METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe '^f^5" vojvodine kranjske. Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane i K, za gg. 'j učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na >/« strani 16 K, na l/4 strani 10 K in na l/8 strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi ii »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. ¥1 V Ljubljani, 15. februarja 1903. Leto XX. Obseg: O vzgojnem in vsakoletnem obrezovanju cepljenih trt na Štajerskem ob kranjski meji in na Dolenjskem. — Otrobi ali oljne tropine? — Sestava mleka ter škodljivi vpliv na mleko, iz kterega se dela sir. — Dobivanje stelje po gozdih in pogozdenih travnikih. — Kako toplina pitne vode vpliva na mlečnost krav. — Napredovanje človeškega duha. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. 0 vzgojnem in vsakoletnem obrezovanju cepljenih trt na Štajerskem ob kranjski meji in na Dolenjskem. Novo vinogradništvo, to je zasajanje novih vinogradov s cepljenimi ameriškimi trtami, ima na Spodnjem Štajerskem ob Savi, posebno pa na Dolenjskem, jako ugodne posledice. Tako se zasajajo dandanes tu in tam novi vinogradi brez izjeme le v čezin-čez globoko prekopa-nem, ali ka-korpravimo v prerigola-nem svetu, kar je bilo v prejšnjih časih, ko so sadili necepljene trte, le jako redka izjema. Na Štajerskem so v prejšnjih časih nove vinograde zasajali takole: Navpik k bregu so izkopali po več korakov narazen posamezne, le meter ali kvečjemu dva metra široke ter do meter globoke jarke, kamor so vsadili po eno ali dve vrsti trt. Ko so tako posajene trte v naslednjih Podoba 5. Podoba 6. letih za grubanje dovolj dorasle, so jih grubali na desno in levo stran toliko let zaporedoma, da so se posamezne prvotne vrste sklenile, to je, da se je vinograd čez-inčez dovolj zgostil. Na Dolenjskem novih vinogradov niti tako niso zasajali, ampak na tale način: Drevje in grmovje so posekali tam, kjer so nameravali zasaditi nov vinograd, korenine grmovja so še izkrčili, ne pa tudi parobkov drevja in še manj so izstrelili skalovje, če je bilo v zemlji. Pa-robke drevja so iztrebili šele v poznejših letih,koso jim korenine že močno od-gnile, skalovje so pa pustili kar na miru. Med pa- robki in skalovjem so zemljo prekopali z navadnimi motikami na 15 do 20 centimetrov, in v tako pripravljeno zemljo so potaknili ključe, oziroma so posadili prav na redko okoreninjenih živic. Med tako posajene trte so kaj radi vsej ali še ajde, koruze, fižola itd. Kar se je tako posajenih trt Podoba 7. srečno prijelo, so potem leto za letom grubali na vse strani, seveda čisto plitvo, in po tolikointolikoletnem grubanju so dospeli do čezinčez dovolj gostega, navadno pa veliko pregostega trtja. Da bi se skalovje izstrelilo ter bi se iz njega napravila po vinogradih pod-zidja, na to niso mislili. Zato se je pa tudi lehko večkrat čitalo po časnikih: Močan naliv je tu in tam na Dolenjskem vinograde močno poškodoval, oziroma deloma popolnoma uničil, ker je voda zemljo in trte v doline splavila. Dandanes se pri rigolanju skalovje izstreljuje, iz njega se grade podzidja ter se tako novi vinogradski nasadi zavarujejo pred odplavljenjem zemlje in trt. Druga kaj povoljna, to je jako koristna posledica novega vinogradništva na Štajerskem ob kranjski meji kakor tudi istotako na Dolenjskem je ta, da v nove vinograde trte sade v vrste, in sicer v veliko pravil-nejši oddaljenosti kakor prej po starih vinogradih, kjer so bile trte skoraj brez izjeme veliko pregoste. V prejšnjih vinogradih je bila saditev v vrste velika redkost, in neredno posajene, oziroma pogrnbane trte so stale tudi veliko pregosto, saj se je na kvadratnem metru lehko naštelo 4 do 5 trt celo po Dolenjskem. Tretja bistveno koristna ter napredna posledica v novem vinograništvu, bodisi ob kranjski meji na Štajerskem ali pa na Dolenjskem, je pa ta, da so uvedli gnojitev s hlevskim gnojem in z mešancem ter da so opustili prejšnje, pač le navidezno gnojenje s plastjem, z žitnimi plevami, s koruzno slamo, s tnalovno. Četrta, jako napredna posledica novega vinogradništva, bodisi ob kranjski meji na Štajerskem in ne manj na Dolenjskem, je pa ta, da so opustili tisto vedno in vedno vsakoletno grubanje trt, ki se je prej iz tega namena izvrševalo, da so znjim trte po-mladovali ter tako podpirali v rodovitnosti, namesto da bi bili gnojili. Grubanje je bilo v prejšnjih časih poglavitna umetnost takozvanih vinščakov (vincarjev, bancerlov), ki nanjo niso bili malo ponosni, ki jim je pa tudi bila izdaten vir denarnega dohodka. Dandanes se trta pogruba le enkrat po zelenem cepljenju, potem pa ne več, in če v rodovitnosti opeša, se jej pognoji. Peta, pač jako dobra posledica novega vinogradništva je ta, da trte vobče veliko bolje obdelujejo kakor so jih prej; tako jih bolje okopujejo, povezujejo itd. Da je temu tako prišlo, je v prvi vrsti pripisovati saditvi trt v vrste. Kar se pa tiče obrezovanja trt, bodisi vzgojnega, posebno pa vsakoletnega, nahajamo v novem vinogradništvu namesto napredovanja skoraj nazadovanje, in to v posebno novih štajerskih vinogradih, nahajajočih se ob kranjski meji, torej ob Savi. V prej označenih štajerskih vinogradih so dajali trtam v starem lesu neko gotovo visokost in obliko. Vsaka trta — da ni bila šele pred kratkim pogrubana — je imela 50, kvečjemu 60 centim. visoko deblo; mogoče da je imela kaka trta tudi po dve taki debli, ki jih strokovno pravilneje imenujemo stegnjence. Na takem deblu, oziroma na takih čisto kratkih stegnjencih so narezovali po dva palca (čepa, reznika), enega daljšega, drugega krajšega, in če je moč trte to dopuščala, so jej pustili tudi po en napnenec (šparon, locenj). Po Dolenjskem so pa glede obrezovanja postopali povsem drugače. Tukaj so smatrali za pravo, trtam debla izpeljevati ali vzgajati veliko više, kajti skrajševanje trt v starem lesu, ali, kakor strokovno pravimo, »zniževanje" trt ni bilo poznato. V poljubni, vendar vedno previsoki