Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj eONISTVO IK OPRAVA PTOJ. PRBSERNOVA 7 — TELEFON 8TEV 190- ČEKOVNI RAČCM PRI NARODNI BAN KL PODRUŽNICA PTOJ. STEV 643-1-206 UREiOJB OREDNlSn OOBOB — ODOOVORNl UREDN1B VRABL JOZI ROKOPISOV KB VRAČAMO - HSKA MARIBORSKA nSKARMA LETNA NAROČNINA 600 DIM. POLLETNA 250 DIM. CETRTimiA 129 00« Stav. 40 — Leto VII. PTUJ, 8. oktobra 1954 PoStnfna plaSana ▼ gotorfai) Cena din 10. Za inie dni po svetu KONČNO SPORAZUM GLEDE TRSTA Kakor se je v zadnjem času nasplošno pričaikpvalo in kakor smo v nažem zadnjem pregledu deloma napovedali, je v zad- njih dneh, in sicer v torek, dne 5. oktobra 1954, prišlo do spo- razuma o tržaškem vprašanju. Tega dne sta namreč Jugosla- vija in Italija skupno s pred- s.tavniki zahodnih velesil kot upravitelj ic cone »A« doseda- njega Svobodnega tržaškega ozemlja podpisali sporazum o razdelitvi STO na Jugoslavijo in Italijp tako, da prevzame oblast v coni »A« STO Italija, da pa se od tega ozemlja izlo&i nekaj krajev v velikosti okrog 12 kvadratnih kilometrov in se jih priključi coni »B«, ki je že pod jugoslovansiko upravo. Spo- razumu je dodan posebni sta- tut o pravicah narodnih manj- šin, ki jamči slovenski manjši- ni na ozemlju, ki pride pod italijansko upravo, enakoprav- nost v vseh oiziriih, predvsem pa pravico do šolanja in govo- ra v materinem jeziku, kakor tudi pravico do uporabe mate- rinega jezika v uradih in usta- novah. Sporazum spremljajo tudi de- Idaracije vlad treh zahodnih ve- lesil, ki pravijjO, da njihove vlade v bodoče ne bodo dajale nikake podpore zahtevam Ita- lije po ozemlju pod upravo Ju- goslavije in obratno. j S tem sporazumiom se bo končalo izreckio stanje okrog Trsta, ki je trajalo vse od 9. jujiija 1945, ko je morala Ju- goslovanska armada, da bi se preprečilo prelivanje krvi, za- pustiti Trst in ostale kraje v sedanji coni »A«, kakor tudi nekatere druge kraje v Sloven- fikem Primorju, ki jih je iztr- gala sovražniku in se umakniti na tako imenovano »Morganovo linijo«. Na poznejši mirovni ko.xferenci v Pariziu je prišlo do ustanovitve tako zvanega Svo- bodnega tržaškega oczemlja, pozneje, leta 1948, pa do izjave zahodnih velesil o potrebi iz- ročitve STO Italiji. Na ostro reagiranje Jugoslavije do tega sicer nj prišlo, pač pa so se tovrstni posikusi nadaljevali vse do lanskega 8. oktobra, ko je želja po priključitvi — sedaj sicer samo še cone »A« — Ita- liji, prišla do izraza na za Ju- goslovane nesprejemljiv način. Ko je prilšlo nato do koncen- tracije čet najprej na italijan- ski, nato pa še na jugoslovan- ski meji in njih umika, je pre- šla zadeva na prizadevanje za sporazumno rešitev, ki je bilo končno tudi kronano z uspe- hom. Sporazuma o tržaškem vpra- šanju v Jugoslaviji sicer nismo sprejeli z navdušenjem, ker kljub temu, da so bih. z njim ovrženi vsi poskusi diktata in odločanja brez sodelovanja Ju- goslavije, le pomeni za Jugo- slavijo težko žrtev. Na drugi strani pa je treba upošte\'-ati, da je s tem priznana i>ravica naše države do vse cone »B«, čeprav so na Zahodu to pravi- co dajali prej le Italiji, vsaj do lanskega 8. oktobra, dalje, da je priznana Jugioslaviji pra- vica do dela cone »A«, in da je siporazumu priložen poseben statut o zaščiti narodnih manj- šin, kar je posebne važnosti za naše ljudi, ki bodo prišli pod italijansiko upravo. Z naše strani je bil stavljen podpis pod ta sporazum le v želji, da bi čim več — kar je razvidno iz naše žrtve — pri- SF>evali k ustalitvi varnosti v Evropi in miru med narodi. S tem sporazumom — če bo izve- den v želji, slediti njegovemu duhu — je tudi podan do-kaz za možnost reševanja vseh med- narodnih »nerešljivih« proble- mov, ki pa jih je mogoče rešiti, če za to obstaja dobra volja. V tem je drugi važen moment te- ga sporazuma, moment, ki pre- rašča okvir tržaškega problema in daje primeren nauk reševal- cem svetovno-politične proble- matike. USPEŠEN ZAKLJUČEK LONDONSKE KONFERENCE Kot je bilo soditi po optimi- stičnih izjavah ministrov, ki so zasedali v Londonu, med samim potck^-^ knr'.f'"T-ence se je (Nadaljevanje na 2. strani) Makolski občinski praznik je bil odlično prlprail;en Oblačno vreme v nedeljo, dne 3. okt^obra 1954, nitd malo ni motilo številnih udeležencev slavnosti ob prvem občinskem prazniku v Makolah, ko so na- polnili trg pri občinski hiši, kjer je bil govorniški oder z veliko Titovo sliko, ki so prišli na slovesnost iz bližnjih in daljnih krajev. Neštete zastave so mimo vLsele z zgradb ma- kolskih hiš. Fasada osnovne šo- le in nižje gimnazije ter neka- tere na novo prebeljene hiše z okrašenimi okni je dajalo Ma- kolam prijazno lice. Zvoki god- be majšperških tovarn so se razlegali po Makolah. Mladina in odrasli v prazniičnih oble- kah so se zgrinjali na zborno mesto in čakali v pomenkih na slovesnoist. Ck)vomik tov. Viktor ^nidar, ki je kot predsednik občine otvorU slovesnost, tov. Alfonz Novak, predsednik odbora ZB VOV in tov. Franc Belšak, za- stopnik OKZKS in ljudski po- slanec, so v zvezi z odkritjem spominske plošče na fasadi ob- činske zgradbe spomnili ude- ležence, ki jih je bilo nad 1500, na krvaveče rane, žrtve, borbe in zmage zadnje vojne, ko je naše ljudstvo pod vodstvom KP s tov. Titom na čelu z orožjem v roki bilo težko borbo z nad- močnim fašističnim sovražni- kom ob skupni pomoči patrio- tov in tudi zmagalo nad oku- I>atorji. potujčevalci, zatiralci in izkoriš-čevalci. Zato danes lahko svobodno živimo v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji pod modrim predsedstvom tov. Tita in vodimo politiko miru in enakopravnega sodelovanja z narodi sveta, ki kažejo enako voljo do prijateljskega sodelo- vanja. Tovariš Franc Belšak je v svojem pomembnem govoru podčrtal velik pomen borbe na- rodov Jugoslavije za svobodo in enakopravnost malih naro- dov ter za mir in napredek človeštva. Ob koncu govora je tov. Franc Belšak čestital Ma- kolčanom za tako dobro pri- pi-avljen občinski praznik, ki je bil posvečen spominu na težke dni zgodovine slovenskega na- roda z odkritjem dveh spo- minskih plošč in dveh spome- nikov. Ves spored, od začetka slo- vesnosti do partizanskega mi- tinga, se je odvijal po progra- mu dneva. Da je prvi občinski praznik tako uspel, je vseka- kor zasluga marljivih ljudi iz Makol, funkcionarjev in članov množjčnih organizacij ter orga- nov oblasti, učitcljstva, učencev osnovne šole in nižje gimnazije. Slednji so nastopali v skupinah ali posamezno s petjem, de- klamacijami in recitacijami. De- lovni kolektiv Granitne indu- strije v Oplotnici je omogočil Makolam postavi^ dveh spo- memkov z daritvijo spominsldh kamnov. Pevski zbor iz Loč in godba na pihala iz Majšperka sta pela in igrala ob začetku slovesnosti ter odkritju plošč in spomenikov. Množične orga- nizacije in svojci so preskrbeli številne vence za okrasitev grobov in spominskih plošč. Pa- trulji S'ta obiskali kraje borb in zadrževanja partizanov ter partizanske družine. Dom ob Dr a vin j i je prevzel veliko skrb Za partizanski miting. Po številu odkritih spomeni- kov in spominskih plošč ob ob- činskem prazniku, spadajo Ma- kole nedvomno na prvo me- sto v okraju. S tem so zopet dokazale, da se zavedajo važ- nosti zmage naprednih sil nad fašističnim agresorjem v drugi svetovni vojni, zmage napred- ka in demokracije. Dokazale so, da spoštujejo žrtve, ki so padle v borbah za tx) zmago in tudi potrdile, da so odločne čuvati našo svobodo in neodvisnost ter varovati naše mlajše pokolenje pred ponovnimi vojnimi nesre- čami in grozotami, kakor so jih le delno prikazali v Makolah z razstavo tiska, slikami padlih in ostalimi predmeti iz NOV, Potnik, gost ali tujec, ki ga bo pot vodila mimo groibov borcev in talcev ter mimf> plošč skozi Makole, bo lahko videl, da se nahaja v kraju Makole, kjer živi zavedno, marljivo in na- predka željno ljudstvo, ki je sposobno v primeru nevarnosti prijeti tudi za orožje in se bo- riti na življenje in smrt s so- vražnikom. Ni dvoma, da bodo prihodnji občinski prazniki Makol po zgledu prvega spreminjali iz- gled kraja in da bo vedno ve- lika udeležba rezultat skrbno pripravljenega programa. VJ. Spomenik padlim bor cem na pokopališču Spomenik padlim talcem Odkritju spominske plošče na ubčinsk^ hiši je prisostvovalo mnogo ljuUi 20 let izhafanfe »Liudske provice" Ob 20-letnici, odkar Je začela izhajati »Ljudska pravica« so bile preteklo soboto in nedeljo v Veliki Pclanl in v Lendavi, prejšnji torek pa v Ljubljani obširne in lepo pripravljene pro- slave, ki se jih je udeležilo veliko število ljudi. Proslava v Lendavi je bila najobsežnejša in ji je prisostvo- valo okrog 20.000 ljudi iz vse vzhodne Slovenije in bližnjih I hrvaških krajev. Na tej proslavi so bili navzoči predsednik I Ljudske skupščine LRS tov. Milia Marinko, dr. Jože Potrč, Bo- I ris Ziherl, Ferdo Kozak, prvi urednik »Ljudske pravice« Miško Kranjec glavni urednik »Borbe« V. Begovič in drugi. Ob tej priložnosti je o pomenu dvajsete obletnice »Ljudske pravice« ter o pomenu