence 61/b, Novo mesto.
PRODAM traktor Ferguson '540. Telefon 69-100.
PRODAM novo kabino za unive-rzal. Naslov v upravi lista.(5698/84):
VARNOSTNI LOK s streho za traktor 539 Ferguson prodam. Franc Fajdiga, Lipovec 2, Semič.
PRODAM
PRODAM lesen ribiški ali lovski čoln. star dve leti. Tasič, Breg 20, Novo mesto.
PRODAM avtomobilsko prikolico, malo rabljeno, po ugodni ceni. Ivan Novak. Zajčji vrh 19, Novo mesto.
DOBERMANE, stare 2 meseca, vrhunske pasme, prodam. Tel. (068) 21-477 od 6. do 6.30 in od 15,30 do 17. ure.
PRODAM avtoradio Becker. Tel. 21-013.
PRODAM strešno okno dimenzije 100 x 100 cm, novo. Jože Baželj. Prisojna pot 14, Novo mesto.
PRODAM barvni televizor za 3,5 M. Tel. (068) 24-259.
ZAMRZOVALNO SKRINJO, rabljeno, prodam. Jože Kalin. Dol. Gradišče 17, Šentjernej.
SPALNICO in kuhinjski kot poceni prodam. Tel. 24-306.
RABLJENO PEČ za centralno (1VAR 20.000 kal) in bojler (ločeno), oboje brezhibno, prodam za 35.000 din. Franc Derganc, 68333 Semič 3, Tel. (068) 56-226.
PRODAM enofazni hidrolor. Jože Dular, Srebrniče 5, Novo mesto.
PRODAM 10 t hlevskega gnoja in motor M 14 prevoženih 2000 km. Martin Grandovec, Vrh pri Ljubnu 17, Novo mesto.
GLASBENI CENTER Benvtone prodam. Tel. 85-937.
PRODAM termoakumulacijsko peč 3 K W, rabljeno eno sezono, ter skoraj nov pisalnrstroj. Žlembergar. Zabrdje 16, 68233 Mirna.
PRODAM dva mini kompleta znamke Sanyo, japonske izdelave (2 x 30 W). Cena po dogovoru. Jože Golobič, Do1ž 9, Novo mesto.
PRODAM mlin kladivar — robkal-nik LIFAM. star 10 mesecev, v brezhibnem stanju, po ugodni ceni. Tel (068) 44-090 popoldne. Stane Kravcar, Cesta Gubčeve brigade 18, Trebnje.
GUME SAVA SEMPERIT (145 x 13), 1 A kvaliteta, prodam. Tel. (068) 85-107.
ŠTEDILNIK Gorenje (4elektrika, 2 plin, električna pečica, plinska peč Super Ser, 170-litrski hladilnik z. zamrzovalnikom, potreben popravila, 2 plastični cisterni po 100 1 (novi) in oljni gorilec Calomat (nov) ugodno prodam. Florjančič, Muhaber 17 a. Novo mesto, tel. 24-513 popoldne - zvečer.
PRODAM 4 gume z zračnicami 8,25 x 15-16, platin, nove. Tel. (068) 51-866.
UGODNO PRODAM dve zimski gumi 135 x 15 z obroči. Rafael Kostanjšek, Kostanjek 28, Krško.
PRODAM večjo količino koruze v vrečah. Naslov v upravi lista (5695/84).
TRAJNOŽAREČO peč in električni bojler (50 1) prodam. Stane Jarc, Prečna 24, Novo mesto.
PRODAM dva prašiča po 100 kg domače reje. Stara vas 22, Škocjan.
SREBRNO POLARNO LISICO (ovratnik, kučma) prodam. Telefon 24-006, dopoldne.
PRODAM diatonično harmoniko izdelave Ivana Kapša (Cis, Fis, H). S. Konda, Gradnik 9, Semič, telefon (068) 56-130 im. 201.
POCENI PRODAM jabolka iz kmečkega vrta nekaj za obiranje, drugo za predelavo. Hudoklin, V Brezov log 3, Novo mesto, ali telefon 24-957.
PRODAM 4-letno kobilo, pripušče-no, z žrebetom. Anton Sladič, Trebelno 3, Mokronog.
PRODAM kravo ali telico, obe breji 6 mesecev, in motorno škropilnico Panonija. Angela Lavrič, Primštal 5, Trebnje.
PRODAM DVODELNO OKNO, zastekljeno (120 x 120), in sobna vrata, Seničar. Dol. Kamence 61, Novo mesto.
PRODAM Končarjev štedilnik in hladilnik za 25.000 din. Turčin, Germova 4, Novo mesto.
PRODAM motorne žage Stihi 3 kom. 045 in 1 kom. 038. Mačkovec 6, Novo mesto.
ŽREB1CO, staro 6 mesecev, prodam. Dular, Vavta vas 12, 68351 Straža.
PRODAM domač jabolčni kis iz neškropljenih jabolk. Paučič, Ljubljanska 4, Novo mesto.
PRODAM kračo, staro 4 leta, težko 550 kg. Perše, Brezovica 31, Šmarješke Toplice.
PRODAM sedem ivernih plošp. Alojz Novak, Potov vrh, Petelinjek 61, Novo mesto.
PRODAM zimska jabolka za obiranje. Tomič, Loke 10 pri Straži.
PRODAM trajnožarečo peč in krzneno jakno — kitajsko jagnje, številka 42 -44, na dva obroka. Zagrebška 21, Novo mesto, telefon 22 - 456.
PRODAM peč za centralno ogrevanje (25,5,KW) za. 10.000 din. Jože Kastelec, Šentjošt 9, 68000 Novo mesto, telefon 43-722.
