Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. —po Bela cerkev. Na tukajšnji dvorazredni osnovni šoli je nastopila, kakor že napovedano, šolska mladina prvič pred občinstvom '(odkar tu šola stoji) dne 22. junija t. 1. in izvajala sledeče točke vzporeda: 1. Deklaimacija: Mali Jugosloven. 2. Petje (dvoglasno): Na tujih tleh. 3. Deklamacija: Na poti v šolo. 4. Dramatična slika (petje); Sarafan. 5. Igra v treh dejanjih: Povodni mož. 6. Telovadni nastop s petjem: Naprej. — Oder, provizoničen, iz papirja in starih desk, je popolnoma zadoščal. Le šdska soba ni mo- gla zajeti vsega občinstva. Isti dan otvorjena razstava ženskih ročnih del in risarskih izdelkov, je tudi dosegla svoj namen. Biila je tudi ta prva v tem kraju. Uspeh prireditve in razstave v moralnem oziru popolen, prireditve same v materialnem zadosten. Tudi je tukajšnja šol* ska mladina nabrala za pirhe za 1. 1924. 75 Din, 1. 1923. 50 Din in 1. 1922. 30 Din. Ko bi krajni šolski svet (nebodigatreba) imel nekoliko smisla za šolo in matij nasprotoval, kakor to dosledno dela, bi učiteljstvu tukaj »bdlo dobro biti.« —po Ponikve ob južiti železnici. Na našem novem šolskem odru smo v tekočem letu uprizorili drugo predstavo — slednjo z našo šolarsko mladino. Igrala se je Roševa igra trodejanka »Roža zdravja« pod vodstvom tovarišice Janike Vošnjalkove. Akoravno je tehnična stran — osobito oprema kraljeve sobe, gozdna slika s kočo — prece.i težavna izpeljava — kakor tudi nastopi poedinih oseb v drugem dejanju nelahki. moramo le čestitati naši režjserki in tovarišicama, k dobretnu uspehu. — Pevske točke so se ob spremljevanju domačega tamburaškega zbora z vso sigurnostjo in živahnostjo izvajale. Vodil je tovariš Ljudevit Komar. Z dohodiki obeh prireditev smo krili vse nastale stroške našega odra, katerega lahko stavimo za vzor vsem drugim podeželskim odrom že z ozirom na njegovo učinkovitost in svoje vrste izdelano lice in kulis. —po Šolsko vodstvo v Adlešicih je priredilo tudi letos Vidovdansko proslavo, ki se je ponovila v nedeljo za občinstvo. Otvorila se je na Vidovdan tudi razstava šolarSkih izdelkov in belokranjskih pisanic. Razstava je bila otvorjena 14 dni. —po Cirkovce. Sklepna šolska prireditev je imeia sledeči spored: 1. Petje: Večernica, Rožici, Mlatiči, mešani zbori otrok in učiteljstva. 2. Dekilamacije: Mak, Ciciban. Kosovo. 3. igra v III. dejanjih: Šola v nebesih. —po Dobma pri Cdju. Na Vidov dan je priredila naša šola v topliški dvorani jako lepo uspelo narodno slavlje. Upravitelj državnih toplic, gospod Jankovič, je pozdravil topliške goste. ki so se v mnogobrojnem številu odzvali vabilu in napolnili krasno ovenčano dvorano. O pomenu »Vidovega dne« je govoril gospod nadučitelj Šmid. Otroci so prav lepo deklamovali in peli narodne pesmi. Za ubogo šolsko deco so darovali topliški gostje 3357 Din. —po Šolski oder na Turjaku. Šola na Turjaku je priredila 13. julija otroško predstavo s sledečim vzporedom: Aljaž: »Triglav« — peli odrasli. Premrl: »Rože za Marijo« — peli otroci. Stritar: »Na poti v šolo«. Jerajeva: »Kralj Matjaž«, deklamaciji za najmanjše šolarje. — Finžgarjeva dvodejanka »Vedež« je zelo ugajala odraslim in otrokom. To bo ena najboljših naših mladinskih iger. Scenerija zelo preprosta, za vsak oder. Vidi se, da jo je napisal resen literat. Objavljena je bila v 7. in 8. številki »Novega Roda« leta 1922. — Opazovan.ia po prireditvi: Mož iz hribov blagajniku: »Tega bi pa ne mislil, da se dajo otroci tako izučiti. Nate, prej nisem nič plačal!