naprednega tiska sploh govoril tov. ' Marinko, večji del svojega govora Pa Je posvetil notranjepoli- t tičnim vprašanjem, predvsem trgovini. I Na proslavi v Veliki Polani, kjer ie dom pisatelja Miška I Kranjca, je na proslavi govoril pisatelj sam, ki je bil prvi urednik »Ljudske pravice«. Obzahljncbujedna Otroka" Oče in mati imata do otroka dvojno težko in odgovorno dolž- nost: Vzgojiti ob pomoči šole in vzgojnih organizacij lastnega otroka kar n-, j bol je in pomagati ori vzgoji mladine vsem institucijam, ki se bavijo z našim mladim rodom. Ob prvi dolžnosti ne bi iz- gubljal preveč besed. Koristnost in potrebnosi, te čisto prirodne dolžnosti je vsakomur jasna. V naši dolgoletni službi vzgoje otrok trčimo le zelo redko na nerazumevanje roditeljskega po- slanstva, na ravnodušnost na- pram vzgojnim dolžnostim star- šev, ka: bi usodno škodovalo otroku že v ozkem krogu dru- žine. V izjemnih primerih pa vendarle ugotavljamo tudi take negativne pojave, ki so jim vzro- ki gotovo v alkoholu. Ta izziva in ustvarja tiste socialne, mo- ralne, zdravstvene in sploh druž- bene neprilike, ki ogražajo otro- kovo bodočnost. Vse to učitelji, starši in oblastni družbeni fo- rumi dobro razumejo ter neu- trudljivc ugotavljajo, prosijo, rotijo, svetujejo in tudi ukre- pajo. Mnogo šibkejše je razumeva- nje staršev do široke vzgojne odgovornosti, k; jo imata oče in mati do sosedovega otroka, do katerega koli otroka v vasi, v občini. Hudo nerazumevanje resnič- nega življenjri kaže oče. ki pra- vi: »Skrbim in se trudim da bo moj otrok dotro vzgo:en«, ali pa mati, ki reče: »Dovol- dela -mam z lastno deco. pa naj bi se bri- gala še za vzgojo sosedovih, tu- jih otrok !«... Pomislita, spoštovana rodite- lja koliko pa je takih otrok, ki bi živeli v tako ugodnih prime- rih kot bodo vajini, koliko otrok bo tako dobro vzgojenih kot bo- do vajini? Da. vajin .-ačun bi bil pravi- len, če. , Ali ix)zabl1ata da bo vajin otrok — mladenič, mla- denka — čez deset let stal na lastnih nogah in da bo moral živet^ med tako ali drugače vzgojenimi vrstniki? Ali vama bo prav če bo vajin dobro vzgo- jeni sin .ogoče prišel pod vpliv nemoralnim ali ne vzgojenim iz- prijencem in postal slednjič tudi sam tak? Ali vama bo prav. če bo vajina dobro vzgojena hčer- ka morala živeti ob ljudeh s šibko ali celo slabo vzgojo in se bo morda zaradi njih zgubila na široki cest-- življenja ... Ker sem prepričan, da ljubita svojega otroka, tudi vem, da sem sedaj čisto blizu vajinega ma- terinskega, očetovskega srca — želim le, da bi me poslušala! Le pesniki, pisatelji, umetnik^ in drugi izredni ljudje se kakor svetilniki dvigajo iznad sredine in časa, v katerem žive. Drugače je z otrokom! Dobro vzgojeni otrok ne bo mogel ostati tak v šibko vzgojeni družbi svojega okolja. Vajine lastne življenjske izkušnje vama bodo to potrdile! Ker smo z našo mislijo že da- leč, se ustavimo in zaključimo: Starši, vzgajajmo doma svojo deco s skrbjo in požrtvovalno ter podpirajmo vsa vzgojna stremljenja šole. Bodimo prav resno zaskrbljeni nad vzgojo sosedovega, »ljudskega« otroka, ki nai postane lju- bezniv sosed tvojemu dobro vzgojenemu sinu, in zvest, ne- sebičen, pošten tovariš tvoji do- bro vzgojeni hčerki! Odhaja j ta — draga oče in mati — mnogokrat v šolo! Vajina opažanja in posveti so učitelju pr- njegovem nelahkem delu potrebni! Na roditeljskih sestankih ču- jeta učitelj in roditeli marsikaj vrednega in tehtnega! Vključita se v Društvo prija- teljev mladine in stopita tudi takrat na plan, ko se govori o vzgoji, sreč; ali nesreč; »ljud- skega« otroka ker bosta le tako mogla osrečiti tudi svoie lastno otroke! Učitelj R. I. Odločba Zveznega izvršnega sveta o spremembi višine davka, če je bil določen na osnovi netočnega katastra Zvezni izvršni svet je na svo- ji seji dne 2. oktobra 1954 med drugim sprejel tudi odločbo o izrednih spremembah davkov po katastru, ki določa, da se lahko spremeni višina davka, če je bil določen na osnovi ne- točnega katastra. Ta odločba Zveznega izvršnega sveta je bi- la potrebna zaradi tega, ker ka- tastri 1. januarja 1954, ko so se določali davki na dohodek od kmetijstva, v mnogih pri- merih zaradi raznih vzrokov niso ustrezali resničnemu sta- nju. Zaradi tega je treba spre- meniti kataster pa tudi višino davkov za letošnje leto. Stran 2 Ptui, 8. oktobra 1954 Ob Tednu muzejev od 3. do 10. oktobra Spomini na slavne dni Brez dvOTna je najslavnejša doba zgodovine našega naroda doba narodnoosvobodilne borbe od leU 1941 do 1945, ko se je ' naš številčno majhen narod z največjimi napori boril za svo- bodo z veliko, do zob najso- dobnejše oboroženo nemško ar- mado, ki je okupirala z itali- jansko armado našo zemljo. Pogosto lačni in prezebli so borci NOV s stisnjeno pestjo in železnim pogumom, gledajioč vsak dan smrti v obraz, pre- magujoč največjo žalost ob truplih najdražjih, ob požganih domovili — osvobajali ped za pedjo svoje domovine. Priza- dejali so sovražniiku neštete iz- gube, razbremenjevali so velika evropska frontna bojišča nem- ške udarne sile, ker so zadrže- vali na našem ozemlju sovraž- nikove trupe. Cankarjeve besede: »Narod si bo sodbo pisal sam; ne frak ne bo je, ne talar« — so se ures- ničile. Okoli Komunistične par- tije So se zbrale množice zaved- nih Slovencev in šli so od upo- ra k zmagi. Pisala se je naj- slavnejša doba naše zgodovine, kronana z dvojno zmago — so- cialno in nacionalno osvobo- ddtvijo. Herojski napori naših naro- dov Za osvoboditev izpod tujče- vega jarma in socialnega zati- ranja bodo živeli v srcih iz ro- da v rod. Vse dokumente iz slavnih dni pa so prevzele mu- zejske zbirke NOB sirom po domovini. Ptujska muzejska zbirka NOB hrani dokumente iz narodno- osvobodilne borbe ptujskega okraja. Ker se je slovenski nacionalni element že v stari Avstriji boril z nemčursko kli- ko v Ptuju — so v tej zbirki razstavljeni predmeti od tistih dob do osvoboditve leta 1945. Akt ptujskega advokata dok- torja Jurtela je dragocen spo- min na 13. in 14. september leta 1908, kjer z vso podrob- nost j|0 opisuje surov napad ptujskih nemčurjev na skupšči- narje Ciril-Metodove družbe v Ptuju. Iz stare Jugoslavije je v zbirki mnogo dokumentov o naprednem gibanju v Ptuju. Ob njih spoznamo, da je bila leta 1923 ustanovljena v Ptuju prva celica KP v železniških delavnicah. Ptujski gledališki kolektirv je drug steber napred- nega gibanja v letih pred dru- go svetovno vojno. V gimna- ziji pa so se zbirali bodoči borci za napredno misel in na- cionalno revolucij/5 — kakor Ivan Bratko, Dušan Kveder, Ivan Potrč, Anton Znidarič, Mirko Centrih, Franc Cucek, brata Vošnjaka in drugi. Osred- nja osebnost naprednega giba- nja v ptujskem okraju je bil znani loamvmist dr. Jože Potrč. Letaki v vitrinah zbirke NOB, ki piozivajo delovno ljudstvo na čuječnost pred grozečo hitler- jansko invazijo, nas spominjajo na tiskarni KP v ptujskem gledališču in v dominikanski zgradbi, kjer so jih tiskali v letih tik pred drugo svetovno vojno. Mnogo arhivaHj v zbirki NOB dokumentira tiste dni, ko so slovenski odpadniki-nemčurji pričakali zaželene hitlerjeve horde in so morali številni Slo- venci v taborišče na gradu Bori, od tam pa v izgnanstvo na Hrvatsko m v Srbijo. Mno- gi med njimi so se borili za svobodo z drugimi jugoslovan- skimi narodi, prenekateri so dali za osvoboditev tudi svoja mlada življenja. Doma — v ptujskem okraju — pa so Jože Lacko, Osojnik, Kramberger, Mirna Kovačeva in Zvonko Sagadlin organizirali prvo oboroženo partizansko skupino na vzhodnem Štajer- skem že januarja 1942. Spomini na junaško skupino prvoborcev, ki so razen dveh, padli že vsi v letu 1942, so v muzeju pre- cej številni. Tu vidimo dva dokumenta o aretaciji heroja Lacka; dokument, ki naznanja njegovo smrt 18. VIII. 1942; fotografijo Lacka-mučenika pred sedežem Gestapa v Ptu- ju. Muzej hrani tudi Lackovo torbico in Osojnikovo suknjo ter fotografije borcev Lackove partizanske skupine. Mnogo arhivalij v zbirki NOB dokumentira teror okupatorja v taboriščih, streljanje talcev- mučenje ujetih borcev. Poleg tega hrani zbirka dragocene primere narodnoosvobodilnega tiska iz tiskarne v Muretincih, ki je bila ustanovljena febru- arja 1944 in iz Stogovc pod Ptujsko goro, kamor so tiskarno preselili jeseni leta 1944. Tiskar- na je nosila ime po heroju Lacku: Tehnika Lacko. Orožje, gimiijast čoln za pre- voz partizanov čez Dravo, sli- ke padlih, spominski predmeti j partizanov, zemljevid NOB j ptujskega okraja in še marsikaj — pojasnjuje borbo in narodno- osvobodilno gibanje ptujskega okraja po letu 1943. Zbirka NOB je na ptujskem gradu v dveh pritličnih soba- nah. Ker je gradiva še mno- go deponiranega — pripravlja uprava muzeja s pomočjo okrajnega odbora ZB razširitev zbirke. Veliko zanimanje za zbirko ; NOB ptujskega okraja kažejo mnogi obiskovalci, ki stopajo skozi to svetišče naše borbene preteklosti z zavestjo, da so vi- deli dokumente najslavnejših I dni noše zgodovine. R. V. Tudi vi lahko pomagate