visokosti so po Dolenjskem trtam kaj radi prigojevali po več steg- njencev, ki so jih potem vsako leto obrezovali. Obrezovali so pa tako, da so na vsakem stegnjencu puščali po en daljši ali krajši napnenec. Pri tem obrezovanju seveda niso čisto nič na to pazili, so li bili palci, posebno pa napnenci na dveletnem lesu — kar je pravilno — ali pa na starejšem. In tako so po starih dolenjskih vinogradih prišli do tega, da je bil mlad les na trtah navadno šele v visokosti IVa do 2 metrov, tako da je trebalo ob trgatvi že skoraj lestvice, da so mogli do grozdja. Da, po Dolenjskem, posebno na Belokranjskem, se je nahajala še celo takozvana „pres-lična vzgoja" vinske trte, ki se je takole dosegala: K močno rastočim trtam so nataknili lubadi oproščenih vrhov mladega kostanjevega ali hrastovega drevja, in po teh vejah — rogovilah — so potem na vse strani povezovali stegnjence ter na teh puščene palce in nap-nence. In če so iz ene same tako vzgojene trte ob trgatvi nabrali kar brento grozdja, so rekli: to je trta po božji volji. Naravi trte, kakor vzpenjajoče se rastline, je ta vzgoja resda ugajala. Ugajalo je to tudi količini vina. nikakor pa ne njega dobroti. Neka sedanja dolenjska graščakinja, ki je doma na Švicarskem v najvzornejšem vinorodnem kraju, je smatrala, ko se je pred več leti prvič peljala iz Vrbovskega na Hrovaškem na Belokranjsko, tamošnje tako vzgojene vinograde za čudne hoste, ko jih je zagledala v mraku. V novih štajerskih vinogradih ob kranjski meji, kakor tudi v dolenjskih, nahaja se pa tudi v tem oziru, torej v vzgojevalnem in vsakoletnem obrezovanju trte velika razlika. Velik korak naprej se opaža na Dolenjskem, ne tako na sosednem Štajerskem. Tam so v tem oziru skoraj nazadovali. Stari les, debla, stegnjence trt puščajo tudi v novih vinogradih zelo pri isti velikosti in obliki, kakršna je bila pri prejšnjih, starih vinogradih. Vsakoletno obrezovanje na deblih in stegnjencih je pa drugačno, po mojem mnenju slabše. Meni vsaj se vidi, da je današnje vsakoletno obrezovanje po štajerskih, ob kranjski meji nahajajočih se vinogradih v vsakem oziru neopravičeno in torej tudi nepriporočljivo. To novo obrezovanje obstoji namreč v tem, da se brez ozira na kolikor mogoče enako oblikanost in enakomernost trt te tako obrezujejo, da v obrezovanju ni zapaziti nikake določitve glede množine palcev ter napnencev, glede njih dolgosti, posebno pa glede njih umeščenja. Reči se sme, da niti dve enako močni trti nista enako obrezani. Ena ima na primer dva palca in en napnenec, koj sosednja ima pa tri palce in en napnenec, druga sosednja pet palcev brez napnenca i. t. d. Tudi na to se ne ozira, da bi napnence, ki so vendar v prvi vrsti trtam zato, da rode grozdje v tekočem letu, puščali na dveletnem lesu, in jih narezujejo tudi iz mladik, rastočih na starem lesu. O tem, da bi palce, ki so v prvi vrsti zato, da rode les za prihodnje leto, ločili od napnencev, ni pri tem obrezovanju tudi nič videti. Da je temu istinito tako, naj dokažejo dodane tri podobe (pod. 5., 6., 7.), ki so risane natančno po naravi v sicer dolenjskem vinogradu, toda obrezanem po omenjenem štajerskem načinu. Če kdo vpraša one, ki svoje trte tako obrezujejo, zakaj to delajo, zakaj cepljene trte tako obrezujejo, navadno dobi tale odgovor: Zato, ker skušnja uči, da se cepljene ameriške trte morajo tako obrezovati, ker sicer nočejo čvrsto rasti, posebno pa ne dobro roditi. No tako kar popolnoma neutemeljena ta trditev sicer ni, vendar je isto- tako tudi gotovo to, da tisti, ki to trdijo, sami ne vedo, v koliko da imajo resnice na svoji strani. Dognano je namreč res, da se mora cepljenim ameriškim trtam pri obrezanju nekoliko več enoletnega lesa pustiti, da se morajo, kakor strokovno pravimo, „bolj obkladati" kakor necepljene domače, evropejske trte, toda vse do prave meje. Večje obkladanje pa ni morda zato potrebno, ker bi sicer cepljene trte ne hotele brezpogojno rasti ter roditi, marveč zato, ker bi sicer nadzemeljski, torej evropejski del trte kaj obilnega redilnega soka, ki mu ga dovaža podzemeljski ameriški del zaradi kaj velike množine in razvitosti korenin, nikakor ne mogel porabiti. Vsled nemogoče porabe preobilnega redilnega soka pa prav lehko nastane na nadzemeljskem, to je na evropejskem delu, na deblu bolezen, kiji po domače „rape" pravimo, in vsled ktere se potem še prav mlade cepljene trte tudi lehko posuše. Da je to res mogoče, nam dokazujejo trte. ki pozimi pozebejo. Naj bodo pozimi pozeble trte cepljene ali ne, one postanejo koj v naslednjem poletju kaj rade po deblih grintaste, „r a paste", kakor pravimo, in vsled tega se potem tudi posuše. Jaz sem mnenja, da se nikakor ne motim, če menim, da se zelene požlahtnitve na Nižeavstrijskem ravno zato ne sponašajo dobro, da one ravno zato vsihajo, ker jih vzgajajo na prenizke glave in jih obrezujejo na prav kratke palčke. Tudi „čarovniške metle", ki se na Nižeavstrijskem pri cepljenih trtah kaj rade pojavljajo, nastajajo po mojem mnenju iz istega vzroka, namreč vsled prav nizke glavnate vzgoje in prav kratkega palčnatega obrezovanja. Da bi temu ne bilo tako, bi daljše obrezovanje, če se na takih trtah izvede, ne pomagalo, v resnici pa pomaga ter odpravi čarovniške metle. Čarovniške metle pa na trtah imenujemo ono, če poganjki, namesto da bi čvrsto kvišku rasli, čuda zalistnikov zaženo, ki potem trti dajo podobo nizkega grmička, podobo „metle". (Dalje prihodnjič.) Otrobi ali oljne tropine? Pšenični otrobi so priznano dobra krma za molzno goved, ker so bogati na beljakovinah in tolščah, torej na tistih snoveh, ki so v krmi posebno važne za tvor-jenje mleka. Beljakovin je v pšeničnih otrobih IZ1^ do 14Va °/o> tolšče pa okroglo 3Va°/o* Še bolj kakor otrobi se priporočajo oljne tropine, zlasti sezamove tropine, ker so še bolj bogate na redilnih snoveh kakor otrobi. V sezamovih tropinah je 40—42 o/0 beljakovin in 10 do 12 % tolšč, torej trikrat toliko kakor v otrobih. Razentega so