« Inteligentna dama: »Otroci se mnogo bolj poglob^ v svoje vloge kot odrasli. Vidi se, da žive z njimi.« Med tednom po igri so pošiljali otroci-igralci »pošto«. da bi igro ponavljali. — Dohodek — pri prostovoljni vstopnini. v kraju, kjer so večinoma revni poljski delavci — 267 Din. Porabi se za stroške z novim šolskim odrom, ki je s tem plačan. Za novi šolski oder so darovali ves les Ijudje. Ogrodje so naredili brezplačno fantje in možje. Stoji v šolski sobi brez ovire in je premakljiv. Kulise, ozadje in pročelje je s finim umetniškim okusom izvršil tov. E r b e ž n i k iz Ljubljane. Temu požrtvovalnemu tovarišu smo v prvi vrsti dolžni zahvalo, da je prišla šola, s tako raajhnim okoli šem, do svojega šolskega odra. — Ob dovršitvi odra. meseca aprila, je priredila odrasla mladina v počastitev spomina rajnega tukajšnjega župnika A. Medveda njegovo igro »Prvi april«. prizor »Vino ali voda« in nekaj drugih točk. —po Državna meščanska šola v Dolnji Lendavi. Igrali smo Ribičičevo »Vraže«. Snov je vzeta iz kmetskega življenja za časa. ko so ljndje še verovali v vraže. P a v _ i h u kot bivšemu študentu smo dali obnošeno obleko v modernem kroju, drugi vsi so v kmetskih oblekah. odprto kmetsko o g n j i š 5 e smo sestavili iz zabojev in ga prevlekli z ovijalnim papirjem. katero smo popleskali z navadnimi nastenskimi barvami v obliki zida in opeke. — Za p o d p e 5 e k je služil manjši zaboj. vanj smo vtaiknili upognjeno lepenko, da ie dobil obok. ovajalni papir pa smo primerno izrezali. — O g e n i smo fingira.i z »laterno«, okoli katere smo podevali dračja in ga ovili z rde5im krepanim papirjeni. Pojemanje in narašeanje ognja je reguliral učenec pod ognjiš5em z električnemi žarnicami. V ta namen je bila na pokrovu zadaj za laterno odprtina. — O g e n j pri hrastu kreše Pavliha s kremeni in se pri tem vedno bolj pripogiba v dračje ter tam neopaženo prižge žepno žarnico. ki je v svetilki že pripravljena in z rde5im papirjem ovita. Vse drugo je enostavno. — Prvo dejanje nima skoraj nič dejanja. zato je treba vezati gledalce z govorom, ki more biti najbolj značilen in izrazit pri stari materi. Igro smo priredili okoli obletnice Stritarjeve smrti. zato smo slavili obenem njegov spomin s sledečim sporedom: 1. Govor u5enca o Stritarju kot vzgojitelju nove pisateljske generacije in mladinskem pisatelju z navedbo njegovih de!, kojih naslovi so bili pritrjeni na vencu okolj Stritarjeve slike. 2. Deklamacije Stritarjevih pesmi: »Z a j e c pozimi«. — »O b a j u n a k a«. Dvogovor. — »M 1 adini«. 3. Živa slika«: Učenka drži od ene strani venec nad sliko Stritarjevo, od druge strani ucenec kl'e5e na eni nogi čita iz Stritarjeve knjige. Kot zadnja točka: Rajalni ples dečkov in deklic s petjem (»Vesel se je sešel naš zbor«.) —po Dolnja Lendava. P r i r e d i tevob koncu šolskega leta. 1. Pesem »Slovenec. Srb, Hrvat«. Dvoglasno 2. Govor učenca v zmislu zaključka šolskega leta. 3. Deklamacija: Aškerc: »Mejnik«. 4. Telovadni nastop deklic s petjem. 5. Deklamacija: Gregorčič: »V pepelnični noči«. 6. Telovadni nastop deekov 7. Telovadni nastop deklic (III. razred) s petjem. 8. Dramatsko prikazovanje (v kostumih) Aškerčeve pesni »Čaša nesmrtnosti«. 9. Petje »Ve5 lista šuma«. Dvoglasno. »Bože pravde«. —po Podgorje pri Slovenjgradcu. V minulem šolskem letu se je s prihodom novega šolskega voditelja tudi zbudilo zanimanje in veselie naše šolske mladine do šolskega odra. Priredili sta se prvi dve šolski veselici (1. januarja in 29. junija). Vzpored je bil pri obeh precej obsežen: 1. DekiVamaci j e prve prireditve: Bogdanček - Jugoslovanček. Slovenska govorica. Najboljše vince. Zlata ptiSka. Veseli šolarček in druge. Pri drugi prireditvi: Ivaneek - zaspanček. Slovenec sem. Neodrešeni domovini. Svetinja. Čista vest. Veseli pastir. 