gluhim! Gotovo ste že slišali, da so v prodaji tablice VI. kola tom- bole Zveze gluhih Jugoslavije, katerih žrebanje bo 15. oktobra v Splitu. Gotovo vas bo zanimalo, v kakšne namene so porabili de- nar dosedčmjih petih kol. Pri- bližno 15 milijonov dinarjev čistega dobička so uporabili za ureditev delavnic gluhih. Razen tega so ustanovili založniško in tiskansko podjetje »Kosm^s«, ki tiska knjige za gluhe, za učitelje, vzgojitelje in študente, ki se pripravljajo za težaven poklic: vzgojitelje gluhonemih. Tako bodo gluhonemi dobili po- trebne specialne šolske potreb- ščine, knjige in druga učHa. Ker je s petimi koli krita po- treba tudi v delavnicah, je do- biček VT. in VII. kola name- njen za ustanovitev ekonomije za slaboumne, gluhe ljudi in za obrtniške delavnice, v katerih bodo zaposlili večje število ne- kvalificiranih gluhih delavcev. V Jugoslaviji je registriranih 37.269 gluhih ljudi. V resnici jih je najbrž več, ker ljudje pač ne priznajo radi svojega defekta. To so ljudje vseh sta- rosti, in že od 15. leta je glu- hih 5101. Največ gliihih je v starosti nad 25 let, to pa zato, ker so v tej starosti vštete tudi poškodbe med vojno in poškod- be pri delu. Iz teh številk je razvidniO, kako Je obsežno delo skrbeti za rehabilitacijo in pre- kvalifikacijo ljudi, ki se mo- rajo zaradi svojega defekta pri- učiti drugemu delu. Mnogo te- žavnejše pa je vprašanje šo- lanja in zaposlitve mlajših, ki so gluhonemi. Zato je razum- ljivo, da je Zveza gluhih Ju- goslavije ukrenila vse. da s prodajo tombolskih tablic tudi zdravi ljudje nekaj poispevajo. Z ozirom na velike človekoljub- ne namene imajo ljudje zado- ščenje tudi tedaj, če pri igri izgubijo, ker porabijo dobiček za boljše življenje gluhonemih. M. 2e od nekdaj je v tukajšnjem življenju udomačen način raz- glaševanja raznih odredb ob nedeljah pri farni cerkvi. Tega se poslužujejo občine, gospo- darske in politične ustanove ter kulturna društva. Pri nas, ki smo vključeni v občino Ormož, mora večkrat kak gospodarsko važen razglas izostati, ker občina zahteva za vsako razglasitev pregled ozna- nila in plačilo 300 din v go- tovini. Kakor smo zvedeli, v drugih občinah te takse ne poznajo in stane pri njih oznanilo le 20 dinarjev. Zato prosimo, da nam mero- dajne oblasti pojasnijo, na kakšni podlagi ena občina po- bira to takso, druga pa ne, če- ravno živimo vsi v istem ptuj- skem okraju. V ra:igovoru z občinskimi od- borniki smo prišli do zaključka, da na svojih sejah te vrste taks niso predvidevali, ki bi bi- le tako rekoč zakon za dotično občino. Zato predlagamo, da se zakon o taksah izvaja v eni kakiOT v drugi občini, ali pa se naj ukine pri vseh. Zadnje dni po svetu (Nadaljevanje s 1. strani) uresničilo ob zaključku, ko je bil dosežen sporaziun o uki- nitvi okupacije v 2^hodni Nem- čiji kakor tudi o oborožitvi te države pod kontrolo bruseljske- ga pakta, h kateremu pristopi Zahodna Nemčija. Vanj bo vsto- pila tudi Italija. Nemčiji bo odiobrenih 12 divizij in 1350 letal. Kakor pravijo komentatorji na Zahodu, bo ta SF>orazum sprejet tudi v Franciji, kjer so bili doslej najbolj skeptični glede na nemško oboroževanje v obrambi Zahoda in oborožitvi Nemčije, za kar so imeli tudi tehtne razloge, temelječe na zgodo-vinskih izlcustvih s svojo sosedo. Soislini izei - ilicii mm Morda se v polni meri niti ne zavedamo pravega pomena, ki ga imajo sodobni muzeji ne le za pouk zgodovine, temveč tudi za proučevanje razvoja člo- veške kulture. Pomanjkanje do. brega poznavanja muzejev, več- krat pa tudi napačne predstave o njih, povzročajo, da še ne znamo tem ustanovam pripisati tisto vrednost, ki jim v resnici pripada. Se vse preveč si nam- reč ljudje pod besedo muzej predstavljajo ropotarnico naj- različnejših starin, na katerih se nabira debel sloj prahu in patine. Razen tega pa tudi ne smemo mimo dejstva, da nam doistikrat pomanjkanje denar- nih sredstev ne dovoljuje ali celo onemogoča, da bi na zu- nanji videz mrtvim muzejskim predmetom v muzejski razstavi zopet vrnili življenje in jih s tem napravili privlačnejše. 2e zdavnaj so drugje po sve- tu pirešli muzeji tisto stopnjo v svojem razvoju, ko so bild v prvi vrsti namenjeni le obisko- valcem iz vrst znanstvenikov in izobražencev, ki so prihajali v muzeje s širokim predzna- njem. Z različnimi metodami so jih poskušali preurediti in jim tako podati značaj sodobnih raz- stav, ki niso privlačnejše le za oko, temveč so po svojem no- vem načinu posredovanja vse- bine pričele pomeniti več ka- kor navadne razstave. Uvrstili so se v vrsto kulturno izobra- ževalnih ustanov, ki v znatni meri posreduiejo znanje širokim plastem ljudstva. Postali so so- dobna učilnica zgodovine in raz- voja kulture. S kakšnimi metodami je mo- goče doseči take spremembe v muzejih? S temeljito reorgani- zacijo zbirk, v katerih točno lo- čimo razstavne predmete od onih, ki spadajo v študijske depoje. S tem razredčimo raz- stavne predmete, obenem pa pridobimo več površine za ilu- stracije in legende, ki so ne- pogrešljive v sodobnih muzej- skih razstavah. Kako važno vlo. go imaj/O prav te ilustracije po- sebno v tistih muzejskih od- delkih, ki razstavljajo za oko manj privlačne razstavne pred- mete, ni treba posebej pouda- riti. Spomnimo se le na mno- žico arheoloških izkopanin, ki so predragoceno gradivo za stro- kovnjaka, toda človeku-laiku prav ti goli predmeti ne povedo mnogo, medtem ko razstavljeni po vitrinah v tesnih vrstah od- bijajo že na prvi pogled. i Max ne bi vsi ti predmeti, ki imajo toliko pisane pretek- losti iz življenja za seboj, po- vedali neprimerno več, če bi i jim v muzejski razstavi prav z ilustracijami nakazali funk- cijo, ki so jo opravljali v svoji življenjski dobi? In šele po- j tem, ko bi to storili, bi v resni- ; ci smeli reči, da smo muzej I poskušali približati ljudem, ob- I enem pa zahtevali od teh ljudi, da bi postali stalni muzejski obiskovalci. Dejstvo je. da vsi muzejski oddelki niso privlačni v enaki meri. 2e samo število obisko- valcev v ptujslcem Mestnem muzeju, če ga primerjamo po posameznih oddelkih, zgovorno priča, da jo glavni obisk usmer- jen na grad zaradi estetsko ure- jene in že zaradi vsebine pri- vlačne kulturnozgodovinske zbirke. Ne smemo pa prezreti, da je tudi ta pojav samo na škodo arheološkemu oddelku, ki ima zaradi svojih znanih ar- heoloških najdb svetovni po- men, a kljub temu pri obisko- valcih prav zaradi pomanjklji- ve ureditve ne more priti do veljave. Zato bi ee končno morali vprašati: kaj smo storUi pri nas, da bi z novimi metodami dela ustvarili iz muzejev so- dobne učilnice zgodovine? Do- volj, a kljub temu še vedno premalo. V tem oziru prreka- šajo pokrajinske muzeje naši osrednji muzeji, ki so se podali na pot reorganizacije takoj v pavih letih, medtem ko jim muzeji v provinci šele sledijo. Zelo malo smo še ukrenili, da bi približali obiskovalcem tiste oddelke, do katerih čutijo ljud- je še vedno neki odp>or. To so predvsem arheološki oddelki, saj smo v začetku vse preveč oma- lovaževali njihov značaj, kar p>a se nam temeljito maščuje v vsakodnevni praksi. Res je, da je vsaka talca re- organizacija muzejev p>o vezana z ob&utnimd finančnimi stroški, toda če px>mislimo na napredno vlogo, ki jo opravljajo muzeji v pravilnem tolmačenju zgiodo- vine, in to v večji meri, ka- kor to opravljajo knjige, pre- davanja in druge oblike iizobra- ževalne dejavnosti, uvidimo, da se VSa vložena sredstva bogato obrestujejp in vračajo. Prav zato ne bi smeli štediti s temi sredstvi, ampak nasprotno, omogočiti temeljito preuredi- tev muzejev in njihovih od- delkov, ut. Caslski dem ¥ Msigotc' h že s*už[ svojemu namenu Zadnjo nedeljo (26.) v sep- tembru je bila v Mezgovcih ve- lika slovesnost, katere so se že dolgo veselili, zato se je na njej zbralo lepo število ljud- stva iz domače, okoliških pa tudi oddaljenejših vasi. Bila je otvoritev novega gasilskega do- ma. Na številna vabila so se odzvala bližnja gasilska dru- štva, ki so vrnila društvu iz Mezgove obiske z raznih njiho- vih proslav in prireditev. Ličen dom z veliko dvorano bo Mezgovčanom središče kul- turnega dela in gasilskega udej- stvovanja. Do popolne dovr- šitve doma ni daleč. Nova stre- ha doma se svetlika iznad osta- lih streh. Nova velika okna in vrata so pobarvana. Na proče- lju zgradbe je pripravljeno mesto Za vzidavo spominske plošče za p>adle bore in Me- zgove. Z graditvijo gasilskega stolpa ne bo p>osebnih težav. Do gasilskega avtomobila je res ne- koliko dalje. Pa bo ob dobri volji tudi to dosegljivo. Za gle- dališki oder so že pripravljene kulise. Igralcev ne bo treba iskati, ker imajo dovolj požrt- vovalnih deklet in fai^tov za igre. Slovesnost je otvoril predsed- nik društva tov. Alojz Glazer. Pozdravom, govorom in čestit- kam so ljudje pozorno sledili. Govorniki tov. Glazer, iistano- vitelj društva tov. Franc Be- zjak, tov. Martin Canjko in tov. Rakuša kot zastopnik Okrajne gasilske zveze, so spiomnili na- vzoče na dobro voljo, vztraj- nost, požrtvovalnost in pomoč članstva, brez katere ne bi mo- gli uresničiti velikega načrta o zgraditvi kulturnega središča in gasilskega doma v Mezgovcih. Vsi govorniki so se zahvalili za vso piomoč in razumevanje ljud- stva. Najlei>ši spomin na to slo- vesnost bodto imeli člani dru- štva, ki 90 jim bile izročene diplome in društvo v celoti, ker je prejelo diplomo štaba prve- ga sektorja in pri2manje OGZ za marljivo delo in za doseže- ne uspehe. V doglednem času bo sledila na tem mestu nova slovesnost, ki bo posvečena spominu na padle borce in bo ob odkritju spominske plošče. RI. Še enkrat: Zaka: cfrkovska skupina ni nastp«^ila na ptu ski rasstovi? Pod gornjim naslovom smo či- tali pred štirinajstimi dnevi v Ptujskem tedniku članek, ki pa ga moramo dopolniti, da bi se resnica prav spoznala. V omenjenem članku Je izpo- vedal svoje težave Korže, danes jih pa naj pvovemo prizadeti. Res je, da se mladina ni od- zvala Koržetovemu vabilu, da bi nastopila v času ptujske razsta- ve. Pred dvema letoma je cirkov- ška mladina zelo rada prihajala k vajam za folklorne nastope. Takrat je mnogo vadila skozi celo poletje in ob večerih nikdo ni pomišljal, ko se je odpravljal k vaji, na utrujenost po celo- dnevnem napornem delu. Vaja Je bila mladini v razvedrilo in težko bi jo pogrešali. 