IN MEMORIAM Oxf.: 902.1 Lojze FUNKL (1908-1989) v • .. }.. - ~t' --~- Slovensko gozdarstvo je siromašnejše še za eno svojo markantno osebnost povoj- .. nega obdobja- za univerzitetnega učitelja dipl. inž. Lojzeta Funkla. Pokojni Lojze Funkl se je rodil leta 1908 v Grižah pri Celju v kmečki družini. Leta 1926 je končal klasično gimnazijo v Maribo- ru, na Kmetijsko-gozdarski fakulteti v Za- grebu paje diplomiral leta 1931. Gozdarske dolžnosti so ga po diplomi vodile na delo v različne gozdarske službe. Tako je delal pri varstvu gozdov v Bosni, na odseku za taksacijo Direkcije gozdov v Ljubljani, na veleposestvu Betnava pri Mariboru in na okrajnem gozdarskem referatu v Mariboru. Od leta 1934 je delal na odseku za urejanje hudournikov pri Banski upravi v Ljubljani in pomembno prispeval k razvoju hudourniške službe v Sloveniji. Od leta 1942 do osvobo- ditve je bil gozdarski referent v Logatcu in deloval tudi kot član terenskega odbora OF gozdarjev na bivši banski upravi. Po osvoboditvi je delal v republiških go- zdarskih organih, od leta 1954-60 je bil direktor Uprave za gozdarstvo LAS, nato pomočnik republiškega sekretarja za kme- tijstvo in gozdarstvo ter pomočnik direktorja Zavoda SRS za planiranje. Leta 1967 je prišel na Biotehniška fakulteto kot višji pre- davatelj za ekonomiko gozdarstva in lesar- stva. Tu je ostal deset let, do upokojitve. Funklovo strokovno delo je tesno pove- zano s povojnim razvojem slovenskega gozdarstva. Aktivno se je vključil v iskanje novih, sodobnejših konceptov gospodarje- nja z gozdovi, sam je neposredno vodil in usmerjal številne etape tega razvoja. V povojnem gozdarskem razvoju najdemo Lojzeta Funkla pri vseh ključnih razvojnih dejavnostih: pri pripravi povojne gozdarske zakonodaje, pri planiranju razvoja gozdar- stva, pri oblikovanju zasnove gozdnogo- spodarskega načrtovanja, pri iskanju reši- tev za financiranje gozdne reprodukcije ter pri zagotavljanju materialnih pogojev za razvoj gozdarskega šolstva in raziskoval- nega dela. Za vso to obsežno dejavnost mu je Biotehniška fakulteta ob 70-letnici podelila Jesenkovo priznanje z utemeljitvi- jo: »za pomemben prispevek k oblikovanju družbenogospodarske politike pri gospo- darjenju z gozdovi v Sloveniji, za razvoj in uveljavitev sodobnih konceptov gozdnogo- spodarskega načrtovanja, za širšo druž- beno afirmacija stroke ter za izreden posluh in skrb za mlajše strokovne kadre«. Ob zahtevnem strokovnem delu, obre- menjenem z dnevnimi vprašanji in proble- mi, je Lojze Funkl ves čas tudi razmeroma veliko pisal, največ dnevno aktualne stro- kovne prispevke in gradiva, pa tudi nekaj strokovno poglobljenih študij. Iz tega časa je nedvomno najpomembnejši njegov delež pri oblikovanju slovenskega prispevka za vsejugoslovansko posvetovanje o ekonom- G. V. 9/89 467 ska-finančnih problemih gozdarstva (1956). Ta je še danes vreden strokovne pozorno- sti. Tudi ko je že ob koncu normalne delovne dobe prišel na fakulteto pomagat premostiti nastale kadrovske praznine, smo ga našli povsod tam, kjer so se začele korenite spremembe starega in preživetega. Najprej je sodobneje zasnoval predmet Ekonomika gozdarstva in lesarstva ter organiziral ma- gistrski študij iz ekonomika lesarstva. Ni zavračal niti odgovornih organizacijskih na- log in bli med drugim tudi predstojnik go- zdarskega oddelka Biotehniške fakultete prav v času, ko se je samoupravno preobli- kovala v temeljno organizacijo združenega dela in so nastajali tudi novi študijski progra- mi. Nosil je velik del bremena pri formalnem in vsebinskem usklajevanju