sezamove tropine primeroma cenejše, kajti dasi so trikrat tako tečne kakor otrobi, stanejo v Ljubljani le 16 K 100 kg, dočim nas stanejo otrobi po 11 K, če jih kupujemo na debelo. Na kmetijski šoli na Grmu so se delale poskušnje z oljnimi tropinami in z otrobi, da se spozna vrednost te in one krme. Za te poskušnje se je odločilo 6 krav, ki so dobivale najprej samo seno in otavo, potem pa poleg te krme po 1 kg otrobov in nazadnje po 1 kg sezamovih tropin namesto otrobov. Vsa skušnja je trajala 5 tednov. V prvem tednu se je pokladala rezanica sena in otave, v drugem tednu se je začelo s pokladanjem otrobov. Mleko, dobljeno po otrobih, se je merilo šele v tretjem tednu; drugi teden je bil odločen za prehod k pokla-danju otrobov. V četrtem tednu se je potem polagoma prešlo na krmljenje sezamovih tropin in se je zaraditega šele v petem tednu merila molža, ko se je živina že privadila pokladanju sezamovih tropin. Ugodni vpliv močne krme se je pokazal posebno pri treh kravah, in sicer pri št. 1, 5 in 9. Molzle so te krave v teku prvega, tretjega in petega tedna takole: I. II. III. ob samem senu ob senu in ob senu in sezamovih tropinah 45 l 62-50 „ 48-50 ,, št. 1 št. 5 št. 9 31 l 49 „ 32 „ 112 l ob senu in otrobih 40-50 l 56-50 „ 45 ,. 142 l 155 l Skupaj se je torej namolzlo ob krmljenju sena in otave 112 l, ob pokladanju otrobov 142 l, torej za 30 l več, in ob pokladanju sezamovih tropin 155 l, torej za 43 l več kakor ob pokladanju samega sena, ali za 13 l več kakor ob pokladanju otrobov. Ker se prodaja liter mleka na Grmu po 14 h, znaša večja vrednost molže pri pokladanju otrobov 4-20 K in pri pokladanju tropin 6-02 K. Stroški za pokladanje teh krmil pa znašajo, in sicer za otrobe, če jih računamo 1 kg po 11 h, 2 31 K in za sezamove tropine 3-36 K, namreč 21 kg po 16 h. Če primerjamo večjo vrednost mleka s stroški, ki jih imamo v tem slučaju s pokladanjem otrobov in sezamovih tropin, se nam pokaže naslednji uspeh: Pri otrobih imamo dobička 1-89 K, pri sezamovih tropinah pa 2-66 K, torej za 77 h več kakor pri otrobih. Pomisliti pa je pri tem, da so se pokla-dale sezamove tropine 14 dni pozneje, ko se mlečnost naravnim potom kolikor toliko zniža. Skušnja s pokladanjem otrobov in sezamovih tropin je pokazala pa tudi naslednje: 1.) Za pokladanje močnih krmil niso vse krave enako hvaležne. 2.) Pri dobrih kravah se pozna ugodni vpliv take krme veliko bolj kakor pri slabih molznicah; zato se tudi pokladanje močnih krmil najbolj izplača pri dobrih molznicah. 3.) Najbolj nam koristijo močna krmila v dobi polne mlečnosti. Po porodu, ko so krave mladovne in ko je delavnost vimena najbolj živahna, se porabi skoraj vsa krma za mleko. V tem času nam močna krmila veliko bolj zaležejo kakor pozneje, zlasti pa kakor v drugi dobi brejosti. 4.) Pri dobrih molznicah, ki molzejo če treba do zadnjega, namreč ves čas brejosti — česar pa seveda ne smemo izkoriščati glede na poznejšo mlečnost — se pozna ugodni vpliv močnih krmil ves čas molže. R. Sestava mleka ter škodljivi vpliv na mleko, iz kterega se dela sir. Mleko je zmes vode, tolšče, sirnine, raznih drugih beljakovin, mlečnega sladkorja in raznih soli. Povprečno je v 100 kg kravjega mleka vode.......87-3 kg tolšče.......3-5 „ sirnine......3*5 „ raznih beljakovin (skute) 0-5 „ mlečnega sladkorja . . 4-5 „ raznih soli .... 0'7 „ skupaj 100 kg Kak sirar bi utegnil dvomiti o pravilnosti tega računa, ker se povprečno za 1 kg dozorelega sira po trebuje 12 kg mleka, oziroma ker d& 100 kg mleka * 8 kg sira in se to razmerje torej ne sklada z gorenjim računom, ki kaže, da je v 100 kg mleka 7 kg sirnine in tolšče. Pomniti je treba, da je v popolnoma dozorelem siru tudi veliko soli in vode. Sicer pa moramo pripomniti, da sestava mleka ni vedno enaka; tako je na pr. mleko novomolznih krav manj tolsto kakor mleko krav, ki že dolgo molzejo. Sestavo mleka predrugačujejo tudi razna močna krmiia, kakor tudi krma s polja in travnikov, ki rase pod raznimi podnebnimi vplivi, na različnih tleh in s pomočjo različnega gnoja, sosebno umetnega. Ker je mleko zmes raznih snovi, zato je neprenehoma podvrženo raznim vplivom in izpremembam. Da se izdeluje prav fin in zelo okusen sir, je prvi pogoj dobro, zdravo in tolsto mleko. Zaradi tega naj sirar strogo zahteva oddajo le takega mleka, gospodarji naj pa v svojo korist skrbe za tako mleko in naj ga zlasti varujejo pred nakisanjem in razkrojitvijo. Potrebno se nam zdi opozoriti na nektere okoliščine, ki na mleko škodljivo vplivajo. Mleko bolnih, zlasti na vimenu bolnih krav je vedno slabo, celč če žival dobiva močna zdravila. Mleko utrujenih krav, bodisi če jih vpregamo ali daleč ženemo, ni dobro, posebno kadar jim je vroče ali če trpe žejo. Vsa krmila, ki se lehko skisajo, posebno oljnata, kakor sezamove in podzemeljskega oreha tropine, na-rede mleko za sirarstvo manj sposobno, če pri krmljenju ne skrbimo za največji red in največjo snago. Vrhutega taka krmila povzročajo premočno kipenje sira in tudi vplivajo na njega okus. — Svariti je tudi pred krmljenjem bolnega ali gnilega krompirja, bodisi sirovega ali kuhanega, pred nezrelim in gnilim sadjem in pred napajanjem krav s siratko. Umetna gnojila, ki imajo v sebi mnogo žveplene kisline, delajo klajo, ki slabo vpliva na mleko. Škodljivo je tudi, ozelenelo travo polivati z gnojnico, če se potem gnojnica na travi posuši in se onesnažena trava poklada. Seno ali trava, ki se na kupu segrejeta in taka pokladata, delata mleko, ki se rado skisa. Na mleko nadalje slabo vpliva zaduhli, vroči zrak v prenapolnjenih, nizkih in slabo prezračenih hlevih, nesnaga na živalih ter pri molzenju, hitro, nepopolno in sirovo molzenje, vsled česar v vimenu zastaja mleko, ki lehko zgreni ter dela volčič na vimenu. Mleko krav, ki se gonijo, ni dobro, in istotako naj se ne rabi za izdelovanje sira mleko krav, ki so se otelile, preden ne preteče 9—10 dni. Prvo mleko po teletu pa ni celo zanič. Mleko krav, ki imajo kmalu