UGODNO PRODAM obleko iri bundo za dečka 12 in 15 let. Naslov v upravi lista (5697/84).
PRODAM navadno harmoniko znamke Kueler (A. Dt G). Jože Vivo-dinac, Cerov log 13,-Šentjernej.
NOSEČNIŠKI PLAŠČ, moderno krojen, številka 40, ugodno prodam. Telefon 25-986.
BENCINSKI BETONSKI mešalec, ohranjen, prodam- Tel. 24-590.
PRODAM otroško posteljieo z jogijem in otroško kolo. Telefon 24-427.
PRODAM gumi voz 12 Col, primeren za traktorsko ali živinsko vprego. Ivan Avguštin, Sp. Dole 7, Krško, telefon 71-136.
PRODAM novo motorno žago , znamke husgvarna. Naslov v upravi lista (5699/84).
PRODAM mlado kravo simentalko. Globevnik, Škocjan 2.
PRODAM cirkular z trofaznim motorjem in 40 m2 stenske obloke 7 cm - smreka, po ugodni ceni. Zorič. Šutna 35, Podbočje.
PRODAM ovce (večje število). Prodaja bo v soboto in nedeljo v Dragah. Cenjenim kupcem se opravičujem zaradi neljubega dogodka prejšnjo nedeljo. Rafael Švigelj, Bočka 2, Metlika.
PRODAM raztegljiv kavč z mehanizmom in dva fotelja (rjav pliš) staro eno leto, za 45.000,00 din. Telelon (068) 23-217.
ŽREBICO, staro 7 mesecev, prodam. Smolenja vas 11, Novo mesto.
PRODAM sadike žive meje. Pokor-ny. Novo mesto. tel. 24-289.
mal, star leto m telefonu 69-500, PRODAM dva jarkice hisex. Stano oj»-Loka (64220).
PRODAM malo vinski sod (27hl). Gaberje 57, Dobri
Inf
me
ca
kinoprojek-uper in nor-ormacije po
stare rjave Log 9, Skf-
rabljen hrastov Feliks Pograjc,. za pri Ljubljani,
telefon (061) 641-023, zvečer.
KUPIM
KUPIM pletilni stroj. Ponudbe pod šifro: PLETILNI STROJ.
KUPIM povečevalnik »DURST B—30« črnobe.l. Ponudbe na naslov: Robi Kupec, Marjana Kozine n. h. ali na tel. 21—590.
KUPIM star šivalni stroj (neelekt-ričen) znamke singer ali pfaf, lahko tudi z manjšo napako. Martin Kočevar, Marjana Kozine 20, Novo mesto, telefon 23-400.
VHODNA VRATA z leso in ograjo za vrt kupim. Naslov v upravi lista (5693/84).
KUPIM dobro ohranjeno ali novo šasijo za R 4. Stane Žabkar, Ul. talcev 1, Kostanjevica.
PEČ, termoakumulacijsko (3-4 KW), kupim. Telefon 44-206, interna 20, dopoldne.
KUPIM samonakladalko 16 ali 17. Marija Mesojedec, Češčavas 19, Novo mesto.
KUPIM starejšo hišo ali gradbeno parcelo v Novem mestu ali okolici. Ponudbe na telefon 23-209.
POSEST
VINOGRAD na Dvoru dam v najem za daljšo dobo. Telefon (068) 84-134.
PRODAM parcelo (približno 2 ha) v Prapročah, primerno za gradnjo. Informacije med tednom na telefon (061) 50-743, zvečer, soboto in nedeljo v Prapročah 6 pri Straži.
UGODNO prodam vinograd v izmeri 10 arov v Vinjem vrhu. Naslov v upravi lista (5694/84).
UGODNO prodam 6 arov vinograda in 6 arov košenice, primerno za gradnjo zidanice, v neposredni bližini Dolenjskih Toplic. Informacije na telefon (061) 342-496.
RAZNO
NA DOLENJSKEM ali v Beli krajini vzamem v najem večji prostor ali dva manjša (klet, opuščen hlev ipd.), primerna za mirno glasbeno ustvarjalnost. Telefon (068) 23-174.
STAREJŠA ZAKONCA brez otrok sprejmeta samsko upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Regina, Dol. Kamence 5, Novo mesto.
RIBIŠKO PALICO (teleskopko) sem pozabi) pri Otočcu. Prosim najditelja, če mi jo proti nagradi vrne, ker mi je drag spomin. Ivan Zagorc, Volčičeva 3, Novo mesto.
V VARSTVO vzamem otroke. Telefon 25-492.
ČRNOMALJCI VABIJO NA MIRNO GORO
ČRNOMELJ — Črnomaljski planinci pripravljajo ob svojem dnevu 7. oktobru na Mirni gori proslavo s kulturnim programom. Odhod na Mirno goro bo v nedeljo, 7. oktobra, izpred vrtca Čardak v Črnomlju ob 7. uri, izpred penziona Smuk v Semiču pa ob 8. uri. Ob II. uri se bo na Mirni gori pričela proslava ob 30-letnici tamkajšnjega planinskega doma, v prostorih domajja bo filatelistično društvo iz Črnomlja pripravilo razstavo znamk o naravi. planinsko društvo pa o 33-letnem delovanju svojih članov. Hkrati bo ustanovni sestanek planinske sekcije COS Semič. Vabljeni so tudi ljubitelji planin izven črnomaljske občine. Vsi bodo dobili značke, družine pa še posebne diplome. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Če bo dež, bo na Mirni gori le seja upravnega odbora ter podelitev priznanj uslužbencem v društvenih gospodarskih objektih, ki pa se je planinci lahko prav tako udeležijo.