2e od nek- daj so Cirkovčani zelo radi pri- hajali k vajam za kulturne pri- reditve in ta dobra stran se je prenesla na mladino. Korže je skupini takrat obljubljal odškod- nino, ker so mladinci in mladin- ke raztrgali pri plesu po par podplatov. Po uspelih vajah je skupina nastopala v Cirkovcih, Majšperku, Pragerskem in dva- krat v Ptuju. Ko Pa je sezona minila so se obljube razblinile v nič, čeprav se Je na vseh prire- ditvah pobirala vstopnina. Kje je ves zbrani denar, ve samo Korže. Ce bi se nahajal v blagaj- ni kultumoumetniškega druživa, bi bili nastopajoči veseH in za- dovoljni, saj niso takšni egoisti, kot se jih včasih smatra. Ker pa je od tega imel korist Korže, ljudstvo ne pozabi rado in ga je težko pripraviti, da bi znova na- sedlo. V Koržetu so spoznali ljudje mnogo hinavščine, ki je vedno prihajala na dan v plazu sladkih besed. Tokrat se je opi- ral na študente, da bi naj ti pri- pravili ljudi za nastop. Toda ti so povsod naleteli na isti odpor. Ljudje so Jim končno poasnili, zakaj ne marajo več sodelovati. Dijaki so bili vedno, kakor tudi ostala mladina, pripravljeni dela- ti in žrtvovati prosti čas za kul- turnoprosvetno delo v vseh orga- nizacijah, če je bilo delo v njih pošteno in skupnosti koristno. Ne dovoljujejo pa. da bi jih kdo vodil za nos in zlorab^'al. S'ceT pa trije dijaki ne morejo tvoriti folklorne skupine. Lan«'Vo V+o se ic zbrala sku- (Nadaijevanje na 3. strani) NOVAK FRANCE: Sadjarjem v razmišljanje Sedaj obiramo sadje in ga prodajamo zs visoko ceno kot malokdaj. Mnogi naši sadjarji pa vseeno težko dosegajo do- hodke, ki jih lahko dosega le gospodarstvo z urejenim sadov- njakom. Takšna leta se bodo stopnjevala. GospK)darstva z bo- gato sadno letino se bodo kre- pila. Brez sadja ne bo gotovine in je razumljivo, da bo gospo- darstvo marsikje šepalo. Zakai se obeta sad^ariem bo- gato donosna bodočnost? Odgo- vor naj povedo tisti, ki hodijo odprtih oči po vaseh in vrhovih Kje so sadovnjaki, kot smo jih videli pred 10 ali 20 leti. ko so bili vsi jarki polni sadja ko so za vsakim gabrovim grmom le- 'ala lepa rumena jabolka. In ianes? Jarki so sicer ostali, ven- lar jabolk ni v njih. Ob pogledu na to nam je jasno, da vlada v naših krajih veliko pomanjkanje sadnega irevja. ki je sposobno zq rast in dobro letino. V vseh krajih bi lahko dobro gospodarili, če bi <^adno drevje bolje negovali. Drevje je marsikje zanemarje- no, ni gnojeno, neočiščeno, ni škropljeno letno niti enkrat, zato je moralo propasti. S pro- padanjem sadnega drevja pro- --lada tudi dobra volja v doma- čijah. Do tega je moralo priti Sami ^mo tega krivi. Oblast je pre- pričevala, svarila in s kaznijo nretila brezbrižnim sadjarjem \i nifo hoteli p>odvzemat= naj- nujnejših obrambnih mer pred propadanjem drevja Vse to -irizadevanje je bilo marsikje bolj v posmeh Vio^ v korist. Le •nanjše število je Wn sadjarjev ki so prisluhnili nasvetu, navo- dilu, opozorilu in potrebam ča- sa in so svoje sadovnjake ure- dili. Ti imajo danes visoke do- nose, drugi pa pravo puščavo v nekdanjem sadovnjaku. Ta pu- ščava se kaže v stalnem tar- nanju, v prazni denarnici, v praznem sadovnjaku, na razdrti strehi, v na pol praznem hlevu, na obnošeni obleki odraslih in otrok, na kreditni šibkosti pri raznih nakupih, pri naročilih del obrtnikom itd. Marsikdo ne ver- jame, da je propast sadnega drevja tako usodna zlasti tam. kjer sloni gospodarstvo na edi- nem večjem dohodku, na sadju. Pa so žal še ljudje, ki jim ta propast gospodarstva ne gre preveč na živce. Žejo bodo ga- sili s klintonom z brajd ob- veznosti plačevali s pK)sojili. ne- voljo dušUi v pijančevanju in temu rade sledijo neljube po- sledice. Ponovno se kaže potreba, da pravilno usmerimo vsa gospo- darstva, ki imajo prvenstvene pogoje za sadjarstvo in ki so že davno imela usr>ehe. Ponovno naj uredijo mlajša sadna dre- vesa in naj začnejo z obnovo nasadov Ko je sadil praded drevesa za evo^e vnuke, ni bil seblčnež. Vedel je. da ne bo do- čakal sadu dreves, ki jih je na- sadil in vendar je sadi' in s tem zapustil najlepšo doto svo- jim potomcem Ob vsaki dobri letini so se ga spomnil^ in ga slavili kot dobrega cad^^rj-^ in gospodarja In kaj bodo lahko govorili naši zanamci? Jablana srednje viš'ne že do- bro rodi z osmim ali desetim le- tom po saditvi Ti ča= ni t-^ko -^i''«^ nr.^ V.-fT-n +nVo d"eVO hitro zraste, če ga pravilno oskrbujemo. Pri sadjarstvu je potrebno imeti namen, dočakati plodove nasajenega drevesa. Kljubovati je treba naravi in odmikati dan, ko se bo treba posloviti od dreves in od živ- ljenja. Naša gospodarstva v sadjar- skih predelih vidno nazadujejo, zato moramo obnoviti sadno drevje v vseh legah, ki so zanj primerne Vsako gospodarstvo ima možnost najeti posojilo F>od zelo ugodnimi pogoji in n'zko obrestno mero. Zemljišče je oproščeno plačil dohodnine na na novo zasajenem zemljišču za dobo 8 let. Strokovnjaki na okraju in pri Okrajni zadružni zvezi pomagajo brezplačno z na- sveti. Torej, na kaj še čakamo? Vsa sadna drevesa, ki niso prestara in preveč upešala v ra- sti, moramo v jeseni rešiti pre- gostih in suhih vej, poškropiti jih z rumesanom, pod kapon. krone (krog, kjer končujejo veje dreves) moramo skopati vsaj za dve lopati širok in za eno lopato globok jarek, vani vsut- hlevski gnoj, kompost, straniščni gnoj, posipati jarek z nitrofoskalom ali tomaževo žlindro ter ga zo- pet zasut: Hlevskega gnoja da- mo 3 do 5 samokolnic za eno drevo, umetnega gnojila vsaj 10 kg za eno sadno drevo Umet- na gnojila so zelo p>oceni in sta- ne gnojilo za eno drevo 50 do 70 din, kar povrneta že 2 kg natrganib jabolk. Posebno sedaj ko se dobijo cenena gnojila ^e škoda zamuditi ugodno prilož- nost. Današnje visoke cene sad^a zlasti lepih trganih jabolk 25 d-> 40 din za kilogram n^i bodo resno svarilo vsem. k, zanemar- jajo sadovnjake. Cena lepemu sadju bo ostala visoka. Zaradi tega bi bilo neumno podcenje- vati edini kmetijski pridelek v prodaji — sadje, ki nima kon- kurence in ki vsi po njem spra- šujejo. V naših krajih imamo vse po- goje za sadjarstvo. Poleg sadja imamo pašo in krmo za živino- rejo. Meso in živina ter sadje imajo najboljšo ceno. Gospodar- stva z naravnimi pogoji za sad- jarstvo in živinorejo imajo bo- dočnost. Jasno je, da drevje ne raste več samo kot nekdaj, ko So ga prvič sadili. Drevje je zemljo popolnoma izčrpalo v 50 do 100 letih rasti. Razni škodljivci in bolezni so močno oslabili drevj- ali pa ga celo uničili. Plodovi drevje tako oslabijo, da mora počivati 2 do več let po rodni letini Se več je vzrokov, ki za- htevajo nego za sadno drevje kot to zahteva vinograd, koruza pšenica, korenje in ostale rast- line, Ce bomo za drevje tak- skrbeli, bodimo prepričani, da nam bodo bogate sadne le- tine vračale bogate obresti z? vložen kapital in delo. Se več Dohodki iz sadjarstva bodo ste- ber gospodarstva in gorje po- sestvom ki bodo s tem začel^ prepozno ali pa če ne mislijo nikdar sad^ariti. Potreba družbe tvo dvigu živ- Ijenskega standarda se silno hi tro dviga Dnevno ponuja trg nove praktične prerlmete za go- spodarstvo go^podinistvo in zp osebne potrebe. Sad^ar-i im^jo nred seboj izredno ugodno bo- dočnost in si bodo živlien^ski Stan^-"-^ rfv^"^r[ r.lacti ^ (Nadaljevanje na 3. strani) Ptuj, 8. oktobra 1954 Stran 3] IJ) }iO Ptuj (e zopet seml in ha) ie rešU? v četrtek, 30. septembra t. L popoldne, so odborniki LOMO Ptuj zopet zasedli svoja redna mesta okrog velike mize in so reševali vrsto tekočih vprašanj in predlogov ter jih tudi veči- noma zadovoljivo rešili. Seja sa- ma je bila v nasprotju z nekate- rimi prejšnjimi živahnejšimi se- jami precej mirna, ker ni bilo med levo in desno polovico omizja nasprotnih