storiti, ni več dobro za sir, kakorhitro postane močno grenko ali slano. Tndi prestano mleko, ki je bilo v vimenu 24 ur, ni za sir. Na mleko zelo slabo vpliva nesnažna posoda. Leseno posodo je treba skrbno izpirati in vsak teden z lugom izpariti. Najboljša je počrnjena ploščevinasta posoda; a tudi ta naj se nadomesti z novo, kadar je že zelo obrabljena. Škodljivo je, če mleko v vročem letnem času med molžo stoji v vročem, zaduhlem hlevu. V tem času naj se mleko ročno nosi iz hleva, in če je količkaj mogoče, naj se hladi z mrzlo vodo. Pri prenašanju mleka v sirarnico naj posode ne bodo prepolne in zaprte, ker se sicer mleko zaduši in skisa. Pa tudi povsodi v sirarnici je paziti na največjo snago in red; prostori, kjer se hrani mleko, naj bodo vedno dolgo prezračeni in tako prirejeni, da se da mleko hladiti. Za hlajenje mleka so najboljša lesena ali cementna korita, ki so napolnjena z mrzlo vodo, ali pa taka, ki .»koz nje teče mrzla voda in ki se vanja postavlja mleko v posodah. Umen sirar bo pa mleko, ki dohaja v sirarnico, vedno natančno opazoval ter ob potrebi tudi preiskal. Preiskava v sirarnici pa ni omejena le na določitev tolšče v mleku, ampak mora določiti tudi duh in okus mleka, njega kipelno silo ter njega večjo ali manjšo zmožnost zasiriti se (zakrkniti). Dobivanje stelje po gozdih in pogozdenih travnikih. Stelje se pri [kmetiji veliko potrebuje, in zato mora gospodar vedno skrbeti, da je za domačo potrebo ne zmanjka. Steljo dobiva kmet v gozdu in po pašnikih na ta način, da po gozdu grabi listje in obse-kuje (klesti) drevje ter po pašnikih žanje praprot ter kosi resje in mah. Ta način dobivanja stelje je pa posebno gozdom v nekterih krajih zelo škodljiv. Če se na eneministem mestu listje večkrat grabi, posebno z železnimi grabljami, je to gozdu v veliko škodo; drevje namreč za rast potrebuje gnoja, kakor žito in druge rastline; brez gnoja zaostaja v rasti in bo raslo zanikamo, kakor žito na njivi, ki ni pognojeno. Gnoj pa se dobiva in nareja v gozdu le iz stelje, ki gnije, če nekaj časa v gozdu leži, in ta gnila stelja gnoji drevje. — Če se stelja jemlje vedno na istem prostoru iz gozda, ne utegne segniti, in drevje ne dobiva redilnega gnoja. Ob pogostem grabljenju listja se pa tudi s steljo vred vedno izgrabi nekaj zemlje, korenine vsled tega pridejo na vrh zemlje, rast dreves je slaba in naposled se drevje prične sušiti. V take gozde se radi vgnezdijo mrčesi, ki so jim škodljivi in jih včasih tudi popolnoma uničijo, tako da se mora gozd posekati, naj bode mlad ali star. Iz tega je razvidno da se dobivanje stelje (grabljenje listja) ne sme vsako leto na eneministem prostoru izvrševati. Posebno škodljivo je pa gozdu preobilno kleščenje dreves, osobito smrek, kakor je navada pri gorenjskih posestnikih. Oni klestijo, oziroma obsekavajo veje pri smrekah skoraj do zadnjega križa, čeprav so smreke še mlade. S tem obsekavanjem izgubi smreka svojo moč v rasti in oboli. V take bolne smreke najrajši pride lubadar in se v kratkem častu tako razširi, da ne uniči samo bolnega smrekovega drevja, temveč se tudi zaplodi v popolnoma zdrava smrekova drevesa. Večkrat mi je bila dana prilika opazovati kraje, koder so posestniki svoje smrekove gozde za steljo (iz smrečja) oklestili, da je bilo v njih večje število tudi neokleščenih, zdravih smrek napadenih od lubadarja in vsled tega usahlih. Gospodarju tega gozda ni bilo drugega storiti, kakor vse od lubadarja napadene smreke, najsi so bile mlade ali stare, debele ali šibke, posekati in odstraniti iz gozda, kar itak tudi gozdni zakon veleva. Klestiti se torej smejo samo že starejše smreke in hoje, ki kmalu pridejo na vrsto, da se posekajo. Veliko jeze imajo tudi lesni trgovci, če jim pride tak les v trgovino, ki ga je gospodar vedno klestil. Kleščen les ima v deblu črne grče, ki rade izpadajo iz desek, kadar se malo posuše. Take deske so nižje vrste (škarte) ter se tudi slabeje plačujejo. Kdo drug ima pri tem škodo kakor gospodar, ki brez potrebe in v veliko kvar svoje smrekove gozde klesti! Svetovati moram torej gospodarjem smrekovih gozdov, naj jih ne klestijo, dokler ne dorasejo, in naj ne škoiujojo samim sebi, Slednjič mi je tudi še omeniti, da veliko gospodarjev pri košnji resja in mahu jako nepravilno ravna. Namesto da bi pokosili samo mah in resje, pokosijo z njim vred tudi koreninice 3—5 cm globoko v tla in odvzamejo tudi zemljo, in sicer samo ognojeno, ki drevjn rast pospešuje. Če se namreč odvzame taka humozna zemlja, se z njo odstrani drevesni gnoj, in drevje prične v rasti zaostajati in postane zanikamo. Treba je torej umnemu gospodarju vedno gledati na to, da se stelja, obstoječa iz mahu in resja, nikdar pregloboko ne kosi, in sicer tako, da humozna zemlja še vedno ostane. Tudi svetujem, mah in resje komaj na vsaka tri leta na eneministem prostoru kositi in ne preveč z zemljo vred, ker bodeta potem mah in re/2 litra, torej gorke o litrov več. 3.) Krave, ki so dobivale toplo vodo, so použile več krme od onih, ki so jih napajali mrzlo, in sicer na dan 0'37 kg več na vsako glavo. 4.) Vsaka žival je potrebovala za 1 kg namolzenega mleka 1'44 kg suhe krme pri toplem napajanju in 1\54 kg pri mrzlem napajanju. 