JOŽE TURK. Gotna vaš. Novo mesto, prepovedujem kakršnokoli delanje škode ali prilaščanje v Gotni vasi, Vinarebri in na Kozjem vrhu. Kdor tega ne bo Upošteval, ga bom sodno preganjal.
ANTON KASTELIC iz Velike Sevnice 14 preklicujem besede, ki sem jih neupravičeno izgovoril 6. 9. 1983 in 29. 6. 1983 na račun MILENE ZUPANČIČ in VIKTORJA ZUPANČIČA iz Velike Ševnice 8. in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe.
ANTON JAKŠE, Orehovica 38, skrbnik D. Heur Vite, Hrastulje 8, preklicujem vsako kupno pogodbo, ki je bila sklenjena samo z Vito, za neveljavno.
ANA TRLEP, Gor. Selce 12, Dobrnič, se javljam na preklic hčerke Anice in izjavljam, da sem lastnica premičnin in nepremičnin jaz, ona je le solastnica nepremičnin, zato je njen preklic neveljaven.
ANA ŠUŠTERŠIČ,Veliki Potilju-ben 23, Uršna sela,'opozarjam Karolino ZUPANČIČ in moža iz Vel. Pod-Ijubna, naj ne širita lažnih govoric in žaljivk o meni. Prosim, da fSreCTiče-ta vse lažne govorice, sic^f jih bom sodno preganjala, hkrati opozarjam vse vaščane, naj se ne lastijo in izkoriščajo pašnikov, njiv in gozdov pokojnega Viktorja Bukovca.
rfrv
m:
Dragemu bratu ALOJZU BREZOVARJU iz Dol. Straže iskreno čestitajo za minulo praznovanje ob 50. rojstnem dnevu in mu želijo veliko zdravje. Sestra in brata z družinami.
V soboto bo praznovala svoj življenjski-praznik draga mama ANICA PLANTAN iz Vel. Cerovca 19. Ob praznovanju ji iz srca želimo vse najlepše, predvsem pa zdravja. Čestitke veljajo tudi očetu za minulo praznovanje. Hvaležni otroci. Hermina in Marko pa jima pošiljata koš poljubčkov.
Te dni praznuje 75. rojstni dan MARIJA GAZVODA s Pristave, stanujoča v Podgradu. Za visoki jubilej ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let med svojimi dragimi. Vsi, ki jo imamo radi.
^OBVESTILA I
STRANKE obveščamo, da bomo prodajali enoletne rjave kokoši — ne-snice za1 zakol ali nadaljnjo rejo. Prodajati bomo začeli 5. oktobra 1984. Stane ZDRAVJE, Zalog 17, telefon 24-594.
SERVIS CANDY Janez Močnik, Novo mesto, telefon 22-668.
SNEGOBRANE za vse vrste kritin vam dobavlja in montira Obrtna delavnica Daneta MIŽIGOJ A iz. Krškega, telefon (068) 71-637 od 20. do 22. ure, razen vikenda.
KS Ljubečna Cei;e
klinker
keramične
pioščice
(063) 33—421, 31-866
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata
LEOPOLDA
KMETIČA
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter DO Komet in Dolenjka za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti, za izrečeno sožalje in kakršnokoli pomoč. Iskrena hvala dr. Špecovi in med. sestri Plutovi, ki sta pokojnemu posvetili vso skrb med boleznijo, govorniku za tople besede slovesa, godbi na pihala in duhovniku za lepo opravljeno pogrebno svečanost. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi Črnomelj, dne 21, septembra 1984
ZAHVALA
Ob boleči in tragični izgubi našega dragega
p. PETRA VRTAČIČA
župnika in predstojnika v Dobovi
se iskreno zahvaljujemo škofu dr. Francu Krambergerju za pogrebno slovesnost, msgr. Alojziju Turku, beograjskemu nadškofu in dr. Stanku Leniču za slovo v imenu ljubljanske nadškofije, gen. vikarju Metodu Pirihu za slovo v imenu koprske škofije, dekanu g. Ediju Eberlu in prijatelju g. Romanu Kavčiču za slovo v imenu novomeške dekanije, sobratom duhovnikom in sobratom frančiškanom za udeležbo na pogrebu, p. provincijalu dr. Mihaelu Vovku za poslovilni govor. Naj bo na tem mestu ponovno izražena zahvala reševalcem gasilske enote iz Novega mesta, novomeškemu pogrebnemu zavodu za prijazno naklonjenost in postaji milice iz Novega mesta za urejanje prometa ob pogrebu. Zahvala še dobovskim faranom, sorodnikom, prijateljem, pevcem, godbenikom, vaščanom, posebno Kaplanovi, Meničevi in Karlu Tramtetu. Vsem, ki ga hranite v lepem spominu, iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
STEVA PETROVIČA
iz Trebnjega
se zahvaljujem dobrim sosedom za pomoč ter sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice in zdravstvenemu osebju ZD Trebnje. Prisrčna hvala vsem trem govornikom za poslovilne besede, godbenikom in lovskim tovarišem ter kaplanu ža lepo in ganljivo opravljene obrede.
Žalujoči: žena Marija, brat Stojan in sorodniki
Trebnje, Kukunjevac, Pakrac, Beograd, Kranj, Ljubljana, 25. 9. 1984
Kako se izgublja na koncu nje kamniti plot. tvoja življenjska pot. a ti ne moreš več mimo. ulica slepa, gluha. ne moreš več nazaj.