stališč. Levo polovico mize zasede vedno več odbornikov — nekaj kmetov z mestnega področja, nekaj starej- ših odbornikov in nekaj odbor- nic, desno polovico pa odborniki nameščenci, večinoma pa odbor- nice. Na tej seji tudi nj bilo to- liko vzdržanih glasov kot včasih, ker se je bilo mogoče pri vseh od'očitvah dokai lahko odločiti za ali proti. .. Po številu točk dnevnega reda in popuščanju pozornosti proti \concu seje je kazalo, da se je za eno sejo nagrmadilo preveč vprašanj in da bj bilo koristno sklicati sejo večkrat ter se o ne- katerih vprašanjih in predlogih natančneje pomeniti. Seje sicer res stanejo in jih ne kaže skli- cevati za malenkost, vendar se včasih okrog važnih vprašanj naniza toHko malih, da se seje razvlečejo v pozne ure, ko ni več toliko strpnosti in resnosti kot v začetku. Med najvažnejše razprave te seje spada nedvomno rcizprava o razširitvi indvistrije v Ptuju in o možnostih zaposlitve ženske delovne sile, pri čemer je disku- sija ostala na vprašanju, če kaže v Ptuju postopoma graditi kovin- sko industrijo in sicer v etapah, ki bi se od prvotnega manjšega obrata sčasoma razvila v tovarno kovinske galanterije, ki bi za- poslila do 200 ženskih delovnih moči in bi izdelovala kovinske predmete za široko potrošnjo, ki jih sedaj pogrešamo ali pa jih je vobče težko dobiti na domačem trgu. Vsi odborniki in odbornice so se strinjali s tako rešitvijo za zaposlitev ženske delovne sile. Razumljivo je, da je odbornica tov. Julka Kanclerjeva skupno z ostalimi odbomicami s ploska- njem pozdravila ta predlog in sklep, da bi začeli takoj z ures- ničevanjem te zamisli, kolikor bodo pač na razpolago denarna sredstva. Kot pri vseh sejah, je prišlo tudi na tej seji do razprave o stanovanjskih težavah in o pred- logu, da bi naj tovarne in pod- jetja začela misliti na graditev stanovanj za svoje delavce in na- meščence, ker sicer ni mogoče misliti na odpravo kritične sta- novanjske stiske. Večina odbor- nikov vidi v tem načinu graditve stanovanj izhod in ni dvoma, da bi se dalo v Ptuju to tudi iz- vesti. Razumljivo je, da to ni mo- goče v obliki množične akcije, pač Pa bi postopna graditev sta- novanj od strani posameznih to- varn in obratov dokazala, da je zamisel izvedljiva vsai drugo leto. ! Prav živahna diskusija se je razvila okrog vprašanja, ali naj LOMO Ptuj pristane na predlog, da bi KZ Turnišče in Ptuj imeli v Ptuju na Ormoški cesti (Luž- nlk) in na Bregu (Tomanlč) svoji gostilni namesto dosedanjih pri- vatnih gostiln, ki sta bili pred nedavnim ukinjeni. Odbornik tov. Satler je sicer vztrajno bra- nil predlog, da bi LOMO Ptuj lahko omogočil KZ gostilni kot podružnici na Ormoški cesti in I na Bregu — vendar s predlogom i ni prodrl, ker je glasovanje o ; tem predlogu pokazalo, da je ve- čina odbornikov proti temu. da bi nastala namesto dveh privat- nih na istih mestih dva zadružna gostinska obrata, od katerih po- speševanje kmetijstva ne bi ime- I lo nikake koristi. Te si sicer KZ lahko najdejo v drugih panogah, ne pa v gostinskih''uslugah. Tov. Satler je sicer ostal prepričan, da LOMO Ptuj zavira uresniče- nje teh predlogov in se je ver- jetno težko zagovarjal pred ne- katerimi volivci, da s predlogom ni prodrl. Graditev vodovoda in kanali- zacije se iz seje na sejo vsiljuje v ospredje in kaže, da se ga LOMO Ptuj resno loteva in izko- risti vsako priložnost za dosego kredita, da bi lahko prvotno na- bavil cevi in po nabavi teh pri- stopil k polaganjem. To bi sicer zahtevalo v začetku vsaj 50 do 60 milijonov dinarjev, vendar je vprašanje, kje jih bo dosege! in če jih bo mogel izčrpati do konca leta, da ne bj kredit zapadel I oziroma ostal zaradi prekratkega časa neizčrpan. Na odobravanje je naletel predlog o vzpostavitvi redne avtobusne zveze med Ptujem in Kidriičevim. ki bi omogočala prebivalcem Kidričevega vsaki dve uri za 20 din sem in tja vožnjo v Ptuj, zaradi nakupa potrebnih stvari in udeležbe na raznih kulturnih prireditvah. V zvezi s tem vprašanjem je stopil LOMO Ptuj v pogajanja s Tovarno avtobomilov v Ma- rltx)ru in bo, kot kaže, mogoče kaj kmalu zvedeti za tozadevni rezultmt. Tako rešitev bodo z navdušenjem sprejeli prebivalci iz Kidričevega, zlasti giospodi- nje, ki so imele doslej prilož- nost priti le v torek in petek v Ptuj na trg. Na tej seji so bili sprejeti odloki o davčnih stopnjah do- polnilne dohodnine od dohod- kov samostojnih poklicev z davčno lestvico, odlok o pogo- jih za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prosto- rov in o oddajanju hrane abo- nentom v zasebnih gospodinj- stvih (največ 5 abonentov), in sicer vsaj obed in večerjo, od- lok o najvišji tarifi za dimni- karske storitve in kazni za dimnikarje ter nazadnje še od- loka o ustanovitvi otroškega vrtca v Ptuju in na Bregu. Poleg številnih drugih vpra- šanj dnevnega reda, kot imeno- vanj direktorjev, upravnikov in poslovodij gospodarskih or- ganizacij in predlogov z zbo- rov volivcev, je prišel v ob- i ravnavo tudi dopis Društva I prijateljev mladine, Ptuj, ki pa ! je nakazoval le perspektivne j načrte društva, ni pa vseboval konkretnih prilog in obračunov, zaradi česar ni bilo na seji mo- goče odločiti, kateri predlog naj se sprejme in kolikor sredstev bi smel kdo v ta namen izčr- pati. Te priloge in načrte bo j mioralo Društvo prijateljev mladine priskrbeti do prihod- nje seje, sicer ne bo mogoče konkretno reševati posameznih I vprašanj. S splošnimi rešitvami i ni nič storieno. Načeloma ni nikdo v odboru proti temu, da bi društvo storilo čim več za blaginjo mladega pokolenja, je ; pa proti temu, da bi se na j splošno reševale stvari, ki jih je treba takoj uresničevati. Diskusija vsevprek je bila končni dokaz, da bo treba več vprašanj odložiti za prihodnjo sejo in da bo potrebno v bo- doče od raznih predlagateljev zahtevati konkretne predloge, ki bodo omogočili odboru kon- kretne sklepe. V. J. Cene na ptujskem živilskem trgu V sredo. 6. oktobm I Čebula 20—25, česen 80 fižol luščeni 30, fižol stročji 30 krom- pir 10, paprika 30 cvetača 50, kumare 15, kumare za vlaga- nje 30. peteršili 40 pesa rdeča 25 solata endivija 30 solata v glavah 30 špinača 60 zel:e v glavah 20—25, korenček 40, ohrovt 25 paradižnik 30. Ječmen 25. koruza 25—28, proso 30 moka koruzna 30 mo- ka ajdova 40 moka enotna 42 zdrob koruzni 35. Maslo surovo 400 zaseka 250. Mleko 20. smetana 100—120, sir 40—70 Kokoši 250—400 piščanci 200 — 500. purani 700—1000. Breskve 40—50, grozdje 60, hruške 30—40. jabolka 25—30, slive 40 orehi 80—100. Gobe 100. jajca 16, med 280. Okrajno gledališCe Ptuj Sobota, 9. okt. 1954, ob 20. (8.) uri: Buck-Rabadan: »KVEJ- LAN«, kitajska igra v štirih dejanjih z glasbo. Tretjič. Torek, 12. okt. 1954, ob 20. (8.) uri: Buck-Rabadan: »KVEJ- LAN«, kitajska igra v štirih dejanjih z glasbo. Šestič. Četrtek, 14. okt. 1954, ob 20. (8.) uri: »VESELI VECER«. Pet- najstič. Predprodaja vstopnic pri gled. blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah od 9. do H- ure in enp uro pred predstavo. Rezerviranje vstopnic dopoldne v gledališki pisarni, tel. št. 71. „MIKLOVA ZALA" v Dornavi Svojstveno doživetje za Dor- navo je bil prikaz »Mikiove Zale« na prostem ob giostova- nju IZUD Vitomarci. Od blizu in daleč so prihajali gledalci, tako, da se je za to določeni prostor na gosto napolnil z nji- mi. Vas, ki ima že igralsko tradicijo, je nastopajoče spreje- la s toploto, kar naj bo gostom v priznanje. Dom m immm deteltno deno v Domovi fe proslavil obleinco ustanovitve Do oktobra preteklega leta je : krasni baročni grad v Domavi I nudil 2iavetje onemoglim. Ob j njihovi odselitvi v novi dom na i Bokalcah pri Ljubljani, pa je dobil »Dom« nove prebivalce. Postal je zatočišče duševno de- ; fektni deci, ki ji nova sociali- 1 stična Jugoslavija posveča vso skrb v taki obliki, da le-ta lahko tekmuje s skrbjo sleher- ne države z bogato kulturno in materialno tradicijo. Iz skromnega ziačetka je vzniknila in se razrasla ustano- va, ki se dviga pod vestnim m strokovnim vodstvom uprav- nika tov. Gučka. Kdo bi danes ob obletnici obstoja te ustanove mogel pretresti vse drobne in veliko težave, ki jih je bilo treba premagati, da se je usta- nova dvignila do svoje sedanje višine, ki daje še danes zago- tovilo, da se bo ustanova dvig- nila do one kvalitete, ki ne bo opozarjala nase le nas Jugo- slovanov, temveč bo prodrla z njo tudi izven naših meja. Prav gotovo razume ogromno delo. ki je bilo izvršeno do se- daj le oni. ki je poznal raz- mere ob prilčetku te ustanove, razmere, ko je bilo prvenstve- no zlaisti vTTaš^nje vzgoje po- trebnega kadra. Uspelo je. in danes stoT>a u«^ar<>va v dru'do- nosnega dela, stopa pa tudi v drugo fazo svojega dela, kajti »Dom«, ki je doslej imel le vlo- go zatočišča te naše najbednej- še dece, postaja tudi vzgojna ustanova, ki bo usposobila za življenje desetine tistih otrok, k: bi bili brez velike skrbi in prizadevanja socialistično mi- sleče množice sicer obsojeni vse življenje na bedno životar- jenje v duševnem mraku. Pohvaliti je treba kolektiv ustanove, ki je znal na tako prisrčen način povezati v svojo proslavo obletnice vso vas, po- leg vseh onili, ki jim je pro- speh ustanove nujnost ne le pfi dolžnosti, temvc-č tudi po srč- nem nagibu. Kot monoliten skupek so se srečali vsi na raz- gibanem večeru, v katerega je zbrane uvedel upravnik »Do- ma« z obrazložitvijo kratkega razvoja in pomena ustanove. Proslavo so razživljale pestre točke kulturnega programa, v katerem tudi niso manjkale točke z gojenci ustanove. Ob veselih zvokih jazza pa se je i hočeš nočeš moral zavrteti marsikdo, ki mu je življenje na- pisalo že kar častno število let. V topli domačnosti, ki je pro- slavo prekalila v prijeten dru- žabni večer, je bilo jedro iz- redne kvalitete, namreč živo občutena zave?t. da povezuje ij.c+3nova prav vse v m!