2 M1 a d i ns k i i g r i: Hvaležna sirota. Teta iz Amerike. 3. Petje: 1. Izidor. Lisica. Na goro. Bože pravde. 2. Zvonovi. Veverici. Škrjanček. Dolenjska. Domovina, mili kraj. Bože pravde. Deklamacije so bile zvezane s primernimi gestami in lepo naglašene. Pri gledališki predstavi so vsi učenci-igralci neustrašeno in ddbro rešili dane jim uloge. Dvoglas-no petje med posameznimi to5kanii je prav lepo u5inkovalo. Prizora »Ob zibelki prestolonaslednika« pri prvi in (4 deklice — te.oyadba s petjem) pri drugi veselici sta prireditvi na slavnosti dokaj pripomogla. Ljudstvo kaže do takih predstav mnogo zanimanja in veselja. Skupni dobi5ek — vstopnina in licitacija prostovoljno darovanih predmetov — fc znašala 1965 Din. Denar je namenjen y prid revnim šolarjem in šolski knjižnici. Glavni namen šolskih priredtev pa je bil in ostane v tem, kakor je naglašal vsakokrat šolski vodja v svojem pozdravnem govoru: Šola in dom sestrici sta dve, nobena brez druge hoditi ne sme! Na dan. Slovan! Človeštvo ena bode naj družina, potem bo mo5na domovina! —po Dol pri Hrastnikii. Na tukajšnji osnovni šoli je bilo delovanje u5iteljstva z uSenci na izvenšolskem prosvetneui polju sledeče: I. Dne 2. februarja se je vršiTa prireditev mladinske igre »Čista vest«. Za njo so se vršili šaljivi prizori prepleteni z deklamaciiami (iz vsakega razreda po 1 u5enec) in pevskimi to5kami. II. Na Velikonočn? ponedeljek je bila uprizorjena igra »PovOdnji mož«. Tudi tej igrici so sledile deklamacije, dvospevi iti zborno petje tri in štiriglasnih pesrai. Pri obeh prireditvah je bilo občinstva nabito polno ter je bila glasno pohvala, prirediteljem najboljše pla5ilo za njih trud. Uspeh v moralnem kot gmotnem oziru je bil prav dober. III. Vidovdanovo slavje je bilo spojeno s poslovilnico od šolskega ravnatelja g. Antona Gnusa. Sobana je bila slavnostnemu dnevu primerno krasno ovenčana in spremenjena v pravcato livado rdečih cvetk. Zastopniki posameznih razredov so se v vezani in nevezani besedi poslovili od svojega vzgojitelja in vestnega vrtnarja nežne dece. Tesno je bilo pri srcu vsakomur, ko so izdoneli poslednji akordi za to slavje nalašč komponirane pesmice: »Ne zabi nas...« IV. Kot vzgojno naibolj uspelega mi je izmed številnejših izletov potreba omeniti onega, ki se je vršil dne 21. in 22. julija na Bled. Dobravo, Vintgar. Na povratku pa je bil spojen s kratkira ogledom Ljubljane. Deca, videča toliko prirodnih krasot. je s tem nehote postala pri starših najboljša propagatorica in zagovornica skupnega delovanja šole z domom. — NB.: Poslovilne pesmice za ravnatelja A. Gnusa nam je radevo.je zložila tovarišica Anica Černejeva iz Celja. Igri sta naučila in vodila V. Jurko in Pavla Halerjeva. Slednja je prevzela vsakokrat tudi priučenje številnih deklamacij. Davorin Cander je poskrbel za ubrano petje. Tovariša Boris Pečarič in Edo Ferenčak pa sta pomagala marljivo postavljati vsakokratni oder in kulise. —po Vitanje. V nedeljo 22. junija t. 1. je stopila naša šolska mladina tretjič v tem šolskem letu pred občinstvo z dobro uspelo prireditvijo. Na vzporedu so bile tri igrice (Bratovska ljubezen, Lažniva Milena, Oče sirot). deklamacije (Lepa si slovenska zemlja. Domovina, Sirota) in petje (Na tujih tleh, Domovina, mili kraj, Rožica in Tvoj angelj). Čisti dobiček 691 Din se bo porabil za napeljavo elektricne luči v šo!