ZAHVALA
Ob tragični in boleči izgubi našega dragega moža, očka, sina, brata in zeta
1 VIKTORJA ZUPANČIČA
roj. 1957
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkem trenutku stali ob strani, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, našega dragega Viktorja pa v tako velikem številu spremili na zadnji poti in njegov prerani grob zasuli s cvetjem in venci. Posebej se zahvaljujemo dr. Macanu za takojšnjo pomoč. Najlepša hvala pokojnikovim najbližjim prijateljem in sodelavcem za organizacijo pogreba, vsem trem govornikom za poslovilne besede, tov. Janiju Stepanu, mojim sodelavcem iz IMV-družbena prehrana, sodelavcem Lekarne Novo mesto, sosedom z Zadružne c. v Črnomlju in Gabra pri Semiču ter vsem sorodnikom in znancem, pevcem in kaplanu za opravljeni obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala!
V globoki žalosti: žena Dragica s sinčkom Dejanom, oče, mama, brat Janez, sestra Zofija z družino,
tast, tašča ter ostalo sorodstvo
Rožni dol, Črnomelj, ČJaber pri Semiču, Novo mesto
Ljubil si vse. kar obdajalo te je. v gozd si rad zahajal, kjer je ugasnilo tvoje mlado življenje. In vse bolj osamljene naše so poti. odkar v temnem grobu počivaš, Jože, ti.
ZAHVALA
V 25. letu nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, stric in nečak
JOŽE GREGORIČ
z Malega Podljubna 11
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih ter vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika tako številno spremili k mnogo prezgodnjemu počitku. Hvala kolektivu GG TOZD Gozdarstvo, obrtniku Jožetu Fabjanu, Tovarni zdravil Krka — odd. ATB in ZTKO za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala tov. Pavcu za poslovilne besede ob odprtem grobu in kaplanu za lepo opravljeni
°^rec*-	Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 77. letu se je od nas za vedno poslovila naša draga mama
ANA KUKAR
roj. Štukelj iz Stranske vasi 13
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju iz Semiča, kolektivu Iskra, IMV Novo mesto, župniku za opravljeni obred in vsem tistim, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 69. letu zapustila draga mama, stara mama in prababica
KAROLINA REŠETIČ
iz Mihovega 7, Šentjernej
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, pri- >• jateljem, posebno pa sosedom, ki so nam stali vedno ob strani. Obenem najlepša hvala za podarjene vence in cvetje, župniku in kaplanu pa za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
JOŽEFA SELAN
iz Šentjerneja 161
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom za pomoč in tolažilne besede znancem, GG obrat Kostanjevica za podarjeni venec. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Anica, sin Polde in sin Jože z družinami
Mami. naj ti bo lahka zemlja ki si jo tako ljubila.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama
JOŽEFA ZORC
iz Stehanje vasi
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za podarjene vence in cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo tudi pevcem in župnikoma za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj iskrena hvala!
Žalujoči: hčerke Pepi, Rozi, Vija, sinovi Jože, Stane, Lojze in Milan z družinami
ZAHVALA
Neozdravljiva bolezen nam je v 69. letu iztrgala našega ljubega očeta in starega očeta
LUDVIKA MIRTA
iz Dobrave
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, pokojnemu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala pevcem iz Koprivnice, govorniku tov. Bahču in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerke Fanika in Marica z družinama ter sin Jože in ostali sorodniki
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra, teta in babica
JOŽEFA PETERLIN
z Vinjega vrha 38
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi osebju novomeške bolnišnice ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Franc, sin Tone in Franci z družino ter ostalo sorodstvo
A
Preljuba mama naša, prezgodaj si odšla od nas.
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi,
' nami ni.	V	SPOMIN
2. oktobra mineva leto žalosti in samote, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama, hčerka in sestra
JOŽICA GOSENCA
z Radoviče pri Metliki
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem preranem grobu.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete
JOŽEFE ŠKRAJNAR
Boričevo 3
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, GG Novo mesto, trgovini Tekstilu Novo mesto — tozd Tonosa Ljubljana, družini Lajevec iz Ljubljane za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala duhovnikom za lepo opravljene pogrebne svečanosti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Novo mesto, Ljubljana, Sydney
V našem domu je praznina, ker ni več ropota mlina, v srcih je ostala bolečina.
V SPOM-IN
Z bolečino v srcih se spominjamo' 2. oktobra 1983, ko je za vedno ugasnilo življenje našemu dragemu očetu
ANTONU KUKARJU
iz Podzemlja 27
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Njegova družina
FRANCKA
Epidemija stala 126 tisočakov
Zaradi onesnažene pitne vode, ki je predlani v Novem mestu povzročila epidemijo griže, obsojena Komunala in odgovorni uslužbenec
*
*
*
p
p
p
p
p
p
p
p
p
P'
p
p
p
p
'p
p
p
\
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
‘p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
S!
p■
I
Zunaj dobovske krajevne skupnosti bi komaj vedeti zanjo, če dvajsetletno delo Društva prijateljev mladine ne bi bilo ves čas povezano z njenim imenom. Francka Pečnik je že na začetku učiteljevanja čutila, da za mladi rod lahko naredi več, kot ji nalaga poklicna dolžnost. Delo v DPM je bilo kot nalašč za uresničenje njenih ciljev. Od nekdaj je iskrena prijateljica mladih, zato kot učiteljica uživa veliko zaupanje. V društvu je bila leto dni tajnica in devetnajst let predsednica. Rada je delala v njem, za vsako pobudo je našla odziv med članstvom, ko se je 198J društvo po osmih letih mrtvila ponovno rodilo.