5.) Čim večja je bila množina zavžite vode pri posameznih živalih, tem bolj vodeno je bilo mleko, dočim se redilne mlečne snovi niso znatno pomnožile. Ti poskusi kažejo, kako velik je vpliv topline pitne vode na mlečno proizvajanje. Napredovanje človeškega duha. m. Glive, ki delajo zemljo rodovitno. Šele ko so iznašli drobnoglede (mikroskope), da z njimi moremo reči več stotkrat, da celo tisočkrat povečati, smo doznali za razna silno majhna rastlinska bitja, ki jih imenujemo glive, oziroma tudi bakterije. Ko so učenjaki zvedeli za te glive, so proučevali njih življenje, svojstva in učinke, ter so spoznali, kakšnega velikanskega pomena so za človeka. Ena skupina teh gliv človeku na razne načine silno škoduje, a vedno bolj spoznavamo, kako jih je zatirati; druga skupina pa zopet deluje koristno za človeka, zato jih človek skuša sebi na korist k večjemu učinkovanju dovesti. Vzemimo iz vsake skupine teh gliv po en izgled! Koze, ki so prejšnje čase tako silno razsajale, smo spoznali za posledico gliv. Učenjaki so spoznali učinek gliv, ki povzročajo kozavost, in danes imamo sredstva, da preprečimo razširjanje te kuge, in le redkokdaj se ta kuga še pojavi, in če se pojavi, jo tako hitro zatro, da o splošnjem okuženju niti ni več govoriti. Če se kozavost kje razširja ali se bo razširjala, bodite prepričani, da ste ali boste sami vzrok, ker niste ravnali natančno po zdravniških navodilih. To je zgled škodljive glive. Imamo pa tudi vse polno koristnih gliv. Sladkor, ki je v vinskem moštu, se more razkrojiti in tvoriti alkohol, t. j. špirit, ki daje.vinu moč, le tedaj, če so v moštu glive, ki imajo lastnost, sladkor razkrajati. Dandanes, ko to vemo in poznamo svojstva teh gliv, nam umno kletarstvo daje navodila, kako z moštom ravnati, da hitro in dobro pokipi. Mi vemo, da se te glive le ob gotovi toplini morejo razvijati, in sicer če imajo dovolj hrane, kajti glive so rastlinska bitja, ki istotako potrebujejo rastlinskih snovi, kakor kaka druga rastlina. Iz tega vzroka bo umen kletar skrbel za pravšno toplino v svoji kipelni kleti (180 C), in če treba, bo tudi glivam gnojil. Če moštu dodamo amoniaka, ki je dušikova spojina, stem damo kipelnim glivam hrano, vsled česar se hitreje razvijajo. V novejšem času smo spoznali neko vrsto koristnih gliv v zemlji, ki so za kmetovalca važne, kajti one pomagajo delati zemljo rodovitno. Te glive namreč morejo dušik iz zraka prevajati v spojine, ki pridejo potem kot hrana rastlinam v korist. To je velikega pomena, kajti dušik je najdražja redilna snov, četudi ga je ogromno veliko v zraku, ki je sestavljen iz i/6 dušika in Vs kisika. Te ogromne množine dušika v zraku pa kmetovalcu malo hasnejo, ker rastlina sama ne more te toliko važne redilne snovi naravnost iz zraka jemati, ampak mora dobiti dušik v obliki kake spojine že v zemlji pripravljenega. Potegnite iz zemlje korenino kake mlade stročnice, na pr. graha, detelje lucerne itd., in našli jo boste polno bulic ali bradavic. Dolgo časa nismo poznali vzroka tem bulicam, a danes vemo, da jih povzročajo glive, ki potem, živeče v teh bulicah, posredujejo pretvorbo zračnega dušika v dušičnate spojine. Sedaj tudi vemo, zakaj na pr. detelja tako izvrstno uspeva brez dušič-natega gnoja, če ji le drugače postrežemo s fosforovim in kalijevim gnojem. Spoznanje vzroka in pomena na-pominjanih bulic, oziroma gliv, ki vse to povzročajo, je učenjake napotilo, da so reč dalje zasledovali, in res so pokazale preskušnje najnovejšega časa, da so v zemlji še druge glive, ki istotako pretvarjejo zračni dušik v spojine in so zato bržkone znatnega pomena za uspevanje vseh kmetijskih rastlin. Dalje se sme za dognano smatrati, da razne glive tudi še na drug način vplivajo na rodnost zemlje, da na pr. tako pretvarjajo redilne snovi, da jih rastline morejo zavživati in da tudi fizikalno zemljo zboljšujejo. Vse tu navedeno smemo smatrati za velik napiedek glede popolnjenja kmetijske vede, in obeta se nam na podlagi teh raziskavanj možnost, na ceni način rodovitnost naše zemlje pomnožiti, kajti sedaj se gre le še zato, da se dožene, kako delovanje gliv v zemlji oživiti, oziroma pospešiti, da se bomo mogli v čim večji meri poslužiti zračnega dušika, ki je tako dragocena redilna snov, a nam je v zraku v neizmernih množinah zastonj na razpolaganje. Učenjaki se že trudijo nova razkritja o teh glivah izkoristiti v prid kmetijstva, in ravnokar razpisuje društvo tvornic za Tomasovo žlindro v Berolinu darila v znesku 40.000 nemških mark za najboljša raziskavanja o pospešitvi rodovitnosti zemlje po glivah, in sicer pod vplivom rudninskih gnojil, zlasti Tomasove žlindre. Naši kmetovalci naj pa iz tega tukaj površno začrtanega spoznajo, kako lepa, a tudi težka je kmetijska veda in koliko se mora kmetovalec učiti, če naj bo kos svoji nalogi. Bodimo ponosni na svoj poklic, učimo se in pridimo do spoznanja, da si lehko sami pomagamo, če starokopitno kmetijsko šušmarijo v kot potisnemo in se z vso silo poprimemo naprednega kmetijstva. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 30. Imam brejo svinjo, ki prav malo je, če nima piči pridejanega krompirja. Ali krompir tekne breji svinji in potem, ko doji, ali sme vživati sezamove tropine in ali jih tudi mladiči smejo dobivati, kadar prično jesti? (F. S. v V.) Odgovor: Krompir je za breje kakor za doječe svinje jako dobra jed, vsekakor je pa priporočeno dodati kakšnega močnega krmila, in so v to svrho sezamove tropine zelo dobre. Sezamove tropine teknejo tudi odstavljenim pujskom; vendar jih je previdno pokladati, da se prašički prehitro ne odebele, ker drugače zastanejo v rasti. Vprašanje 31. Imam pol orala veliko deteljišče, ki je zelo oddaljeno od doma, ter ga hočem posejati z ovsom. Tla so ilovnata S kterim umetnim gnojilom naj pognojim in ali bo detelja za tem gnojem še rasla? (A V.vB) Odgovor: Predvsem Vam priporočamo prebrati knjigo „Gnoj in gnojenje". Na deteljišču bo oves našel dovolj dušika, torej mu tega ni dodati. Priporočamo Vam pa pognojiti s 100 do 200 kg superfosfata in z 200 kg kajnita. kajti fosforove kisline in kalija bo gotovo manjkalo v njivi. Od teh gnojil bo prišlo v prid bodoči detelji toliko, kolikor jih oves ne bo porabil. Vprašanje 32. V „ Gospodarju" z dne 5. t. m. priporoča nekdo neko novo vrsto detelje z imenom „meBečna detelja". Ali je ta detelja res tako dobra ter koristna, je li dobra za krmo, ali v resnici toliko prekaša našo domačo štajersko deteljo? Kje se dobiva seme te detelje in kakšna mu je cena? (I. D. v D ) Odgovor: Nove detelje ni nobene; kolikor se pa da iz dotičnega spisa posneti, je ta detelja občeznana nemška detelja ali lucerna, ki jo v nekterih krajih, zlasti na Bavarskem in v južni Nemčiji zovejo „mesečno deteljo". Lucerna je gotovo izborna detelja, ki v marsičem prekaša štajersko deteljo, vendar se to ne sme brezpogojno trditi, kajti zavieno je od raznih razmer, kdaj nam bolje prija sejati domačo deteljo in kdaj lucerno. Seme lucerne dobite pri družbi in najdete cene v tej številki. Vprašanje 33. Moj drugače zdrav in čvrst vol mora biti na scalu bolan, ker ne šči tako, kakor bi moral, in tudi ne popolnoma čisto scalnico, temveč nekoliko temneje barvano. Dal sem mu tudi scalo sčistiti, a nič ne pomaga. Omenjam tudi, da volova scalnica smrdi. Kaj je temu vzrok in kako je vola zdraviti? (I G v D.) Odgovor: Vol bo imel kako bolezen v scalni cevi ali v mehurju Živinozdravnik, ki smo mu Vaše vprašanje predložili, domneva, da ima vol morda kamenje. Vsekakor bi Vam priporočali dati vola pregledati po živinozdravniku, kajti take bolezni na scalih so sitne in je bolje vola pravočasno prodati mesarju, predno izgubi vsled bolezni na vrednosti Vprašanje 34. Pri nas že več let drevje jako lepo cvete, a jeseni nimamo kaj obirati, kajti škodljivi mrčeBi vse cvetje pokončajo. Posebno jablane močno trpe. Sčim bi za-branjevali poškodovanje sadnega cvetja po mrčesih? (I P. v D. V.) Odgovor: Mrčesa, ki poškoduje sadno cvetje, je vse polno in je zlasti več vrst hroščev Ta mrčes se zatira na več načinov, in sicer, da se naravnost pokončuje, ako se njegova zalega uničuje, in da se mu zabranjuje pristop na drevje. V to svrho je debla snažiti in jih čez zimo z apnenim beležem namazati, dejati je na drevje pasove, ki so namazani z mr-česjim blejem in ki zabranjujejo pristop hroščev i. t. d. O vsem tem smo že neštevilnokrat pisali Priporočamo Vam knjižico „Opis sadjarstvu škodljivih mrčesov", ki jo dobite pri naši družbi za 20 h. Vprašanje 35. Ali so sežgane in v prah stolčene kosti kot primes h klaji kaj vredne in ali imajo kaj gnojilne moči, na pr. za trte? (A. T. v K ) Odgovor: Kostni pepel je prav dobra primes krmi, in je tisto, kar je klajno apno, t j. fosforovckislo apno; kostni pepel se tako rabi, kakor klajno apno. Tudi kot fosforovo gnojilo je kostni pepel prav dober, in sicer boljši t. j. hitreje delujoč kakor kostna moka, a počasneje učinkujoč kakor su-perfosfat. Vprašanje 36. Se li sme natočiti vino v sod, kjer SO bile namočene češplje, in kako naj se sod pripravi ? (L. S. v P.) Odgovor: če je sod zdrav, t. j. da ni bumfast ali ci-kast, potem ni ovire rabiti ga za vino Vsekakor je pa sod dobro osnažiti in najbolje ga je najprej oprati z vročo vodo, ki se je v nji raztopila soda. Soda namreč vzame tudi vsako barvo. Vprašanje 37. Kaj Je vzrok, če svinja nima mleka, in ali je mogoče pomagati? (V. L. v Lj.) Odgovor: Da svinja nima mleka, more biti vzrok bolezen v mlečnih žlezah, ki se pa navadno pojavi le pri nekterih sescih, ali pa so vzrok vobče slabo razvite mlečne žleze. Pri svinjah prvesnicah se to večkrat pojavlja, in mleko šele pozneje šine v vime, zato je na mlečnost vplivati s primerno krmo, ki naj bo tako sestavljena, da omogoči močno tvorjenje mleka. Krmila, ki mlečnost pospešujejo, so: kuhan krompir, kuhan bob, grah in fižol, strt ječmen ali ježmenova moka, lanene tropine i. t d. Vprašanj". 38. Imam polje s težko ilovnato zemljo, ki se zelo težko obdeluje in ima malo apna v sebi. Koliko in ktere vrste umetnih gnojil je potrositi na oral, in sicer za oves, ječmen in fižol? (P. E. v B ) Odgovor: Težka zemlja se bo po porabi umetnih gnojil še teže obdelovala, kajti umetna gnojila zemlji dajo večinoma le redilne snovi, a je fizikalno ne boljšajo. Taki zemlji najbolj prija hlevski gnoj, zlasti če je narejen iz obile stelje, ker ta gnoj zemljo tudi rahlja. Na težki zemlji zlasti kajnit in kalij naredita prst še bolj zvezno. Splošnih receptov, kako in koliko z umetnimi gnojili na njivi gnojiti, je težko podati, ker je to zavisno od sedanje gnojnosti zemlje Priporočamo Vam prebrati knjigo „Gnoj in gnojenje", če je v zemlji premalo apna, dodajte ga, in sicer ravnajte, kakor je popisano v knjigi „Apno v kmetijstvu", če je v zemlji dovolj dušika, potem bo zadostovalo za ha ovsa ali ječmena 150 — 250 kg superfosfata in 100 do 150 kg kalijeve soli, za fižol pa 200 do 300 kg superfosfata in 100 do 200 kg kalijeve soli. Dušik lehko dodaste s čilskim solitrom, ki se ga porabi na ha 100 do 200 kg in sicer se ga polovico potrese ob setvi, drugo polovico pa čez 4 do 6 tednov. Vprašanje 39. Srake, vrane in manjši skobci mi delajo pri kuretini, zlasti pri malih piščancih, znatno škodo, ter sem prišel do spoznanja, da jih morem le s puško pregnati; zato sem si namenil kupiti puško malega kalibra, t. j. Flobertovo ali sobno puško. Ali je dovoljeno s tako puško streljati, ne da bi imel orožni list? (F. Š. v S.) Odgovor: Flobertova puška je orožje kakor vsako drugo, zato morate imeti zanjo orožni liet, kakorhitro jo rabite izven svoje hiše, oziroma dvorišča. Doma v sobi ali na svojem ograjenem dvorišču jo seveda smete poljubno rabiti tudi brez orožnega lista Vprašanje 40. Pri nekterih posestnikih kokoši pozimi neso jajca, pri drugih, na pr. pri meni pa ne, oziroma prav redko. Odkod to, ali je zavisno od plemena ali od kaj drugega in kaj naj storim, da bodo kokoši tudi pozimi nesle jajca? (F. B v z.) Odgovor: Ob primerni oskrbi neso kokoši vse leto jajca, torej tudi pozimi. Pogoj so dovolj topli kurnjaki, zadosten pregib in primerna klaja. Kokoši naj imajo zaradi pregiba priliko priti na piano, da se tamkaj pregibljejo in grebejo, če to ni mogoče, mora biti pa kurnjak dovolj prostoren ter nastlan, med steljo se pa pomeša zrnje, ki ga kokoši potem z razgrebanjem iščejo in se tako primerno gibljejo. Istotako morajo kokoši dobiti apnenega peska ali drobno zdrobljenih jajčjih lupin. Prav dobro je klaji redno primeševati klajnega apna. Na čisto pitno vodo seveda ni pozabiti. Na nekaj Vas pa moramo opozoriti, česar naši ljudje sploh ne vedo in zato pozimi mnogo zakrivijo, in to je dejstvo, da kokoši ne žive le od rastlinske hrane, temveč tudi od živalske. Spomladi, poleti in jeseni iščejo kokoši same raznih črvov, hroščev, muh i. t. d, a pozimi, zlasti če so kokoši zaprte v kurnjakih, pa ne pridejo do živalske hrane, in to je precejšen vzrok, da naše kokoši pozimi ne rnso. Pokladajte pozimi kuhane me?ne odpadke, drob in druge enake reči, ki se pri mesarju dobivajo zastonj ali za majhno ceno Na goveji ali svinjski krvi kuhani turščični, krompirjevi ali drugi žganci so istotako dobri Iz-kratka, kckoš je tako ustvarjena, da potrebuje polovico rastlinske, polovico pa živalske klaje. če se boste na vse te migljaje ozirali, potem Vam bodo kokoši gotovo tudi pozimi nesle. Gospodarske novice. f Gospod Viljem Pelikan, graščak v Črnelem, vnet in napreden kmetovalec ter 47 let, t. j. od 1. 