_ko poslopje. Kakor pri prejšnjih prireditvah, tako je tudi tckrat prebivalstvo našega trga in najbližje okolice ipokazalo svojo naklonjenost napram šoli, kajti v lepem številu se je odzvalo povabilu, deloma pa poslalo izdatne prispevke. A žaf, tukajšnje kmečko prebivailstvo po pretežr.i večini nima zmisla za take prireditve. ki so v prvi vrsti njemu niamenjene. Nas kmet razen nekaj častnih izjem. noče poznati truda u5iteljevega. Vidi le njegovo »visoko« (?) pla5o in njegove proste urice. Le tisti je v njegovih očeh dober učiteij in »fejst gospod«, ki bi pustil, da bi starši nekaznovano odtegovali otroke šolskemu pouku. »Jaz nič ne znam, pa le živini, še bodo raoji otroci živeli.« Take in podobne besede se slišijo tukaj vsak dan. Velik idealist mora biti učitelj. ki v takih razmerah ne izgubi veselja do poklica. —po Proslava Vidovega dne v Radvanju pri Mariboru se je obhajala v znamenju trobojrfic na prav lep na5in. Od šoiskega vodstva s pismeno okrožnico povabljeni člani krajnega šolskega sveta, ob5inskega odbora in fpožarne brambe, so se udeležili v precejšnjem številu cerkvene in šolske slavnosti. Po službi božji so se vsi s š-olsko mladino in učiteljstvom zbrali v okrašenem V. razredu, a ob5instvo zbog pomanjkan.ia prostora na hodniku. Po kratkem slavoostnem govoru, posve5enem spominu padlih junakov pred 500 leti na Kosovem polju in v zadnji strašni svetovni vojni. je 6rno oblečena učenka vznešeno prednašala pesem »Vidov dan«. na kar so vsi pričujoči zaklicali v spomin padlim junakom trikrat »Slava!« Drugi del slavnosti je tvoril sklep šolskega leta. Belo oblečena deklica se je ganljivo zahvalila učiteljstvu. staršem in krajnemu šolskemu svetu za vse izkazane jim dobrote celega leta. na kar so otroci v znamenje svoje hvaležnosti poklonili vsera mnogo šopkov. Popoldne se je vršila na vrtu Mandlove gostilne pred okrašeno vladarjevo sliko na željo prebivalstva šolska veselica. pri koji so bili o.roci trikrat bogato pogosSeni z jestvinami in brezalkoholno pija5o s troški 3600 Din. V zahvalo je šolska mladina zabavala občinstvo ves popoldan z bogatim sporedom, obsegajočim 28 točk, kakor: Pozdrav. razni šaljivi otroški prizori. samospevi. dvospevi. pevski zbori. šaljivi in narodni. rajalni nastop deklic s petjem, pripovedka o strahu, telovadne igre. in sicer pod poveljstvotn učencev samih. zahvala itd. Otroci so nastopali samozavestno in neustrašeno tako dobro. da niso želi samo obilo priznanja. temveč celo občudovanje ter so se čuili glasovi, da bivša nemška šola, ki je prirejala podobne veselice, ni imela tolikih uspehov. Da je bilo ve- selje otrok povišano, so končno v orožnike napravljeni učenci med vseobčini ploskanjem pridno gonili v zapor premožnejše doma5ine .in učiteljstvo. kjer so se morali odkupiti. Otroci in odrasli so bili veselo razpoloženi. Letošnja slavnost Vidovega dne je dokazala prvič, da si v prej ponemčenem Radvanju slovenska misel in državna zavest krči polagoma, a gotovo pot v prebivalstvo. Začetkoma sovražena slovenska šola si je potom javnega obhajanja državnih praznikov tekom 5 in pol leta osvojila prebivailstvo. zato se je bil za to šolsko veselico ustanovil izmed domačinov poseben veselični odbor. ki je prijetno iznenadi! mladino in učiteljstvo ter ustvaril med šolo in domom trdno vez. Nailpga u5iteljstva je. to vez jačiti ter slovensko šolo držati tudi v prihodnje nad bivšo nemško. Razstave otroških izdelkov. —pr Bela Krajina. Šolska mladina v Dobličah je priredila razstavo