Prvi uspeh so bile cicibanove ure v šoli. Po vaseh se je hitro razvedelo zanje in starši so pripeljali nanje po JO predšolskih otrok. Najmlajši so nadvse radi poslušali pravljice. Kmalu so izločili skupino starejših cicibanov in jih na pobudo DPM začeli pripravljati na čas. ko so kot prvošolčki začeli zajemati znanje Iz studenca učenosti. To je biI zametek poznejše male šole.
Pečnikova je skupaj s sodelavci načrtovala nove društvene naloge. Čeprav ni bila domačinka, je živela s krajem in zgodaj uvidela stisko zaposlenih staršev brez varstva za svoje otroke. Pa ne samo brez varstva, tudi brez vzgoje v tistem delu dneva, ko
so bili sami ali prepuščeni nepravim rokam. Društvo je anke-tiralb starše, da je zvedelo, koliko otrok bi pošiljati v vrtec.
Odziv je bi! zelo dober, vendar za vrtec' ni bilo prostora. Predsednica se je na čelu DPM borila zanj in ob podpori staršev tudi uspela. 1967 so šoli dozidali prizidek in dobili v njem igralnico za cicibane. Raje bi seveda gradili vrtec, toda bili so na vasi in mesto je imelo prednost.
Razen tega se Pečnikova spominja. da so pritiskali na vrtec le starši, medtem ko drugi občani niso pokazali kaj prida zanimanja za te stvari. Sele z leti se je kraj prebudi! in zavedel, kaj to zanj pomeni. Vodenje vrtca je na začetku prevzela učiteljica Francka sama. Njen delavnik se je tedaj raztegnil od jutra do večera. Dopoldneve je prebila z varovanci kot vzgojiteljica, popoldne v razredu s svojimi učenci. V občini je bil to prvi vrtec v šoti. kar je bito za tiste čase nenavadno. Toda napravljen je biI prvj in najpomembnejši korak.
V društvu je Pečnikova venomer sprejemala nove naloge. DPM Dobova je bilo dve desetletji eno najdelavnejših v občini, zato so mu 1979 zaupali organizacijo srečanja bratstva in enotnosti za pionirje iz vseh republik. Dobovčani so se izkazali kot dobri gostitelji. Iz vrst DPM je izšla tudi pobuda za šolo v naravi. Zdaj je že utečena. pozimi smučanje, poleti plavanje. Potem je tu še pomoč otrokom za letovanje, zbiranje živil za šolsko kuhinjo, pozornost ostarelim in redne naloge, ki jih Pečnikova sploh ne omenja. S ponosom je povedala, da je bil odbor vedno zelo složen in da tudi zdaj, ko ga vodi njena naslednica, ne poznajo nesklepčnih sej. Za seboj imajo 400 članov, ki leta vztrajajo v društvu in so mu v oporo. Dokaz več za to, da skrb DPM za mladi rod v Dobovi ni te papirnata, da merijo uspehe po dejanjih, ne po besedah.
JOŽICA TFPPFY
NOVO MESTO — Novomeška Komunala mora plačati 120 tisočakov denarne kazni, njen uslužbenec, Božidar Kastelic, sicer vodja službe vodne oskrbe, pa 6.000 din. (Sodba še ni pravnomočna). Takšen je sodni konec predlanskega avgusta z neprimerno pitno vodo povzročene epidemije griže na desnem bregu Krke v Novem mestu.
* * * * *
S %-
* * % s * * * % % * H
* N N N N N % % %
% *
% *
5 %
%
5
*
% * * % * *
i «
%%%%%%*%%%%■
Od 24. avgusta 1982 naprej so novomeške zdravstvene ustanove zabeležile nenavadno povečanje števila bolnikov s črevesnimi motnjami, v enem tednu je njihovo število naraslo kar na 483. Opravljene analize so kmalu pokazale, da gre pri vseh bolnikih za obliko griže, hkrati pa je bilo ugotovljeno, da vsi bolniki prebivajo na desnem bregu Krke.
Krivec je bil hitro najden. 21., 22. in 23. avgusta je šla iz stopiškega zajetja v novomeški javni vodovod pitna voda. ki je zaradi svojih škodljivih sestavin povzročila omenjeno epidemijo.
Analize odvzetih vzorcev vode, kijih je opravil Zavod za socialno medicino in higieno v Novem mestu, kasneje pa še Zavod za zdravstveno varstvo SRS, so pokazale, da je bila voda škodljiva zdravju prebivalcev, saj je bilo v 100 mililitrih vode najti nad 100.000 klic, 120 koliformnih bakterij in celo bakterije vrste Proteus. V nadaljnjo ilustracijo si prikličimo v spomin pravilnik o higienski neoporečnosti vode, ki pravi, daje lahko venem mililitru le 10 živih bakterij (v novomeški jih je bilo tisoč!) in da koliformnih bakterij in bakterij vrste Proteus pitna voda sploh ne sme vsebovati. Morebiti je ob vsem tem še posebno zanimivo to. da so bili vzorci vode odvzeti šele peti dan po začetku epidemije, ko je bila voda
bistveno manj kalna in tudi že precej manj onesnažena.
In vzrok? Nekaj smo o njem pred časom že pisali. Nesporno je pač, da voda ni bila pravilno klorirana. Komunali je namreč 21. avgusta zmanjkalo plinskega klora, tako da so naslednje tri dni kloriranje opravljali
ročno. In če k temu prištejemo še, da je v tistem času precej deževalo, ob slehernem malo večjem deževju pa dobiva novomeška voda zaradi kraške sestave tal in prodiranja vseh vrst umazanij, vključno z gnojnico in raznimi škropivi in gnojili z njiv, do podtalnice in zajetij sVojo znamenito rjavo barvo, potem se takratni epidemiji ne gre čuditi. Morda bolj temu, da se do danes kaj podobnega ni vsaj še nekajkrat poiftvilo.