1855. družbeni Člen, je umrl 28. januarja t. 1. Blag mu spomin! * Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske je imel 10 t m. svoj redni občni zbor, ki se ga je udeležilo okoli 50 konjerejcev iz vseh strani dežele. — Od-sekovi predsednik gospod ravnatelj Povše je otvoril zborovanje s primernim nagovorom, tajnik c kr. nadživinozdravn'k g. Pavlin je poročal o delovanju in blagajnik Pire je poročal odenarnem stanju. Glasom dnevnega reda se je sklenila prememba pravil, vsled česar bo zanaprej odbor sestajal iz 12 udov in bo udnina znašala 2 K. Na predlog g. Primožiča iz Pristave se je obravnavalo o prodlogu, da bi se premovanje konj priredilo tudi v Tržiču; gospod Zupančič iz Rakovnika je stavil nasvete glede uvrščenja primernih žrebcev in gospod Lenarčič z Vrhnike je govoril za ustanovitev konjerejskih zadrug. Vse te predloge, oziroma nasvete, se je sklenilo izročiti novemu odboru v rešitev. Ob volitvi novega odbora je bil z vsklikom izvoljen dosedanji zaslužni predsednik gospod ravnatelj Povše, za podpredsednika istotako dosedanji zaslužni podpredsednik gospod veleposestnik in predsednik trgovske zbornice Lenarčič in za odbornike, razen zastopnika c kr. vlade, oziroma žrebčarske postaje in kmetijske družbe, še gg : Ivan Gams, posestnik v Iškiloki; Gab. Jelovšek, župan na Vrhniki; baron Lichtenberg, graščak v Jablah; Vinko Ogorelec v Škofeljci; A Pavlin, c. kr. nadživinozdravnik v Ljubljani; A. Ulm, graščak v Klevevžu; Franc Zupančič, posestnik v Rakovniku, in Ivan Žark, župan v Lescah. * Mlekarnicam in sirarnicam dajem s tem podpisani na znanje, da sem otvoril pred kratkim svoje privatno, z vsemi potrebnimi stroji in aparati založeno „mlekarsko pre-skušališoe", ktero postavljam mlekarskim zadrugam na razpolago brezplačno, izvzemši v onih slučajih, kjer se porabijo priprave in reagencije, za ktere se zaračunajo potem goli laboratorijski stroški. Z otvoritvijo »mlekarskega preskušališča" se nadejam ustreči obči želji naših mlekarskih zadrug in nujni potrebi bujno razvijajočega se domačega mlekarstva, prevzemši seveda za pravilno in natančno izvršitev vsakterih preizkušenj vso odgovornost. Za vsako preiskovanje mleka, masla, sira itd. veljajo pri jomanju vzorcev posebna, stroga določila, ki se dopošljejo vsem interesentom, ki se obrnejo do podpisanca. Milan Ivančič, potov, učitelj mlekarstva v Tolminu. * Živinska sol je od 1. februarja t. 1. cenejša in sicer stane 100 kg le še 6-04 K. Ta cena velja seveda za sol brez vreče. V solni zalogi na državnem kolodvoru v Ljubljani (v Šiški) pa stane 100 kg živinske soli z vrečo vred 6 K 51 h, in 50 kg pa 3 K 26 h Kmetovalcem, ki so družbeni udje in ne morejo sami v Ljubljano po sol, pa družba preskrbi po-šiljatev, in je denar z naročilom vred naprej poslati ter je dodati 12 h za vozni list. Kdor torej naroči 100 kg, naj pošlje 6 K 63 h, oziroma 50 kg 3 K 38 h. * Deteljno seme bo imela družba tudi to pomlad v zalogi, in sicer zajamčeno čisto predenice ter pregledano od c kr. semenskega preskušališča na Dunaju Opozarjamo, da bo letos z deteljnim semenom zelo tesno, ker se je lepe detelje v vsi Evropi primerno malo pridelalo, zato je cena visoka in bo spomladi gotovo še zdatno višja. Družba je priskrbela za svoje ude najlepšega domačega blaga štajerske detelje, in sicer v toliki množini, da bo lehko vsem zadostila in da bo mogla vstrajati pri sedanji ceni. Seme domače ali štajerske (črne) detelje se bo oddajalo kg po 1K 65 h z zavojem vred, in 1 kg lucerne, nemške ali večne detelje (mesečne detelje) pa po 1 K 45 h. * Semenski oves, in sicer Milnerjev oves, ki ga je družba že pred dvema letoma oddajala svojim udom in ki se je izborno sponesel, bo imela družba tudi letos v zalogi ter ga bo oddajala po 20 K 100 kg z vrečo vred. Opozarjamo, da bo letos tudi s semenskim ovsem trda šla, ker v deželi ni skoraj nobene zaloge, zato svetujemo udom, ki nimajo semenskega ovsa, da si ga kmalu, oziroma takoj zagotove, kajti družbena zaloga je omejena in znaša le dva vagona. * Seme krmske pese, in sicer vrste: rdeča mamutovka, rumena steklenka in rumena ekendorfarica bo družba oddajala v najboljši kakovosti z zavojem vred kg po 80 h. * Izvirno rusko laneno seme bo oddajala družba po 88 h kg z zavojem vred. Blago pride v Ljubljano naravnost iz Rige na Ruskem v teku tega meseca. Naročnike na Tomasovo žlindro prosimo odpuščenja, da smo jih zadrževali z izvršitvijo naročil, na čemer pa ni bila vzrok družba, temveJ prometne razmere. Najprej ni bilo v Antverpenu takoj dobiti parnika, in ko se je najel parnik „Pino", je bil ta šele 14. januarja naložen in je ta dan tudi odplul. Iz Antverpena potrebuje parnik v Trst navadno 14 dni, prišel je v Trst šele 8 februarja, ker je bilo na morju slabo vreme. Sedaj so pa vse naročitve zvršene in naročniki, ki pridejo osebno po žlindro, jo morejo dobiti v družbenem skladišču v poljubni množini. * Lanene tropine so postale cenejše, vsled česar jih bo družba odslej oddajala po 18 K 100 kg. Cena sezamovim tropinam, ki jih zaradi njih velike redilnosti in primerno nižje cene posebno toplo priporočamo, ostane dosedanja, in »icer 16 K za 100 Oboje te tropine se oddajajo le v celih vrečah po 50 kg. * Umetna gnojila za gnojeDje travnikov, in sicer Tomasovo žlindro, rudninski superfosfat, kostno moko, kajnit in kalijevo sol ima družba vedno v zalogi in prosi pravočasnih naročil, da se bo moglo vsaki želji takoj ustreči. Rudninski superfosfat je po 7 K 25 h, kostna moka po 9 K, kajnit po 5 K in kalijeva sol je po 12 K 60 h. Cena Tomasovi žlindri v 1. 