risarskih, rokotvornih, spisovnih in ženskih ročnih del v učilnici, prepojeni z aromo lipovega cvetja, katero je bilo razpeto po stenah. Risanje bi razdelili v dva dela: po naravi in ornamentiki. Jasno je bil začrtan prehod iz najnižje stopnje, ker dosedaj je dela! učenec Iastne kompozicije fantazije. Bistvo mu je bila glavna oblika, v katero je nagromadil vse detajle. kateri so se mu zdeli važni. pa najsi so bih spravljeni v obliko ali stali izven nje. To se mu je zdelo postransko. Ko je izčrpal iz sebe vse, se je zaradoval ob sliki. Prvo leto ima njegov duh svobodo lastnega izraza — vzvalovenje globoke duševrie razkošnosti šestih :et.. — Izdelki iz narave se goje v nežnih predpripravah varne koncentracije iz razreda v razred, kar je z veseljem pozdraviti! Vidi se, da se že iz nizkega začne vlivati opazovanje labirinta prirode. Stopnjema mu je bila izluščena zlata prostost ob vklesavanju vedno novega — tvorba skladov podlage za dragoceno zgradbo. ob kateri se uri roka, ostri opazovanje, razvija um in okus estetike. da bo zopet lahko zaveslal svobodno, toda z dovršenostjo. Prvi koraki na poti risanja: preme, vijuge, loki rode v učencu nekako odzoro, ker so mrtvi, a biti mora — iz njih izhaja življenje, katero smo videli v slikah pomladan.>kega lista. Dela 'prevev,a popolna snaga. kar je že v tej dobi težko najti. Tembolj se zrcalijo višji oddelki v svojih dovrišitv,ali ob ogromnem prehodu. v katerem se skriva pregled — kaj mora učenec znati. Ako bi se pomudili samo pri podpisih. bi brali iz njih popolno sigurnost. Velika važnost se polaga pri risbah na pisavo. ker ona je tudi tist: faktor. kateri zaokrožuje celoto dela. Izdelki lijejo vzporedno s 5asom prirode. Kako lepo so izdelani hrošči. kateri s svojo živo barvo izstopajo iz beline! Kakor ornamentika, ki zavzema tretjino del in se goji s toplo ljubeznijo. P r i n a s , v Beli Krajini. mora zavzeti ornamentika svoje mesto na vsakš š o;1 i. ker ornamentika je izraz Belokranka. Ko se je rodil, je bil položen v okrašeno zibelko in od Jeda.i dalje so ga spremljale barve skozi pot življenja. katero si je postiljal z vedno nov§jšimi deli. Novotarija časa je že precej izmila ornamentiko in treba je vgrezniti zavoro 5asu propasti in to na način. katerega smo videli pri ženskih ročnih delih na otiračih (brisa5ah). Res, da je bolj težko priti do novega platna, zato si je pa gd5. voditeljica omislila drug na5in: že rabljene so se ocistile in okrasile. Ni dvoma. da iana to ve5ji pomen. Pri hišah nimajo veliko otira5ev j?a razpolago. zato pridejo precej te v uporabo. Ko se bodo pa nabavili s 5asom novi, bodo vsi polni motivov. ker nova stvar itak ni zapostavljena za staro. Rokotvorni pou k je obsegal najnujnejše gospodarsko orodje. skrbno izdelano, saj ima namen, da zadobe u5enci voljo za delo, uvajanje v napravo. da to, kar naredi. je izpeljano natan5no in okusno. Smernica je prav dobra, kar izpričujejo dela. Ker stoji risanje, ročna dela in lepopis v najtesnejši zvezi. odgovarjajo tudi spisovni izdelki nad vse priSakovano. Vsaka 5rta 6rk, v obeh razredih, je kakor vlita. Sagurni loki, pravilno sučenje, razdalje črk in besed, kar je mati lepopisja. Zahvaljujemo se gdč. učiteljicama za trud, kateri je pripomogel. da je razstava tako lepo vzcvetela. imela nebroj gledailcev-staršev. kateri vsako leto bolj uvidujejo šolo kakor svetišče napredka in tudi vzgojitdjici osebi. kateri jitn stojita vedno ob strani. Zato ie tudi razmerje med njima zelo ugodno. Pozdravljamo razstavo in želimo ob letu zopetnega svidenja!