B. BUDJA
Invalidnost je spodbuda
Iznajdljivi in spretni Silvo Vidmar z Rožič vrha je kljub invalidnosti naredil vrsto izdelkov
ROŽIČ VRH — Pred sedemnajstimi leti je imel Silvo Vidmar z Rožič vrha kot vzdrževalec v črnomaljski IM V delovno nesrečo. Ostal je paraplegik, a mu to ni vzelo volje do življenja. Prav nasprotno: lotil seje dela, ki gaje veselilo že prej, a je zaradi pomanjkanja časa ostalo ob strani.
Silvo se je sicer izučil za ključavničarja, a ga je že od malih nog bolj veselilo obdelovanje lesa. Že takrat je tesal smuči, izdeloval vozičke, danes pa kar težko našteje vse, kar je naredil v letih, odkar je invalid. Najprej je seveda priskočil na pomoč ženi in hčerki, ki morata obdelati dobre tri hektare orne zemlje. Sam je iz odpadnega materiala izdelal stroj za ogrinjanje in okopavanje krompirja, pese, koruze, ki ga poganja mopedov motor, pa t-
raktorski plug za izkopavanje krompirja. Izpod njegovih rok so prišle že tri traktorske prikolice pa žaga za žaganje drv skupaj s sadnim mlinom.
Še danes ne poznam not
Glasbeno udejstvovanje Milana Radivojeviča ne pozna meja — Ansambel „Roland” igra brez not
mM s
,,,,
NOVO MESTO — Malo je takih glasbenih navdušencev, kot je Milan Radivojevič, ki ga mnogi prijatelji in občudovalci kličejo kar Santana. Igra in poje pri treh ansamblih, priložnostno pa ga pokličejo še v kakšno glasbeno zasedbo, če tam slučajno manjka član ansambla. Obvlada skorajda vse instrumente narodnozabavnih ansamblov, najčešče igra ritem ali bas kitaro in klavir, petje pa je njegova posebnost. Že nekaj let je tudi član novomeške gasilske godbe na pihala, kjer daje takt z bobni. Za nameček je letos ustanovil svoj ansambel „Ro-
land", ki smo ga pred dnevi imeh priložnost slišati na Novoteksovi modni reviji'na Glavnem trgu. Prav s tem ansamblom ima največje načrte in želi skupaj Robertom Robičem (bas), Tomažem Marasom (bobni) in Marjanom Podlogarjem (ritem kitara) v bližnji prihodnosti posneti svojo prvo ploščo.
Razdejanje ob Kolpi in Čabranki
Poškodovane ceste — Voda odnašala mostove, vdirala v hiše in gospodarska poslopja — Antonu Štimcu pri reševanju pomagali Hrvatje — Škodo ocenjujejo
KOČEVJE — V kočevski občini še vedno posebna komisija ocenjuje škodo, ki jo je povzročilo zadnje deževje in poplave predvsem ob Kolpi ip Čabranki. Narasle vode so odnašale mostove, poplavile polja, razdirale ceste, vdirale v hiše in gospodarska poslopja, odnašale, iz kleti kmetijske pridelke, iz drvarnic drva itd..
Najhuje je bilo v noči od 23. na 24. september, ko je bila Osilnica zaradi narasle Kolpe in Čabranke .odrezana od sveta. Posebna občinska komisija se je prebila nato območje s terenskim vozilo/n šele 24. septembra popoldne, ko se je voda umaknila z glavne ' medrepubliške ceste, ki pa je bila tako poškodovana, da za avtobuse -in druga vozila ni bila prevozna. Veliko škode je bilo v Kužlju, kjer grade novi most preko Kolpe. Narasla.vodaje odnesla pomožni most, potrgala vodovodne' cevi, ki so speljane po mostu, in odnesla del konstrukcije novega mostu, ki ga zdaj grade in ki bi moral biti odprt 7. oktobra v okviru praznovanja občinskega praznika. Voda je odplavila tudi barako, v kateri so imeli delavci orodje, seveda z. orodjem in na-
VENCLJfcVA uljevih v St< imajo radi ti pol leta sprej
Pri Ven-pri Trebnjem tn tako so pred na stanovanje in
prehrano tudi kavko, ki sojo krstili za Piko. Piki je bilo ime všeč in zdaj ga po večkrat na dan izgovarja v veselje in radost domačih. Poleg tega pa razvezuje vezalke, kdaj pa kdaj ukrade kakšno žličko. Najraje pa se spoprijema z domačimi mački, ki jih povleče za rep ali uho, če ji ne puste do priboljškov. Pika seje na novi dom navezala, zato se po krajših sprehodih vedno vrača domov in s svojimi predstavami kratkočasi svoje hranitelje, varuhe in krušne starše.
pravami vred. Gladina vode je bila za kak meter višja celo od vozišča novega mostu. Tako visoke vode tu ne porrj-nijo niti najstarejši prebivalci.
Antonu Štimcu iz Mirtovičevje voda zalila hišo, hlev in gafažo. Pomoči ni mogel priklicati ponoči niti iz Osilnice niti iz Kočevja, pač pa so mu prišli na pomoč Hrvati iz bližnjih Gašparcev.
Tudi v Bosljivi Loki in Ložcu je voda poplavila ’ kleti in hiše, odnašala poljske pridelke, drva in drugo ter zalila cesto. Preostale poljščine, predvsem krompir, so vaščani morali prenesti iz kleti ter jih ponovno posušiti.