«el za skrb naše, od življenja doslej tako prikrajšane dece. in tako se je sleherni vračal s prosla- ve ne samo z glasno mislijo: Bilo je lepo! Temveč tudi s ti- 1 ho mislijo, da bi v lepem ba- ročnem gradu v Domavi, ki je I tudi spremenil svoje od zoba j časa potemnelo obličje, v svetlo ' in sončno — da bi v tem »Do- mu« našli sonce otroci, na ka- tere smo doslej lahl^ mislili le z bolestjo v srcu. Še enkrat: Zakaj cirkov- ska skupina ni nastopila na ptujski razstavi? [ (NadaljevHr^e z 2. strani) pina mladincev in pričela vaditi dramo »Prevara«. Prosila je Koržeta naj ji priskoči na po- moč z dobrim; nasveti paje on to odklonil Končno ga je prosi- la, naj pomaga vsaj s tem da bi nastopajoče našminkal: Toda Korže je tudj to odbil Skupina pa zaradi tega ni klonila. Z igro je nastopila osem krat in zbrani denar skrbno hrani za popravilo dvorane, česar je ta tako potreb- na. j Mladina iz Cirkovc ima mno- 1 go veselja do igranja in komaj 'čaka, da se bo zopet 'ahko ' udejstvovala na odru Hoče pa imeti č''ste račune, da bo njen trud kor-stil predvsem skupnosti, i Obč. komite LMS Cirkovci Sadjarjem v razmišljanje (Nadaljevanje z 2. strani) bodo imeli leto za letom za trg kvalitetno sadje. Lastnik; zem- ljišč primernih za sadjarstvo ki nimajo interesa za napredek, bodo pač ostali ob strani poti in ne bodo mog'i nabaviti vsega kar b; jih zadovoljevalo. Končno je za nezainteresirane sadjarje važno, da se davek se- daj odmer: a po površini. Ni vseeno, če da 1 ha z 80 drevesi po 100 kg jabolk, t. i. 8000 kg po 25 din, skumo 200.000 din ali pa nekaj p^ška^-ah plodov za sad.'evpc. Izkupiček 200.000 din za sad^e kriie celoletn; davek, zaradi katerega je toliko tarna- nja in k"iie še mnogo ostalih stroškov. Račun ni visok, tem- več je zmeren in dosegljiv samo dobremu sadjarju. j Prihajamo v dobo resnejšega gosnodarjenja s površinami, ki jih ob'^p^a posamezno gospodar- stvo. Vse površine je treba dobro izkoristiti, ali pa jih pre- pustiti onemu, ki je to voljan in sposoben. Število prebivalstva raste, kmetijske površine se krčijo z graditvijo stanovanj, cest. dalino-/odov itd. Meliora- cije So šele <;tvar naše b'.:žnje bodočnosti. Novih olod-nih po- vršin ne večamo Obstoječe po- vršine zanemarjamo in še z nji- mi slabo gospodarimo. Dot^S; padajo al-; pa si nestalni. Vse to in še ve'^ momentov narekuj-^ skrbno obdelavo vsake kmetij- ske kulture, kjer je stoletje po- kazalo svoj nrostor fstim ki se na kmeti-stvo vsaj m-^lo razu- mejo. Kmetijstvo potrebuje vse več pridnih, dela voljnih in .sno- sobnlh rok ki bodo znale in ho- tele zeml-^o p^-avlno obdelovati s pomočio izsledkov in pripo- močkov ter zagotoviti hrano ljudstvu. S-diarii u'-e'^'te svoj« sadov- njake in izkoristit'? lege. ki še ni'fov- Ijena. Donos bo visok in stalen. V cosu setve |e trebo m Si ti na višino pridelka Ing. Zoreč Egon Jesenska setev je v najživah- nejšem teku. V tem času je že treba začeti misliti na to, kako bomo dosegli čim večji hektar- ski donos. Za to pa je potreb- no dvoje: prvo, kako je treba pripraviti zemljo — in drugo, kakšna je kvaliteta semena, ali je očiščeno in razkuženo in ali vsebuje vse dobre lastnosti, ki s svoje strani prispevajo k ftim večji višini pridelka. Za razkuževanje žit se uix)- rabljajo živosrebmi ali bakreni preparati. Ce razkužujemo do- ma, uporabljamo modro galico, pri čemer vzamemo en kilo- gram galice na 1001 vode, v kateri namočimo seme samo za 30 minut, nakar ga je treba posušiti v razsutem stanju. Razkuževanje z galioo lahko zmanjša kaljivost za 10 odstot- kov, zato je treba pač razkužiti za toliko več semena. Zato pa je mnogo bolje, če razikužimo seme strojno s selektorjem, ki istočasno razkuži in očisti. Raz- kuženo seme je jamstvo, da bo ob času žetve posevek zdrav, posebno prost snetljivosti, ki sicer lahko povzroči ogromno škodo. i Setev ozimnih žit je treba iz- vršiti čimprej. Skrajni rok za ječmen je konec septembra, rž 15. oktober, pšenico 20. ok- tober. Na zelo lahkih in suhih tleh je bolje sejati soržico. Sej- mo le s sejalnikom, da prihra- nimo na semenu in pridobimo zaradi enakomemosti posevka večji donos. Semenu samemu je seveda treba posvetiti poleg zemlje največjo pozornost. Ce pobliže proučimo činitelje, ki vplivajo na povečanje pridelka, ugotovi- mo vso važnost kvalitete se- mena. Zastonj je ves trud z obdelavo zemlje, zastonj gnoje- nje, pletev in okopavanje, če ni v posejanem semenu zbranih vseh onih lastnosti in nagnjenj, iz katerih nastajajo bujni in izenačeni posevki ter zaneslji- , vo bogate žetve. Setev dtobr -^a I semena je zato pri dana'vi j borbi za višje hektarske donose I zelo važna stvar, ker ne pKJdra- žuje proizvodnih stroškov, dvi- ga pa pridelke pri žitih, n. pr. za 15 do 20 odst. (pri krompir- ju pa n. pr. celo za 30 do 60 odst.). Ti povečani donosi niso ■sam.o teoretično ugotovljeni, temveč tudi praktično preizku- šeni in dokazani. Dobro seme si lahko prido- bimo z zamenjavo ali pa si ga nabavimo na semenogojskih po- stajah, ki j^h zastopajo vse kmetijsike zadruge. Njihovo se- me je vzgojeno po znanstvenih metodah selekcije in nudi vse jamstvo, da bo dal pridelek tu- di ob ostalih T>rimemih pogojih nalvišji nridelek. Slabo žitno seme naj bi kme- tovalci vsaj do ptolovice izme- njali vsaj vsakih nekaj let. Katere žitne sorte so najpri- mernejše za naše kraje? Werter, Peragis za ječmen, za rž Dre- ger, Pethus, in za pšenico Ba- varska kraljica, Tasilo, včasih tudi ProUfik so brez dvoma sorte, ki v naših predelih dajejo lepe pridelke. Kmetijske zadru- ge jdh imajo na razpolago. Se- gajte po njih! Ali obsta,ia ozimni oves? Nedavna diskusija med kme- tovalci, ali obstaja ix>leg jarcga tudd ozimni oves, je vzrok tem vrstam. Res je, da obstajajo tudi ozimne vrste ovsa, le da so pri nas silno redke. Le tu in tam pridelujejo to vrsto na Po- horju. V Vojvodini pa se tovrst- ni oves bolje obnese od jarega. Ozimne vrste ovsa niso dovolj odporne proti pozebi, zato ostre- ga, brezsnežnega mraza v naših krajih ne prenesejo. V teku so poskusi, da bi vzgojili odpor- nejšo sorto, vendar doslej v tem pogledu ni bilo uspeha. V hudih, brezsnežnih zimah po- zebe ozimni oves tudi v Voj- vodini Tedaj je treba setev spomladi ponoviti z jarim. ŠPORT ODBOJKA Dijaški dom—Breg 3:2 v nedeljo 3. okt*bra 1954 sta se na igrišču Dijaškega doma v Ptuju srečali mladi odbojkarski skupini mladincev-dijakov iz Brega in Dijaškega doma v Ptu- ju. Po menja:očih se uspehih je končno zmagalo moštvo iz Di- jaškega doma Obe moštvi sta se trudili prikazati lepo igro, kar jima je delno tudi uspelo. Naj omenimo težave, ki jih imajo mladi odbojkarji na Bre- gu. To so večidel dijaki, ki nikakor ne morejo pritegniti v svojo sredo ostalih mladincev. Zato bi nai mladinska organi- zacija na Bregu v tem pogledu opravila svojo nalogo. SAH Brzoturnir SDP bo za oktober v torek, 12 oktobra 1.1., ob 20. uri v sindikalni dvorani železni- čarjev v Ptuju. FOTOAMATERJl, STARiSl! Novoustanovljeno Fotoamater- sko društvo Ptuj Vas vabi, da pridete osebno ali da pošljete svoje učence in dijake ter vajen- ce, ki imajo veselje do fotografi- ranja, v nedeljo 10. oktobra t. 1., ob 10. uri pred LOMO Ptuj, kjer se bodo zbrali amaterji, si ogle- dali fotolaboratori,- in pozneje bo vsak od navzočih napravil po en posnetek na fotoaparat dru- štva in na film, ki ga je kupilo društvo. j S tem bo obenem začel foto- ' amaterski tečaj. Prinesite s seboj i fotoaparate. I Odbor je priredila novim članicam kolektiva svečan sprejem Svojevrstno svečanost je doži- vel v nedeljo 3, oktobra t. I. do- poldne kolektiv »Delte« tovarne perila in konfekcije v Ptuju v zvezi s povečanjem števila ko- lektiva od 218 na 350 članic in članov. Svečan sprejem novih članov v kolektiv, v tovarniško sožitje in družbeno upravljanje bo nedvomno ostal vsem v spo- minu in bo na nove delavke tudi pravilno vplival. Vprašanje zaposlitve ženske delovne sile v Ptuju spada med zelo važna vprašanja ptujskega družbenega gospodarstva, zlasti glede na okolnost, da Ptuj ne razpolaga z industrijo, ki bi za- poslila vse ostale ženske delovne moči, ki preostafajo Tekstilni tovarni, Delti in nekaterim