1903. bo pri družbi naslednja: 16% 17«/0 18% 6 K 20 h, 6 K 50 h, 6 K 80 h. Vse cene veljajo z vrečami vred za 100 kg, postavljenih na ljubljanski kolodvor ali v družbenem skladišču. Vsa gnojila se oddajajo le v celih vrečah po 100 kg, izvzemši kalijevo sol, ki se dobiva tudi v vrečah po 50 kg. * Strokovne knjige iz zaloge c. kr. kmetijske družbe ee oddajajo le proti pošiljatvi denarja naprej, ker poiiljatev pioti povzetju kcjigo neprimerno podraži, a pošiljatev na upanje dela družbi velike sitnosti ali ji pa celo povzroča občutno ikodo. V naših objavah je tako vselej povedano, koliko stane knjiga s poštnino vred, zato vsak lehko ve, koliko denarja naj pošlje. Denar se lehko pošlje po nakaznici, kar stane 10 h, ali pa v poštnih znamkah v pismu, kar istotako stane 10 h. — Družba ima sedaj v zalogi naslednje knjige: Fr. Goinbač: „Umno kletarstvo", cena 38 h; dr. E Hotter: „Grnoj in gnojenje", cena 40 h; Fr. Štupar: „Apno v kmetijstvu", cena 30 h. Vse te cene veljajo s poštnino vred. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Tabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice novomeške, ki bo v četrtek, dne 26. februarja 1903 ob 2 popoldne v gostilniški dvorani gosp. Windi8cherja v Kandiji pri Novemmestu. SPORED: 1. Poročilo o delovanju. 2. Poročilo o blagajničnem stanju. 3. Predlogi za občni zbor v Ljubljani in volitev odposlanca. 4 Predlogi in nasveti, tičoči se delovanja podružnice. 5. Strokovna razprava o vprašanju: „Ktere vrste trt se priporočajo za pridelovanje kvalitetnih vin." Poročevalec g. vodja R. Dolenc. Če ob zgoraj določenem času ne pride zadostno število udov, se bo pol ure pozneje vršil drug občni zbor z istim sporedom ne glede na število navzočih. Odbor kmetijske podružnice v Novemmestu, dne 10. februarja 1903. V. Rohrman, načelnik. Razglas zadevajoč vsakoletno popolnjenje števila deželnih žreboev z nakupom lz zasebne reje. Ker c. kr. kmetijsko ministrstvo želi primerno urediti popolnjenje števila žrebcev in nakupiti potrebnih žrebcev kolikor le mogoče doma, zato vabi vse, ki imajo konje ter konjerejce, da naznanijo vsako leto vsaj do 30. aprila neposredno in pismeno c. kr. kmetijskemu ministrstvu žrebce, ki jih menijo prodati. Naznanjene žrebce na njih domu pregleda zastopnik žreb-čarske postaje, in sicer če mogoče, tedaj, kadar se spuščajo, ter jih popiše glede na to, kako so rabni. Nakup zvrši potem od c. kr. kmetijskega ministrstva pooblaščeni zastopnik žrebčarske postaje, in sicer z zastopi vred, ki so jim izročene reči, ki se tičejo konjske reje v tisti deželi. Število nakupljenih žrebcev je zavisno od potrebe, od njih plemena in od novcev, ki so na razpolago. Cigaver je naznanjeni žrebec, pa nikakor ni oviran, ukreniti z žrebcem, kar mu je drago, in ravnotako tudi kmetijsko ministrstvo ni zavezano naznanjenega žrebca kupiti, čeprav je žrebec popolnoma raben. Od kterega žrebca in od ktere kobile je žrebec, ki ga konje-rejec ponuja v nakup, je treba dokazati zakonito. Vsako naznanilo naj ima nastopno vsebino: Kakšni in kteri so žrebčevi roditelji, velikost, barvo, starost in ceno žrebčevo ter slednjič kraj, kjer je žrebca mogoče videti. Glede starosti je omeniti, da se bodo ozirali le na tiste žrebce, ki so tedaj, kadar so naznanjeni, že tri leta stari, če so žlahtnega plemena, ali pa vsaj dve leti, če so težkega in čistega mrzlokrvnega plemena. Na mlajše konje se nikakor ne bodo ozirali. Ce kdo svojega žrebca c. kr. kmetijskemu ministrstvu priglasi pozneje kakor je gori povedano, se bo njegova ponudba le tedaj upoštevala, če bi med pravočasno zglašenimi žrebci ne bilo mogoče dobiti zadostno število dobrih živali. C. kr. kmetijsko ministrstvo. Oddaja sadnega drevja iz drevesnice kmetijske podružnice v Novemmestu. Podpisana podružnica naznanja svojim p. n. udom, da dobi letos vsak ud, ki ni dobil lani drevja, po osem sadnih dreves. Čez to število jih morejo udje dobiti proti plačilu 60 h za drevo. Neudje morejo dobiti drevesa le v tem slučaju, če bi jih podružnični udje ne vzeli vseh. Za drevesa se je zglasiti pri g. Fr. Perku v Novemmestu. Kmetijska podružnica v Novemmestu, dne 10. februarja 1903. V. Rohrman, načelnik. Listnica uredništva. J. KI. pri S. A. Vsaka taka prošnja mora biti kolkovana. Bolje je, da greste osebno po informacije, zakaj so Vas tako obdavčili, ker boste več izvedeli. — Izdajo take knjige pripravljamo. — Obojna sol ima enako ceno. F. T. v B. S silo Vas nihče ne more prisiliti, da bi sosedu odkazali pot, do kterega dosedaj ni imel pravice, tem manj, če ima sosed drug in boljši pot. F. P. v St. B. Konju rase divje meso in je najboljše sredstvo dotično mesto žgati z Tazbeljenim železom. Seveda mora to zvršiti le veščak. — Steza se polije z vodo, kamor se prilije nekaj solne kisline. A. Ž. v G. Na Vaše vprašanje, zakaj se Vam od jeseni naprej nobena Vaših krav noče več ubrejiti, je težko odgovoriti, kajti vzrokov temu je lehko vse polno. Morda je prazna krma vzrok in premalo gibanja, ali pa pretečna krma, vsled česar so jajčniki otolsteneli. Vzrok more biti tudi pri biku. Če bi vedeli, zakaj se Vaše krave ne ubrejijo, potem bi Vam pač lehko svetovali, kaj Vam je storiti. F. hi. na B. Sosed ima pravico obirati sadje z Vašega drevesa, kolikor ga visi na njegov svet; dotične veje smete posekati. Slovenski občinski red se dobiva v Ljubljani v tiskarni Klein. A. J v K. V vodopravnih zadevah je pristojna vedno le politična oblast, torej v Vaši zadevi okrajno glavarstvo. Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske. Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.