Na območju Osilnice je btlo največ škode na cestah in vodovodu. Obrata Tekstilane jn LIV nista delala, ker ni bilo elektrike. Še huje je bilo v naselju Hrvalsko nasproti Osilnice. Pri Str-ojičih je narasla Čabranka tako
• Cestno podjetje Novo mesto je začelo takoj ukrepati. Na to območje so pripeljali več strojev in cesto popravili, tako da je bila v treh dneh spet povsem primerna za promet.
poškodovala most, da je po njem možen le še peš promet in ga bo treba na novo urediti. Most je odnesel tudi narasli potok Belica. Tu je odkrilo vodne cevi za elektrarno in na več mestih poškodovalo cesto proti naselju Belica. Novoasfaltirano cesto proti Žurgam je odneslo v dolžini 8 m.in jo izpodkopalo tu 10 m globoko, poškodovalo pa jo je še v dolžini 60 do 70 m.
Deževje je povzročalo škodo tudi na drugih območjih in nekaj celo v Kočevju. Zdaj, ko to poročamo, občinska komisija škodo še ocenjuje.
NOVA RAZISKOVANJA AJDOVSKE JAME
NEMŠKA VAS PRI LESKOVCU — Arheologinja dr. Paola Korošec je pričela s sodelavci v začetku oktobra nova raziskovanja Ajdovske jame pri Nemški vasi. kjer je že lani odkrila pomembne najdbe iz neolita. Denar za letošnje raziskave prispeva občinska kulturna skupnost Krško.'
njene ugotvitve pa bodo znane v nekaj dneh in takrat bomo o tem spet poročali.	|.	PRIMC
VEČERU POKAL DOLENJSKEGA LISTA
NOVO MESTO — Prejšnji teden je bilo v Novem mestu že 8.. tradicionalno prvenstvo slovenskih novinarjev v tenisu, ki se gaje. udeležilo osem novinarskih hiš.. Pokal Dolenjskega lista 'jc po predtekmovanjih pripadel vrsti mariborskega Večera, ki je v finalnem dvoboju odpravila Telcv vizijo z 2 : 1. V srečanju za 3. mesto je Kaj premagal Delo z 2 : L v dvoboju za 5. mesto je bil Tanjug z. enakim rezultatom boljši od Teleksa, medtem ko je 7. mesto pripadlo ljubljanskemu Dnevniku, ki je z 2 : 1 premagal Dolenjski list, za katerega so igrali Budja, Dokl in Splicha). Pokrovitelj prvenstva je bila mirenska Dana. pri organizaciji pa so sodelovali še Tovarna zdravil Krka. Gorjanci iz Straže, KZ Metlika — tozd Vinska klet. HP Kolinska-tozd Tovarna za predelavo krompirja iz Mirne in Emona Dolenjka.
Silvo Vidmar: „Čeprav sem član novomeškega in ljubljanskega društva paraplegikov, mi časa za obisk v društvih vedno zmanjka”.
20 grozdnih mlinov, stružnica, brus. Njegove spretne roke pletejo košare, koše, opletajo steklenice, zbijajo zaboje, pasti za polhe, izdeluje grablje, pasove. Rad pokaže strojček za rezanje rezancev, za katerega je sam naredil načrt, in sod. ki ima tri dna in iz katerega je moč hkrati točiti belo in črno vino.
Vidmar pa je tudi navdušen ribič in
lovec. Avgusta je v Dobličici ujel 7,5 kilograma težkega krapa, kar je njegov največji ulov, nanj je še toliko bolj ponosen zato. ker gaje potegnil iz vode sam. in to kar iz osebnega avtomobila, iz katerega vedno lovi ribe. Ko je bil že invalid, je sam ustrelil celo srnjaka, skupaj z ženo in hčerko pa so nastavljali pasti za polhe, ki so jih včasih ujeli tudi sto v eni noči. Odpovedati se ne more niti čebelam, sedaj pa vedno bolj razmišlja, da bi začel po oheetih znova raztegovati mehove harmonike, s katero je prenehal razveseljevati pred petimi leti.
M. BEZEK
NOVO MESTO — Tudi v centru SŠTZ uvajajo računalništvo. Dobili so deset mikroračunalnikov Partner, že pred tem so delali na računalnikih ZX-81 in ZX Spectrum. Vendar so svoje učence teoretično seznanjali z računalništvom že v stari tehnični šoli, praktično pa so delali na računalnikih v tovarni 1MV. To stroko so poučevali honorarno zaposleni delavci. Razvoj pa teče naprej in mali hišni računalniki ne ustrezajo več šoli s toliko učenci. Da bi izvedeli podrobneje, kaj se dogaja na šoli v zvezi z računalništvom, smo povprašali Andreja Kranjca, dip. inž. elektrotehnike, ki na SŠTZU poučuje predmet elektronske naprave:
„Naša šola jesklenila pogodbo z Iskra-Delto, ki je zaradi usmeritve znižala ceno računalnikom in so namenjeni za pouk. V račuVitjjni-štvu je bodočnost in mislim, da je prav, da se razširi ne samo na srednje šole, ampak tudi v osnovne šole, saj je računalništvo osnovni pojem izobrazbe. Primerno je za vse poklice, v začetku je igra, ki pa kmalu preide v samostojno sestavljanje programov. Pomembno je, da s spoznavanjem računalnika začneš čimprej.”
— Kako je z računalništvom na šoli?