pod- jetjem in obratom v mestu. Vsi zaposlujejo le nekaj ženske de- lovne sile Delti je uspelo s po- močjo OLO Ptuj doseči 1,600.000 din kredita za nabavo novih strojev in zaposliti več novih moči ter odpraviti nočno delo z uvedbo 2 izmen mesto prejšnijh 3 izmen, s tem je prišlo v de- lovni odnos lepo število žen in deklet, ki zna^o šivati ali so te- mu delu priučene ter nekaj žen in deklet, ki so sposobne za dru- j ga dela v tej tovarni Sindikalna soba tega velikega obrata, ki slo- vi od Triglava do Ohrida s svoji- I mi kvalitetnimi izdelki, s peri- ! lom, dežnimi plašči, opremo za predvojaško vzgojo in drugo konfekciio je postala delavnica novega kolektiva in bo temu na- menu shiž'la vse do prihodnjega ^eta ko je predvidena razširitev obratnih prostorov Vse kar je prejšnjim in novim delavkam povedal direktor to^ varne tov Herbert Zamuda so lahko doumele da ne veže de- lovnega kolektiva tovarne »Del- ta« samo delo pod istim krovom, pri enakih strogih in izdelkih, temveč tovarni^o sožitje delov- nih ljudi, tovarniška iskrenost in medsebojna pomoč, delavska za- vest, vljudnost in soodgovornost za ohranitev dobrega iinena to- varne s kvalitetnimi izdelki. O družbenem upravljanju v tovarni je govoril tov. Vlado Rola, računovodja podjetja, in je v glavnih obrisih seznanil nove delavke z veliko vlogo družbenega upravljanja v naših tovarnah in obratih. S spreje- mom v službeni odnos — je po- daril tov. Rola — so vezane tudi številne pravice vsakega člana kolektiva, ne pa samo dolžnosti, da je treba pridno in vestno delati. Vsem tolmače- njem tov. Zamude in Role so navzoči sledili z zanima- njem. Kazalo je, da je spre- jemna slovesnost dosegla svoj namen in da bo novim delav- kam lahko slediti vsemu, kar je bilo za nje doslej novo in nejasno. Tovarna »Delta« v Ptuju spa- da med redko obrate v Ptuju, ki so ozvočeni, ki imajo fluorescenčno razsvetljavo, ure- jeno požarnovarnostno službo in ostalo, zlasti pa aktivno sin- dikalno podružnico in mladin- sko organizacijo, kar se naj- bolj odraža ob raznih obratnih ali javnih svečanostih s števil- no udeležbo ter bogatim spore- dom. Vse to je rezultat tesne povezano5.t-: kolektiva. s:kiirne- ga vestnega dela in prizadeva- nja, z dvifTanlem st^^rilno^ti oV^^ariti rrlTnano kvaliteto iz- delkov In tovarniško harmonijo ter sožitje. Oh zaklnjčku .svrčanc<^i ie videlo, da sta se stari in novi kolektiv zbližala in da bo vsak nov dan srečevanja v tovarni Domenil korak bližp fiVjTinemu delu in uspf^^om tovarne ter s tf-m k napredku naše g o ?-=:-n-o- darstv«. V. J. Stran 4 Ptui, 8. oktobra 1954 ^ Sagadin Zvonko ,,Ziveinu človeku se vse pripeti" Bilo )e pozno jeseni 1944. ko sem po Savinskem gričevju, ki se kot nizek gozdnat greben raz- teza od Pohorja do vasi Jurovci pri Ptuju, lovil izdajalca in raz- bojnika Pušaverja. Nebo je bilo polno težkih nizkih oblakov, iz katerih je ne- prestano rosilo Zato je bila noč še bolj temna in neprijazna. Mastna ilovnata zemlja se je oprijemala čevljev, da sva jih z mojim zvestim spremljevalcem Stanetom Megličem komaj vlači- la iz blata. Vedno na strel pri- pravljeno orožje sva stiskala k sebi in zagrinjala s plaščem, da se nama ne bi preveč zmočilo. Tu in tam je v noči po nared- ko razsejanih kočah brlela lučka. Ljudje so v kolarnicah obrezo- vali repo in jo spravljali v klet. Oglašala sva se pri njih, jim pripovedovala o naši partizanski borbi in i'b spraševala, kje in kdaj so nazadnje videli razboj- nika Pušaverja in njegovo ban- do. Pri neki koči sva izvedela, da prebiva v koči na drugi strani grabe viničarka, ki ;ma moža pri partizanih. Z »Wehr- mannschaftom« je moral oditi v akcijo na partizane. Partizani so ga ujeli in je ostal pri njih. Nemci ji zato niso dalj več no- bene podpore. Noseča je ostala v koči z enim otrokom v taki bedi, da je morala prodati edi- nega prašička, ki ga je redila, da si je mogla kupiti nekaj polente in soli. Politični aktivisti, terenski de- lavci in obveščevalci smo imeli vedno pri sebi nekaj stotin nem- ških mark (RM), ker je bilo po- trebno marsikje pomagati parti- zanskim družinam, ki so živele v bedi in pomanjkanju. Tudi midva s Stanetom sva imela s seboj ne- kaj denarja. Odločila sva se oditi k tej ubogi ženi-materi, da bi ji povedala, zakaj se njen mož bori in da bi ji tudi pomagala po svojih močeh. Po spolzki stezi sva prilezla do njene bajte in prisluškovala v temo. Iz koče se je culo stoka- nje. Ko sva potrkala, se nama je stokanje zazdelo še močnejše. Malo je bilo treba čakati, da na- ma je odprl vrata bos, napol oblečen štiriletni fantiček. Na vprašanje, kaj ie v koči in kdo stoka, nama je boječe odgovoril: »Mama so boleni!« Stopila sva v temno mrzlo sobo in posvetila z baterijama. Bila sva zelo presenečena. Na stari, razmajani postelji je na slami, pokriti s starimi cu- njami ležala, hropla in vzdiho- vala mlada žena in naju s komaj razumljivimi besedami naganjala, naj odideva. Bila sva zmedena in prvj hip nisva vedela, kaj je z ženo. Vse je kazalo, da je bolna in da rabi pomoč. Ali se ji je morda zmešalo? Od razburjenja so jo še močneje popadli krči in je zakričala: »Jezus, poma- gajte!« Njeno mahanje z roko sva razumela, da naju moška od- ganja, naj odideva. Zavedla sva se. da je žena tik pred porodom. Nehote sem se ob tem prizoru spomnil Gorkijeve novele, kako je pomagal porodnici, ki sem jo pred vojno čital in pomislil, kako se naj lotim take pomoči. »Teci po ženske! Hitro!« sem rekel Stanetu.»Rodila bo!« Stanetu v borbi nj bilo treba nobenega povelja dvakrat ponav- ljati. Tokrat je v zadregi prelo- žil brzostrelko iz ene roke na drugo, me debelo pogledal, se obrnil, zrinil skozi vrata in zdr- vcl po bregu. Pobožal sem ženo po potnih laseh, da bi jo pomiril in ji re- kel, naj se ničesar ne boji in naj je ne bo sram Hočem ji le po- magati. Položi, sem prižgano baterijo na mizo, da ni osvetlje- vala postelje Poiskal sem treske in drva ter najprej zakuril v že- lezni peči, ki je stala sredi sobe. Pod kapom sem našel čebcr, v katerega se je s strehe nacedila voda V največji lonec, ki sem ga lahko v naglici staknil pri hiši. sem zajel vode in ga posta- vil na peč. Zena se je nekako pomirila, le od časa do časa se je oprijela posteljnih stranic, si grizla ust- nice in tiho stokala. Med popad- ki je obračala glavo proti meni, I kot bi me opazovala, kaj počnem { in zopet gledala stran. Ni mogla prikriti da jo je sram pred moškim. Meni samemu nI bilo vseeno. Nikdar nisem o tem razmišljal, da bi se kdaj lahko znašel v takem položaju, zato mi I je bilo tudi zelo nerodno. Zdelo se mi je, da se strašno nerodno obračam po hiši in sem si mislil: »Da bi le že Stane prišel s kako žensko!« j Staknil sem tudi petrolejko, ki j je bila brez cilindra. V njej je j bilo še malo petroleja. Ko sem ! jo prižgal, se je začel smrdeč ; dim zvijati proti stropu. Poiskal sem še različne kose obleke in z njimi zagrnil okna. Lahko bi se tod prikradla nemška policijska patrulja ali pa četniška banda. V hišj je postalo prijetno toplo. Voda v loncu je kmalu za- vrela. Staneta pa še le in le ni bilo od nikoder. j Porodnica je komaj premago- vala bolečine in je vse glasneje stokala in grabila z rokami po postelji. Na čelu so se ji svetile potne srage. V lice je bila čisto rdeča od muk in krčev Dvomim, da je mogla v tej sili razločevati, ali je pri njej moški ali ženska. Prijela me je za roko in mi jo krepko stisnila. Z drugo roko sem jo božal po potnih laseh, ji brisal pot s čela in obraza in jo potihoma tolažil. Pod rjuho se je dvigala in vpadala in v nekaj trenutkih je ob njej zavekalo dete ... »Tak, tak, no vidiš!« sem dejal. »Žensk in Staneta pa še od ni- koder!« Ko sem kot dijak naskrivaj čital knjigo o porodništvu si še zdaleč nisem mogel zamisliti, da mi bo kdaj tudi to koristilo, kar mi bo od tega čitanja ostalo v spominu. In prišla je tudi taka priložnost. Pogledal sem dete, ki je vse rožnato in nagubano stepalo z nožicami in rokicami ter se drlo. »Dobro da kričiš, je že dobro!« sem mu rekel in se sklonil na- denj. Mati se je umirila in obležala kot mrtva. Bila je skrajno izčr- pana in utrujena od porodnih po- padkov. Stresel sem jo, ona pa me je medlo pogledala. Nasmeh- nila se je, kot se smeje otrok v spanju. Počasi je dvignila roko, ki ji je zopet omahnila na posteljo. Izvlekel sem svojo dolgo ostro bodalo in ga postavil pokonci v vrelo vodo. Raztrgal sem nato še ovojček s sterilno obvezo, ki sem jo nosil s seboj, jo zvil v vrvi- co in na dveh mestih prevzel popkovino. Ko se mi je zdelo, da je nož dovolj razkužen, sem z njim prerezal popkovino. Iz če- bra, ki |c bil pod kapom, sem od- lil nekaj vode in jo prinesel v hišo. Prilil sem vroče vode in v njej okopal otročička, ga zavil v svojo srajco, kj sem jo imel v torbici in ga nato položil k ma- teri na posteljo ter ga pokril z odejo. Sele po končanem opravilu sem zagledal v kotu drobnega štiriletnega fantiča, ki me je od tam začudeno opazovaL Pred hišo so zaropotali koraki. Stane je privedel s seboj kar tri ženske. Vsi skupaj so si zunaj čistili blato s čevljev. Ena sama ni hotela 'ti v noč s partizanom. V nekaterih krajih na Štajer- skem se pač ljudstvo še dolgo ni moglo otresti vplivov nemške propagande, kj je slikala parti- zane kot strašne hudodelce. K tej propagandi so mnogo pripo- mogle tudi četniške in gestapov- ske bande, ki so ljudstvo ropale in strahovale izdajajoč se za partizane. Tokrat so ženske same videle, kako je partizan v težki ari po- magal porodnici in se je gotovo največ po njihovi zaslugi razve- delo daleč naokrog o »dedku partizanu« in nezaupanje do partizanov je tod skopnelo. Mladi materi sem dal -iOO RM in sva jo s Stanetom prepustila oskrbi njenih sosed. Tudi pozneje sem se ^animal in zvedel, da sta mati in otrok zdrava. Ko sem o tem dogodku pripo- vedoval takratnemu sekretarju Okrajnega komiteja za okraj Ptuj tov. Tonetu Kimovcu-Srečku mi je rekel: »Živemu človeku se pač vse pripeti!