in uveljavljanju novih študijskih in raziskovalnih konceptov. Pri opravljanju teh nalog se je vedno zave- dal, da se morata izobraževanje in znanost tesno povezati s proizvodnjo, vse troje pa mora biti vtkano v celotna družbena doga- janja. Izkušnje iz povojnega obdobja je strnil tudi v nekaterih strokovnih prispevkih, ki bogato označujejo povojni razvoj sloven- skega gozdarstv,~. študija Raziskovalno delo na področjll gozdarstva in lesarstva v Sloveniji v povojni dobi je naša prva problemska analiza dvajsetletnega povoj- nega obdobja gozdarskega raziskovalnega dela v Sloveniji (1969). Za monografijo Gozdovi na Slovenskem (1975) je prispeval poglobljena prikaza o proizvodni zmogljivo- sti gozdov in o gozdnogospodarskih ob- močjih. V študiji Temeljne poteze v razvoju urejanja gozdov v Sloveniji (1979) je prika- zal osebni pogled na razvoj urejanja go- zdov, pri katerem je imel ves povojni čas pomembno usmerjevalno vlogo. Podobno je zasnoval tudi prispevek Slovensko gozd- no in lesno gospodarstvo po letu 1941 (1985). Vse te študije so živo pričevanje o razvoju našega gozdarstva, iz katerih se je mogoče marsikaj naučiti tudi za današnjo rabo. Na fakulteto se je rad vračal tudi po upokojitvi. še vedno mu je zažarel obraz, ko smo obrnili pogovor na naše delo, načrte in prihodnje naloge. še naprej je sodeloval z nami, se aktivno udeleževal strokovnih 468 G. V. 9/89 srečanj, več priložnosti pa je imel tudi za pisanje strokovnih prispevkov; velik del na- šega bremena je prevzel pri oblikovanju prispevkov za Gozdarsko enciklopedija in Enciklopedija Slovenije. Za novo izdajo Go- zdarske enciklopedija je napisal številne predstavitve slovenskih gozdarjev in velik del celovite predstavitve slovenskega go- zdarstva. Žal bodo ostala nedodelana ne- katera gradiva, ki jih je obdeloval prav v zadnjih dnevih življenja in bila bi lahko pomemben prispevek k osvetlitvi povojnega razvoja slovenskega gozdarstva. Lojze Funk! je bil ves čas tudi aktiven in zavzet družbeni delavec. Ob ožjem strokov- nem delu je velik del časa posvetil tudi delu v stanovskem društvu, nekaj let je bil tudi predsednik Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Simpatije svojih sodelavcev in vseh slovenskih go- zdarjev si je pridobil s široko splošno in strokovno razgledanostjo. Ni bil prenagljen, ni si postavljal neuresničljivih načrtov. Bil pa je odprt in dovzeten za nove pobude, zlasti mlajših sodelavcev in jih podpiral. Lojze Funk! je sodil med tiste naše sode- lavce, ki so bolj redkobesedni, bil je skro- men in dejaven, priljubljen in občudovan zaradi svojega dela in zaradi svojega čuta za človeka in njegove probleme in naloge. Bil je vedno predvsem tam, kjer je bilo pravo, konkretno delo in pri tem je dajal vzgled tovarištva, discipline in samopožr- tvovalnosti. Za svoje delo je dobil tudi številna družbena priznanja, med drugim red dela z rdečo zastavo in red zaslug za narod s srebrno zvezdo in postal častni član Zveze inženirjev in tehnikov gozdar- stva in lesarstva Jugoslavije ter zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavi- je. Lojze Funk! nam ostaja zgled gozdar- skega strokovnjaka, ki je svojo življenjsko moč usmeril na reševanje ključnih vprašanj našega gozdarstva in videl položaj in vlogo gozdarstva tudi v širših družbenih razsež- nostih. Za današnji in jutrišnji čas nam je pustil bogato zakladnico zgledov, misli, spoznanj in izkušenj, za čisto navadno vsakodnevno življenje pa zgled človeka, skromnega in preprostega. Za vse to mu velja naša zahvala in trajen spomin. dr. Iztok Winkler