..Poleg rednega pouka računalništva imamo na šoli tudi klub računalnikarjev, ki je lani organiziral tudi računalniške dneve. Učenci so stvar sprejeli z navdušenjem in hočejo na računalnikih konkretno delati. V tem klubu so fantje in dekleta, saj je tudi med dekleti veliko zanimanja, vendar ne toliko kot med fanti. Največ članov je med učenci elektrošole, najde pa se tudi kakšen učitelj."
— Vemo, da še ni veliko računalniške literature, zato nas zanima, kako vi rešujete ta problem.
..Uporabljamo učbenik Uvod v računalništvo, ki ga dopolnjujemo z revijami Bit, Moj mikro. Poleg tega imamo specialne folije, ki jih je izdal Zavod za šolstvo."
— Kakšna je vaša razvojna usmeritev?
..Pri pouku se želimo povezati z gstalimi šolami v dolenjski regiji. Računalnike nameravamo uporabljati tudi za razvojne naloge za nadaljnji razvoj novomeškega gospodarstva in se že dogovarjamo z novomeškimi delovnimi organizacijami. Želimo se odpirati navzven in bomo vsakogar, ki je ža to zainteresiran, z veseljem sprejeli."
M. DRAG1NC J. ŽAGAR
S POSLUHOM DOSEZES MARSIKAJ — Milan Radivojevi-č—Santana obvlada pet instrumentov ter poje in igra kar v štirih ansamblih, za nameček pa „tolče” bobenček pri pihalni godbi.
Mi lati je začel z glasbo pred dvanajstimi leti, ko so mu prijatelji pokazali pfve prijeme na kitari. Z izredno voljo, ko je vadil vsak dan, je po treh 'letih našel svoje mesto v ansamblu. Potem je sam pričel širiti znanje še na drugih instrumentih. Po posluhu se je naučil klavir. „Še danes ne poznam nobene note, prav tako tudi ne drugi člani mojega ansambla. Vsi igramo le po posluhu. Vsak nov komad, naj bo še tako težak, najprej poslušamo in vadimo toliko časa, da ga znamo na pamet. Nekaj sto skladb imam v glavi, od zabavnih do narodnih. Za vsako vem dur in akorde, besedilo in melodija pa kar nekako ostane v glavi," pravi Milan in prizna, da ga nepoznavanje not stane še več proste-
®aČ3Sa'	J.	PAVLIN
• Večkrat zasledimo v naših časnikih ..recepte za dolgo življenje” — priporočljivo bi bilo, ko bi se še kdaj pojavil kakšen recept za pametno gospodarjenje.
0 koz@vij(i 0000000000000®®®®®®®
DELEGACIJE	IZ
KOROŠKI NOVINARJI V NOVEM MESTU — Po nekajletnem premoru je bilo prejšnji teden v Novem mestu oživljeno tesnejše sodelovanje slovenskih in novinarjev iz avstrijske Koroške. Gostje iz Avstrije so si ogledali samostan Pleterje in zdravilišče v Šmarjeških Toplicah, v četrtek pa so se na teniških igriščih v Portovaldu pomerili s slovenskimi kolegi. Gostitelji so zmagali 7 : 5 (Foto: B. Budja)
• •••••0®*§0®®®®®®®®®®®<
Za najlepši letni čas je veljala v Repičevini jesen. Narava seje odela v tisočere barve, bogato je rodila, zato ni nič čudnega, če so pričele obiskovati Repičevo drago najrazličnejše delegacije iz Belega mesta. Vsak teden najmanj dve.
Nepoučeni bralec bo menil, da sojih privabili semkaj sadja polni sadovnjaki, obloženi vinogradi ali cvileči prašiči iz svinjakov.
Ne. Delegacije so imele hudo resne naloge. Prvo, na primer, je zanimalo, kako Repičani ure-
sničujejo zakon o usmerjenem izobraževanju. Drugo, številnejšo, koliko otrok se je vpisalo v usmerjeno izobraževanje. Tretja delegacija, kije prišla v Repiče-vino iz Belega mesta, je imela nalogo raziskati število otrok, udeležencev usmerjenega izobraževanja, ki prejemajo malico. Četrta delegacija se je pripeljala z avtobusom, da bi ugotovila, koliko učencev v usmerjenem izobraževanju hodi h kosilu.
Člani pete delegacije so izgorevali v brskanju po podatkih, ki naj bi jim razgrnili in razjasnili
nejasnosti okrog tega, kako je z učbeniki v usmerjenem izobraževanju. V šesti delegatiji je bilo poleg navadnih uslužbencev kar sedem predsednikov. V razgovoru z odgovornimi Repičani so hoteli zvedeti, če ima srednja šola usmerjenega izobraževanja posebne prostore za vozače, medtem ko je sedma delegacija, ki je prišla tri dni za šesto, vpisovala v posebne obrazce število vozačev za vsak razred posebej. Še se niso dobro ohladili stoli, na katerih so sedeli člani sedme delegacije,'je pri-rušila v Repičevo drago osma
delegacija, ki je štela štirinajst ljudi. Vroče so se zanimali, če imajo vsi učenci, ki se vozijo v šolo, mesečne vozovnice, niso pa pozabili tudi vprašati, ali učenci-vozači na avtobusih in vlakih med vožnjo v šolo in iz nje stoje ali morda sedijo.
In tako naprej in tako dalje. Zadnja delegacija, ki je prispela v Repičevo drago že ob koncu novembra, je bila najkonkretne-jša. Nauvnost je vprašala, kje je tista gostilna, v kateri so jedle in pile prejšnje delegacije.
P. S. Zgodba je izmišljena. To vam lahko potrdi vsakdo, ki dela v prosveti.
TONI GAŠPERIČ