« * Opomba: Družina se imenuje Skrbiš Mož se je vrnil iz parti- zanov. Po osvoboditvi se je dru- žina Skrbiš odselila iz Savinske- ga in živi sedaj v vasi Pristavi v Halozah. Mestni kino Ptuj predvaja v dneh od 8. doll.okt. t.l. ameriški barvni film »Afri- ška kraljica« in v dneh od 12. do 14. oktob-a 1.1 nemški film »Stari grešnik«. Objave in oglasi ODPIRANJE TRGOVIN V PTUJU Od 1. oktobra 1954 dalje ve- lja na ptujskem mestnem pod- ročju zimski poslovni čas za trgovske poslovalnice in trafi- ke, in sicer dnevno od 7.30 do 12. vre in od 14. do 17. ure. Ob sobotah so popoldne trgo- vine zaprte. Odprta je le ena dežurna špecerijska trgovina in ena trafika. Iz pisarne Trgovinske zbornice Ptuj VABILO Vabimo vse družine Počitniške zveze Slovenije in zastopnike društev, podjetij in ustanov, da pošljejo svoje zastopnike na okrajni občni zbor PZS, ki bo dne 10. oktobra 1954 ob 8. uri v dvorani OK ZKS Ptuj. DEŽURNA TRAFIKA v soboto, 9. oktobra 1954 Trafika (Sretenovič) Murkova ulica * Dežurna špecerijska trgovina v soboto 9. oktobra 1954: Trgo- vina Na-Ma. Kvedrov trg. Vabilo Prostovoljno gas. društvo Nova vas pri Marku vabi bližnja pro- stovoljno gas. driištvo in nji- hovo članstvo na VRTNOVESELICO, ki bo 10. oktobra 1954 ob 14. uri pri Gas. domu v Novi vasi s sledečim sporedom: ob 5. uri: Budnica; od 13. do 14. ure: Sprejem ga- silskih čet in gostov; ob 14. uri: Slavnostni pre- vzem avtomobila; ob 14.30: Povorka; ob 15. uri: Gasilski nastop; ob 17. uri: Prosta zabava s srečolovom, plesom in petjem. V primeru slabega \Temena bo veselica v nedeljo, dne 17. oktobra 1954, ob istem času. Odbor OBVESTILO Uprava šole za sanitarne teh- nike v Ljubljani, Gosposvetska cesta 9 razpisuje naknadno pro- sta mesta za moške, ki so do- vršili nižjo srednjo šolo in so stari od 16 do 24 let ter telesno in duševno zdravi. Ce nimajo sredstev, jim bodo OLO in MLO omogočili štipen- dije. Ker je §ola že priCela s piou- kom, naj se ev. reflektanti obr- nejo pismeno na Tajništvo za zdrav5rtvo in soc. pol. OLO Ptuj naikasneje do 9. oktobra 1954. Naziv šole: Uprav« šole za «anitame tehnike, Ljubljana. Gosposvetska cesta 9. ZAHVALA i Ob prerani izgubi našega ne- , pozabnega moža, očeta, brata in dedeka ANTONA BOMBEK tB Nove vasi pri Ptuju, se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili toliko kra- snih vencev in ga v tako ve- likem številu spremili na nje- govi zadnji poti. Iskrena hvala častiti duhovščini za ganljive in tolažUne besede ob odprtem grobu. Posebno pa se zahvalju- jemo sosedom, ki so nam bili prvi v ponnoč v nažih najtež- jih urah. Ptuj, Nova vas, 6. okt. 1954. Zaluioča rodbina BOMBEK Šivalni stroj »Ringštf« z okro- glim čolničkom prodam. Vpra- šajte: Muršilčeva 10. Poslovod.io za kmetijsko zadru- go v bližini Ptuja sprejrnemo. Zaželena je moška moč Nastop službe takoj. Naslov v upravi. Dvostaoovanjskg hiša z vrtom na prometnem kraju, pri glavni cesti, 15 minut od Ptuja z loka- lom za vsako obrt takoj vselji- va. ugodno nap^-^-^^j Vprašajt" ■•a Vičavi štev. 15. Nasveti za vsahouar Oljnato barvo ohranimo pred strditvijo in osušitvijo s tem, da nalijemo na baivo v posodi nekoliko vode. Ko b^omo barvo spet potrebovali, odlijemo vo- do, in če bo barva pregosta, prilijemo nekoliko terpentina. * Opojne pijače ne delujejo prehudo, če zgrizeš ah pc^olt- neš nekoliko zm črne kave. Ce nisi vajen pijače in se tKJJiš »mačka«, pojej jabolko, preden greš spat. In če zjutraj ni dru- ge pomoči, izpdj kozarec iste tekočine, ki ti je nakopala »mačka«. Posteljni vložek lahko močno pvoškoduje posteljnino, zato je najbolje, da pokrijemo žičnico s staro preprano odejo ali plat- neno krpo. Zarjavelo mrežo lahko tudi zdrgnemo s smirko- vim papirjem, skrtačimo in na- lahno namastimo. Ce železnino na mreži prelakiramo, prepre- čimo rjavenje. Ce je soba vlaž- na, moramo vložke večkrat pre- zračiti in presončiti. Razvedrilo — enostransko, n. pr. samo radio, kino in po- dobno — ne more človeka spro- stiti tako, kakor tisto raz- vedrilo, kjer se hkrati udej- stvujeta diih in telo. Poskusite delati na vrtu, ali pa se po- svetite športu, rišite ali pojdi- te lovit ribe, ali pa se ukvar- jajte s čim podobnim. Skratka, kakšna takšna navada — »ko- njiček« pravijo temu — je sil- no koristna stvar. * Sušenje perila ima svoja pra- vila, ki jih upoštevamo v na- slednjem: perilo razobesimo in likamo samo po dolgem. Svi- leno perilo lahko sušimo samo tako, da ga stiskamo med snaž- nimi rjuhami, nakar ga je tre- ba še napol vlažnega likati. Barvasto perilo smemo sušiti samo v senci, ker sonce lahko škoduje barvi. Nogavice se hi- tro suše, če jih rahlo nadeva- mo z zmečkanim svilenim pa- pirjem, preden jih obesimo. V mrazu perilo ne zmrzne, če smo dodali zadnji vodi, v ka- teri smo perilo izplakovali, ma- lo soli. NOVA TEHNIKA OPERACIJE SRCA Zadnja številka revije Britan- ske zdravniške zveze, »Family Doctor«, poroča o novi tehniki srčnih operacij, ki so jo uvedli pri otrocih v Združenih drža- vah in Veliki Britaniji, po ka- teri predhodno ohladijo tempe^ raturo bolnikovega telesa. Z ohladitvijo telesa se cirku- lacija krvi ustavi toliko časa, da je mogoče izvesti zamotano srčno operacijo. »Čudno je — piše člankar — da so v mnogih državah zdravniki pri operaci- jah vedno predvsem pazljivi na to, da je bilo bolnikovo telo toplo, danes pa njegova telo pred operacijo ohladijo na do- ločeno temperaturo brez vsake nevarnosti, da bi si bolnik na- kopal pljučnico oz. se nevarno prehladil. Po tem novem pro- cesu ohladitve telesa so sedaj možne tudi najbolj komplicira- ne operacije, katerih si naši predniki niso niti najmanj predstavljali. ZAHVALA V juliju letošnjega leta je bi- lo v Ormožu arheološko izkopa- vanje, ki ga je podvzela Sloven- ska Akademija znanosti in umet- nosti. Za prihodnje leto pa ima v načrtu izkopavanje v Ormožu Mestni muze; v Ptuju. Ko je uprava muzeja prosila LO Mest- ne občine Ormož za denarno podporo, je ta v kratkem času odobril za izkopavanje 20.000 din. Uprava Mestnega muzeja v Ptuju se LO Mestne občine Or- mož tudi na tem mestu zahvalju- je. Uprava Mestnega muzeja v Ptuju PREKLIC Podpisana Bedenik Ana ob- žalujem žaljivke, ki sem jih iz- rekla o Podgoršek Alojziji. Iz- javljam, da So neresnične in se ji zahvaljuj^-m, da je odstopila od zasebne tožbe. Bedenik Ana ... da je znanstveno ugotovlje- na desinfekcijska zmožnost kovin z neštetimi poskusi. Kovine ka- kor tudi razne zlitine in kovani denar, hitro uničujejo razne bo- lezenske zarodke in bakterije sploh Najhitreje in najpopol- neje učinkuje bron, dalje med, srebro in zlato. Potem pridejo še zlitine. Najmanj desinficira že- lezo. Ugotovljeno je tudi, da umazani bakreni novec ali me- dena kljuka, ki ni bila že štiri tedne čiščena, prav tako uničuje bakterije, kakor jih je nova, ki se svetj kakor zlato. 1 Cinkovi, cinasti in jekleni predmeti imajo manjšo desin- fckcijsko zmožnost. j ... da vsebuje sončna svetloba vse barvne žarke in da je tista snov črne barve, ki vse te žarke vpija in nobenih ne odbija. Zato tudi nosimo pozimi temne oble- ke, ki sončne žarke vpijajo, po- leti pa bele barve, ki žarke od- bijajo. ' ... da je na Švedskem še vedno prohibicija, to je prepoved pro- stega prodajanja in točenja al- koholnih pijač. Te je mogoče do- biti le v določenih omejenih ko- ličinah skupno z obedom ali v ' lekarni na recept. 1 ... da je mineralna voda iz Radenc med najbolj učinkoviti- mi mineralnimi vodaroj na svetu, ki najugodneje vpliva pri srčnih, žilnih in ledvičnih boleznih in boleznih dihal. ... da se prišteva krzno od čr- nih dobro krmi jenih in snažno gojenih mačk med najdragoce- nejša krzna. Zo do]N>7o vo! o POMOČ — Kje si bil vendar tako dolgo? — Na sanitetskem tečaju. — Kaj si se tam naučil? — Nuditi prvo pomoč. — Sijajno, posodi mi za prvo pomoč enega jurja! TOLAŽBA Pesnik: Tri leta ležijo že moje pesmi pri vas, pa še vedno niso prišle v tisk. Založba: To je res. Toda Ho- mer je moral čakati dva tisoč let preden so natiskali njegovo Ilijado.